oglašajte v
najstarejšemu
slovenskemu
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
^ XXXI. _ LETO XXXI.
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), FEBRUARY 23, 1948
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
ŠTEVILKA (NUMBER) 37
Novi grobovi
JOHN BARBISH
in mučni bolezni je T v Woman's bolnišnici n Barbish, star 60 let, stanu-® na 18951 Renwood Ave. Do-
Ilir	Pod tabor pri
sest ^	kjer zapušča dve
j' šarijo in Pavlo ter več
36 1 ^ Ameriki je bival et m je bil član društva V
pri 5/^ SNPJ. Delal je 19 let Storage Battery Co. ^^Pušča žalujočo soprogo
Seitiv'	Tomšič, doma iz
je	sinova Josepha, ki
pri policijskem od-
te p -A^ngela Vargo, tri bra-Pa., Jo-
kov p ^	ter več sorodni-
ziutro	vršil v torek
PogrpK	uri iz Želetovega
152	zavoda na 458 E.
Vnebo-
* 30 uri in nato na po-Calvary.

RAUSEL
se je smrtno He v)pj ' KO je padel iz visoči— Ha T „1 ^ Kilby Co. tovarni tojak Ave. in E. 49 St., Odpgi-Raušel, star 69 let. kjej. j® bil v bolnišnico, »ekai y ^°^kodbam podlegel čez ga, f jj, P^nia je bil iz Ostro-po domače go .", ^kaj zapušča sopro-iz Šraa'^°'	Lipar, doma
P^i Kamniku, fara %ersb'	sorodnikov v
ie Oaha/'^F^' ^ Ameriki se "ifuštva^^	J® bil član
17"	kskj.
l6li	8 soprogo živela
y • ^2 St. Pogreb se bo 'Z	zjutraj ob 9.30 uri
Na y	pogrebnega za-
Vida in nato ""kopališče Calvary.
If,
v	^OLEK
l^tek	bolnišnici je v
52 "mrl Joseph Molek, ^ar^^veii ®^^^ujoč na 9500 'Doma je bil iz I®Prišel' Ambrus, odkoder ?' je x/ ^Griko pred 36 leti. in T j^tva Mir, št. 10 žaiy. '[.^^tva sv. Imena. Po-soproge Mary, ro-^Pha, zapušča sina Jo-%ie Yj ^ %Haca, sestro Mrs.
i(i brata Franka v ^}' v torek^'!^'" ^%reb se bo vr-®'^oliat„ ^j^traj ob 8.30 uri iz ^ ceru^^ pogrebnega za-n ^i	sv. Lovrenca ob
^'^ary_	na pokopališče
*
V ^UDELL
JG umrl v 65 w ®"^ci John Kardell, , St. I) ' stanujoč na 1042 E. o*	iz vasi Polja-
J^odef . pri Žužemberku, t	v Ameriko
j® Član društva št. 28 SNPJ. (; ^^'ich, ® . soprogo Mary, Se'/°^n p sinove, Joseph
Ministri treh strank izstopili iz koalicijske vlade v Češkoslovaški
Vladna kriza utegne povzročiti večje spremembe; komunistični premier zahteva od Beneša mandat za sestavo nove vlade
PRAGA, 22. feb.—Preteklega petka je v Češkoslovaški nastopila vladna kriza, ker so ministri treh ne-komunistič-nih strank podali ostavo in pustili v vladi samo predstavnike socijal-demokratske in komunistične stranke.
Ostavka teh ministrov bo#'
Sfeb iz ^	zjutraj ob
za
%
S
Jnoži7««NEK
truplo Vere ''limt- ®Jena Ovsek, ki je
Vijuga za^^Nškovega po-
ItQh 9 Oft v cerkev sv.
^^lišce C 1	nato na po-
^^Ivarv
'^nA %. *
^iNl
ponedeljek ""v gi . ®&reb se bo vršil
>«. C!T' »"" - TO-
W P^^^'^bnega zavoda 5{j^^tina j ^ v cerkev sv. ®-^Vary ^^to na pokopali-
verjetno povzročila večje politične spremembe a' Češkoslovaški, kajti ako bo predsednik republike Edvard Beneš izročil mandat za sestavo nove vlade komunističnemu, premierju Kle-ment Gotwaldu, bo to pomenilo, da bo na krmilo prišla vlada, ki bo še bolj tesno povezala Češkoslovaško' s Sovjetsko zvezo.
Predsednik Beneš še vedno ni uradno sprejel ostavk ministrov, ki so v vladi' zastopali češke nacionalne socijaliste, slovaške demokrate in katoliško ljudsko stranko.
Baje utegne vsled vladne krize priti do razpusta parlamenta in razpisa novih volitev v te" ku šestih tednov. Položaj v Pragi je izredno napet. Praška policija je za vsak slučaj za-stražila glavni trg, kjer se zbi-ajo velike množice ljudstva.
Beneš poskušal preprečiti vladno krizo
Dosedanja vlada je bila vlada takozvane Ejudske fronte, v kateri je najbolj močna komunistična stranka, ki je pri zadnjih parlamentarnih volitvah dobila 38% poslancev. S podporo social-demokratov je bila glavni činitelj pri Ljudski fronti. Toda ko so social-demokrati podprli opozicijske stranke, nacionalne socijaliste, slovaške demokrate in katoliško ljudsko stranko, je to dovedlo do uso-dapolne borbe .za oblast.
Beneš ni sprejel ostavke ministrov in istotako ni hotel izročiti mandate za sestavo nove vlade premierju Klementu Gottwaldu, ki je hotel zamenjati odstople ministre z novimi.
V soboto je Beneš obvestil komunističnega premierja, da ne bo pristal na sestavo vlade, v kateri bi ne bili zastopani predstavniki vseh strank, ki tvorijo Ljudska fronto. Obenem pa je uradno odklonil, da izbi sprejel ostavko vseh ne-ko-munističnih ministrov. Beneš je zadnje dneve, ko se je pričakovalo, da bo kriza izbruhnila, poskušal na vsak način, da bi rešil koalicijo pred razsulom.
Ne komunistične stranke vztrajajo pri zahtevah
Socijal-demokratska stranka, ki je sedaj podprla tri ostale ne-komunistične stranke, je že preteklega novembra izvedla spremembe v svojem vodstvu, ko je zamenjala predsednika stranke in bivšega premierja Zdenek Fierlingerja, ker je preveč tesno sodeloval s komunisti.
Vse tri Viekomunistične stranke vztrajajo pri zahtevah, da komunisti odstopijo od svojega odloka, da se zamenja osmeri-co ne-komunističnih policijskih nadzornikov v Pragi in okolici. Social demokrati sicer še piso izstopili iz vlade, toda uradno so že naznanili, da ne bodo so-
se nahajali zastopniki samo dveh strank.
Komunistični premier ponovno zahteva mandat
Na velikem shodu, ki se je v soboto vršil v Pragi in kateremu je prisostvovalo nad 200,000 oseb, je komunistikni piemier Klement Gottwald ponovil svojo zahtevo, da mu predsednic Beneš izroči mandat, da zamenja odstople ministre z novimi.
Gottwald je napadel opozicijo, katero je označil, za "agente zunanje reakcije." Zahteval je reorganizacijo Ljudske fronte, v kateri bi naj ne bilo mesta za tiste, k i ovirajo napredek. Gottwaldov govor je bil večkrat prekinjenu z kliki; "Živela vlada premierja Gottwal-da."
Na istem shodu je zastopnik praškega župana in okrajni predsednik komunistične stranke Josef Kronar izjavil, da se "ameriški in angleški vohuni klatijo po Češkoslovaški, kjer nameravajo ustanoviti glavni stan za vohunstvo in aktivnosti proti Sovjetski zvezi."
Delavski voditelji podprli komunističnega premierja
Do danes še vedno ni prišlo do razčistitve položaja v Češkoslovaški, pač pa je položaj še vedno skrajno napet.
Komunistični premier Gottwald je pospešil svojo kampanjo, da dobi mandat za imenovanje novih ministrov in je pred delegati strokovne unije ostro napadel opozicijo, katero je obtožil, da je zavzela proti-sov-jetsko stališče. Ob priliki tega poslednjega govora je Gottwald že četrtič zahteval mandat.
"Da bi dobili in obdržali pomoč zunanje reakcije, so ti odpadniki od ljudstva (ministri, ki so podali ostavke) bili pripravljeni, da raztrgajo naše zveze s Sovjetsko zvezo in slovanskimi deželami, bili so pripravljeni, da trpijo obnovo nemškega imperijalizma in da celo sodelujejo v imenu svojih razrednih interesov pri novemu Monakovskemu paktu", je rekel Gottwald.
Unijski "voditelji so soglasno podprli Gottwalda, na shqdu pa se je zahtevalo, da se Fierlingerja vključi v vlado.
Beneš še vedno neodločen glede svoje akcije
Predsednik republike Beneš se še vedno zoperstavlja zahtevam komunističnega premierja in je imel več sestankov s pred-stavniki opozicijskih strank. Ponovno je poudaril, da ne bo dovolil sestave vlade, ki bi ne imela podpore parlamenta in ki ne bi vključevala predstavnikov vseh strank, ki tvorijo Ljudsko fronto.
Tudi ostale stranke prirejajo politične shode sirom dežele. Nacionalni socijalisti so doslej
so se vršili brez vsakih incidentov.
*
WTSHINGTON, 20. feb. — Ameriški uradniki so danes privatno izrazili svojo skrb glede vladne krize, ki je izbruhnila v Češkoslovaški. Smatrajo, da je kriza le kbmunistični manever, pripravljan že mesece in da se komunisti nameravajo polastiti neomejene kontrole vlade.
MOSKVA, 22. feb. — Ruski komentator Boris Leontijev je danes v "Pravdi" napadel Zedi-njene države, da so odgovorne za vladno krizo v Češkoslovaški. Leontijev je v članku izjavil, da so ameriške sile ustvarile sedanji položaj, ker so potom svojih agentov pritiskale na tri stranke, naj iz vlade umaknejo svoje ministre.
Čiang Kajšek dobi ameriško vojno blago skoro brezplačno
delovali v vladi, v kateri bi imeli kakšnih tucat shodov, ki
WASHINGTON, 21. feb. — Državni department je danes obvestil kongres, da so na poti na Kitajsko nove ameriške vojaške pošiljatve, katere bo dobila vlada Čiang Kajšeka za boj proti komunistični armadi skoro brezplačno.
Obvestilo je bilo dano kongresu kot odgovor na kritiko, da program za $570,000,000 na-daljne pomoči za Kino, katero predlaga administracija, ni "zadosten," ker ne vključuje vojaške pomoči.
Kakor s^ je zvedelo, bo kitajska nacionalistična vlada na podlagi enega kontrakta dobila za več milijonov dolarjev odviš-nega vojaškega materiala, za katerega ima plačati samo 12% centov na dolar originalne vrednosti. V smislu drugega kontrakta, ki je bil podpisan prošli mesec, bo vlada Čiang Kajšeka dobila tudi 80 bojnih letal, za katere bo plačala samo en cent na dolar.
"Amerika bi se ne smela preveč zaplesti v položaj"
Državni tajnik- Marshall pa je istočasno podal svarilo, da bi se Zedinjene države s svojimi akcijami "ne smele postaviti v položaj, v katerem bi se jim moglo očitati, da so direktno odgovorne za postopanje kitajske vlade in za njene politične, ekonomske in vojaške posle."
Državni tajnik je včeraj pred odsekom za zunanje posle priporočal, da se nacionalistični vladi dovoli le omejena pomoč, ki naj bi dala Čiang Kajšeku priliko, da izvede ekonomske reforme. '
(Kakor znano, je Marshall tik pred nastopom službe državnega tajnika po obisku Kitajske podal obširno poročilo, v katerem je priznal, da je vlada Čiang Kajšeka prežeta s korupcijo in da civilne vojne V Kini ne bo ko-[nec, dokler se nacionalistična vlada ne demokratizira in do-kler ne izvede korenitih gospodarskih reform.)
*
Komunistična arniada zavzela jekleni center
ŠANGHAJ, 21. feb.-rVladna poročila iz Mukdena javljajo, da so čete komunistične armade
20 GRŠKIH GERILCEV USMRČENIH V ATENAH
ATENE, 21. feb.—Danes je bilo tukaj ustreljenih 19 moških in ena ženska, ki so bili od vojaškega sodišča spoznani za krive gerilske aktivnosti.	,
RAVNATELJ DRŽAVNE JETNIŠNICE ODSLOVLJEN
COLUMBUS, 21. feb. — Na zahtevo državnega direktorja za blagostanje je danes odstopil ravnatelj državne jetnišnice Frank D. Henderson, star 66 let.
Clarke imenovan
Bivši mestni sodnik David E. Clarke, ki je bil pri zadnjih volitvah poražen, je bil imenovan od justičnega departmenta Ze-dinjenih držav za posebnega odvetnika v prosekucijah radi kršenja proti-trustnih zakonov.
Zadušnica
V sredo zjutraj ob 8.30 uri se bo brala zadušnica ob 30-dnev-nici smrti Primoža Sulen v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže.
Pevski zbor "Slovan"
I Pevske vaje zbora "Slovan" se bodo ta teden vršile v sredo večer mesto v torek večer, in prosi se vse pevce da vpošteva-jo td opozorilo in se gotovo udeleže vaje v sredo večer.
Klub "Ljubljana"
Jutri večer ob 7.30 uri se vrši seja kluba, "Ljubljana" v navadnih prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Članstvo je vabljeno na polno-številno udeležbo.
ORJAŠKI OREL NAPADEL 4-LETNEGA OTROKA NA DVORIŠČU DOMA
CARLSBAD^ New Mexi- | CO, 20. feb. — K o je Mrs. C. J. Reinhart danes obešala perilo, je z grozo opazila, kako se je neki orjaški orel spustil na njenega 4 leta starega sinčka, ki se je igral na dvorišču. Ko je prihitela k otroku, je imel orel že zasajene svoje kremplje v njegovo glavo.
Pr\'i poizkus matere, da osvobodi sinčka iz krempljev roparske ptice, so bili zaman. Nato je odhitela v hišo po klešče, s katerimi orla prisilila, da je otroka spustil iz kremlpjev in ga prepodila. Potem je s sinčkom odhitela k zdravniku, ki je obvezal štiri rane, katere je imel otrok na glavi.
Med tem je prišel domov oče otroka, ki se je podal na lov Za orlom. Našel ga je nedaleč proč in ga ubil s stranico od postelje. Pozneje se je zvedelo, da je neki lovec orla nedavno ujel v gorovju Guadelupe in da mu je ušel.
Arabci ubili 43 oseb z eksplozijo v Jeruzalemu
Židje dolžijo Anglijo krvolitja v Palestini; Varnostnemu svetu so izročili poseben memorandum
JERUZALEM, 22. feb.—Strašna eksplozija je danes stresla trgovinski center Jeruzalema in 43 oseb je našlo smrt pod ruševinami hotelov in manjših trgovin.
Explozija je delo arabskih na-*—---
cionalistov, ki so, kot sami ogroža mir, ter da angleška vo-Arabci poročajo, jjodtaknili dva jaška uprava podvzema stroge troka eksploziva v židovskem | mere napram Židom, dočim je distriktu Jeruzalema. Poleg napram Arabcem popustljiva, ubitih je bilo še najmanj 88 oseb ' V torek se bodo začele izred-ranjenih.	j no važne debate glede ustanovi-
jo noči so se razvile borbemeduaiodne policijske sile, za o^veto, v katerih je zopet bi- ]	podprla izvedbo načr-
lo ubitih devet angleških voja-	delitev svete dežele.
kov in en Žid.
Rop iz maščevanja
v noči med jJetkom in soboto je vdrl na dom družine Arthur-ja Millerja v Cleveland Heights neki mlad ropar, ki je teroriziral dve ženski, ki sta bili sami doma, ko pa je na klic neke sosede, ki je slišala hrup v hiši, dospela policija, se je vnela strelska bitka, v kateri je ropar 30-letnega policista Normana Reke»ja na mestii ustrelil. Ropar sam je bil resno ranjen od Rekerjevega tovariša.
Ko je bil ropar pripeljan v bolnico, se je ugotovilo, da je Barney Davis, star 25 let, iz 8002 Lridtol Ave. Rekel je, da je v hišo vdrl, da se maščuje, ker je bila njegova sestra Eleanor Davis, stara 19 let, odslov-Ijena na Millerjevem domu kot služkinja. Policija je aretirala njo in dva druga mlada moška, ki sta sodelovala pri ropu. Trojica je bila ob aretaciji pijana in ni hotela policiji dati nobenih informacij.
Ustreljeni policaj je šele pred kratkim dobil policijsko službo in je stanoval pri svoji materi, ki je vdova. Med vojno je služil v armadi.
y "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o do-ijodkih po svetu in doma!
zavzele veliki center jeklene industrije, v Anšanu, 50 milj južno od Mukdena, in da se vladne čete nahajajo na umiku.
Poročilo pravi, da je mesto, na katerega so komunisti začeli napad komaj pred tednom dni, nahaja v plamenih. Vladne čete so bile prisiljene na umik, ker so jih komunisti nadkriljevali po številu, imeli boljšo artileri-jo in ker vladne sile vsled snežnih viharjev niso mogle rabiti svoje letalske sile, pravijo poročila iz vladnih virov.
Ameriški konzulat tudi poškodovan
Eksplozija je uničila dva manjša hotela, tri stanovanjske hiše in število malih trgovin v židovski "Jehuda" ulici. Na poslopju ameriškega konzulata pa so bila razbita okna. Eksplozija je bila tako silovita, da so zazvonili tudi zvonovi cerkve v Betlehemu, ki se nahaja šest milj od pozorišoa.
Židje so posebno ogorčeni na Angleže, ker čutijo, da so delno odgovorni za eksplozijo,
Proti-angleški čuti Žudov so prišli do izraza na samem pogorišču eksplozije, ko so Židje odklonili pomoč Angležev pri reševanju pod ruševinami pokopanih Židov. Angleško vojaštvo je poslalo gasilne aparate in aparate za čiščenje ruševin, toda Židje so rajši z golimi rokami odkopavali mrtve in ranjene kot pa da bi uporabili angleške aparate.
Arabci priznajo, da je eksplozija njih. delo
Iz arabskih vojaških krogov so sporočili, da so eksploziv podtaknili "arabski komando-si," katere v Siriji vežba neki češkoslovaški častnik in da so bili oblečeni v angleške uniforme.
Predstavnik židovske agencije je izjavil, da se uradno sicer ne bo obtožilo Angleže, da pa se preiskava še vedno vrši. Toda skrajna nacionalistična židovska organizacija Irgun Zvai je odprto obtožila Angleže in izjavila, da bodo odslej vse angleške vojaške ali pa civilne osebe, ki bodo stopile na židovsko področje, usmrčene.
Nemiri in krvolitje se medtem nadaljuje po celi Palestini.
Obe strani se pripavljajo za na-
daljne krvave spopade.
*
Kabinec Ahba H. Silver obtožuje Angleže
NEW YORK, 22. feb.—Cleve-landski rabinec Abba Silver je danes izjavil, da so Angleži kri-1 bilo za gospodarsko obnovo in vi za eksplozijo v Jeruzalemu,! pristavil, da je "preveč ljudi v ker je ta eksplozija posledica Grčiji, ki smatrajo, da je obsto-"zlobne ne-intervencije."	ječi položaj borba med Zedinje-
*	I nimi državami in Rusijo."
LAKE SUCCESS, N. Y., 22.:	--
feb.—-Židovska agencija za Pa-1 DVA MRTVA V VELIKEM lestino je danes obtožila Angli- POŽARU V PITTSBURGHU jo, da pomaga Arabcem pri bor- i PITTSBURGH, Pa., 21. feb. bi proti načrtu za delitev Pale- i—iDanes je požar uničil šest-stine.	I nadstropno Jackson poslopje v
Svoje obtožbe je agencija: osrčju mesta, pri čemur sta na-predložila v posebnem memo-1 šli smrt dve osebi, in sicer neki randumu Varnostnemu svetu ognjegasec in blagajničarka le-
Ameriška pomoč Grški ni nič zalegla
V petek zvečer je govoril v Clevelandu Paul A. Porter, ki je bil v zadnjih letih vojne direktor OPA, pozneje pa je bil šef ameriške ekonomske misije na Grškem. Porter je v svojem govoru med ostalim sekel:
"V Grčiji je danes najmanj dve tretjini več gerilcev kot pa jih je bilo, ko smo mi začeli pošiljati pomoč v deželo. Ameriška pomoč Grčiji ni uspeh, na drugi strani pa se tudi ne more reči, da je fiasko. Če bi ne bilo naše misije v deželi, bi bila Grčija sledila stopinjam ostalih balkanskih držav in prišla pod vlado komunistov."
Porter je priznal, da se je od vsega denarja, ki je bil dan Grčiji, komaj 20 milijonov pora-
Kdruženih narodov.
kai-ne, ki se je nahajala v pri-
Židovska agencija pravi, da ttličju poslopja. Ogenj je poško-
je angleška "neutralnost" oslabila obrambo Židov in da resno
doval tudi dve sosedni poslopji. Skoda znaša $200,000.
STOAN 2
ENAKOPRAVNOST
23. februarja 19^^'
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mall in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)--
FOi Six Months—(Za šest mesecev) -
For Three Monthš—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, feurope and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) -——
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
OUE IN KRI
Odkar je Generalna skupščina ZN preteklega novembra sprejela načrt za deHtev Palestine v dve deželi; v arabsko in židovsko, je kri 1?40 ubitih Zidov in Arabcev napojila zemljo, skozi katero teče petrolej Srednjega vzhoda.
Zedinjene države so skupno s Sovjetsko zvezo podprle sklep za delitev Palestine. Dejansko so sprejele moralno obvezo, da bodo v smislu zaključkov Generalne skupščine podvzele potrebne korake, da bodo prispevale za izvršitev tega važnega sklepa vse, kar jim stoji na razpolago.
Toda od novembra meseca do danes Zedinjene države niso ničesar prispevale, da bi ustavile kr volit je v Sveti deželi. Nasprotno. Zedinjene države se previdno umikajo. Namesto, da bi odločno zagovarjale načrt delitve, se s svojo politiko postavljajo na stran Arabcev. Interesi Standard Oil Co. so pač bolj važni kot pa je usoda židovskega ljudstva. Olje Srednjega vzhoda je bolj draga tekočina kot pa kri Zidov, ki so preživeli nacistični pekel.
Ko je skupina kongresnikov vprašala zakaj Zedinjene države ne dovoljujejo, da se oboroži židovsko armado Ha-gana, je državni tajnik Marshall odgovoril, da naša dežela ne more ničesar pod vzeti izven organizacije Združenih narodov. To je čudni odgovor. Znano je, da Zedinjene države podvzemajo izven organizacije Združenih narodov vsakovrstne akcije, vključno odprto vojaško intervencijo, ko so v vprašanju reakcionarne in nedemokratske vlade v Grčiji, Turčiji in Kini.
Anglija ima bkrog fOO.OOO vojakov v Palestini. Toda Anglija ne želi izgubiti mandata nad Sveto deželo, ker bi to pomenilo, da je njenemu vplivu v Sredozemlju za vedno odzvonilo. Zato Anglija ne podpira ustanovitev židovske države, ampak z vso vnemo deluje, da bi se ta načrt razilo. Anglijo odprto oboržuje arabske države, ki se pripravljajo, da bi pod vodstvom nacističnega kolaboratorja, jeruzalemskega velikega muftija, vdrle v Palestino, takoj ko se bodo Angleži umaknili. Pohtika Anglije je jasna. Anglija želi, da bi z oboroževanjem Arabcev ustvarila takšen položaj, da bi njeno nadaljne prisostvo v Palestini bilo nujno potrebno.
Z druge stržTni pa Zedinjene države onemogočajo vsako pošiljatev orožja židovski armadi in se obotavljajo, da bi se v sveto deželo poslalo mednarodno policijsko silo, ki bi s svojim prisostvom oniogočila izvedbo načrta.
Zakaj so Zedinjene države sploh s svojim odločnim stališčem omogočile, da je Generalna skupščina sprejela načrt za delitev Palestine, ako ne marajo podvzeti nadaljne korake, da se ta načrt dejansko tudi ustvari? Milijoni Zidov širom celega sveta gledajo na ustanovitev židovske dežele v Palestini kot edino garancijo, da se ne bodo več dogajali hitlerjevski pokolji, s katerimi se hoče slehernega Zida izbrisati z lica zemlje. Nad 5,000,000 Zidov so v koncentracijskih taboriščih pomorili, sežgali in zastrupili zverinski nacisti in njihovi kolaboratorji. Toda poraz nacističnih hord in njihovih zaveznikov ni prinesel osvoboditev Zidom. Še vedno na tisoče židovskih otrok, žena in mož čakajo v teh istih taboriščih na svojo osvoboditev. Njihov položaj se je spremenil samo v toliko, da danes nimajo v taboriščih nacistično, ampak angleško stražo.
Židovsko vprašanje je vprašanje človeštva, demokracije in takozvanih "čarterjev." Z židovskim vprašanjem se trka na vest sveta. Kri teče v Palestini, kjer se Zidje obupno borijo za svojo bolj srečno usodo. Policijska sila ZN bi to krvolitje brez vsakega dvoma lahko ustavila in Zedinjene države bi s svojim podpiranjem policijske sile ZN in s svojim podpiranjem Zidov dale največji dokaz, da se resnično zavzemajo za pravično rešitev tega vprašanja.
■ Da, kri se meša s petrolejem. Toda Standard Oil Co. se ne zanima za kri, ampak za petrolej Srednjega vzhoda. Anglija se ne zanima za kri, ampak za svoje pozicije na Sredozemlju. Zedinjene države se ne zanimajo za usodo Zidov, ampak za usodo strategično važnega položaja, ki ga zopet "ogroža komunistična nevarnost." Povsod, kjer je prisotno vprašanje človeštva in pravice, je prisotno tudi to vprašanje "komunistične nevarnosti."
Cas je prišel, dvanajsta ura že bije, da Zedinjene države ljudstvu sveta z dejanji dokažejo, da demokratski principi niso samo prazne fraze, da lepo zveneči čarterji niso ustvarjeni zato, da bi se potom njih lažje zasužnjevalo
Sodnijska borba proti predsodkom
Zgodba Ade Lois Sipuel, mlade črnke, ki ji je bil dvakrat za-branjen vstop na pravni oddelek državne univerze v Oklaho-mi, ilustrira nekatere točke, navedene v dolgo pričakovanem poročilu predsednikove komisije za višjo izobrazbo. Komisija je objavila tri svoja poročila v decembru lani in, kakor poročilo predsednikovega odbora za civilne pravice, je tudi komisija naglasila .potrebo zbližan j a ameriškega udejstvovanja temeljnih pravic z ideali svobode in enakopravnosti.
"Ena najresnejših dolžitev, katerim je podvržena ameriška družba", pravi eno poročilo, "je, da ne nudi zadostne enakopravnosti svoji mladini v pogledu izobrazbe. Za večino naših mladih ljudi obeh spolov, zavisi izobrazba, ki jo žele doseči, ne toliko od njih lastne sposobnosti, kakor od tega iz kakšne družine ali družabnega kroga izhajajo, ali kar je še slabše, od tega kakšne barve polti ali kakšne vere so njihovi starši."
Poročilo nato ostro udari po ločenju belih in črnskih dijakov v naših južnih šolah in obsoja postopanje, s katerim se meče na pot mladim ljudem ovire, ko se skušajo vpisati v kolegije. Težave v tem pogledu imajo ljudje črnskega, židovskega, mehiškega, inozemskega in pogosto celo le tujerodnega izvora.
Ni bilo dolgo po objavljenju poročil omenjene komisije, ko je prišel v javnost slučaj Miss Ade Lois Sipuel, katerega je dobilo v roke vrhovno sodišče Zed. držav.
Miss Sipuel, ki je zadnje čase živela na vzhodu, je doma v Oklahomi, eni od južnih držav, katerih postave zahtevajo, da posečajo črnci in belci različne, šole. Ona je z odliko dovršila študije na Langston univerzi, ki je edina od države podprta univerza V Oklahomi za črnce. Mlada ženska bi rada postala odvetnica, morda celo sodnica v svojem rodnem kraju ozir. državi. Toda država Oklahoma 1. 1946, ko je Miss Sipuel sklenila študirati za odvetnico, ni imela pravne šole za črnce. Vložila je torej prošnjo za vstop na dr-
ne klavzule 14. dodatka Ustave, ki pravi ("Nobena država . . . ne sme odrekati katerikoli osebi svoje oblasti enakopravne zaščite zakona.") Odlok sodišča je torej bil, da kar nudi Oklahoma v pogledu pravne izobrazbe "prosilcem drugih skupin", mora nuditi tudi črnski študentki.
Precej na široko se je omenjalo, da se je vrhovno sodišče ognilo s svojim odlokom izjave o ustavnosti oklahomskih državnih zakonov rasnega loče-nja. Kljub temu je bil očiten splošen temperament sodišča. Ko je pomožni državni tajnik Oklahome izrazil mnenje, da se Miss Sipuel ni hotela ozirati na zakone rasnega ločenja v njeni rodni državi, je vrhovni sodnik Robert P. Jackson odgovoril: "Čemu naj bi bila k temu obvezana ... ? In oba, sodnik Jackson in sodnik Frankfurther sta tekom zasliševanja menila.
Ijanje v vzgoji. Med priporočili | Črncev, katolikov ali protestan-
komisije za odpravo zapostavljanja v tem pogledu so značil-
tov, Mehikancev, orijentalcev in drugih mladih ljudi rojenih na
na naslednja: Preklic zakonov tujem ali tujerodnega izvora; določujočih ločenje belih in črn- i ter črtanje iz vpisnih tiskovin skih študentov; ukinjen je kvot-! za vstop vsako vprašanje nana-nega sistema, katerega se po-1 šajoče se na plemenski, verski služujejo mnogi kolegiji, da ali narodnostni izvor.
omejujejo pripustitev Židov,i	Common Council.
Charlie Chaplin in njegov boj z ameriško bulvarsko kritiko
Pred kratkim je nacionalni ma "Gospod Verdoux" je odlo-
svet za ocenjevanje filmov v New Yorku ocenil Chaplinov film "Gospod Verdoux" kot najboljši film za leto 1947. Tako je dobil največje priznanje Amerike ravno tisti film, proti kateremu so zagnali ameriški reakcio-narji največji krik in ki ga je s pomočjo razširjenih bulvarskih listov skušala klika časnikarskih baronov onemogočiti.
Nekaj dni po premieri novega Chaplinovega filma "Gospod Verdoux" je moral newyorški
, , .	,	kino "Broadway Theater" zni-
da bi se pravna sola z eno sa-	,	, .
_ T ^	,	: zati ceno vstopnic na polovico,
mo študentko bolj težko pri-
merjala z pravno fakulteto državne univerze.
Oklahoma je imela torej na izbiro sprejeti Miss Sipuel na pravni oddelek univerze ali pa ustanoviti posebno šolo za črnce — to je, do 29. januarja letos, ko se navadno prične drugi semester pravne šole na državni univerzi.
Svet državnih regentov za višjo izobrazbo je takoj podvzel korake, da se postavi vprašanju . izvedbe odloka po robu z naznanitvijo ustanovitve pravne fakultete na Langston univerzi za Črnce. Miss Sipuel pa je ponovno napravila prošnjo za vstop na državno univerzo. Teden kasneje je državna univerza, po odloku oklahomskega sodišča odgovornega za izvede-nje pravoreka Vrhovnega zveznega sodišča, zavrnila prošnjo Miss Sipuelove s pripombo, da je na Langston univerzi že ustanovljena pravna fakulteta s tremi instruktroji, ki bodo pričeli s poučevanjem. Pravni zastopniki mlade ženske so stvar zavrnili na podlagi odloka Vrhovnega sodišča, ki je izjavilo, da pravna šola za enega študenta ali študentko ne more biti v pogledu pravne izobrazbe isto
ker je obisk katastrofalno padel. Najnovejše delo v Ameriki med širokim ljudstvom priljubljenega Chaplina, enega najbolj sposobnih umetnikov svetovnega slovesa, je bilo v nevarnosti, da finančno težko pogodi človeka, ki je dal človeštvu nekaj tako pomembnih del, da ga lahko prištevamo med tiste, ki so
čevala kritika. Kakšna pa je bila ta kritika? Taka:
"Gospod Verdoux" je dile-tantski film. Njegova tehnika spominja na primitivizem iz za-četniškega leta 1920. Nima sočnosti. Njegov dialog je bedast, a zgodba preprosta in poceni. Chaplin igra glavno vlogo samo zato, da potiska zvezde v ozadje in sili sebe v ospredje. Chapli-novo primadonstvo je dolgočasna storija, prisiljena zgodba in občinstvo naj si dobro premisli, če kaže zapraviti večer g takim-le filmom, itd. itd.
In kaj je prav za. prav s tem filmom? Kakšna je njegova zgodba, da je povzročila kano-nado in koncentrični ogenj; kaj je razkačilo časopisne kralje?
Lani (1947) so gledali "Gospoda \ er5ouxa" na festivalu v Marianskih Lažnih in iz nekaterih poročil posnemamo najbistvenejše poteze tega filma: ob-
med najvidnejšimi ustvarjalci tožba brezdušnega kapitalizma, filmske umetnosti dvajsetega | katerega oblast je povezana s
socialnimi krivicami in ciničnim posmehom vseh pojmov člove-
stoletja.
Zunanji vzrok za trenotni neuspeh filma "Gospod Verdoux" j čanstva, za katerega je vojna in je bil ta, da so ga kupljeni kriti- [prelivanje krvi zelo donosen doki razširjenih bulvarskih listov j biček. Chaplin prikazuje v tem neupravičeno in nenavadno filmu zločinca, ki ga zaradi svo-strastno raztrgali. Kot znano, je'ja krivde obsodijo na smrt. S povprečna ameriška publika na trditvijo, da je individualni zlo-
splošno pod vplivom plačane časopisno "kritike" novinarjev.
čin v zasnovi enak zločinom riTnožice, protestira proti huj-
katerih metode in odvisnost od skačem in podpihovalcem vojne, producentov so dovolj znane. I ki pa namesto obsodbe dobivajo
žavno univerzo. Njena prošnja kot tozadevna izobrazba na dr-
je bila odbita na podlagi njenega plemenskega izvora.
Miss Sipuel je zavzemala stališče, da ima ustavno pravico iskati pravne izobrazbe na državnem vseučilišču za bele študen-
žavni univerzi. Stvar je torej spet pred sodiščem in odvetniki Miss Sipuelove zahtevajo, da je pripuščena na državno univerzo.
Ta slučaj, kakor se razvija
Ameriška publika si zaradi pomanjkanja lastnega kriterija izbira filme glede na vpeljano modo oboževanja zvezdnikov in zvezdnic in hodi gledat najprej le svoje ljubljence, ne glede na to, kaj jim s filmskega platna servirajo, v drugi vrsti pa so-odločuje na njih izbiro časopisna kritika; ta predvsem takrat, kadar ne ve kaj početi s filmom
za svoje delo odlikovanja.
"Ako se malo ubija," pravi Verdoux v svoji celici smrti, "tedaj se govori o ubijalcu. Toda če se ubija masovno, se govori o junaštvu."
"Po tem filmu," je izjavil Chaplin, "me bodo izgnali iz dežele."
Chaplinov "M o n s i e u r Ve-roux" film bo v kratkem kazan
brez zvezd. No, in v primeru fil- tudi v clevelandskih gledališčih.
Kje bom pa vzel denar—siromak?
ka dobro poznajo. V kratkih lete, ako država nima pravne šo- pred sodišči, je mnogim značil-1 tih si je postavil lepo enonad-
na bitlja v borbi za pobijanje | stropno hišo. Ščurk je imel predsodkov. K temu je vredno oblast v dolini. Pred vojno je bil pripomniti, da mnogo študentov Ščurk vrtnar, kmet, mlinar, go-
le za črnske študente. To njeno stališče pa je najprej zavrglo nižje sodišče in zatem še vr-
hovno sodišče države Oklaho-1 državne univerze izraža željo, stilničar in trgovec obenem.
me.
Januarja 1948 je prišla njena
zadeva pred najvišji tribunal z odprtimi rokami.
da pride mlada Črnka med nje ter so pripravljeni jo sprejeti
dežele, pred Vrhovno sodišče Zedinjenih držav. Po zaslišanju
Kot je naglašeno že v začetku tega članka, zgodba Miss Si-
obeh strank, je vrhovno sodišče. puelove (ki je zdaj Mrs. Fish-hitro in soglasno odločilo, da er) dobro predoča nekatere toč-mora država Oklahoma mladi ke, ki jih najdemo v poročilu žsnski dati priliko pravne izo- j predsednikove komisije za višjo brazbe v okviru legalne :;aščit- izobrazbo z ozirom na zapostav-
Prepleten in zvit je, nihče mu tega ne bo oporekal.
Leta 1944 je napravil kupčijo z domačim nemškutarjem in mu prodal gostilno. Iz izkupička si je postavil nove hleve in druga gospodarska poslopja. Na zimo pa je s celo družino nekam izginil. "Med bandite je šel," so raglasili Nemci in mu zaplenili mlin. Mlin pa je delal naprej; še enega vijaka niso odnesli.
Ob osvoboditvi pa se je naenkrat prikazal. Pripeljal se je z debelo ženo in otroci v kočiji in zmagoslavno mahal z rdečo zastavo. Ob večerih je v gostilni zrasel aa okajenim omizjem An-
in zatiralo svobodo in pravico na neodvisnost drugih ljudstev.
Sovjetska zveza bo brez dvoma stala na strani Zidov,
kakor stoji tudi z vso odločnostjo na strani zasužnjenih kolonijalnih ljudstev, ki se borijo za osvoboditev izpod tujega imperijalizma. Sovjetski delegat je nedavno izrekel resno obtožbo, da Zedinjene države v Indoneziji ne pod-prirajo pravične borbe za enodvisnost indoneškega ljudstva ampak nizozemski imperijalizem. Popolnoma jasno je, da v I prej je kar teklo od miz, kjer je tem slučaju simpatije indoneškega ljudstva, ki si bo brez j on sedel. Kdo bo predsednik dvoma prej ko slej izvojevalo svojo svobodo, ne bodo na krajevnega odbora? Kdo drugi? strani Amerike, ampak na strani Sovjetske zveze. Ako pa	je zmagal, življenje v do-
se to zgodi bo samo vsled ameriške politike zagovarjanja	starem, ka-
■ .	. .M . , V.,	,	?	I kor je tekla voda po jezu cez
interesov tujih m domačih monopolov, ustvarjena nova V^,/gg^,k.vega miL, v»e do-
komunistična nevarnost." To velja tudi za Palestino. Ako kler niso pri drugih volitvah
Zedinjene države ne bodo podvzele nadaljne mere, da pd- naenkrat izvolili rudarja Ivana, magajo ustvariti načrt delitve, kateri načrt so z vso odlog- Njemu so vzeli trgovino. Vse je nostjo zagovarjale in od katerega se sedaj umikajo, tedaj "arobe, si je mislil in se sklanjal je jasno, da bo celemu svetu znano, da je ameriški politiki kozarcem bizeljskega vina. bolj važen petrolej kot pa kri. Da so bolj važni interesi I "P^ber večer, gospod Šcurk." Stanard Oil Co., kot pa interesi židovskega ljudstva, ki se!
obupno bori, da si v deželi svojih očakov ustvari bolj sre- Minka. "Kaj le hoče tale švab-čen dom.	I g^a . . ." si je mislil sam pri
Po vsej iolini mlinarja Ščur-' sebi. Pogoltnil je kletvico in kolikor mogoče prijazno dejal:
"Kaj pa hočeš? Dober večer."
"Ali že veste, zakaj ni dovolj elektrike, gospod Ščurk?"
"Zakaj ne?" se je delal radovednega, pri tem pa si mislil "klepetulja. Mar res nič pametnejšega ne veš. Veternicai Pa kako ti priliznjeno pride v mlin tale kanalja. 'Gospod Ščurk ali imate malo moke?' Kar napodil bi jo najrajše. Toda kaj hočeš. Takale potuha je vsega zmožna."
Minka je jela hitro odgovarjati :
"Angleži so 'Dravo prekopali, pa ni vode . . ."
"Glej jih, glej. Kam pa so jo speljali?"
"Proti Dur p, ju nekam," je dejala vsa zaverovana v resničnost
ton Ščurk, "partizan-junak.", svojih besed, da ni opazila, da se I Prišle so volitve in nekaj nedelj je ščurk komaj vzdrževal smeha. "Pa še nekaj sem zvedela, rubeži hodijo okrog. Vsepovsod gredo, kjer niso plačali davka." "Kaj ?" ga je vrglo pokoncu. "Rubeži so. Zokraja," je še enkrat ponovila in ga bolj škodoželjno kot radovedno pogledovala.
"Naj le pridejo, saj mi tako nimajo kaj vzeti," je momljal kolikor mogoče malodušno.
"Porpislite, takšni davki, kaj? Kdo jih bo pa plačal . . . Svinje pa skrite nekam."
Ščurk jo je ošvignil s pogledom, da je kar zginila za mizo. Presneta babnica, nemara bo vc-
' dela tudi to, koliko jih jevs^i" njaku.
"Gospod ščurk, saj veste, tudi nam ne gre nevem kako. Nazadnje bom res morala v tovarno na delo ... Pa sem si mi®'''' ... Če bi že bili tako dotoii"®' prodali pet kil moke."
V Ščurku je vrelo. Hudič ftj"' tarski. Vse že ve ta baba. Je# spet žena kaj izblebetala. gre narobe, je klel sebi, pa je: "Pridi zvečer v mlift" bo že žena dala."
Minka je izginila skozi vra^' še lahko noč je pozabila r®'*' Ščurk tega ni opazil, glava ni" je postala kar težka, toliko ni butnil s čelom ob mizo, kleti, rubeži. Pa tale Peter, ko se je postavljal. Neumni bili, gospod Ščurk, če bi vse. Deset jurjev dajte, dosti. Zahtevajo zaradi tega ^ liko, da bi več skupaj do Kdor bo vse plačal, je Drugi se bodo pa v pest . . . Bedak. Najrajši bi , pest, v katero bi se zdajle smejati, porinil krepko tja
"pro-
ivsk*-boš
nos. Seveda šklenfa petro Saj ti za svoje potepuštvo ne plačeval davkov."
V gostilno je prihitel si® "Oče, rubeži so prišli."
"Vraga," je planil skozi ta Ščurk. "So že doma?"
"Avto ogledujejo.'
'Ravno <
"Avto?" je siknil. — , nes si se moral pripeljat' mov. Včasih te pa cele "D ni. Tepec!"
"Saj nisem mogel voHati-"Vraga, avto jim diši to," je klel" polglasno in domov.	-
"Zdravo," je razburjen" zdravil.
teK'
Vil"' 120/"
iuietj"
"Zdravo, tovariš Ščurk ste plačali davka, vsoto dinarjev. Prisiljeni smo m ramo poiskati v vašem to vsotof Osebni avto bo , toliko vreden."	^ Z
""Avto? Saj sem ga šel® pil-"	. „jS
"Seveda, seveda. Zakaj F to vsoto niste rajši davkoV ^ čali? Prej tudi niste imeli mobila."
"Ja, veste, meljem zo. Potov je dosti. V Lj^ >5. je treba iti, v Celje je treba čiti. Časa pa ni."
"Saj razumemo. Mogoč® te pa kaj drugega?"
Ščurka je od zadaj za m pocukala žena in mu naJ^®
a#
, be'
if!'
na svinjski hlev.
"Kaj stojiš tu," je
"'pri'
knil nanjo. "Večerjo

hat in gospodom slivovk® nesi."
"Hvala, ni treba," j® uslužbenec. "Torej? . • • "Res ne morem nič "Potem pa ne moremo P „ gati. Bomo pač avto zaru jji
Ščurk je mencal io čelo kakor da ne vem ka mišlja. "No, te že bom pa k upnikom skočil-terjal njihov dolg. Sicer J rodno, res nerodno . • • „ "Dobfb, počakali bomo-Ščurk je izginil za in se pri stranskih vrati n« v hišo. Kar pihal je od je pred blagajno odšteval J Kar znatno se je kupček bankovcev.
"Kaj je?" ga je v vprašala žena.
"Trapa, prešiče bi ji'^j ^ pokazala. Da me zapro- ^ pa jih redimo? Z otrobi, seveda. Prodali . prašičev, trije nam osta bo denar spet tu."	^^i
Vrnil se je po isti Icmalu za tem so tudi rU pustili vas. ščurk pa j®
mlinu sem ter tja, da so podnice tresle:
"Vsi računi gredo po
inej"'
prav VSI."
Ponatis iz "SlovenskoS® ^
Oglašajte v' j Enakoprav^/

23. februarja ,1948.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Pavlic;
Volk lisico, lisica zajca ..
po dvoru okupatorja se pojavili po plotovih in asnih deskah veliki plakati z •la^pisoin "Bekanntmachung," napisom pa cela vrsta imen talcev.
Stiskal sem pesti in prekli-Ja morilce, saj sem mnoge iz-žrtev poznal. Leta 1942 me ^ ova i prijatelj na dom, mi raz-položaj in. izrazi željo, da sodeloval, da se je treba okuse P°^taviti v bran in da iu	nahajajo na Pohor-
amDaff	^ mnogo,
da i,	najboljše upanje,
jJ število naraslo.
torej partizane na preskrboval s hrano in tudi z orožjem Hrana ni bila pro-LovsL^^^^ j® ^ilo z orožjem, enogt P^ske in municijo sem sijg izmaknil iz okupator-
ttii	je še zgodilo, da
orožnik pomagal katere' Premakniti voz, na peljal živež in štiri '^oda partizanom.
rovaji	v gozdu niso mi-
tijati i	vsekakor zame-
puške za mitral jeze
UpU; t ...
izvršijj	ki so jo fantje
jim ;	Gornji Polskavi, se
katergg	16-letni tovariš,
cija ^	ulovila nemška poli-
Clij jjj	- —--iia, uciiisiva puii-
je	^ mučenjem prisilila,
■kai ^	kar koli je vedel.
Vesti/
T_^	da je gestapo tam
^Ull JC VCUCl.
'estii^ , tem me je žena ob-"leriin'■ ^ kličejo na žandar-
lH da _ .
^3. 7n J	Lčiiii.
s^Btapg ^ ^rmerijski postaji mi "ika, jjj Predstavi svojega ujet-Povej^l	nienoj natančno
? Pristavi?	počenjal,
'i%e iju v imam priprav-^taje^ žandarmerijske po-bodo partizani sami iJ'^',^°^talo mi je jas-V °^očjj ^ krogla. Zato sem ' pobegnem za vsa-
^fejgL
se je zavlekla čez ^^to je povabil
geabprnme na
^'fal	postavili stražo,
kge ^ ^ po sobi in opazo-hotpf orožja. Potem \ovop orožnika zaplesti, v nii je g prstom na >•	da naj mol-
r ti	bi bil vedel,
ii y ^ ^®na stražarja, ki J'W	^ sosednji sobi.
h" odivzgi. ^^P^sti orožnika in 2	toda preden
^^^^Nmugrotmro •t. Pomoč ženin straž-
^Oq^*
\?^jati.^^^	in se jel
■ _j^o pa pridem
vrat, jih. bUskovito odprem, skočim do drugih, tretjih in. četrtih, vsake sem tudi hitro za seboj zaprl. Zadnje, ki so bile steklene, so se razsule na tisoč koscev. Zdrvel sem kakor strela iz prvega nadstropja in se tik za hišo pognal v pet metrov globoko strugo, potem splazel zopet iiazaj na vrh struge, se zaril pod srobotino in obvisel na zidu kakor pajek.
Računal sem, da me bodo is kali na vrhu in v strugi, kje se stvarno nahajam pa da ne bodo uganili. Zgodilo se je tako, ka kor sem računal. Dobil sem sicer precej bunk, ker so tipali po srobotu, tudi bajonet švi-stal mimo rok in mojega nosu, k sreči pa ni zadel. S tem je bil lov za lisico končan.
Urnih krač sem jo popihal v zeleno Pohorje k svojim tovarišem, ki so izgubili dobavitelja, dobili pa so slabega tovariša.
Po nekaj tednih bivanja v gozdu sem tako shujšal ,da sem imel na vsakem sklepu odrto in vneto kožo. Po vsakem velikem pohodu sem omedleval in ko so mi ozeble še noge, politični komisar ni vedel, kaj bi z menoj, ker bi jih pri pohodu oviral. Vprašal me je, če si upam v dolino sedaj, ko je na mojo glavo razpisana nagrada.
Bom pač poskusil, sem mu odvrnil, se poslovil in preoblečen v peka potoval k svojim sorodnikom v Sevnico ob Savi. Moja legitimacija je bila nabita pištola. Nekaj dni po prihodu na moj novi položaj sem čital, da je bil ves moj prvi pohorski bataljon obkoljen in uničen. Tako sem ostal sem.
Neki dan sem ravno nesel veliko brento vode ter se z njo počasi premikal, ker me je ovirala obleka. Nosil sem velik, star, oguljen ženski plašč. Za pokrivalo sem imel žensko nogavico, čevlje pa takšne, da bi z lahkoto obe nogi vtaknil v en čevelj.
Ko sem tako korakal, sem mislil na svojo ženo, ki se je nahajala na Poljskem v taborišču. Otroci so gotovo že mrtvi, saj je bilo najmaljšemu komaj pet mesecev. Iz tega premišljevanja me zbudi velik zajec, ki je počasi priskakljal mimo mene in ne daleč od mene za smreko obstal. Pospešil sem korake, kolikor mi je pustil vodeni tovor, odložil brento in vzel pištolo Steyer, kaliber devet milimetrov, in jo hitro mahnil za zajcem. Toda" komaj sem pokukal izza grma, jo je že popihal.
Tretji dan po tem dogodku
sem ga zopet opazil za isto smreko in zopet sem šel s pištolo nad njega, le bolj previdno. Nisem se mu več pokazal, toda skozi grmovje sem ga videl tako slabo, da ko sem pomeril, se mi je vse skupaj strnilo v temno gmoto. Dolgo sem meril in premišljeval, ali bi ali ne, kajti pok se bo slišal, kar bi me lahko stalo življenje. Toda premagala me je strast in stisnil sem.
Zajec • je odskočil visoko v zrak, padel na tla in nepremično
obležal. Zmagoslavno sem ga pograbil za ušesa. A tedaj se je pognal v zrak in je tako strahovito zavekal, da sem odskočil, se prevrgel po bregu in mu lepo pokazal pete in zadnjo plat Ni se zmenil za moje obnašanje, hitro jo je odkuril in po nekaj skokih treščil v smreko in zopet obležal. Sedaj sem se tiho priplazil, ga hitro zagrabil za zadnji nogi ter ga z pištolo bunkal po glavi, da je utihnil. Zadel sem ga bil namreč samo toliko, da sem mu zbil eno oko.
PRIMORSKE VESTI
ASTERS
By Hustig
JAMIE REMEMBERS ALL THE OLD SUPERSTITIONS, THREE ON A MATCH IS BAD LUCK...
J t /
nS

BUT eWE REMEMBERS TO SAVE USED COOKING FAT, WHICH IS LUCKY FOR A WORLD STARVING FOR FATS AND OILS
Bad s
FOR
USED FAT ii
(Ljubljana, 22. jan. 1948)
Razkrinkana imperialistična justica
Anglo-ameriška vojaška uprava v Trstu je že od vsega po-četka kazala odklonilno stališče do partizanov in do njihovih manifestacij, do nošenja partizanskih uniform. Sicer je bil že leta 1945 izdan ukaz zavezniške vojaške uprave o prepovedi nošenja partizanskih uniform, vendar se ta ukaz kolikor toliko doslej ni izvajal. Sedaj po dveh letih in pol pa so se spomnili na ta ukaz in ga pričeli izvajati v zvezi z nedavnim zborovanjem partizanov na Opči-nah. Prejšnji šef anglo-ameri ške vojaške uprave polkovnik Bowman je z vsem svojim ravnanjem že pripravil teren za preganjanje partizanov, njegov naslednik Gaither pa je postavil pred sodišče partizane, ki so "zakrivili" edino to, da so prišli na zborovanje na Opčinah v tistih partizanskih uniformah, v katerih so se junaško in hrabro borili za ^kupno zavezniško stvar v krvavi, srditi borbi s fašisti in hitlerjevci. Toda zgodilo se je, da je anglo-ameriško vojaško sodišče v Trstu tudi v tem primeru razkrilo svoj pravi obraz imperialistične justice kot poslušen, ubogljiv organ imperialističnih monopolistov. Pokazalo pa se je tudi', da ni mogoče spričo zavednih tržaških delovnih množic uprizoriti proces tako, kakor so si ga zajni-slili. Ta zadrega se zrcali v sami sodbi. Da bi namreč rešili čast imperialistične justice in da bi se obvarovali še hujše blamaže, so obtožene partizane, ki so dobro znani po vsem Slovenskem Primorju, obsodili le na denarno kazen. Partizan Štu-belj je bil obsojen na 50,000 lir, ostali obtoženci pa po 20,000 lir. Nedvomno je, da bi bilo izreklo sodišče strožje kazni, če se ne bi bilo tržaško demokratično ljudstvo tako odločno, energično zavzelo za svoje partizane in za deinokratične svoboščine. Izid procesa, ki je bilo o njem'toliko govora, predstavlja pomembno novo zmago ljudstva proti justičnim predstavnikom tuje, imperialistične oblasti.
Vprašanje slovenskih občin v Italiji
Znano je, kako so fašistični mogotci 1. 1926 nasilno pripojili k mestni občini Gorici -vse najbližje okoliške vasi. S tem so hoteli doseči, da bi tem slovenskim občinam preprečili vsako samostojno delovanje. Težak, brezobziren je bil pritisk, ki so ga Ž9 od vsega začetka začutile te slovenske vasi v svojem političnem, prosvetnem in gospodarskem pogledu. Po vseh teh okoliških slovenskih naselbinah so ustanavljali razbojniška, fašistična gnezda. Sedaj pa je prišel čas, da se popravi fašistična krivica, da so tem slovenskim naselbinam vrne njihova samouprava, svobodno delovanje. Nedavno so se zglasile pri goriškem prefektu štiri delegacije bivših samostojnih občin. Prišli so k njemu zastopniki Sovodenj Štandreža, Podgore in štever-jana ter so zahtevali, naj se poživijo svojčas po fašističnem režimu ukinjene samostojne občine v obsegu in obliki, kakor so obstojale v predfašistični dobi
Goriški prefekt je odgovoril tem zastopnikom, da se to vprašanje šele proučuje in da jim bo takoj sporočil, ■ čim bo zadeva rešena. Zanimiva je izjava delegacij, da nimajo z goriškim mestnim županstvom nobenega stika, da ne poznajo niti župana, niti mestnih svetovalcev. IJo dejstvo meče temno senco na dosedanje prilike, v katerih so morale živeti goriške okoliške vasi. Prav gotovo je, da italijanska oblast ne bo mogla mimo teh zahtev in da bo treba to vprašanje zopetne osamosvojitve goriških okoliških vasi čim hitreje rešiti. Ugoditev okoliškemu prebivalstvu bo v korist ne le tem vasem samim, temveč
vsej goriški pokrajini.
*
Zopet zastrupljajo goriško ozračje
Skupina dobro znanih goriških izzivalcev se je priklatila v kavarno Rudolfa Bratuša in psovala gospodarja, češ, naj se takoj izseli iz Gorice, ker je Gorica italijanska. Na podoben način je druga skupina, v kateri so bili dobro .znani obrazi, obkolila v ulici Favetti goriškega trgovca Klavoro ter njegovo ženo. Izzivalci so hiteli zatrjevat, da takšni ljudje kakor sta Kla-vorjeva, ne spadata v Gorico. Značilno je, da sta bila nekje v bližini dva stražnika, ki sta se šele na poziv Klavorovih približala ter legitimirala Klavoro in njegovo ženo. Takšne in podobne reči kažejo na to, da se brez poboljšanja nadaljujejo metode iz Mussolinijevih časov. Goriška policija je aretirala zaslužnega partizanskega borca, trgovca z
vinom Ivana Brica.
*
Kako je s slovenskimi šolami na Goriškem
Kones šolskega leta 1946—47 je bilo na področju mestne občine Gorica 57.26 % italijanskih in 42,74 slovenskih ljudsko šolskih otrok. Po novi razmejitvi na podlagi francoske črte je prišlo sedem šol na področje Jugoslavije. Danes je na Goriškem 20 slovenskih osnovnih šol, dočim šole v Ločniku oblast še ni odprla, češ, da finančno ministrstvo še ni podpisalo kreditov za otvoritev šole v tem kraju. V Gorici sami obiskuje nižjo srednjo šolo 164 slovenskih učencev in učenk, gimnazijski licej 49, učiteljišče 41 dijakov, strokovno šolo pa 90 učencev in učenk. Slovenci, ki živijo v Ita liji, se,vprašujejo, kaj bodo ob-lastva ukrenila zaradi repitve šolskega vprašanja na področju Slovenske Benečije in Kanalske doline.
*
Novice ia Slovenske Benečije
Razne stvari se dogajajo po naših cerkvah. Tako se je pripetil v Dolenji Mjersi dogodek, ki so zanj izvedeli ljudje daleč naokoli. Slovenski verniki iz Dolenje Mjerse, pa tudi Pikonov in okolice so se zbrali v cerkvi in molili "Ceščeno Marijo" v slo-i venščini. Nenadoma prične zlo glasni bogataš Mario Leban mo liti v italijanščini. Ljudstvo je terjalo od njega, naj umolkne in naj ne moti njihove molitve. Leban se je skliceval na to, češ,-da "smo Italijani". Toda nazadnje je moral izzivalec zapustiti cerkev. In veste, kdo je ta Leban? V času fašizma je bil "fu-
diciario" (zaupnik). Med vojno je hotel organizirati poseben bataljon proti partizanom, kar se mu pa ni posrečilo, ker ga ljudstvo ne mara. Tudi pri občinskih volitvah ga je ljudstvo odklonilo.
V	Klenjah so ljudje nabrali 200,000 lir za popravilo cerkve sv. Antona. Mons. Bertini pa je zavrnil to ljudsko željo, češ, da se s tem načrtom "ne strinja". Ljudstvo pa je izvedelo, da je to storil po nasvetu občinskega odbornika Raccara Ambrozija, ki edini z mons. Bertinijem "brani" v vasi italijanstvo.
V	Stupici so prejeli partizani 5000 lir nagrade od Partizanske zveze. Znana domača izzivalca Viktor Blasutič in Jožef čeder-mac sta skušala izzvati domače partizane z očitkom, češ, da prodajajo "domovino za pet tisoč lir." Ljudstvo pa želi od obeh izzivalcev jasen odgovor na vprašanje: Kje sta neki bila vidva v času, ko so se partizani z orožjem v rokah borili proti fašistom in nacistom?
*
Anekdote o "gospodnuncu" Vinku Vodopivcu
Poročali smo že, da je znani slovenski skladatelj Vinko Vo-dopivec, župnik v Kronbergu pri Gorici, praznoval 70-letnico rojstva. Ob tej priliki se med goriškim ljudstvom zopet poživljajo spomini na razne dogodivščine iz slavljenčevega pestrega življenja.
(SANS—Chicago)
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" Če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!"
Drystveni koledar
FEBRUARJA
29. februarja, nedelja. — Slov-Ameriški Narodni Svet—Prireditev v SND.
MARCA
6. marca, sobota. ,— Društvo Commodores 742 SNPJ — Plesna veselica v SND.
13.	marca, sobota. — Croatian Pioneers 663 CFU.—Ples v SND.
14.	marca, nedelja — United Committee Amer. Jugoslav.— Prireditev v SND.
17. marca, sreda. — Sons & Daughters of Eire. — Ples v SND.
20. marca, sobota.—Federacija SNPJ.—Ples v SND.
28. marca, nedelja. — Društvo Spartans 576 SNPJ.—Ples v SND.
APRILA
2.	aprila, petek.—Veterans W. W. 2.—Ples v SND.
3.	aprila, sobota. — Martha Washington 38 SDZ.—Ples v SND.
4.	aprila, nedelja.—Dram. Zbor Ivan Cankar.—Igra v SND.
Uncle Sam Says

4. aprila, nedelja. — Prvi koncert pevskega zbora "Triglav" v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
9.	aprila, petek. — Mladinska Lige SDZ.—Ples v SND.
10.	aprila, sobota. — Društva Sv. Vida 25 KSKJ.—Plesna veselica v SND.
11.	aprila, nedelja. — Glasbena Matica.—Koncert v SND.
11 aprila, nedelja. — Opereto "Tri mladenke" priredi pevski zbor Jadran v SDD, Waterloo Rd., ob 3:30 uri popoldne.
16.	aprila, petek. — Buckeye Star Vets.—Ples v SND.
17.	aprila, sobota.—Društvo Sv. Ane 4 SDZ.—Plesna veselica v SND.
18.	aprila, nedelja. — Pevski zbor Abrasevič. — Koncert v SND.
23.	aprila, petek. — Veterans Blaškovič Post.—Ples v SND.
24.	aprila, sobota. — Društvo Vodnikov venec 147 SNPJ.— Plesna veselica v SND.
25.	aprila, nedelja. — Pevski zbor Zarja.—Koncert v SND.
25. aprila, nedelja. — Koncert pevskega zbora "Planina" v Slov. nar. domu, Stanley Ave., Maple Heights, O.
MAJA
1.	maja, sobota. -— Društvo Srca Marije. — Plesna veselica v SND.
2.	maja, nedelja. — Koncert in opereto "Snubači'' priredi pevski zbor "Slovan" v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
7.	maja, petek.—Društvo Cleveland 126 SNPJ. — Bowlers ples v SND.
8.	maja, sobota.—Društvo Clev. Slovenci 14 SDZ.—Plesna veselica v SND.
9.	maja, nedelja. — Slovenska Možka Zveza. — Proslava 10-letnice v SND.
14.	maja, petek. — Golden Gophers Club.—Ples v SND.
15.	maja, sobota. — Društvo Jutranja Zvezda 137 ABZ.—Ples v ^ND.
21.	maja, petek. — V. F. W.
Blaškovič Post- 5275.—Ples v SND.
22.	maja, sobota.—Društvo Napredni Slovenci 5 SDZ. — Plesna veselica v SND.
23. maja, nedelja. — Hrvatsko Viječ.—Koncert v SND.
28.	maja, petek.—Club "33"— Ples v SND.
29.	maja, sobota.—Društvo Sv. Katarina 29 ZSZ. — Plesna veselica v SND.
' JUNIJA
5. junija, sobota. — 23rd Ward Democratic Club. — Ples v SND.
12. junija, sobota. — Društvo Slovenec 1 SDZ.—Plesna veselica v SND.
ii
Zastopniki
^^Enakopravnosti *
Za st. clairsko okrožje:
JOHN RENKO 1016 E. 76th St.
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
, JOHNSTEBLAJ 775 East 236 St. REdwood 4457
Za newbursko okrožje:
FRANK RENKO IllGl Revere Ave. Diamond 8029
>9
TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in .E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013

♦
♦.
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718

You don't need New Year's Daj to make one resolution which wil make your future more secure. Ir fact, this February day is as gooc as any day for this resolution: All you ha\* to do is to sign up for the Payroll Savings Plan for buying Swings Bonds. Just write your Johr Henry once. After that, your monej is invested for you every paydaj automatically. In just 10 years yoi get back §4 for every ¥3 invested. I! you are in a business or professioi and the Payroll Savings Plan is no available to you, ask for the Bond A Month Plan at your bank.
U. S. 'I rcasury Dcpartmcn
NOVICA
IMA LE TEDAJ
SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST
KADAR SE pri vaši hiši pojavi kaj novega, ki bi zanimalo vaše prijatelje in splošno javnost, sporočite tozadevno na
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 5311
Novice radevolje priobčujemo brezplačno
STRAN i
ENAKOPRAVNOST
23. februaija
10

MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
PRVA KNJIGA
(Nadaljevanje)
—	Kajne, Mitjka, dekleta vas imajo rada?
—- Nekatera že, druga pa spet ne.
—	Kaj poveste . . . Zakaj pa imate tako mačje oči?
—	Mačje?! ... — seje nazadnje zavedel Mitjka.
—	Seveda, prav mačje.
—	Morda jih imam po materi... Moja krivda ni...
—	Zakaj pa vas, Mitjka, ne oženijo ?
Mitjko je prešla trenutna zadrega. V njenih besedah je čutil skrit posmeh, pa je zameži-kal s svojimi mačjimi očmi:
—	Tisto one, saj veste kaj, mi še ni godno za ženitev.
Dekle je presenečena dvignila trepalnice, zardela in vstala.
Na cesti pred hišo so odjeknili koraki.
Dekletov bliskovit, p o r o g skrivajoč nasmeh je ošinil Mitjko kot kopriva. Gospodar, Serge j Platonovič, mehko stopajoč v udobnih iz ovčje kože narejenih čevljih, je popeljal svoj okrogli život dostojanstveno mimo nepoznanega Mitjka.
—	Čaka mene? — je vprašal, ne da bi se ozrl.
—	Veš, papači, ribo prodajata.
Grigorij je odšel domov praznih rok.
3
Grigorij se je vrnil iz vasi po prvem' petelinjem petju. V veži mu je zadišalo nasproti ^o ski-sanem hmelju in po trpkem vonju suhih Marijinih lask.
Po prstih je odšel v zgornji-co, se slekel, skrbno zložil svoje praznične, z rdečimi progami našite hlače, se pokrižal in legel. Na tleh je ležala zlata lisa megečine, na njej pa senca okenskega križa. V kotu pod vezenimi prtički so visele motno bleščeče srebrne ikone, nad posteljo pa so zamolklo brenčale preplašene muhe.
Zadremal je, toda v kuhinji je zajokal bratov otrok. Gugal-nica je zacvilila kakor nenama-zan voz. .Darja pa je z zaspanim glasom mrmrala.
—	Molči, poredni otrok. Ne spiš in ne miruješ. — Potiho je zapela;
Aja tutaja,
kot si ti hodila?
Konje sem var'vala.
Kaj si privar'vala?
Konjička osedlanega,
konjička z zlato grivo . . .
Grigorij, uspavan od mrmrajoče uspavanke, se je še spomnil: "Jutri mora Petro na vojaške vaje. Darja bo ostala sama z otrokom . . . Kositi bomo morali brez njega."
Zaril je glavo v gorko blazino, toda iz kuhinje je še vedno zvenelo v ušesa:
Kje je tvoj konjiček?
Tam stoji za vrati.
Ali kje so vrata?
Odnesla jih je voda.
Grigorija je zmotilo zateglo konjsko hrzanje. Po glasu je spoznal Petrovega vojaškega konja.
Dolgo se je mučil z zapenja-njem srajce, toda prsti, zaspani kot on, kar niso hoteli prijeti, nato pa je spet zadremal ob zaspani uspavanki:
Kje pa so gosi?
V trsje so ušle.
Kje pa je trsje?
Požeto od deklet.
In kje so deklice?
So omožile se.
Kje pa so kozaki?
Šli so na vojsko . . .
Ker ni mogel zaspati, je Grigorij vstal, odšel v hlev in odpeljal konja na dvorišče. V obraz se mu je zaletela pajče-vina in spanec ga je docela zapustil.
Po Donu je ležal bleščeč, valujoč trak mesečiiie, nad Donom je stala megla, na nebu pa so trepetale zvezde. Konj je stopal le s težavo zaradi strmega pobočja, ki pada k reki. Od nekod je bilo slišati gaganje gosi, ob bregu pa je iz mulja poskočil soni in udarjal z repom po vodi.
Grigorij je dolgo stal ob reki. Obrežje je zdihavalo duh po vlažni in zatohli trohnobi. Konju so curljale z gobca drobne kapljice vode. Neka sladka praznina je legla Grigoriju v srce; lepa in neizrazha. Ko se je vračal, je gledal na vzhod, kjer se je bolj in bolj redčil modrikast somrak.
Pri hlevu je srečal mater.
THE WASTERS
SALLY DOES HER OWN MARKETING TO SAVE MONEY...
F
%


m
BUT9HEFDa66T5TO TAKE HER MEAT DEALER THE USED eOOKlNO'FAT SHE HAt SAVED FOR WHICH SHE COULD SET PEAL CASH
—	Si ti, Griška?
—	Kdo pa drug.
—	Si konja napajal?
—	Da, — je nehote odgovoril Grigorij.
Mati se je obrnila in odnesla v predpasniku dračja za pod-net, drobeč z bosimi, starčevski-mi nogami.
—	Skoči, pa zbudi Astahove. Stepan bo šel z našim Petrom!
Od jutranjega mraza je bil Grigorij ves tog. Po hrbtu so mu gomazeli mravljinci. Z dolgimi koraki je stekel k Astaho-vim na stranska vrata. V kuhinji je na razgrnjeni plahti spal Stepan; žena mu je naslonila glavo na rame.
V mračnem somraku je zagledal Aksinjino srajco, potegnjeno nad kolena, in brezasto bela, nesramno razgoličena stegna. Nekaj trenutkov je »tal kot okamenel. Čutil je, da se mu suše ustnice, v glavi pa brili kakor zvon.
Okrenil je pogled in s hrope-čim glasom zaklical:
—	Hej, kdo spi tu! Vstanite!
Aksinja se je prebudila.
—	Kdo je? — Na vzglavju je ostal madež sline, ki ji je med spanjem spolzela iz ust; ženske proti jutru trdno spijo.
—	Jaz sem. Mati me je poslala, da vas zbudim.
—	Takoj bomo pokonci ... Kako potiho si prišel . . . Zavoljo bolh spimo kar na tleh. Stepan, vstani, slišiš!
Grigorij je po glasu uganil, da ji je nerodno, pa je urno odšel.
Iz vasi je odšlo na majske vojaške vaje trideset kozakov.
Zborno mesto je bilo na trgu. Ob sedmi uri so začeli prihajati tja vozovi, pokriti s povoščenim platnom, ter kozaki v platnenih srajcah, nekateri peš, drugi na konjih, vsi pa v polni opremi.
Petro je pred hišo še na hitro šival pretrgane vajeti. Pan-telej Prokofjevič mu je držal konja in, sipajoč v korito ovsa, vzklikal:
—	Dun jaška, si dala prepe-čenca? Si nasolila slanino?
Dunjaška, rožno rdeča in lahka kot ptička, je skakljala čez dvorišče v shrambo in spet nazaj v kuhinjo — ter vsa nasmejana odgovarjala na očetove klice:
—	Očka, vi za svoje delo skrbite; bratcu bom že jaz toliko f in tako lepo zložila, da se mu j do čerkasova ne bo razrahljalo.
—	Se ni požrl? — je vprašal Petro, oslinil dreto in pokazal na konja.
—	Bo kmalu, — je počasi odvrnil oče in z velo roko gladil plahto pod sedlom. Drobir — pesek ali bilka, ki ostane v plahti, konju kaj hitro do krvi rani hrbet.
—	Pozobal je, oče, še napojiti ga je treba.
— Griška, pelji ga k Donu! Hej, Grigorij, napoji konja!
Visoki, mršavi konj z belo liso na čelu je igraje odpeketal. Pri ograji se je Grigorij prijel za grivo, mu skočil na hrbet in zdirjal. Po strmini ga je hotel zaustaviti, toda konj se je spotaknil, sedel na zadnje noge in zdrčal nizdol. Grigorij, ki je ležal na konju, se je obrnil nazaj in zagledal na pobočju žensko z vedri. Skrenil je s steze, dvignil oblak prahu in pognal v reko. ,
Za njim je počasi šla Aksinja in mu že od daleč vpila:
—	Hudič nori! Čudno, da se nisi ubil s konjem vred! Le počakaj, bom že tvojemu očetu povedala, kako jezdiš!
—	No, no, soseda, le nikar ne zmerjaj! Mož gre k vojakom, morda boš še mene potrebovala pri delu.
—	Hudiča te bom potrebovala!
—	Košnja je pred vrati, še prosila me' boš, — seje smejal Grigorij.
Aksinja je spretno zajela vo de v vedro, obešeno na jarmu čez rame, si je stisnila med kolena od vetra napihnjeno krilo in pogledala Grigorja.
—	Je Stepan že pripravljen za na pot? — je vprašal.
—	Čemu te pa to skrbi?
—	Kakšna si . . . Mar še vprašati ne smem?.
—	Pripravljen je. No, in . .
—	Sedaj boš slamnata vdp-va?
—	Nekaj takega.
Konj je dvignil gobec iz reke, požvečil vodo in ?roč on stran Dona, udaril s prednjo nogo po vodi. Aksinja si je napolnila še drugo vedro, zadela jarem ni rame in z lahkim korakom odšlii. Grigorij je pognal konja za njo. Veter se je poigraval z Aksinjinim krilom in z mehkim, volnatim predenom las na ogorelem vratu. Na debeli kiti ji je rdela kapica, obši-ta s pisano svilo, nabrana rožnata srajca, oblečena pod krilo, je objemala njena močna stegna in zalita pleča. Stopajoč v hrib se je Aksinja sklanjala na prej, pa se ji je pod srajco jasno očrtavala podolžna jamica na hrbtu. Grigorij je gledal v temna kroga pod pazduho, kjer se je srajca prijemala od potu^ in spremljal s pogledom vsak njen gib. Rad bi .s^ znova pp-raigovoril z njo. ' •
—	Najbr^ ti bo ,dolgčas po možu, kaj?	i'
Aksinja je okrenila glavo in se nasmehnila.
—	Seveda; oženi se, —- govorila je nemirno in pretrgano, — oženi se. potem boš sam čutil, ali ti bo dolgčas po družici ali ne.
Grigorij je spodbodel konja, prišel vštric in se ji zagledal v oči.
1 ■■
CLEVELAND
JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI!
V Clevelandu so naseljeni Slovenci, osi-roma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije la sploh Jugoslavije. V Clevelandu ishaja slovenski list
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta.
—	Drugim ženam je pa menda všeč, kadar je mož zdoma. Naša Darja se kar redi, kadar Petro odide.
Aksinja je sopihaje dihala skozi nos, si popravila lase in rekla:
—	Mož ni gož, pa vendar pije kri. Tebe bodo menda kmalu oženili ?
—	Ne vem, kdaj bo očeta volja. Najbrže po vojaščini.
—	Mlad si še, počakaj.
—	Zakaj?
— O, ti dolgoč^snež. — Gledala ga je izpod čela in se inu počasi nasmehnila z zaprtimi ust-mi. Šele sedaj je Grigorij prvič opazil, kako so njene ustnice nesramno pohlepne in jedre. Igrajoč se z grivo na konjevem vratu, je dejal:
—^ Ni sile, da bi se oženil.^ Ta ali ona me bo tudi tako poljubila.
—	Kam meriš s tem?
—	Kam naj bi bil meril . . . Ti se poslavljaš od Stepana . . .
—	Fant, ne igraj se z mano!
—	Si prizadeta?
—	Stepanu bom povedala do pike ...
—	Jaz tvojega Stepana . . .
—	Glej ga junaka! Saj si še mlečen pod nosom.
—Ne boj se, Aksinja!
—	O, saj se ne. Tvoja stvar, z dekleti. One naj ti robce vezejo, za menoj pa nikar ne obračaj oči.
.— še nalašč jih bom!
—	Pa jih daj.
Aksinja se mu je pomirljivo
nasmehnila in stopila s teze, da bi obšla konja. Grigorij pa ga je obrnil povprek in zagradil pot.
—	Pusti me, Grigorij!
—	Ne pustim.
—	Le kaj noriš! Jaz moram moža odpraviti.
Grigorij se je nasmehnil in spodbodel konja. Ta se je prestopil in pritisnil Aksinjo k bregu.
—	Pusti me, ljudje so blizu. Kaj bodo rekli ?
Ozrla se je naokrog s preplašenimi očmi in namrščena odšla, ne da bi pogledala nazaj.
Pred hišo se je Petro poslavljal od domačih. Grigorij mu je osedlal konja. Pridržavajoč sabljo, je Petro stekel po stopnicah, ijn vzel bratu iz rok vajeti.
Konj, ki je začutil pod nogami Cj^tp, je nemirno topotal, se penU ih, žvMil uzdo. Petro je vtaknil nogo v. streme, se oprijel sedla, M se pbmU k pčetu:
—I S jti^to gpličavo se nikar ne ubijaj,* očel ,. .... Na jesen bomo prodali . L.. Grigoriju je treba kupiti konja.. St«pne trave, oče, pa nikar ne prodaj. Saj
sam veš, kakšno bo letos seno na loki.
—	No, zbogom! P a srečno pot, — je dejal starec in se pokrižal.
Petro je z vajenim skokom dvignil v sedlo svoje krepko telo, si poravnal zadaj gube na srajci in zategnil pas. Konj je odšel k vratom. Na soncu je jarko zableščala sablja in^ poskakovala v taktu konjevega koraka.
Darja je z otrokom odšla za možem. Mati, ki si je otirala z rokavom solze, s krajcem rute pa pordeli nos, je stala sredi dvorišča.
—	Bratec, pirožki! Pirožki si pozabil! . . . Pirožke z zeljem.
Dunjaška je urno kot srnica stekla k vratom.
—	Kaj se pa dereš, trapa; . .
—	ji je jezno zaklical Grigorij.
—	Pirožke je pozabiiiiil! . . .
—	je naslonjena na ograjo stokala Dunjaška, a po zagorelih, vročih licih — in z lic na delovno bluzo — so ji kapale solze.
Darja je z dlanjo na očeh strmela v oblak prahu, skozi katerega se je belila moževa srajca. Pantelej, Prokofjevič je majal nagnito bruno pri vratih in gledal Grigorija.
—	Tečaje popravi, pa bruno zabij. — Malce je pomislil, nato pa dejal, kot bi sporočil novico: — Petro je odšel.
(Dalje prihodnjič)
Ali ste naročnik "Enafcofj^ nost?" če ste, ali so tel ji in znanci? "Enakoff^ nosi" je fotrehna vsaki zaradi važnih vesti in vedno o*' tualnih člankov! Širite pravnost!"	;■

Dela za žensk«
• 38
za pisarno v downtownu. ' ^ tedensko. Splošno pisarniško stalna pozicija; dobra pla*®' , (Fire & Marine Insurance Pokličite med 10. in MA 6922
Dela za moške
TISKAR
drugi šift; visoka plača od ure; 5-dnevni tednik.
The Riehl Printing Co.
1312 ONTARIO ST., MA 4177
KLADIVCI
ZA DELO NA KLADIV AH. PLAČA OD URE.
Fairmount Tool & Forging Co.
10611 Quincy Ave.
OSKRBNIKA
za alloy livarno. Dobra plača od ure. STANDARD ALLOY CO. 1679 Collamer Ave.
Stenografka

Dictaphone operaiori^^®^
in tajniško delo; mora in zmožna dela v proda]^ delku. 5 dni tedensko. Pnjei"' lovne razmere.
The Enamel Products
GL 1313
delo
KAŠIRKA
Mora biti izurjena; za -National stroju za izplacev gotovini; dobra plača. Miss ^
I. J. Fox Inc.
328 EUCLID
ŽENSKA.
odini?!
ki bi prevzela vse prijetnega doma. Pomagat' 3 otroci. Ima lastno sobo nico ter zelo dobro plačo-
YE 6010
Stenografka _
malo "dictation;" splošno pisarni. Zanimivo delo, plača.
HE 2840
Dekle za splošno d®'" pisarni;
"switchboard" in tip^a^j^' dni tedensko. Dobra Ig FRENCH BAKERY C ' MA 4909 ^
f-
odd'*
ČUVAJ — Dobrg delo za zanesljivega moškega; 7 dni tedensko; čas in pol nad 40 ur. 2. šift od 3. do 11. Dobra plača zavednemu delavcu.—SIMPLEX PISTON RING, 3830 Kelly Ave., vprašajte za Mr. Cole.
Razno
ZA FINA DARILA
in razne predmete obiščite trgovino na 12829 St. Clair Ave.
Imamo lepo zalogo vsakovrstnih stvari po zmernih cenah. Odprto od 8. zj. do 11. zv.
MLAD SLOVENSKI FANT,
član SNPJ društva želi dobiti v najem eno sobo v st. clairskem okrožju. Kdor ima za oddati, naj blagovoli sporoči Mr. Zormanu, HE 1713.
Enakopravnost
6231 St. Clair Av#
Cleveland 3, Ohio
2 TRGOVINI, 6 stanovanj v 3 različnih hišah; posamezna gorkota; garaže, dober dohodek; izvrsten nakup. Od St. Clair in E. 55 St. Ekskluzivna. Za eno družino, 6 sob, blizu White Motor Co.; se tudi zamenja za 2-druSinsko hišo. F. B. ROYAL CO., MA 5833.
IŠČE SE ZIDARJE
za delo na 14340 Euclid Ave. Dobra unijska plača; stalno delo. Zglasite se na delu JAMES McHUGH SONS INC. 2422 Prospect Ave., SU 3333
SUNSTRAND LATHE OPERATOR
Izurjen Plača od ure 1736 E. 30 SI.
MLADENIČI
Visokošolski graduantje; zanimivo stalno delo z bodočnostjo; vzpo-stava telefonske opreme v telefonska poslopja; morajo biti v stanju iti izven mesta. V starosti 19 do 26 let; G. 1. treninga; plača od ure. Intervuji med 8.30 in 5. pop.
WESTERN ELECTRIC CO., INC. 2921 Prospect

Zemljišča

HIŠA
N» Tiverton Road. bli«u Nottingham Road, med St. Clair Ave. in Euclid Ave V Clevelandu, sa eno druiino, tri sobe spodaj in tri spalnice in kopel) sgora], klo* pod vso hiio, hiša insulirana ter * najbolj-iem stanju, gretje na pUn, (blower tipa) poletna in siinska okna in vrata, awningi. g arama * podstrešjem M dva avta, garala m dovox ceroentirana, plinska gorkota v garali. cw» »15,000.00. Takojšnja se litev, m# ogled vsak ,P* dogo-vonj, Ustnica prodaja »mrti * druiini. Zglasite »e Leopold Ku*W#n, 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. _
Stenografka — kler
Prodajni in kreditni ^ stalno. Dobra tedenska P ^
The Apex Electrical
1070 E. 152 st^
stenografka^
z izkušnjo blagajniške^ snega pisarniškega dela. ® lo—dobra plača.	. jif?
DON BOURNE PONTIA^
STRONGSVILLE. i
tel.: Slrpngsvillg^ PUNČHPRESS
OPERATORiCf:
IZURJENE PLAČA OD UBJ'-. Multiple Products 1334 W. 117 Si-

TIPKARICA — GraduantiWp,^ jena učiti J ^
no delo. Prilika za napr® gj^
šole; pripravljena u^."-taphone; priporočljivo J.po;S "shorthand" toda ne
5 dni tedensko.
THE UPSoWTw^f^j! 701 Perry Payne
STENOGRAFKA^,I
Mora biti dobra v j Stalno delo. Izurjena. ® sko—3614 ur na teden-
E. R. Squibb
2630 PAYNE
TIPKARICA
Billing klerkinja pisarniško delo. Stalno " tedensko. Dobra plača-MR. BILL
HE 3435^^^ Tipkarica—kl®''^''pis«'pl
brza; za splošno delo mora biti dobra v borna plača.
E. 222 St
•RA 3543
tipkarica
5-dnevni

DIE REPAIR MAN
Prvovrstni popravljalec. Visoka plača od ure.
Modern Tool & Die
5389 W. 139 ST., CL 8410
TOOL HARDENER
DOBI DELO; MORA IMETI VSAJ 5 LET PRAKTIČNE IZKUŠNJE; PLAČA OD URE.
New Departure Div.
General Motors Corp.
Sandusky, O.
kuvert. Stalno —
Marford Direct Mf'
_1125 Rocj^
DOBRA	J
ii tat''
za mlado žensko lahko pisarniško delo. _ f itd. Sprejme se nedavo®® ta. Dobra plača.
3471 E. 49 SJ:
Registrirane
SEDAJ IMAMO
RAZPOLAGO Nadzorstvo
in kO ^ Splošno bolnižs'®.
DOBRA PLAČ % pgj Priglasite se kdaj Superintendentu 2® <
LODI ftOSPf^fe
Lodi, Ohio ali poKlL^
oglašajte v
"ENAKOPRA^
il