248. številka.
Ljubljana, v petek 30. oktobra.
XVm. leto, 1885.
Izhaja vsak dan iveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeuaan za a v s t ri j sk o-orb r ■ ke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa bo po
10 kr. za iueMec, po   0 kr. za četrt leta. — Za tuje deželo toliko več, kolikor poštniua znaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopne potit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole trankovati.     Rokopisi se no vračajo.   Uredništvo in upravoištvo je v Rudolfa Kirbiša hiši. »Gledališka stolba". Upra v oi fatv ;i lUfej se blagovolijo pošiljati naroćniue, reMtuuiicije, oznanila, t. j. vso a<1iuinistrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za L j u bljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta........3   „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — „
ii četrt leta........4   „   — „
,i jeden mesec.......I   „  40 „
Ujjrtfviiištvo ft Slov. Jfiiroftt*'**
„Nationalkirche."
To je še vselej tako bilo, in tako menda tudi ostane! Kadar pri nas kdo izreče frazo, ki boža nemško uho, takoj čitaš potem tisto frazo gotovo po vseh nemških listih, katoliških in nekatoliških; čitaš jo zabeljeno z zloradostnim dovtipom, češ, saj nas res ubogajo, pridni učenci td! — Mil. g. knezo-škof Ljubljanski rekel je oni dan v cecilijanskem društvu, da ne odobrava prizadevanja tistih ljudi, ki hočejo v naših cerkvah tudi pri slovesnih opravilih narodno petje, še manj pa da je prijatelj težnjam nekaterih, ki žele, da bi se uvedla slovenska liturgija pri nas. Kajti (rekel je g. škof) katoliška cerkev ni nikakeršna narodna cerkev — nationalkirche! Poslednji stavek se zdi lapidaren in „sapozaporen" za tistega namreč, ki ni nikdar v svojem življenji 5 minut dolgo mislil, niti ne pozna 5 listov iz zgodovine katoliške
cerkve, niti njenih liturgičnih razmer......„Aj,
vi prenapetneži slovenski, ki ne veste, česar zahtevate!  Vi hočete, da bi se namesto latinskega
jezika, ki je vender po vsem svetu v katoliški cerkvi .{<'<! i n i liturgični jezik, — uvedel (staro)-slovenski jezik! Za Boga. kuj Vam pride na misel! Ali ne veste, da je latinski liturgični jezik tista vez, ki veže razprostrano katoliško cerkev po svetu? Vi hočete torej, da bi naše slovenske škofije, vspri-jemši (staro)-slovenski  liturgični jezik, ponižale se do — nationalkirche!   Vprašam Vas:  Ali se rabi kje v katoliški cerkvi razen latinskega jezika kak drugi jezik? Ali res verjamete, daje sv. Metod svoje dni na Moravskem mašo služil v slovenskem jeziku?! Ali res verjamete, da bi bili na svetu kje rimokatolički kristjani, ki imajo sv. mašo in druga liturgiona opravila v slovenskem jeziku? Verjamete li res tisto pravljico, da se v današnjih dneh, v 19. stoletji, v Evropi, v Avstriji, v škofijah: senjski, krški (Veglia), šibeniški, spletski in zadarski sv. maša služi v slovenskem, staroslo-venskem jeziku, in da se sv. evangelij včasi peva c 16 v moderni srbohrvaščini?!   In kaj takega, mislite, da bi trpel sv. oča v Rimu? No, če verjamete takim bajkam, potem sem do trda prepričan, da verjamete tudi, ka se bere sv. maša pri nekaterih rimokatolikilt dandanes tudi n. pr. v grškem, armenskem.....jeziku! •— Jaz kot škof bi vender moral vedeti, da se sv. maša nikjer na svetu pri rimokatolikih ni čitala in se ne čita v nobenem drugem jeziku, nego v jedine m, samem latinskem!   Vi pa hočete zdaj kar najedenkrat nekaj popolnem novega, nekaj nečuvenega, ker hočete imeti slovensko liturgijo namesto latinske.   Ali jaz pravim:  Katoliška cerkev ni nikakeršna nationalkirche,  ampak  za Yse  narode,  ki pa vsi imajo dozdaj samo latinsko liturgijo!''
Ali nemaj o — govorimo zdaj naravnost — besede g. knezoškofa drju. Misli, govorjene v cecilijanskem društvu, gorenjega pomena? In mi pravimo v očigled faktom, da so besede g. škofa gola fraza. Ne! Ako bi hteli biti zločesti, lahko bi trdili, da >o njegove besede več, nego gola fraza, namreč težko raz ž a ljenje za tiste rimokatolike, ki se poslužujejo še dandanes staroslovenskega jezika. Kateri jezik pa hote naši „fanatiki", Če ne staroslovenskega?
Mi vemo da so katoliki senjske, šibeniške, krške (Veglia) itd škotije zarad svojega slovenskega liturgičnega jezika še vedno dobri katoliki, da ne stoje v nobenem razkolniškem, separatistnem razmerji nasproti občni katoliški cerkvi. Kako se more torej reči, da se v naših škofijah ne bi smela uvesti slovenščina za liturgični jezik, ker — katoliška cerkev ni nikakeršna narodna cerkev — nationalkirche??
G. knezoškof razžali s svojo „nationalkirche" seveda tudi zjedinjene Grke in Armence, kateri ne rabijo latinskega jezika pri božji službi. „Nationalkirche!" Taki bi lahko rekel g. dr. Missia, če bi n. pr. Nemci zahtevali liturgijo v staronemškem jeziku, ker zgodovina nikjer ne priča, da bi so bil kdaj kje na svetu v katoliški cerkvi rabil nemški jezik za liturgični jezik. Ako pa želimo mi Slovenci za liturgični jezik svoj staroslovenski jezik, potem ta želja prav za prav ni nič novega, to ni nobena novotarija v zlem pomenu. —
Mi hočemo tedaj g. knezoškota Ljubljanskega za zdaj zagovarjati zarad njegovih besed, izrečenih v cecilijanskem društvu, namreč, da si g. knezoškof pri besedah: „katoliška cerkev ni nikakeršna narodna cerkev — nationalkirche", sploh ni<Vsar mislil ni, ampak da mu je ta fraza kar tako mehanično prišla na jezik! Vidi se g. knezo&kofu, da je dolgo časa bival mej Nemci, kateri sovražijo vse, karkoli je slovanskega, torej tudi slovanski liturgični jezik.
G. knezoškof je v rečenem društvu tudi rekel, da bi slovenska liturgija razdvojila narod in klerus. Tako more govoriti samo tisti, ki ne pozna svojega naroda! Kdor pa živi mej svojim narodom, ta dobro ve, kako dobro dene ljudem, ako slišijo tudi pri najsvetejših opravilih v cerkvi svoj ali saj svojih očakov jezik.
V obče čislajo vsi prosvetljeni duhovi dragoceni zaklad slovenskega liturgičnega jezika, mej njegovimi čestitelji je sam rimskokatoliški škof Strossmajer, kateri piše v jednem svojih ženi-jaluih pastirskih listov: „l'o nekem posebnem ču-desu milosti in dobrote božje vzdržala se je do današnjega dne v sredini našega naroda navada, da
LISTEK.
Nastopno berilo iz slovanoznanstva
prof. Legera v Parizu.
(Le monde slavo au XIX. siucle.  Lcction d' ouverture da Cours de languea et litteraturea d' origine Blavo profesae au colluge do France par M. Louih Leger. Pariš, 1885 in 8« cmp. 31.)
Sedanji čas so slovanske stolice skoro po vsej zapadni Evropi in na vseh višjih učnih zavodih izimši neko malo število držav zlasti manjših, namreč: Holandsko, Belgijo, Švico, Portugalijo in Španijo. Sta pa tudi v vzhodnji Evropi dve državici, katerih zgodovina se ne da dobro razumeti brez slovanske zgodovine, ker sta naroda, ki sestavljata ti državi, bila vedno v zvezi s Slovani, odkar so ti nastopili v zgodovini, in sta še tudi sedaj. Ti dve državici sta Grška in Rumunija, kateri še sedaj na svojih vseučiliščih nemata slovanskih stolic. Mislil bi kdo, da bi baš Grki in Rumuni izmej vseh ne-slovanskih narodov najprej morali imeti take stolice, zlasti Rumuni! Kako bogate plodove dajale bi take stolice na Grškem in Rumunskem (za etnografijo, zgodovino in slovstvo ne le južriovzhodne, ampak tudi vzhodne Evrope in razen tegi?. tudi za
zgodovino izobraženosti v Evropi. Znanstvena dela grških in rumunskih slavistov razsvetila bi marsikatere temne dobe vzhodnoevropske zgodovine. S tega stališča moramo reči, da bi take stolice za Grke in Rumune bila prava potreba, dočim so v zapadni Evropi večkrat le razkošnost. Škoda, da premajhno poznanje državnih potreb in politiške strasti še vedno ne dopuščajo, da bi se pri teh narodnostih res uresničila tako važna stvar ....
Francija bila je jedna prvih zapadno-evrop-skih držav, ki si je osnovala slovansko stolico in slavistika ima tam že tretjega predavatelja. Res je, da prva dva oficijalna slavista nesta bila Francoza, ampak Poljaka: Mickievicz in Hodzko. Pa po primerno kratkem času, — od 1840 leta, ko je bila ustanovljena ta stolica — • dobila je tudi Francija svojega slavista Francoza L. Legera, ki je poznat po svojih delih v francoski literaturi, ki so po večjem popularna. L. Leger zašel je nedavno to stolico in 16. aprila tega leta imel svoje nastopno berilo v Col loge de France. Da bi bili kratki, povemo sodbo nekega Rusa o njem, ki je je slišal. Kakor vse „lessons d1 ouverture" bilo je tudi to berilo popularno in lahko umljivo, zraven pa tudi zanimivo. Legč-r-a so ravno kar izbrali članom „College de France"   in   bil   je   z  začetka   tnalo   boječ. Pri
predavanji so bili navzočni Renan, Guizot, Sar-dou, Breal, Gaston, Pariš in še nekoliko profesorjev, dijakoni pravoslavne cerkve in mnogo Rusov, Srbov, nekaj Poljakov in Francozov. Razlagal ni toliko učeno, kakor stvarno. Res da se ne dajo zanikavati nekatere pomanjkljivosti, a temu je morda krivo to, da je predavatelj skušal vse le ob kratkem narisati. Ko je omenil v kratkih besedah, kako jo v Franciji s slavistiko, ter tudi omenil Hodzkega, prešel je k zgodovini začetka te stolice in k Mickieviczu. Razlagal je mnenja tedanjih Francozov o Slovanih in slavistiki in pri tem narisal položaj Slovanov v sedanjosti in končal je predavanje s tem, kak pomen ima slavistika za Francoze, francosko znanstvo in slovstvo. Najzanimivejši del predavanja je bil, ko je navnjal razno vzglede, mnenja in ugovore francoskih poslancev, ko se je zbornica posvetovala o osnovi take stolice. Mnogo jih je nasprotovalo osnovi take stolice, češ da ni vredno, baviti se s Slovani in slavistiko. Pa našel se je poslanec — baron de Gerandeau, filozofski izobražen mož, kateri je goreče zagovarjal osnovo te stolice in z vnetim in lepim govorom dokazal, da je slavistika velike važnosti za znarKr^ stvo in vsled tcgii bilo je dovoljeno osnovanic fcfc stolice.
se sv. niaša zapadnega (rimskega) obreda služi in V°ifl V 9*9yens^4«} jezij<u. to sveto in s posebnim anii&tuUkmi dovoljenjem za. voke uaiiaeuu ua,-vado zaganjali *o se vekovi iq veku vi. pa dasi so jo na mnogih krajih zares iz sv. n^aše iq iz naših cerkva iztisuoli, vender je, hvala 3qgu qeso mogli popolnem zatreti. Se se razlega naj slovenski jezi|( pri sv. maši v zapadnih straneh, naše domovine; ni je moči na svetu, katera hi mqgla d^nes zatrep slovensko besedo pri božji službi te jf|i*gai| jo iz ust pobožnega ljudstva!" — Tako govori rimo katoliški škof Strossmajer, kater| ve, da zarad tfga, če se rabi od Metodovih časov posvečeni, autarjzo-vani slovenski liturgični jezik, katoliška cerkev še ni „nationalkirche14. Ej, saj že mali šolarji vedo, da mej znakovi rimokatoliške cerkve ni latinski liturgični jezik, ker katekizem pravi: „Sveta rimska katoliška cerkev je vidni zbor vseh pravovernih kristjanov, ki verujejo jedne nauke, prejemajo jedne zakramente, ter stoje pod jednim poglavarjem — rimskim papeže m." —
Nećemo nadalje preiskavati, zakaj so baš naši slovenski škofje tako nervozni, kadar čujejo o slovenskem liturgičnem jeziku. Razlog tej nervoznosti mi dobro vemo in menda tudi naši bralci, ki znajo kaj misliti. —
Samo jedno še: Leto Metodovo se nagiba svojemu koncu. Prilika, da bi se bil izprosil pri rimski stolici privilegij naših očakov in naših bratov okolu 60 milijonnih, rabiti slovenski jezik pri sv. liturgijah, je zamujena, ker: „der grosse Moment fanti eiu k le i n es Geschlecht!" Ali namesto, da zabavljajo na sveti liturgični jezik slovenski, psujete delo sv. apostolov Cirila in Metoda, psujete sami sebe, sv j narod in okolu 60 milijonov Slovanov: premišljujte raji poleg skrbi za svoje latifun nje nekaj bolj dostojnega. Premišljujte, kako bi Re dala cerkvena liturgija prenoviti in prerod it i kar se tiče jezične oblike, da bi odgovarjala vsemogočni narodni ideji. Delajte na to, da bo narod slišal cerkvene liturgije v razumljivem jeziku ; potem boste gotovo manj razloga imeli vzdihovati: »Vera peša, vera peša!u —
T h i l a 1 e t h e s.
Politični razgled.
% . t raiijc tl<eže2c.
V L j u b 1 j a n i 30. oktobra.
Baron <»<»<lel priobčil je v Politiki sledečo izjavo: „ Resnica je, da sem izstopil iz kluba iz stvar-nib razlogov, nikakor pa ne nameravam kot uskok pridružiti se kakemu drugemu klubu in glasovati proti svojim dosedanjim tovarišem. Zmatrain pa za svojo prvo in najvišji dolžnost, zastopati koristi svojib volilcev, ko bi to tudi nasprotovalo klubovim sklepom. S samim odtegovanjem pri glasovanji pa. po mojih mislih Se ne spolnim te dolžnosti, to sem pokazal tudi vlani pri debati o zemljiškem davku, ko nesem samo glasoval proti sklepom večine, ampak tudi govoril. Da bodem imel popolno svobodno roko, ko bi bile koristi mojih volilcev v nevarnosti, sem izstopil iz kluba, ne da bi bil kaj premend svoje politiško prepričanje, kateremu hočem vedno ostati veren *
Državno sodišče se je izreklo, da je okrajno glavarstvo v Zloczoveui 43 virilnih volilcev
protipostavno upisalo v volilno listo. Po volilnem redu ™ đajicijp'fma m^prtč virjlni Ypli|*k,i gUa, v kmetski občinah vsak, kdor ima kako posestvo uknji-teno v (Ie^elnT deskT* pa"~zTiram* pVenizkih davkov ne voli v velep,Qses.tvu. Tqh 43 vq|j|ce,v ijnu stop posamične parole upupne. v dejano d^skifl, ipka-kqr pa ne poseajev, zaradi ti-ga jjni jft> drftv.no sodišče odreklo voljno volji* k o pra^q, D^bruje omenja ilržavno s<Uj^e, kjp h\ imel vsak, kilpv ima kako v deželno j^j igo u,pjsaqq parcelo, vinUio va-Ijls^o pravico, hj se kpo,alu lahUa, prikrilo, u> b-i taki lastniki od|oč.evali pri vojirvi. Razdelijo bi se kuke veleposestvo v majhne kos/.e in hilq bi v.a]c vir^nih kakor pa volj&mji vqbjls|$j^ mq$. Iiadpvedji siuOrt ali bode sedaj dj-žuvju, zbor ovrgel vpljtev grofa Stadnickega, ko jt* državno RodišČe tako razsodilo. Poljski listi so že poprej zatrjevali, da razsodba državnega sodišča ne bode imela nobenega upliva na veljavnost volitve. Nam se pa vendar čudno zdi, da bi nepostavna volitev, vendar bila veljavna.
4 >*l4i deželni budget določil se je za prihodnje leto na 8,005.000 gld. Deželni odbor predlaga, da se naloži 30'/a°/o deželne priklade, kakor jo je bilo tudi letos.
Viiaiij** države.
Veleposlaniki v Carigradu imeli so včeraj predposvetovanje, da so se dogovarjali, s čim da naj bi se bavila Icoiilereiieu. Sicer se še nič ne da
sklepati, kaj bode sklenila konferenca. Govori se sedaj, da bodo najbrž sklenili, da se ustanovi vsaj na videz status quo ante. Ker pa zapadne vlasti neso zato, da bi turške čete silile Bolgare k pokorščini bode konferenca poskusila se najbrž mirno pobotati ž njimi. Priporočila bode sultanu, da bolgarskega kneza imenuje vzhodnjerumelijskim guvernerjem in se h kriitu spremeni nekoliko statut vzhodnjerumelijski. Res da Srbi in Grki prete, da bi v tem slučaji začeli boj, vendar so vlasti prepričane, da tega ne bodo storili proti volji vse Evrope.
V Srbiji se vlada neki že boji da bi bolgarske čete ne zmagale, ko bi prišlo do vojne Do s^daj so se Srbi vedno zanašali, da bode tudi Turčija napala Bolgarsko in tedaj bi zmaga ne bila težavna. Sedaj se pa kaže, da Turki nemajo posebnega veselja posluževati se sile proti Bolgarom in se bi na j raj še ž njimi mirno pobotdi. Zato so pa poslednji lahko poslali večino svojib polkov na srbsko mejo. Razen tega seje pa bati, da za hrbtom srbski vojski ne bukne ustanek v okrajih Niš, Pirot, Les-kovac in Vranja. Ministri neki očitajo kralju, da je tako dolgo odlašal z vojno, da so se Bolgari dobro pripravili.
<ni*li.i so sklicali pomorske rezerve. Zbornica je pritrdila v drugem branji vsem kreditnim predlogam, katere je predlagala vlada. Dokler traja mobilizacija, se bode od uradniških plač in pri vseh druži h izplačilih iz državnega zaklada utrgovao po O'Vo.
Še ni urejena iifteaiisltai meja, že sc kaže kal novega razponi. Kakor se iz Merva poroča, prišla je tja deputacija \/. Mejmanaha, katera se je pritoževala zaradi pritiskanja od afganskih vlastij in prosila ruske pomoči. Rusom je to kakor nalašč. Ako bodo Anglež) kaj storili na Balkanu, kar ne bode Rusom ugajalo, bodo takoj udrli v Afganistan. To bode pa Angležem napravilo tem večje sitnosti, ker se bodo najbrž zapleli z Birmo v vojno.
TVemški državni zbor sklical seje na 19. dan novembra. — Včeraj so bile na Pruskem volitve volilnih mož za deželni zbor. Izid še ni znan. Naj-biž so liberalci zgubili zopet nekaj sedežev. Vlada bi bila rada. da bi konservativci sami pridobili večino toda to bode težko šlo. Naibrž bodo še nadalje odločevali v zbornici katoliki. Na katero stran
se bode obrnili, tam bodo večina in vlada bode prisiljena kolikor toliko ozirati, sg qa njih že^jje,
II«'Ig i. j niti konservativci neki nikakor ne bodo hoteli dovoTTtr*povišanja troškov za vojaščino. Ravno tako se bjodo tpdi odločno upirali osnqvi rezerve. Ko bi potem imben general ne ho$el prevali vojnega minister*i*ra, se bode pa poklicala kaka <"ivilna oaojja za vojnega ministra,'-
181.
Iz tVlovrn 28. oktobra [Izviren dopis.] Po bi/, javnem, potu naznanili smo Vara preteklo ne-deljq večer,- veselo vest, da seje v Celovci ustane vi|q   „poddjužno  šolsko  društvq   sv.   Cirila in
Metoda".
Vabilo, katero je izdal starosta koroških Slovencev, mnogozaslužni gospod prof. And. Einspieler in na katere upisalo se je v najkrajšem času nad 40 članov, slove:
»Castitim slovenskim rodoljubom v Celovci! Slovenci smo srečni in veseli, da se nam je dovolila toliko potrebna šolska družba sv. Cirila in Metoda. — Po vseh slovenskih krajih se snujejo p od dr užnice. Srčno želim, da tudi v Celovci napravimo tako poddružnico in zato vabim čč. gg rodoljube v Celovci, naj se oglasijo kot udje Celovške poddružnice s svojim podpisom na tej poli. Kakor hitro se oglasi 20 potrebnih druž-nikov, sklical se bode prvi zbor Celovške poddružnice,
V Celovci, dne 14. oktobra 1885.
And. Einspieler." Na podlagi tega vabila ni bilo dvomiti, da se takoj oglasi dovoljno število družabnikov,   kajti že samo podpis Einspielerjev bil nam je  v to porok.
V nedeljo 25. t. in. zbralo se nas je tedaj blizu 30 članov v dvorani katoliškega rokodelskega društva v prvo posvetovanje. Predsednikom zborovanja volil se je jednoglasno tukajšnji trgovec gospod Rossbacher, mož že osivelih las a nepremakljiv v svojem narodnem prepričanji in navzlic groznim ter vedniin pritiskom tukajšnjih Nemcev trdno in zvesto udan majki Slavi. — Ko g. predsednik skupščini predstavi navzočnega g. vladnega zastopnika, naprosi g. Haderlapa, da prečita pravila glavnega društva v Ljubljani in poddružničua pravila. Slednja so se po prečitanji nespremenjena vzprejela in volil se je „per acclamationeui" začasni odbor treh članov, in sicer predsednikom gospod prof. And. Einspieler, blagajnikom gosp. Veko-slav Legat in tajnikom g. Filip Haderlap. — Ta odbor ima sedaj nalog, v najkrajšem času vse potrebno ukreniti. — Poddružnica pravila v petih izvodih z ulogo vred so se takoj drugi dan tukajšnji deželni vladi v potrjenje predložila in kakor hitro so se ista od slednje pregledala in potrdila, bode počelo društvo tudi vsestransko svoje delovanje.
Pri tej priliki ne moremo si kaj, da bi ne grajali nepostavnega ravnanja tukajšnjega mestnega magistrata, oziroma nekaterih njegovih uradnikov. — Kolikor znano, stojijo slednji v najtesneji zvezi s uredništvom „Freie Stimmen" v Celovci, in ker je predpisano, da se mora vsako zborovanje prej v uradu objaviti, je jasno, da Slovenci v Celovci da lo z takimi objavami vedno mnogo nštofak< tudi zloglasnim „Freie Stimmen," za koje v jednakih slu-
Kandidat nesmrtnosti.
(HttmoriBtilki roman. — Ceski spisal Syatopliik peob.) (Dulji:, j XVIII.
V tej tesnobi vzravnal je Vojteha pogled na bližaječo se nesmrtnost. Poslednja pola njegovih pesnij bila je dotiskana. Za kratka vzprejel je celo knjižico. Čimbolj se je bližala ta doba, tembolj ga je nadvladovala zimska napetost in razburjenost, tembolj ga je tlačila pomisel na hitro slavo in v ozadji nesrečna ljubezen do Lidunke. Sedaj pa, ko je držal v roci tiskano zbirko svojih pesnij, ni imel radi literarnih zajemov nobenega zanimanja več za vas in hotel se je brez odlašanja vrniti v Prago, da bi tam z neposredno bližino použil utise svoje zkirke na ožje in širje literarne kroge.
Le z veliko silo ga je pregovoril Stoklasa, da bi počakal pisma Ezopovega o izstriževanji in brezodkladnem pošilanji vseh dotičnih kritik.
Nestrpljivi Vojteh bojeval je na to vsak dan sam na pošto v bližnje mestice. Konečno! Konečno! S tresočo se roko odpre pismo Ezopovo precej pri izhodu poštnega poslopja in pregleda hipno izstri-žek, ki je bil v njem; zbledi, izstrižek in pismo padeta mu iz roke.   Kdor ga je pozoroval v tem
trenotku, spomnil se je gotovo, da je vzprejel vest o smrti najdražje osobe.
Pobere izstrižek in pismo, prečita kritiko z nova in preleti v nadi, da najde tam morda kako razjasnitev te uganke, Ezopovo pismo.  Ah, ni bilo tam, kar je mislil!   Ni stalo tam, da je izstrižek j gola šala, s kojo je hotel prijatelja samo za treno-! tek ustrašiti. Slaba bila je res uteha, da se ta kri-j tika sploh obsoja in pridevek,  da pripravlja Ezop S za adresata prijetno iznenađenje, zvenel  je poleg i te  kritike in  potrdila njene istine kakor otrovni I sarkazem.
Po poti proti domu čital je Vojteh z nova in z nova usodno kritiko, kakor bi upal, da je ni precej razumel, da ji je podložil preveč neugodni nezmisel. Ali kakor je čital in čital, vsaka beseda bila je dvoostro otrovano bodalce, zadirajoče se v njegovo srce. Niti iskre nadarjenosti, niti sluha izvornosti — niti pableska zdravega mišljenja ali stre-ske pravcatega Čuta! To je grozno. To vse je mogel ta človek napisati, mirno napisati na trpež-Ijivi papir! Da skrpati i s svojo pretresajočo kritiko trnje zasmehov, utisniti mu je na glavo v po smeh občinstva!
Kako bi mogel naslikati vse čute, ki so se valili v notranjosti Vojtehovi na tej ritenski cesti!
Sedaj se je udal temnemu obupu nad uničenimi krasnimi sanjami živenja. sedaj je klel kritika, sedaj se je tešil z nado, da kateri drugi drugače oceni njegovo delo, sedaj ga je zopet peklo, da se je našel pri najmanjšem precej ta jedini in baš prvi.
Utrujen odpočije v lesu pod šumnimi borovci pri bobnečem potoku. Voda se je lesketala tako jasno v polni solnčni zarji, modri kačji pastirji preletavali so tako veselo nad okroglim listjem, vse okoli je dihalo s tako blazino, da je ubožec za hip vse pozabil in da se mu je zdelo vse goli strašlivi sen. Toda pogled v naročje na izstrižek ga je preveril o grozni resnici.
Do jutra je otopela nekoliko ost prvega utiša in prevladala nada, da bode prihodnja kritika pra-vednejša. Z novo nestrpnostjo je hodil na pošto in za časa je nesel od tod novo pretresajočo kritiko z zopetno uteho Ezopovo, da se i ta kritika splošno obsoja in z dostavkom, o prijetnem izuenadenji.
A preganjale so ga vesti Jobove. Niti jedna sodba prijazna, dasi si v obsegu često nasprotujejo ; bilo je, kakor bi se pisatelji samo zato postavili na jedno stališče, da bi mogli auktorja ometati od vseh stranij s kamenjem in blatom.
(.Daljo prih.)
čajih prav po očetovsko skrbe n&šega mestnega ma- j gistrata organi, ki jim,take kar gorke donašajo, ;
v kar nam je ^kaz to, da sm,o v petek popoludne žele zborovanje pri magistrata oglasili, a v soboto v jutru donesle so ,Freie Stimmen" v svoji 43. šte- , vilki svojim pičlo merjenim naročnikom in čitateljem že" notico, katera, n* daje najboljšega spričevala toli i naglašanemu omikani u in izobraženju tukajšnjih Nemcev „der scharfsten Topart."
Da bodo tudi čitatelji „Slovenskoga Naroda" j o tem uverjeni, navedemo tu te duhovito pisane j vrstice, ki so bolj proti našemu starosti prof. Ein- i spielerju, nego proti društvu sv- Cirila in Metoda i samemu naperjene, ter se glase:
„Slovenischer Schulverein. B. Einspieler als Bevollmachtigter des slovenischen Schulvereines in Laibach, hat flir morgen Sonntag 7 Uhr Abends in katholischen Gesellenvereinshause eine constituirende Versammlung flir eine hiesige Ortsgruppe einberu-fen. Wir wiinschen viel Gliick und a bisserl Klein-geld dazu. Die Karntner Slovenen, mit Ausnahme der Consorten des P. Einspieler, sind Anhanger der deutschen Sehule. ' (!??!)
Mi temu neosnovanemu napadu ničesar ne odgovarjamo, pristavljamo pa le samo vprašanje: „J e H tako ravnanje od strani magistrata ali njegovih organov postavno dovoljeno?" Na to vprašanje prejeli bi radi od kompetentne straui odgovor.
Omeniti mi je kon čno še, da se je po sklepu zborovanja razvnela prav živahna zabava. Napitnic bilo je mnogo in splošno se je obžalovalo, da je bil g. Ivan Hribar iz Ljubljane zadržan, priti osobno k našemu zborovanju, da bi nam bil natančneje poročal o Ljubljanskem društvu in o podružnicah sploh. Njegovega prihoda smo se prav iz srca vsi tukajšnji Slovenci veselili, ker poznamo ga kot vrlega in zpačojnega narodnjaka ter vemo njegove zasluge za naš narod ceniti.
Gosp. Justin potrud.il se je tudi in zbral za ta večer okolu sebe slovenske pevce, ki so nas prav izvrstno zabavali, prepevajo nam milozvočne domače pesni. — Vsestransko izrekla se je pri tej priliki želja, naj bi se v najkrajšem času ustanovilo v Celovci „slovensko pevsko društvo" s početka v ožjem zmislu, a v teku časa na podlagi pravil. — V to svrbo je tukajšnje katoliško rokodelsko društvo tudi pevcem že radovoljno in brezplačno prepustilo svojo pevsko sobo z glasovirjem vred za pevske vaje in za, slučaj pevskih produkcij tudi svojo lepo prostorno dvorano, s popolnim gledališkim odrom oskrbljeno.
— Ni dvojbe tedaj, da se bodo g. Justin te prilike sedaj s podvojenim veseljem poprijel in nadejam se, da Vam bodeni mogel v teku časa poročati, da se je v Celovci jelo tudi v zadevi slovenskega petja napredovati in gibati. — Mi vsaj bodemo storili vse, kar se po postavni poti storiti da, da bode tukaj toli preziram in zaničevani Slovenec tudi v Celovci imel svoje zavetje, in razveseljevanje mej svojimi. Potlačili nas Nemci tudi tukaj ne bodo, in naj še tako napnd svoje sile. — „Slovnu gre na dan!"
— Danes zvečer ob 8. uri ima Celovška slovenska čitalnica svoj redni občni zbor v gostilnici „pri Fortuni •.
M Slovenskega Stajcr.sk«.>)>-!]. 28. okt. (Naše zemljišne knjig e.) Naše zemljišne knjige so se zadnja leta na novo napravile, deloma se pa še delajo. Žal, da so nove zemljišne knjigo polne napak, da se strankam stare, pri graščinah narejene zemljišne knjige boljše zde. S prav malimi izjemami sme se o novih zemljišnih knjigah trditi, da so nekateri zemljišni uložki le slučajno prav. Nasledki slabih zemljišnih knjig se že čutijo, ker so obroki za popravila večinoma zamujeni in ker je spakedrano delo že postalo pravoveijavno, na veliko škodo zemljišnomu kreditu.
Tu zapazi marsikateri upnik — prepozno — da so nove zemljišne knjige njegovej terjatvi dale vse drugo manj vredno hipoteko, marsikateri lastnik je ob posest, nekateri pa so prepisani na zemljišča, katerih neso nikdar imeli. Polagoma zapazijo stranke ali pa evidenčni geometer napake in kar v tolpah romajo posestniki „v graščine" (k sodnijam), da se urede zemljiščne knjige. Vse to romanje pa prouzročuje neprimernih troškov. V nekaterih slučajih bile so napake v zemljiščnih knjigah že uzrok, da so se pričele drage pravde. S kratka, pritožbe o naših novih a slabih zemljišnih knjigah so splošne, a opravičene.
Da so pa zemljišne knjige tako slabe in napačne, krivo je predsedstvo okrožne sodnijo Celj-
ske. Po postavi naj bi se zemljišne knjige delale pod neposrednim vodstvom predsednika sodišča prve instance, in predsednika sme kak sodnik v tem vodstvu zastopati. Naš predsednik pa je vodstvo pri novih zemljišnih knjigah stalno mladim pristavom izročil in je samo podpisaval, kar je bilo dodelanega. Sicer se je pa samo na to gledalo, da so bile zemljišne knjige hitro gotove in ker so bili sodniki, ki so bili prvi gotovi, odlikovani, hitelo je vse na vse pretege in zemljišne knjige bile so res kmalu dovršene, pa kako? Gospoda predsednika pristavi so delali in delajo — ljudstvo ima pa škodo. Naj bi vsaj nove zemljišne knjige in njih ogromne napake Dapotfle našega predsednika, da bi šel v pokoj. Saj mu vendar ne more biti prijetno, da ima napake zemljišnih knjig vsak ljubi dan na žlici. Vrhu tega ima pa tudi že nad 40 let — bil bi torej že čas!
--j
Domače stvari.
— (Narodne tiskarne občni zbor) je j v soboto 31. t. m. ob 6. uri, na kar opozorjamo j gg. delničarje. Na dnevnem redu je volitev novega j upravnega odbora.
— »Knezoškof dr. Misija)  poklonil je | duhovskemu  podpornemu društvu kranjskemu 100 gld. veteranskemu društvu in Cecilijinemu društvu pa po 50 gld.
— (Premeščen) je c k. major Teodor Dre ni k, naš rojak, od pešpolka baron Weber št. 22, k pešpolku Kari I. kralj Kumunski št. G.
— (Poročil) se je včeraj g. Jurij Vučkovic, trgovec v Trstu z gospico P. Moro, iskreno Slovenko.
— (Odbor „slovenskoga delalskega pevskega društva Slavec") usoja si slavnemu občinstvu naznanjati, da bode društvo na vseh Svetnikov dan ob 4. uri popoludne na gomili pokojnega Bleivveisa in Jurčiča pelo naslednje pesni: „Oče naš"; F. Stegnarjevo, „Na gomili" , P. A. Hribarjevo, „Nagrobnieo" in „Nad zvezdami". — Gospodje pevci pak se prosijo v nedeljo popoludne točno ob 2. uri udeležiti se glavne pevske vaje v društveni sobi.
— (Matici Slovenski) so na novo pristopili od 10. junija sledeči gospodje kot udje: Ber-gant Lovro, župnik v Gorenjem Logatci; Bizjak Vinko, župnik v Laporji; Bizjan Ivan, C. kr. kaz-nilniški kurat v Begunjah ; Bralno društvo v Sem-pasu pri Gorici;  Bratina  Anton,  veleposestnik na
' Usti ji; Biezovšek Dav., župnik pri Martinu na Po-j liorji; Čitalnica v Ormoži; Ćotar Josip, učitelj v j Zgoniku; Dolenc Karol, župan in posestnik v Vi-| pavi; dr. Fraidl Josip, c. kr. sodu. pristav na Vrh-! piki: Gerdadolnik Fran, posestnik v Dolenjem Lo-I gatci; Goljmajer Josip, kaplan na Bohinjskej Bistrici; Gostiša Mih., posestnik v Gorenjem Logatci; Illovv-sky Albin, kaplan v Vipavi; dr. Jedene Josip, od-j gojitelj na Dunaji; Jurij Benedikt, župnik v Poliča-I nah; Kernc Ivan, vodja ljudske šolo v Gorenjem i Logatci: Klobovs Ivan, kaplan v Štanjelu; gospa Kogolj Marija, posestnica v Gorenjem Logatci; Kor-man Fran, župnik v Mežici; Košar Jakob, župnik na Zgornji Polskavi; Koželj Anton, duhovni oskrbnik v Skopem; Krajne Vekoslav, belež. koncipijent v Ormoži; Kralj Ignacij, bogoslovec v Gorici: Kralj Jos., župnik pri D. M. v Puščavi ; Kramer A. c kr. okr. rajnik v Gor. Logatci; Kunstič Iv., učitelj v Sevnici; Lavrenčič M., posestnik in dež. poslanec na Vrhpolji; Lednik A. kaplan v Zavci; Lenček Fr,, veleposestnik itd. na lilanci; Leveč Anton, c. kr. sodu. pristav v Sevnici; gospa Maver Karolina, posestnica itd. v Vipavi; Mavric Ivan, župnik na Ustiji; Mesar Ivan, župnik in duhovni svetovalec na Bohinjskej Bistrici; Mlakar Ivan, kaplan v Pazinu; Novak Josip, župnik v Povirji; Petan Fran, župnik pri sv. Venclji; Petrič Martin, posestnik v Dolenjem Logatci; Prešern Ivan. kaplan v Sevnici: Razbor-šek Josip, dekan na Bledu; Rozman Robert, redovnik v Varaždinu; Rudolf Ivan, učitelj na Vrabčah; Rybaf Otokar, pravnik na Dunaji; Sedej Andrej, strojevodja v Secgrabnu pri Ljubnem; Silvester Franc, trgovec v Vipavi; Skubiu Anton, c. kr. vad-niški učitelj v Gorici; Smole Josip, posestnik v Dolenjem Logatci; Soršak Ignacij, posestnikov sin v Kropi; Stajer Fran, c. kr. notar v Metliki; Starki Mijo, c. kr. kancelist v Sevnici; Sirca Josip, trgovec v Žavci; Škerjanc Rok, nadučitelj v Makolah; dr. Šmidingor Karol, c. kr. notar v Kameniku; Šola v Metliki; Štubelj Leopold, bogoslovec v Gorici; Šuflaj Danici, c. kr. okr. sodnik v Velikih Lušičah.;
Teran Ivan, duhovnik v Štorjih; Vezjak J., učitelj v Slatini; Volkar Andrej, c. kr. okrajni komi&an v Karlinu na Češkem; Vrunkar Radoslav,, učitelji v Makolah; Zajec Fran, c. kr. gozdar v Gorenjem Logatci; Zamik Josip v Vipavi; dr. Zbašnik Fr., c. kr. vladni konoipist v Ljubljani); 2igon Frau* bogoslovec v Gorici, — vsi kot letni plačniki.
— (Novemberski avancement.) Mej gospodi častniki, ki spadajo, ali se po novi stopinji prištevajo našim domačim polkom in lovskim bata-lijonom avansovali so naslednji: Stotnik Žiga K lug, pri 9. lovskem batalijonu, imenovan je majorjem pri domačem pešpolku baron  Kuhn; stotnikom prvega razreda imenovan je Btotnik druzega razreda Miroslav T h orna n,  pri topničarskem polku vojvoda Leopold Bavarski Št. 7 ; stotnikoma prvega razreda sta nadalje  imenovana:   Ivan   Polajnar   in Teodor Praner, 97. pešpolka kralj srbski Milan L, oba»v polku. Stotniki druzega razreda imenovani so nad-častniki: Jakob Modrijan,  pešpolka št. 97, IIu-gon C1 a u s n i t z istega polka, Eugen K o n s c h e g g 17. pešpolka, vsi trije v svojih polkih. Nudčastuik postal je častnik Alojzij  Bergkesel v 17. pešpolku. Častniki postali so kadetje: Raimund Udy, Josip Pelikan, Fran Michel, vsi trije 'J7. pešpolka; Karol Bruner, v pešpolku št. 17, Gustav Garzarolli  pl. T burni ack,  v koroškem pešpolku baron Dahlen št. 7 ; pri konjici:   Erust grof \V u r m b i a n d - S tu p p ah, v husarskem polku Fran knez Liechtenstcin štev. 9; pri topničarstvu: Ivan Klein (sin mestnega odbornika tiskarja A. Kleina) topničarskega polka pl. Gerlich št. 14, prvi teški baterijski diviziji št. 20.   V reservi postali so nad-častniki: Robet Folius v 97. pešpolku; pri lovcih: Tilen  Kas tre v c,  7.  lovskega  batalijona; Karol T a m boru ino  v trdnjavskem batalijonu štev. 12. Častnikom imenovan je kadet Anton J era s, v topničarskem polku baron Hartlieb št. 13. Majorja avdi-torja imenovana sta stotniki avditorja dr. Jos. Got t-lieb, pešpolka baron Kuhn št. 17, pri garnizijskem sodišči v Ljubljani, in Miroslav P ogač n i k (naš rojak) garnizijskega sodišča v Temešvaru z določbo, da ostaneta pri dotičnih sodiščih.
— (Prememha posestva.) Hišo št. 15 v Gradišči dosedaj lastnina veletržca g. Josipa K u-šarja, kupil je za 9700 gld. dosedanji gostilničar pri „Šikei" g. Andrej Črne.
— (Iz Celja se nam piše: Dne 27. t. m. je na tukajšnjem kolodvoru Zvečer, ko je prišel mešani vlak iz Maribora, žena paznika železniških premen na Zidanem mostu Štora skočila z vlaka, prodno je popolnoma obstal. Sirota je prišla z obema nogama pod vagonovo kolo, ki ji je tudi obe nogi nad gležnjema zdrobilo. Prenesli so jo v Celjsko bolnišnico. • Drugi dan pa je v Celji železnišk težak strehe na vagonih pometal in ni zapazil, da se je k vagonu, na katerem je ravno delal, priklenila mašina. Mašina potegne, ubogi delavec pa pade na tir in obleži mrtev. — Isti dan je nekega čevljarja v Celji na ulici mrtvoud zadel. Čevljar je kmalu umrl. — V kurirskem vlaku po noči mej 28. in 29. t. ni. našli su na postaji v Poličanah v kupeji prvega razreda potovalca, ki se je mej potom sam umoril.
— (V Gorici) dogodilo se je preteklo nedeljo več nesreč. Dva zakonska šla sta zvečer z jednim sinkom v krčmo, pustivši doma dva otroka, od katerih je bil jeden 3 '/a, drugi poldrugo leto star. Otroka sta putrolejevo svetilnico prevrnila in začelo je goreti. Ko so tuji ljudje ogenj zapazili, in vrata ulomili, bil je starejši otrok mrtev, mlajši pa tako ožgan, da je v malo trenutkih dušo izdihnil. Ogenj so pogasili. — Gosp. E. B., avkultant pri okrožni sodniji v Gorici, šel je v Vertojbo na lov. Meneč, da strelja na jerebice, zadel je nekega kmeta v prsi in obraz tako močno, da so ga nevarno ranjenega prepeljali v bolnico. — Nek trgovski agent prereza) si je vrat, a rana ni smrtna. — Pri Stražišči skočil je nek pek v Sočo, a delavci so ga še živega izvlekli.
— (Kako se časi spreminjajo.) Nemci v Celovci že od nekedaj ne morejo trpeti Kranjca. Zatorej skozi vse loto čuješ prav nesramne psovke, ki so le nemškim Korošcem prirojene in jih nosijo že na jezikih. Pogostoma čuješ: „Dummcr Kraner", „verstoekter Windischor", „\vindischer Esel", „kra-neriseher Liimmel" itd. — Kedar se k slabemu vremenu pripravlja, čuješ pogostokrat: Ja do Kra-ner schieben", sploh z jedno besedo rečeno, vse se stori, da se le grdi Kranjca. — Vendar pa je prišel čas, da so se Korošci pokorili in da sedaj jako težko čakajo na Kranjce, namreč na kranj^e* me-
sarje, ki naj bi jim prinesli v Celovec mesa in slanine (Špeha) ter jih tako zopet za leto dnij oskrbeli z živežem. Ti mesarji iz Kranjske, ki vozijo navadno vsako leto o tem času semkaj na trg svinjino in surovo slanino, katere v Celovci drugače niti ne dobiš, izostali so letos, ali pa so bili: doslej po slabem vremenu zadržani, da neso prišli na veliki somenj, ki traja 14 dnij, tu sem v Celovec. Zaradi tega čuješ sedaj vsak dan po trgu stokanje, jav-kanje in škripanje z zobmi in vse povprašuje: „San de Krancr schon do*; „0 Jeses, no immer koan Speck am Plotz" ; „'s is zum derplotzen met dese Kraner-Fleischerhauer" ; „Maria, wonn kummen denn de Kraner, — scho koan Speck mehr z' krign* itd. — Jaz pa pravim i „Nur nicht brummen, de Kraner vver'n schon kummen lu — Ali se ne spreminjajo časi?
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Carigrad 30. oktobra. Veleposlaniki imeli so včeraj shod, pri katerem so se pogovarjali o konferenci. Srbski poslanik objavil je Porti že znani srbski odgovor na velevlastij kolektivno noto.
Pariz 30. oktobra. Atentatovec neče povedati svojega imena niti nagibov. Ko ga je policijski načelnik zaslišaval. priznal je, da je z namenom ravnal. Frevcineta poznal je samo po fotografiji. Jezen je bil nanj, ker mu je škodoval na spoštovanji, časti in premoženji. Več bode le svojemu odvetniku povedal. Misli se, da je zlodejec s Korzike, a da ni Italijan.
Bukarešt 30. oktobra. Vlada je ukrenila, da se iztira dvanajst židovskih časnikarjev, kakor pišejo listi, ker so Rumunsko napadali.
Dunaj 29. oktobra. Odvetnik Lichtenfels se je zaradi denarnih zadreg ustrelil.
Gradec 29. oktobra. Cesar pomilostil je grofa Henrika Attemsa, ki je bil obsojen na tri tedne v zapor, ker je jednega slugo tepel. Kazen premenila se mu je v globo 500 gld, in jedenteden-ski hišni zapor.
Pariz 29. oktobra. Danes dopoludne ustrelil je nekdo s samokresom na voz, v katerem se je vozil Frevcinet iz ministerskega sveta v palačo vnanjega ministerstva. Nihče ranjen. Napadovalca so prijeli.
Javna zahvala.
Zopet se je pokazala radodarnost in blago-dušnost Slovencev unetih za svoj narod. Okrajna posojilnica Ljutomerska blagovolila je podpiralni zalogi slovenskih vseučilišnikov v Gradci podariti 80 gid. Podpisani odbor se je za ta velikodušni dar v imenu vseh dijakov, kojim pride ta svota v prid, na tem mestu iz srca javno zahvaljuje. V Gradci 26. okrobra 1885.
Za odbor: Vseučiliščni profesor Cand. phil.
đ.r. Gregor IECre3r, Ta,n.lco Bezjak,
predsednik. tajnik.
Tujci:
29. oktobra.
Pri NlAim : Mensch z Dunaja. — Urbas, Stelner iz Prage. — Rosenkerg iz Zagreba. — Dr. Binter iz Kamnika. — Modistcu z Dunaja.
Pri ^»il*!: Pollak z Dunaja. — Margam i/. Celovca. — Staudinger iz Gradca. — Ilocheitner z Dunaja. — Behofischitz iz Lin ca.
Meteorologično poročilo.
9	C as opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
M O gj	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	7-j»;' ■>; mm. 720 H'.) mm. 728 o 1 mm.	2-8° C 6 2° C 46° C	z. svz. m. svz. z. svz.	d. jas. obl. obl.	03 ram. dežja.
Srednja temperatura 4*5°, za 3 6° pod normalom.
Vremensko poročilo 28. oktobra. Zračni tlak je jako nejednako razdeljen po Evropi. Na zapadu je višji, na severu, vzhodu in jugu pa nižji. Temperatura je nizka Vreme večidel oblačno in v več krajih deževno. V Istri in Valahiji nevihta, Trstu toča, Ischlu sneg. — Pričakovati severozapadne vetrove, semtertja oblačno in dež, semtrtja pa jasno, sploh pa jako hladno vreme.
ZDTOjn.aJsls:a, borza
dne 30. oktobra t. 1. •Izvirni* telegrafično poročilo.)
Papirna rent«.......... 82 g I d. 40 kr
Srebrna renta......                                   .   . 82 . 85 „
Zlata reuta........... 109 , ilO
5°/0 marčna renta......... 99 , 80 ,
Akcije narodne banke....... 865 , — ,
Kreditne akcije......... t*4 80
London   .... 125 . 10
Srebro.......                               ... — . —
Napol.                              ...            . 9 , 93'/, .
(J kr. cekini 5 „ 93 „
Nemške marke 61 , 50
4"/0 državne srečke iz I. 1864   250 g\4 126 , 60 ,
Državne srečke iz 1   1864         100 gld 171 25 ,
4°/0 avstr  zlata renta, davka prosta 109 „ lo ,
Otrrska zlata renta 4°/0 98 , 75 ,
a    papirna renta 5°/0 90 , 80 ,
5B0 Štajerske zemljišč  odvez oblig 104 , — „
Dunava reg Brečke 5%,            100 pld 116 . 50
Zemlj obč avstr 4'/,0/«, zlati zast  listi 125 „ 40 ,
Prior, oblig  Elizabetine zapad železnice 115 . —
Pnor oblig Ferdinandove sev. železnice 106 . 50 ,
Kreditne srečke                         100 gld 176 . 25
Kudolfove srečke.....                        10   „ 17 , 60
Akcijo anglo-avgtr. banke          120   „ 98 , 2"> ,
Trammway-društ  vel j   170 gld a. v. , 183 . 50
1'oslano. č^n>
GLAVNO SKLADIŠTE
najčistije lužne
"KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kas izkušan llek proti trajnom kašlju plućevlne I ieludoa bolesti grkljana I proti mehernlm kataru,
IIINKK MATT0N1JA
Karlovi vari i VVidn.
V NARODNI TISKARNI v LJUBLJANI
dobi se knjižica I
ica
Hpi»nl duhoven ljubi , misk«- dlcof ije.
Cena lO Icr.
Gieti dobiček te knjižice namenjen Je v podporo slovenskega šolstva osnovani „Dražbi sv. Cirila _in Metoda". (518—11)
Trgovski pomočnik,
izurjen prodajalec špecerijskega blaga in železnino, zmožen slovenskega in nemškega jezika, i&čo Mluy.be na Dolenjskem ali Spodnjem Štajerskem. — Ponudbe naj se poši Ijajo upravništvu ^Slovenskega Naroda". (t!41—1)
astna skušnj a
je najboljša t
Kdor dvomi, katero sredstvo bi rabil proti revmatizmu ali bolečemu trganji po udih,
kupi naj za 40 kr. steklenico lirintiteirn
1
s morskim iiiailiiuii.
Sedemnajstletna skušnja in mnogobrojni vspehi jamčijo, da se 40 kr. ni zastonj izdalo. Dobi se skoraj v vBeli lekarnah*.  Glavna zaloga:   Lekarna pri
Zlatem levu v Pragi, Staro mesto. * V Ljubljani: E. Birschitz, lekar.   V Mariboru: J.
W. Konig, lekar. (613—5)
v kakem malem mestu, trgu ali večjem kraji na dobrem prostoru 1jS«>© »© v najem. — Natančneje pove upravniStvo ^Slovenskega Naroda". (640—1)
Št. 12.580. (634-1)
Dijaške ustanove.
S pričetkom tekočega Šolskega leta izpraznjeni sta pri magistratu dve mesti cesar Fran Josipovih, po Ljubljanski mastni občini ustanovljenih štipendij po 50 gld. na leto.
Pravico do teh štipendij, katere podeljuje mestni odbor Ljubljanski, imajo ubožni, v Ljubljano pristojni, ali ko bi tacih ne bilo, sploh na Kranjskem rojeni, tukajšnjo realko obiskujoči dijaki.
Prošnje, katerim je priložiti krstni in ubožni list, potem pa šolski spričevali zadnjih dveh semestrov, ulože naj se do 30. novembra t. I. potom šolskega ravnateljstva pri magistratu.
Mestni magistrat Ljubljanski,
v 28. dan oktobra 1885.
Župana namestnik: V on čina.
Marijinceljske kapljice za želodec,
neprese/iio izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v želodci,
in nepresežno zoper neslast do Jedi, slabi ielodeo, ■mrdočo sapo, naplhne-nje, klalo podiranje, ščipanje, katar v ielodoi, zgago, da se ne nareja pesek in pšeno in slez, zoper zlatenioo, gnjna in bljuvanje, da glava ne boli, (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v Se-lodol, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato iilo.
(Javna Kiili»^rn: Kekar C. Itra<ly9 Kremsier, Moravsko. .Tedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane JgC .9.5 **>•.
^rave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na Dunaj skej cesti; lekarna Jox i n Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem ni e sin: lekarna Dom. Uizzoli, lekarna Josip Ber^mann. V Postojni: Anton Le ban. V (Šoki cl i lekarna A. de G i r o n co 1 i. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celji: leF.ar .). K u f le rs e h m i od. V K r a n j: lekar D r a Ravnik, V Kamniku: lekar Josip Močuik. V Radovljici: lekar A. Rob le k. V Se ž.in i: lekar Pl>. liitschel. V Črn o ml j i: lekar Ivan Blaže k. V Škofje j Loki: lekar Karol Fabiani. V Reki: lekar An t. Mizzan.
W0T Svaritev! Ker se v zadnjem času naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kap-Ijii « za želodec morajo imeti v sklenico vtianene besed«: Kchtf. Mariazeller Magenf ropnm — Brady 4 Dostal — Apotheker, sklentca mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem jo podoba Murijitic-djske matere božje, mora biti pole« te podobe urisneno sod-nijsko spravlje.iiif V*I°rttVeilO -»misicnje in zavoj mora biti zapečaten /. uaAuu .i.r.sliciiiin /.tiiim<>-n|eui. Izdelki podobnega ali Istega imena, ki nemaj o teh znfkov Istinitosti, naj se zavržejo kol ponarejeni in prosimo, uaj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodmJHki kaznovati! izdelovalci In Prodajalci (HO—3S)
■
IT hsd 1-3 i so s
27. oktobra: Marija Stenovc, delavka, 60 let, Kravja dolina štev. 1, za krvavenjem pljuč.— Marija Petek, hišna oskrbnica, 48 let, Gospodsko ulice št 6, za vodenico.
29. oktobra: Cecilija Šegatin, gostija, 57 let, Kravja dolina štev. 11, za jetiko.
V deželnej bolnici:
26. oktobra: Janez Poljanee, gostačev sin, 16 let za vodenico. — Janez Slugu, gostač, 71 let, za starostjo.
27. oktobra. Franci Svete, dninar, 2\) let, za jetiko. — Josip Okorn, dninar, 45 let, za srčno hibo. — Urša Modic, gostija, 72 let, za starostjo.
I
Kdor pristno Brnsko volneno blago
dobivati želi, obrne naj se z zaupanjem na (517—9)
nuJNtareJHo IlniNko firmo asa Hukno
Meter po 2—7 gld.     MORITZ BUM v BRNU.     Ustanovljeno 1822.
■II^HIb^b^b^bIb^bIbHbSHb^bIb^bHbSbHb^bVbHb^HBHHHbII^bIbHB JBEBOBS
N
EUSTEIN-ove
|»<>filal«lKol-1«'»!«-
KEI ČISTEČE PILE
SVETE ELIZABETE.
Buljil oil violi podobnih Udolkov, nćmajo to paitiljo iliri a/.«.IIjir-f/n v sebi; nnfitspe»nfj« ar rul-ijn zoper bolezni v •.r«.nnti Bpoilnjatra dala toloEn, prohujulno mrzlico, bulozni na koži, v raož-jnnib in šoimku bolozni; čistijo kri in lebko odpravljajo blato. Ni ga zdravilu, ki bi bilo boljao in pri tem populnom ua&koilljivo zopar
telesno ssaišrelgcm
gotovi vir vseh boloznij. Ker so potiladkorjono, uživajo jih radi tudi otroci. To pilo ao odlikovano z Jako častnim pismom livvrtut/n avrtnttctt IHIhii.
OBf- 't ''»'» akntljlcu a IS pitami ve{)a IS kr. — Zavitek, oatnn akntUl" aJeui»iJ, 1UO pil, vrlj«
•amo i yi<i- e». v. (58 H—4)
QUQr,jon:Dl Vsaka akstljica, ki u«m» firmo: Apotheke *%tnt O Val JCIIJL. n   /.. utrnili in  na zadnjoj   struni tmati
vnMtcr.te zitttmkr, Je   ponarrjrmt, tur  svarimo,  uaj  ao ne
kupnjo.
Vlizill >.• mm it tlotrro, tla kdo H« <lobl sluh, i,,i, n, nt,Urin -in aH celn sl.i„ll)iir,),i iztlflkn. Vsukdo uaj izrecno sabtova h'rimti itmv'h Klitithctlnih pil, to imajo na zavitku tar navodilu sa rabo poU'y atujeri podpis.
Oluvn» zaloga na Dunaji i Apotheke ,9šam heilfgcn Leopold" des I»b. NeuMelii, .Starti, Kcke rter Plaukca- uud BptogelgaM«. V i. u i 1 .v i- i se d bivajo pri gospodu lekarji Cialtrijcl Piccoli.
i
lzdatelj in odgovorni urednik: Ivan Žele //nikar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne1