Poštnina plačana v gotovini. MURSKA SOBOTA, 5. oktobra 1930. Cena 1 Din. Uprava: Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806. Leto XVII. št. 40. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo: M. Sobota Telefon št. 28. Minister dr. Anton Korosec odstopo. Pomenlivo ministrovo pismo. — Najvišiše Odlikovanje. — Sodba „Jugoslovana“. Skoro vervati nesmo mogli, kda so listi prinesli poročilo, da je dr. A. Korošec, minister za šume i rüde odstopo. Pa se je istinsko zgodilo. Zdravstveno stanje, štero se je zadnji čas poslabšalo, ga je prisilno, da je Njeg. Vel. krali Preminoči petek podao ostavko. To je napravo v pismi, ki je velke važnosti za vsakoga Jugoslovana. Pismo se glasi: „Zdravniki mi svetüjejo, naj svoj beteg, ki se je v zadnjem časi obrno na slabše, zdravim v popolnom miri i na dalšem oddihi. Zato mi vest ne dopüšča, da bi medtem obdržao posle, ki jih ne bi mogeo opravlati tak, kak velevajo državni interesi. Vaše Veličanstvo prosim, da tüdi v tom hipi sprejme izraze moje popolne vernosti i brezmejne privrženosti kak tüdi iskreno zahvalo za dozdašnje zavüpanje, ravnotak zagotovilo moje pripravlenost, da se bom vseli odzvao Vašemi visokomi povabili v slüžbo za krala i domovino. Štem si v dužnost, da tüdi pri toj priliki izjavim, da ščem tüdi v bodoče i Povsedi v slogi z ostalimi rodolübi, veren izraženim načelom Vašega Veličanstva i deklaracijam kralevske vlade delati za jugoslovansko nacijonalno i državno misel, da bi s tem Vaše Veličanstvo i ves kralevski dom mogla mirno gledati v svojo bodočnost. Vašemi Veličanstvi vdani i verni dr. Anton Korošec 1. r.“ Njeg. Vel. krao je ostavko sprijao i je dr. Korošca odlikovao za velke zasluge, štere si je pridobo z delom za domovino i vladara z najvekšim odlikovanjom, štero more naš državlan dobiti — z Redom Karadžordžove zveze II. stopnje. Korošcov odstop je zbüdo zanimanje v vsoj jugoslovanskoj javnosti. Vsi, celo prvejši njegovi politični nasprotniki priznavajo, da ma za Jugoslavijo velke zasluge. Najbole značilno je pisanje „Jugoslovana“, ki pravi: „Od nekda je bio dr. Korošec eden njenih najzvestejših pristašov, šteromi se ma zahvaliti Jugoslavija za več kak edno uslugo. Kda so bili še močni avstrijski bajoneti, je dr. Korošec z majniškov deklaracijov že oznano Prihod jugoslovanske zarje. I kda je prišeo jugoslovanski den, je bio. dr. Korošec med prvimi, ki so polagali nove fundamente. A tüdi v vsoj razburkanoj strankarskoj dobi je bio dr. Korošec posebno v ednom pogledi vzgled, kak trbe delat, da mora naimre biti tüdi politika čista stvar i da mora tüdi politik paziti, da ostane vsikdar čisti i neomadežüvani. S tem, da je dr. Korošec zaneseo v našo politiko to moralno načelo, je napravo posebno velko uslugo Jugoslaviji. Ne pa tüdi še pozableno, kak je s svojim odločnim stališčom skoro rešo Jugoslavijo, kda so spadnoli oni usodni streli v sküpščini. Kak eden prvih Jugoslovanov se je vedno izkazao dr. Korošec i tak tüdi v svojem sporočili. Želimo samo edno, da bi se vsi ravnali po tom sporočili i sreča Jugoslavije bo ustvarjena.” Žmetno nam je pri odhodi g. dr. Korošča, ar nam je bio v vseh letaj kak oča. Želemo njemi, da njemi Bog povrne zdravje, da bi naskori mogeo nadalüvati svoje delo v blagor velike Jugoslavije v slüžbi njenoga miloga vladara. Kotrigam „Agrarne zadruge v Črensovcih.“ Občni zbor agrarne zadruge se ne bo vršo dnes 5. okt., nego za dva tedna, 19. oktobra. Tretjerednikom i vsem lübitelom sirot! Dnes, 5. oktobra popoldne ob 3. je navuk za tretjired. Po navuki i odvezi je tretjeredniški kongres za sirotišnico „Dom sv. Frančiška.“ Na kongresi bo govor pd potrebe Doma za sirote, Obračun dozdajšnjega nabiranja, od agitacije za ponovno nabiranje. Zmes se bo popevalo. Pridite vsi, ki mate srce za sirote. — Odbor za zidanje sirotišnice „Dom sv. Frančiška v Črensovcih“. Gledališka igralka-redovnica Yvonne Hautin, slavna gledališka igralka v Parizi je podala ostavko, ar stopi kak priprosta redovnica v Lurdesu v klošter. Plemeniti dar Amerikanca. Amerikanski milijonar. E. Harkness je darüvao za dobrodelne namene, 2 milijoni šterlingov (okoli 550 miljon Din.). Bio je tüdi že prle velki dodrotnik. Grozna eksplozija. Pri Nancyji na Francoskom je v soboto nastala velka eksplozija. V zrak je zletelo 27 jezer granat i 400 kišt streliva za mašinske pükše. Nova austrijska vlada. Vladna kriza v Austriji je končana. Novo vlado je Sestavo krščanski socialist Vaugoin. Zvünašnje ministerstvo je prevzeo dr. Seipel. Kmečki kalendar. Za kmečkoga človeka ne bole primernoga kalendara, kak je »Koledar Kmečke zveze v Maribori“. Table ma lepe kak kakša molitvena kniga. V njem najde gospodar vse, ka njemi je potrebno znati od gospodarstva. Govor je v njem od: davkov, vinograd ništva, penez, zavarüvanja, rojarstva, sadjarstva, kmečkih logov, gnojil, kmečke zgoje, kmečkoga knigo- Izhaja vsako nedelo. CENA: na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare. Cena oglasov : cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v ,,Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. 2 NOVINE 5. oktobra 1930. vodstva i drügih hasnovitih stvari. Vreden je do 20 Din, a košta samo 10 Din. Kmetje, küpite si ga. Ar naskori sfali, naj Krajevne Kmečke zveze javijo Kmečkoj zvezi v Maribori (Aleksandrova cesta 6.) kelko falatov še želejo, da bo mogoče preskrbeti II. izdajo. Ka novoga v Belgradi ? Novi minister. Naslednik dr. Korošca je postao inž. Dušan Sernec dozdašnji naš bán. Banske posle de vodo dr. Pirkmajer. Nova fara. Belgrajski katoličani dobijo novo faro. Mela bo do 8000 düš. Zidala se bo za nje nova cerkvica. Novi ravnateo drž. monopolov. Za vrhovnoga ravnatela državnik monopolov je imenüvani upravnik Marko Markovič. Prosvetni svet je začno z rednimi sejami. Razpravi od učnoga načrta za srednje osnovne šole i vučitelišča. Svetovna politika. Spremembe v italjanskom fašizmi. Glavni tajnik fašizma, Turati je odstopo. Tajniško mesto je zasedo Giurati. Ta sprememba pomeni zmago nad prenapetimi strujami v fašizmi. Novi socijalni minister. Po pokojnom dr. Vašši je imenüvani za socijalnoga ministra dr. Aleks. Ernstein, papov prelat. Ka bo v Nemčiji ? Zmaga nacionalnih socialistov pozroča v Europi še zdaj nemir. Velko zburkanje je tüdi v Nemčiji samoj. Hitler voditeo socialistov je na deli i v svojih govoraj naglaša, da se morajo mirovne pogodbe reviderati. Močno delajo tüdi pristaši mirovne politike i vse kaže, da tej ostanejo gospodari položaja. Balkanska konferenca. Dne 5. oktobra se začne v Atenaj balkanska konferenca, štere se vdeležijo zastopniki Jugoslavije, Romunije, Turčije, Albanije i Bolgarije. Nemiri na Poljskom se nadalüjejo. Oblasti so znova areterale par poslancov, prosvetni minister pa je ukino vse ukrajinske gimnazije, ar so se dijaki pregrešili proti državnim interesom. Kalendar. oktober (31 dni) 41. teden. dnevi tedna 6 7 8 9 10 11 12 pond. tork sreda četrtek petek sobota nedela Rim. kat. Bruno Roženven Brigita Dionizij Fran. B. Mikazij Maksim Evang. Friderika Amalija Pelagija Dionizij Gereon Burkard Maksim Senje; 5. Ormož, 8. Rakičan. Vreme: V začetki nestalno. V drügoj polovici tedna se zbolša. Murska Sobota Ograja bolnice. Ne človeka, ki ne bi pripoznao, da je ograja okoli špitala v jako slabom stanji. Na mestaj se je že podrla. Zavolo toga se je začnolo delati na to, da bi se postavila nova ograja. Že pred večimi tedni je bilo vse določeno. Kak smo zvedeli, je banska uprava tüdi odobrila potrebne izdatke. Čakali smo, da se delo začne. Do dnes toga nesmo dočakali. Zdašnja ograja je bolnici prle v sramoto, kak v hasek, zato prosimo merodajne činitele, naj s postavitvov nove ograje duže ne odlašajo. Kem prle se napravi, tem bolše bo. Z novov ograjov dobi bolnica Čista novo formo. * — Slovo. Te dni nas je zapustila vučitelica, ga. Prelogova, ki je zgajala našo deco dugo vrsto let Odselila se je v Maribor. Za vse, ka je včinila za naš kraj dobroga, naj sprejme našo zahvalo. Na novom mesti joj Želemo vnogo zadovolnosti. —Miklova Zala. V spomin 10 obletnice koroškoga plebiscita se bo igrala v domi dne 11. oktobra 1930 ob pol 9. vüri večer i v nedelo dne 12. oktobra 1930 ob 3. vüri popoldne koroška narodna igra „Miklova Zala“. Igra predstavla živlenje našega lüdstva iz časov türških napadov v naše kraje. Vsakomi de Žao, če si ne ogleda te lepe predstave. —Dražba v gradi. Dozdaj se je odalo vsega za 900 000 Din. Največ je küpo muzej v Ljubljani i kr. ban- ska uprava iz Zagreba. 9., 10. i 11. oktobra se bo odavao porcelan. Kühinjska posoda i stvari, ki se rabijo v gospodinjstvi, pridejo na red sledi, ka de razglašeno pred Cerkvov. —Naznanilo ! Pisarna odvetnika dr. S. Vesnika se je s 1. 10. 1930 preselila v hišo g. Vratariča, Murska Sobota. Aleksandrova cesta št. 23. — Opomin. Podpisani opominajo občinstvo v M. Soboti i kroglini, da je dovica Fekete Gerő, roj. Knész Mariška od podpisanih eslobojena vseh obveznosti i ne pooblaščena od njihove strani izvrševati kakše posle. Nikakše odgovornosti ne prevzememo tak v zadevaj, štere bi sklenola ona kak tüdi v onih ne, štere bi skleno Knèsz Štefan. — Knész Ludvik, Knèsz Franc, Knész Jožef, Knész Ladislav, Koczén Ladislav, prebivalci Newyorka. Slovenska krajina. Spomenik kr. Petri I. Osloboditelj. V Prekmurji se je poredila žela i preminočo zimo se ustanovo odbor, da postavi dostojen spomenik, krali Petri I. Osvoboditeli, šteromi imamo zakvaliti nacijonalno in državno svobodo. Slovenska Krajina, ki je živela 1.000 let v tüjem robstvi, šče javno za vse veke i rodove pokazati globoko zahvalnost napram svojemi prvomi vladari i prosi vse, tüdi zvün naše krajine za blagohotne prispevke. Apeleramo na vse, ki so živeli lepše dneve, pomagajte nam, da se ujedinjeni hvaležno i dostojno oddolžimo najvekšemi jugoslovani krali Petri ! Odbor je razposlao posameznikom i drüštvom nabiralne pole i poštne položnice ino prosi vse častilce blagopokojnoga krala Petra, da podprejo s prostovolnimi prispevki odborovo akcijo. V Prekmurji naj ne bo osebe, ki bi nikaj ne darüvala ! Prispevki naj se pošlejo naravnost na odbor za postavitev spomenika krali Petri I. Osvoboditeli, Dolnja Lendava, čekovni račun Štev. 15485. Najlepša hvala dosedanjim darovalcom ! To so: Po 1000 Din. dr. Pikuš, dr. Peterlin, dr. Strasser, Dolnjelendavska hranilnica, tovarna dežnikov. Po 500 Din. kr. banska uprava ; po 300 Din. Dr. Lipnjak, I. Baša, dr. Leskovec; po 250 Din. Ž Weiss; po 200 Din. L. Vukan, Jadran; po 150 Din. J. Novak: po 100 Din. notar Kramer, Slavija Ljubljana. A Wortman, Mgr Sikič, E. Bartoš, V. Majzelj; po 75 Din. B Arnstein, 1. Weissenstern; po 60 Din. Št. Fritz; po 50 Din notar Carli, dr. Boezio, dr. šunder!, G. Bartanič, T. Ivanič, O. Beck, A. Varga, L. Engel, dr. Brünner, F. Tivadar, H. Bader, B. Brünner, H. Maschanzker: po 40 Din. notar Požun, H. Wortmann; po 30 Din. E. Balkany; po 25 Din. dr. Lipold Maribor, g. Medin.M. Sever, H. Stern; po 20 Din. P.Ecker, J. Benke, A. Schwarz, dr. Pivko, I. Rituper, St. Nemethy; po 15 Din. G. Gönc; po 10 Din, dr. J. Jerič Ljubljana, S. Šanto, V. Kotschy, J. Penhofer, dr. Rudolfer, St. Skočir, sodnik Müller. Nabrali so : sodnik Gorenc 450 Din., Sresko načelstvo Dolnja Lendava 354 D n., okrajno sodišče Dolnja Lendava 1125 Din., kapetan Alvirovič 700 Din., sodnik Prijatelj 283 Din., sodnik Stefanciosa 60 Din., šole Bel- 5. oktobra 1930. NOVINE 3 inci 450 Din., Čentiba 45 Din., Genterovci 5 Din., Odranci 30 Din., Radmožanci 20 Din., Srednja Bistrica 50 Din., Črenšovci 102 50 Din.. Dobrovnik 286 Din., Dolina 32 Din., Gomilica 5270 Din., Nedelica 30 Din., Petešovci 86 Din., Velika Polana 80 Din., J. Rus Beograd 120 Din., Hotiza 115 Din., oddelki finančne kontrole v lendavskom srezi 2276 Din., iz neke kazenske poravnave 300 Din. ODBOR. * — V zahvalo in slovo. Kda odhajam po 10 i poletnom bivanji v D. Lendavi iz Slovenske Krajine, se iskreno zahvalüjem vsem, ki so me v tom časi počaščali s svojim zavüpanjom. Nad vse me je genolo, da se je telko klijentov od mene s skuzami poslovilo. Na pitanje ali odhajam, ar so se mi lüdje zamerili odgovarjam: Nikdar ne bi odšeo od našega dobroga lüdsta, če bi me v to ne silila Okolnost, da mam v novom bivališči posestvo, Štero od tü nemrem nadzorovati. Ar se nemrem od vseh mnogobrojno znancov, klijentov i prijatelov osebno posloviti, kličem na tom mesti: Bodite srečni, zdravi i delavni kak dozdaj, Vi vrli prebivalci lepe naše Slovenske Krajine. — Dr. Leskovec Janko odvetnik. (Gospodi odvetniki, ki je bio vsigdar naš dober prijateo, Želemo na novom mesti vnogo zadovolstva. Kak on nas, ohranimo tüdi mi njega v dobrom spomini.) Zahvala narodnoga muzeja. Narodni muzej v Ljubljani se je upravi Novin prisrčno zahvalo za 150 let staro škrinjo, ki je tak zanimiva, da v muzeji nema para. Posebi se je zahvalo tüdi gospodi izdajateli Novin za znamenje „rovaše.“ —Novi ravnateo mešč. šole v Lendavi. Za začasnoga ravnatela lendavske meščanske šole je postavleni g. Dobernik Šimon. Zastopstvo Tronsoceanika, glavne italijanske linije je v D. Lendavi na glavnoj vulici. 21 —Žalostna smrt mladenke. V nedelo predpoldnom je bila po odgoni pripelana iz Avstrije na Jesenice 21 letna Pintarič Marija, doma iz Noršinec. Zakaj je bila iz Avstrije izgnana, ne bilo mogoče ugotoviti. Naednok se je nesrečna ženska znašla pod potači premikalnega vlaka ki joj je eno nogo popolnoma odrezao, drüga pa se je še držala. Vlak je ubogo ponesrečenko vlekeo kakih sto metrov po tir, odrezana noga pa je ostala na mesti. Prihiteli so železničari i jo naložili na nosilnico. V silnih mukaj je prosila železničara, naj njoj odreže glavo. Z vlakom ob polenajstih so jo odpelali v ljubljansko bolnišnico. Na navzoče je nesreča mela silen vpliv, posebno kda so videli poleg nesreč- ni odrezano nogo. Nesrečnica je izdihnila v bolnišnici ob šestih večer. —„INKA“ dišeča vinovica odstrani zagotovo i hitro vse bolečine reumatizma, zobobol, glavobola. Pri smicanji, prehladi, bolečinaj želodca pomaga „INKA“. Eden glažek z točnim navodilom košta 12 Din. Dobi se apoteki pri SVETOJ TROJICI v DOLNJOJ LENDAVI. —Brata zbio. V Bakovcih je med dvema bratoma zavolo dece prišlo do kreganja. Pri tom je eden brat zgrabo ročico i je ž njov tak namlato drügoga, da njemi je napravo velko rano na glavi i na levoj roki. Ranjenca so spravili v bolnico. ZA NEDELO. Po risalaj sedemnajsta. Evang. Sv. Mataja vu 22. táli. Vu onom vremeni pristopili so k Jezuši farizeuške i pitao ga je eden med njimi vučiteo právde, sküšávajoči njega: Mešter, štera je ta velika zapoved vu pravdi? Veli njemi Jezuš : Lübi Gospodna Bogá tvojega z celoga srcá tvojega i z cele düše tvoje i cele pameti tvoje. Eta je najvekša i prva zapoved. Ta drüga je pa prispodobna k etoj: lübi bližnjega tvojega, liki samoga sebe. Vu etivi dveh zapovedaj visi vsa pravda i Prorocke. Vküp spravlene pa farizeuše pitao je Jezuš govoreči: ka se vam vidi od Kristuša ? Čidi Sin je ? pravijo njemi: Dávidov. Veli njim : kakda ga tak Dávid vu Dühi zové za Gospoda, govoréči : Pravo je Gospod Gospodi mojemi: sedi si na desnico mojo, dokeč položim nepriátele tvoje za stočec pod nogé tvoje ? Če záto Dávid zové njega za Gospoda, kakda je Sin njegov ? i nišče je ne mogeo njemi odgovoriti reči: niti je nišče ne smeo od onoga dnéva kaj več njega pitati. AGRARNE ZADEVE Vobilo na zvünredni občni zbor Agrarne zadruge v Črensovcih. Agrarna zadruga za dravsko i savsko banovino reg. z. z n. z. v Črensovcih vabi svoje kotrige na zvünredni občni zbor, ki se bo vršo 19 oktobra v nedelo ob 11 vüri (edenajsti vüri) predpoldnom v Črensovcih v Našem Domi s sledečim dnevnim. redom : 1. Sprememba pravil. 2. Odločba za odküp veleposestniške zemle grofice Marije Zichy v Beltincih i grofa Szapary Ladislava v M. Soboti. 3. Izbris iz zadruge tistih kotrig, ki so brez dovolenja zadruge küpile agrarno zemlo. 4. Slučajnosti. Če bi te občni zbor ob napovedanom časi ne bio sklepčen, se vrši pol vüre kesneje na istom mesti i z istini dnevnim redom drügi občni zbor, šteri bo valano sklepao ne gledoč na število navzočih kotrig. Ar se bo gučalo od važnih stvari, se pozavlejo vse kotrige, ki majo agrarno zemlo na beltinskom i sobočkom veleposestvi, da brezpogojno pridejo, kakšteč slabo vreme bi bilo. Jako važno za vse agr. Interesente i občinske urade ! Niti občinski urad, niti agrarni interesenti neso dužni ednoga veleposestnika hlapci biti. Zato pa neso dužni iti na Pogajanje zemle, če je što zove, niti neso dužni županje to razglasiti i nišče ne dužen bogati župana v tom dugovanji i iti na Pogajanje z veleposestnikom za agrarno zemlo. Samo oblast smo dužni bogati. Gda nas ta zove potom župana, kak pri reviziji, smo dužni bogati. Veleposestvo ne je oblast, zato nesmo je dužni bogati, ne veleposestnika, ne njegovoga zastopnika. Nišče nikoga ne sme siliti na Odküp, vsaki ma juš čakati zakon. Za par čont, za kakše mite ne odavajmo svojega siromaškoga lűdstva. Pametni bodite i ogibajte se agentov, ki vas silijo na Odküp. Niti ne gledajte v tisto stran. Tü sile nega. vsaki se sam odloči. V najem se da cela hiša s 4 sobami, kühnjov kletjov i vrtom. Poizve se pri ADOLF PREISZ trgovci v Murskoj Soboti. RAZGLAS. Kmetje delavci nalagajo svoje prišparane peneze samo v KMEČKO HRANILNICO i POSOJILNICO V GORNJOJ LENDAVI, štera obrestuje vloge po 8% posojila pa dava po 10%. Kmetje ta kasa je Vaša i z njov opravlajo samo kmečki lüdje. (Porcijo) Rentni davek od Vlog plačüje kasa sama. Vlog je že prek 1,000.000 Din., dobroga stanja za kaso pa 30,000,000 Din. Pridite vsi v svojo domačo kmečko kaso, kde te poslüženi po svojoj voli. 6 4 NOVINE 5. oktobra 1930. SAKOVIČ JOŽEF. Naša lepa Gorička je dala dosta velikih možov Slovenskoj Krajini. Med te spada tüdi † Sakovič Jožef, bivši türniški plebanoš, zadnjič upraviteo male farice na Vogrskom : Dolnjega Sinika. Rojen je leta 1874. februara 2. v Vadarcih. Vmro je 22. septembra. t.l. na D. Siniki. Goreče je opravlao dühovniško slüžbo 31 let. V Slovenskoj Krajini je kaplanüvao na Sledečih faraj : Črensovci, Beltinci, Tišina. Administrator je bio v Beltincih i na Cankovi, plebanoš pa v Türnišči. Pred ednim dobrim letom je zapüsto to faro i zaproso pokoj. Odločo se je, da ide v Marijino Celje v Austrijo k Benediktinom v pokoj, kde bi dobo hrano i stan, dužen bi pa bio zato pomagati romare spovedavati. Ali odmislo si je to nakanenje i je rajši šo nazaj v bivšo sombotelsko püšpekijo i znova prevzeo Vodstvo male zapüščene farice v D. Siniki, štero je že nekda vodo par let. Tü ga je zadrobišala smrt po dugom, preveč mučnom betegi, po raki v jeziki i ga je rešila od vseh bolečin. Zakaj spada † Sakovič med velike naše može ? Zavolo svojega nevtepenoga živlenja i zavolo svojega občehasnovitoga delüvanja za slovenski rod. Pokojni je bio vzoren, goreči, nevtepeni dühovnik. Goreči v spovednici, goreči na predganici. Svoje dühovniške dužnosti je verno opravlao brez graje. Trezen, čisti, pravičen i smilen je bio; pravi oča sirot. Sam siromak vsikdar, naj drüge prehrani. Te štiri jakosti so ga natelko obdale s svetlobov, da se je tmica njegovih faling skrila pred njov. Kak vsaki človek, je tüdi on je meo falinge. Ali samo meo. Konec njegovoga živlenja je zbrisao vse, junaško trplenje, ogenj lübezni sta vničila te i düšo popolnoma očistila. Te falinge so pa ne bile drüge, kak njegova močna nagla, jako spremenliva natura. On je meo ž njov največ boja, a zmagao je. Ta natura ga je včasi pripelala ne do grešnih, ali vendar nerazumljivih djanj, štera so škodila ne samo njemi, nego vsem nam. Ali da je meo ž njimi dober namen j škoditi ne šteo, i da so se vravnala sledkar na pravo pot, so njemi zdaj že samo v čast, ne pa v grajo. Takša djanja so na priliko njegovo držanje v betegi. Bio je opominjan od svojih prijatelov, naj si že davno se pojavljeno belino na jeziki da vračiti. A zaman je bio vsaki tanač. Takše nerazumljivo djanje njegövo je bilo tüdi, ka je povrgo lepo, vrejeno tumiško faro. Ne meo zavüpanja ne do cerkvene oblasti, ne do svojih prijatelov, nikomi ne je ovado, ka ga žene. Sledkar je ovado, da je šo zavolo nemira, šteri je nastao v njegovoj hiši. A te bi se dao Odpraviti, če zavüpa višjoj oblasti. Zdaj že v miri počiva dober dühovnik. Mir je najšeo onstran groba pri Krali mirü. Tak je bila boža vola. Potrplivost, s šterov je prenašao svoj strašen beteg, je oplemenitila njegovo düšo tak močno, da njegove falinge nega več. Delo pokojnoga Sakoviča je tak veliko, ka sega za stoletja naprej. Velikanska türniška cerkev bo skoz stotine let glasila njegovo ime i rod za rodom se ga bo spominao. Dühovniki türniški se njemi bodo skoz nedogledna leta zahvalüvali, ka njim je olepšao dühovno pastirstvo s tem, da je farof dao preseliti k cerkvi. Za krasno cerkev Srca Jezušovoga se bo od pokolenja glasilo ime Sakovičovo v Velikoj i Maloj Pölahi. Fara, ki tü nastane po njegovih namenili iz dozdašnje mestne kaplanje, bo zapisala na svojo zibelko ime † Sakoviča. Pa celi slovenski narod se ga bo tak dugo spominao v svojih mölitvaj, kak dugo de molo iz njegove „Stare molitvene knige“, štero je v več jezerih izvodaj razširo. I ne bo te narod pozabo njegovih spisov, Šterimi je podigavao častenje Srca Jezušovoga i Bl, D. Marije pa diko božo po svetih evangeliumaj. Vse to je zapisano v srce vernoga slovenskoga lüdstva z nezbrislivimi literami. Pa što bi mogeo pozabiti njegove jedrnate članke, njegove do živoga rezajoče „rovaše“ v Novinaj? Njegove dopise v M. Listi i kalendari Srca Jezušovoga? Slovenska mati je rodila Sakoviča, zato je bio veren toj Slovenskoj materi : je vodo, včio, podpirao pa po potrebi tüdi karao svoj slovenski rod. naj ostane pošteni i tüdi naj ostane slovenski. Pokojni Sakovič je bio ž düšov i telom Slovenec i Jugoslovan. Že kak mali šolar je bio zaveden narodnjak. Vtrdo je narodno zavest v njem njegov vučiteo na osnovnoj šoli v Bodoncih f Sinic. Kelikokrat je od toga Pripovedavao, da ga je i vso deco v narodnoj zavesti potrdjavao i njim večkrat ponavlao reči : „Slovensko mater si cecao, slovenski guči!“ Ta Zavednost ga je spravila večkrat v neprijeten položaj. Njegov Odkriti značaj ne poznao pogodbe; ka je v srci noso, je vsakomi v obraz povedao. On se nikdar nikoga ne zastopo. Ne je sovražo nikoga, ali svoj narod je pa zagovarjao proti vsakomi. Gda je šovinistično prehrano vogrsko narodnjaštvo ne štelo spoznati Slovencom pravice, ka se kak Slovenci smejo razvijati na Vogrskom, je dao narodnim sovražnikom to odločno izjavo: Če bi znao, ka samo kaplo vogrske krvi mam v šteroj žili svojij bi tisto vüzrezao iz svojega tela.“ Ta izjava bi ga skoro spravila iz semenišča. Njegova zavednost je dobivala po zvezi s pok. dr. Ivanoczy Francom, posebno od listi mao, kak je bio njegov kaplan, toliko hrane, da bi teško mogli najti bole navdüšenoga, idealnoga narodnoga delavca od njega. Da nemštvo ne požrlo Slovenstva v D. Siniki, se njemi mamo zahvaliti. Da je prišla Slovenska Krajina v krilo Jugoslavije, je pripomogeo v velikoj meri njegov nacionalni düh Gda je hodo po Slovenskoj Krajini po nalogi madjarske vlade grof Mikeš Janoš, Sombotelski püšpek, ka bi med našim narodom agitirao za Madjarsko, je pokojni Sakovič meo küražo, da je proti želi püšpekovoj ne pozvao Šolskih stolcov svoje fare vküp, ka bi se potom teh agitiralo za Madjarsko. On je agitirao za Jugoslavijo i da ta agitacija zmaga, je preprečo agitacijo püšpekovo v türniškoj fari. Pa s tém ne je bio zadovolen. Prišo je k voditeli narodnoga gibanja v Slovenskoj Krajini, k vpok. pleb. Klekl Jožefi v Črensovce i toga pobüdjavao, naj se H bori naprej, da naš kraj pride v Jugoslavijo, „ar to je življenjska potreba za naš narod,“ je pravo. Njegov düh je spoznao, da naš narod vmerje, če se z brati ne zdrüži. Zato je delao iz čiste lübezni do njega, da njemi pride rešitev. V tom pomeni je govoro i tüdi delao. Gda so se dühovnika voditelje naroda zbrali v Črensovcih pri Klekl Jožefi, da li sprejmejo ponüdbo madjarske vlade ali ne, je z drügimi vred tüdi on odklono ponüdbo i je podpisao izjávo za Jugoslavijo. Če se pa to ne bi posrečilo; da bi prišli v Jugoslavijo, je zahtevao z drügimi vred popolno autonomijo Slovenske Krajine pod nadzorstvom Drüštva narodov. 5. oktobra 1930. NOVINE 5 Gda je bivši poslanec Klekl Jožef pririeso dühovščini glas od Njeg. Eks nüncija v Belgradi, ka se naši kraj cerkveno odtrga od Sombotela j ka dobi za administratora prezv. g. dr, Karlin Andreja, je to vest z nepopisnim veseljom sprejeo i postao eden najnavdüšenejših njegovih podanikov i zagovornikov. Lübezen, štero je noso v svojem srci do svojega roda i svoje domovine, nikdar ne je vgasnola. Zakaj je šo na Vogrsko v D. Sinik i zakaj ne v Marijino Celje, kde je meo vse v obilnosti preskrbleno, kde bi mogoče še rano raka mogeo ozdraviti ? — Lübezen do svojega roda ga je gnala sem, Madjari neso njemi zavüpali i ne njemi šteli dati državlanstva, če glih je naglašüvao, da je veren podanik drzave, kama je prišeo. Pošten človek načiši itak ne more biti, poštüvati i držati more zakone države, v šteroj žive. A gda je to dožnost spuno pok. Sakovič do nove države, je odpro srce pred svojim národom tam prek rabskoj dolini i njemi začeo pisati slovensko knigo: molitveno i evangeliumsko. Gledajte, zato je šo v Sinik i ne Marijino Celje. Delati je šteo za slovenski rod na Madjarskom, naj ne vmerje narodne smrti. I toga naroda ne je zapüsto do svoje smrti. Ponüjeno njemi je bilo lepo mesto v bolnišnici v Somboteli, kde bi meo Vso oskrbo Odklono je ponüdbo. Ostao je v malom, vlažnom d. siničkom farofi med svojim lüdstvom j tü izdehno svojo veliko düšo. Sprevod pokojnoga se je vršo 24. sept na lepi Marijin den, na den Rešitelice voznikov, ki je tüdi njega rešila. Popolnoma zrüšeno telo so po smrti taki odnesli v cerkev, kde so ga obiskavali njegovi farniki i poznanci. Dva tedna že ne mogeo vzeti k sebi nikše hrane. Trplenje je meo - neznosno. Ali to je prenašao tak mitno, da kak nam piše njegov spovednik, preč. g. Kos Vince pleb. na G. Siniki, ga je to že na tom sveti ščistilo vsakoga zamazka. V betegi ga je močno tolažba lübezen bivših türjanskih farnikov, ki so v par vüraj nadevali nad 6000 Din. za njegovo zdravjenje, predvsem pá teh i drügih düšic molitve. Te neso njemi mogle sprositi zdravja, ar je dober Bog nači odločo, ali sprosite so njemi največ: srečno smrt. Sprevoda se je vdeležilo do, dvajezero lüdi med njimi 25 lüdi iz turniške fare. Vodo ga je Cser Cezar, mestni plebanoš i dekan iz Monoštra s 17 dühovniki. On je meo tüdi slovesno sv. mešo. Med dühovniki sta bila navzoča tüdi dr. Fr.; Rogač, .p. prelat, cankovski plebanoš Keresturi Vince. Pred tov sta bile dve popevanivi meši za pokojnoga. Po obredih molitvaj v cerkvi je zaspevao mešani zbor slovensko žalostinko i potem po celoj poti do pokopališča je te zbor popevao obredne pesmi. Pri sprevodi na pokopališče je 50 kotrig mladinskoga naraščaja „levente“ noslio 29 vencov. Med temi so bili najlepši venci türniške, črensovske fare pa vredništva Marijinoga Lista. Te slednji se je spleo iz rož, ki so zrasle v püngradi, vredništva. Vsi trije venci so meli na belih svilnih trakaj Slovenske napise i to turniški: „Zahval- ni türjanski farniki svojemi gorečemi dušnomi pastiri i oči sirot. Črensovski : „Črensovska fara v zahvalo svojemi bivšemi govorečimi kaplani. Venec M. Lista je pa noso napis: „Marijin Rist Črensovci v zahvalo za pobožno pisanje. Te venec i onoga črensovske fare je izročo Žerdin Martin trgovec z Žižkov, ki je zastopao faro ; türniškoga je pa izročila 25 kotrig broječa deputacija zahvalnih türjanskih farnikov. Lepi venec je poklonijo tüdi obmejno štero stanüje v. D, Siniki. Četovodja je vodo Štiri vojake ž vencom. 30 gasilcov je korakalo pri trügi, venčom. 50 leventov je držalo šopek v roki. Tüdi drügi vnogi. Med cvetjom je nastopo svojo zadnjo pot, ki je teliko rož jakosti posejao v srca slovenskoga naroda. Poleg omenjenih so bili z Slov. Krajine na sprevodi sledeči gospodje: Tivadar Jožef, kaplan od Grada, Vojkovič Jožef, novomešnik i toga cehmešter iz tünišča, Baša Ignac, veterinar iz Bogojine i toga sestra gospa Novakova, Koren Iván bogosl., Karika Štefan itd. Srce se je krčilo vsakomi, ki je vido staro, prek 80 let stáro mater pokojnoga sprevajati svojega lüblenoga sina mešnika na pokopališče. V drüžbi svoje ostale dece, sestre i dveh bratov pokojnoga je sprevajala tistoga v grob, na koga je računala že pri njegovoj prvoj svetoj meši, da jo bo on. Pa nerazumliva so boža pota. Po obrednih molitvaj pri grobi je pesmarski zbor spopevao dve slovenskivi, žalostinki, v imeni nemških farnikov se je poslovo od pokojnoga z nemškimi rečmi en farnik; slovenski nagrobni govor je pa držao g. Kous Vince pleb. z G. Sinika, Narisao je v tom plodonosno živlenje pokojnikovo i se zahvalo türjanskim farnikom za lübezen, štera jih je tak daleč gnala h grobi lüblenoga düšnoga pastira. Po govori, šteroga je od ginjenosti komaj dokončao, je glasno zajokao i se vrgeo na kolena. Ž njim je jokao vsaki navzoči. Jočemo tüdi mi. A v žalost nam zasija sunce vüpanja. Bog njemi je plačao vse, ka je včino za njegovo Čast i na naš hasek. Naj počiva v miri! Naj moli za nas vse i nas čuva. I tüdi mi molimo za njegovo düšo. Slava naj njemi bo! Vganke. Predzadnja številka. Rešitve ne poslao nihče. Nagrado (knigo : Kako smo se zedinili) dobi marlivi sotrüdnik M. Botjak. Zadnja številka. Rešitev: 1. Česar je polno srce, rado iz ust gre. 2. Niedne. Same se pasejo. 3. Pišče. 4. Verta (gospodara). 5. Če hočeš star se odpočiti, moraš mlad se potrüditi. 6. Državni naztavljenec. Imena rešilcov v prišestnoj številki objavimo. Nove vganke zavolo pomenkanja prostora odpadejo. Posta upravništva. Martinec Franc, Rankovci. Dar za dom sprejeli. Franc Boltižar, Mennecy i Šimon Franc, Sevigny. Naslove popravili i doposlali. Zelko Štefan, Fürfeld. Pismo šlo. Doposlali, ka fali. Ros Štefan, Filovci. Redno pošilamo pri Vašoj pošti pitajte. Kalendar dobite brezplačno. Verona Horvat, Bolnih i Magda Puhan, Golnih. Poslane peneze spisali za dom. Če je v drügi namen. pišita ! Za jesen i zimo vsefele štofe, cajge, lepe žamate, vuno, i parhete, postelino, druke, belo platno) itd., kakti tüdi štrikane robce i kapute, košare za v Ameriko i vso galanterijsko i špecerijsko blago dobite najcenejše pri BRATA BRUMEN MURSKA SOBOTA (NA KÜKLI POLEG BIROVIJE.) 3 6 NOVINE 5. oktobra 1930. JEDINI SLOVENSKI ZAVOD BREZ TÜJEGA KAPITALA JE VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI, Dunajska cesta 17. Sprejema v zavarüvanje : 1. Proti ognji: a) za raznovrstne izdelane stavbe kak tüdi stavbe med časom zidanja, b) vse gibajoče blago, Pohištvo, zvone i spodobno; c) polske pridelke, zrnje i krmo. 2. Zvone glaže proti razpoki i prelomi. 3. Sprejema v živlenskom oddelki zavarüvanje na doživetje i smrt, dečinski herb, dale penzijska i lüdska zavarüvanja v vseh spremembaj. Zastopniki v vseh mestih i faraj. Glavno zastopstvo za Slovensko Krajino pri upravi NOVlN v ČRENSOVCIH, štera potom svojih širitelov i drügih pomočnikov, šterih imena bomo objavili« ide vsem na roko. Javite se pri njoj i dobite vsa pojasnila brezplačno ! Gospodarstvo Gnojišča v Prekmurji. Kr. banska uprava je posla kmet. podr. v Murskoj Soboti 24 vagonov cementa po polovičnoj ceni že za določene prošnike. Ar nekaj cementa preostane, se lehko priglasijo pri predsedniki podrüžnice tüdi oni kmetovalci, šterim zdaj cement še ne nakazani pa bi radi gnojišče še letos napravili. Banovinske nagrade za dobre bike. Da ostanejo dobri starejši biki kem duže za pleme ohranjeni, se delijo vsako leto vzdrževalne nagrade lastnikom onih najbolših bikov, ki se dve leti zaporedoma priženejo pred licencovalno komisijo. Letos je kr. banska uprava določila za srez D. Lendava Din. 18.000, štere je Sresko načelstvo razdelilo, kak sledi: 1.) I. nagrado: 1600 D. dobi Bakan št. Nedelica. 2.) II. nagradi po 1360 Din. dobita : Toplak Tomaž Gančani i Uprava Veleposestva Beltinci. 3.) III. nagrade po 900 Din. dobijo: Danša Št. Ivanci, Magyar Mihael Radmožanci, Soos Fr. Dobrotnik, Zver Matjaž Lipa, Zver Ivan Nedelica, Maruša Fr. Turnišče, Forjan Pavel Bratonci Marton Pavel Kapca, György Ladislav Genterovci, Somi Pavel Kapca. 4.) IV. nagrade po 500 Din. dobijo: Pal Ivan Lipa, Matjašec Janez, Gomilica, Ščap Ivan Turnišče, Uprava Veleposestva Beltinci, Nemeth Jožef Dolina, Marton Nikolaj Čentiba, Horvat Josip Bogojina, Košan Jožef Petišovci, veseliš Janez Dolgavas. Zrnje: pšenica Din. 140; žito Din 120; oves Din. 130, kukorca Din. 130, krumpli Din. 40, ajdina Din. 130, proso Din. 120, lenovo seme 300, novi grah črešnj. Din. 250, mešani Din. 200. Mlinarje ! Oda se valek 24 cm. dugi z remeni i transmisijov iz tovarne Ganz Budapešt. Najbolši materijal. Ogleda se pri FRANC SENČAR Baračeva Slatina Radenci. 2 Kovač šteri je sposoben opravlati tüdi kolarsko delo se sprejme. Naslov pove Prekmurska tiskarna v M. Soboti. 2 Sühe gobe lepe küpüje vedno po najvišišoj dnevnoj ceni trgovina FR. SENČAR Ljutomer—Mala Nedelja. 2 Dober leder i poplatje. Če ščete biti zdravi v vlažnom jesenskom i zinskom vremeni, morete meti dobro obüteo i z dobroga ledra. Fál je samo dober leder, slab leder je dragi. Zakaj ? Dober leder trikrat tak dugo drži kak slab i se samo ednok od dela plača. Dober leder pa samo pozna, što ma dugoletno prakso v njem, ne pozna pa ledra, što je ne meo posla z njim, kakšteč se hvali. Vsi vučeni Šoštarje i kmetje posvedočijo, da je pri meni dober leder i poplatje, ar mam 30letno prakso v njem. Kmetje, šteri pri meni leder küpüjejo, dobijo vsigdar po meri, ne več i ne menje, kak nücajo. Šoštarje pa, šteri pri meni leder küpüjejo, majo vsigdar delo. Zato vsi, ki ščete meti za jesen i zimo dobro obüteo, dober leder, dobre poplate i fál, to vsigdar dobite pri ŠKAFAR JOŽEFI trgovci v Beltincih. 6 Parcelacija ! Što oralov prvorazredne zemle, travnikov ! Poleg je železnička postaja, pošta, tjedensko senje, štiri trgovine, več obrtnikov i podravsko živlenje v občini. Dobri pogoji za odplačilo! Pismene prijave pošlite Posestniki Kraus-Tudiči v Severin, 1 kraj Bjelovar. Zabelo dobite v vsakoj vnožini najcenejo. Pitajte za najnižišo ceno v svoj hasek v trgovini F. SENČAR Ljutomer. 4 Odaja živine. VELEPOSESTVO v GORNJOJ LENDAVI oda zavolo pomenkanja prostorov dve dobrivi kobili, več mlade goveje živine (jalovine) i 6 krav. 2 K Odali hiša v Murskoj Soboti v Slovenskoj vulici, ohranjena v dobrom stani. Hiša je pripravna za trgovino. Več se Pozvedi v PREKMURSKOJ TISKARNI. 1 Betege pri svinjaj zabranite, če jim dodenete konči dvakrat na teden MASTELIN Svinje se bodo dobro redile i postanejo debele. Mastelin dobite v vseh -trgovinaj i apotekaj. 8 Odam hišo z vrtom 2 plüga njiv, 2 plüga loga. Cena jako ugodna. 2 Lenart i Ana Runutti v Trgi Sv. Lenart Slov. goricah Št. 60. Vse šolske potrebščine i knjige se dobijo v trgovini HAHN IZIDOR v Murskoj Soboti. 5. oktobra 1930. NOVINE 7 ŠTEFAN LAZAR: KRALJICA ESTERA. Povest po zgodbi iz Sv. pisma. —Estera! Moje vse ! Zavedla se je. V obraz ji je udarila zavest sramu in solzne oči je zakrila z rokami. Potem pa se je z vročim jokom vrgla pred kralja. —Veliki Kserkses ! Kserkses je bil zopet Kserkses. — Milost si našla . . . Kraljica Estera, kaj te je privedlo sem in kako prošnjo imaš ? Prosi polovico države in da se ti ! Estera je poljubila konec zlate palice. —Estera, vstani ! Dvignil jo je, peljal po stopnicah navzgor in jo posadil poleg sebe na prestol. —Kaj želiš in kaj je tvoja prošnja? Prosi in dano ti bo ! Estera se je vsa srečna smejala. Moja želja, moja prva velika prošnja je, da prideš z Amanom, ako sem našla milost pri tebi in ako mi hočeš narediti največje veselje, na ono gostijo, ki jo v znak spoštovanja in ljubezni pripravim le vama. In takrat ti predložim svojo srčno željo. . . Na Kserksovih ustnicah je zaigral nasmešek. —Kdaj bo ta lepa gostija ? — Jutri. Male ročice je proseče sklenila. —Aman ? Kaj rečeš ? Kaj ne, da bova Šla na lepo gostijo ? Aman se je do zemlje priklonil. —O, kako sem srečen, da me ima kraljica za tako vrednega. —Prideva — se je kralj prijazno smehljal -in bova videla, kako lepa bo tvoja gostija. Milostno jo je odpustil. Radoval se je. In velike odlike je bil tudi Aman vesel, kajti redek ko bela vrana je bil slučaj, da je mogel priti k zasebni mizi perzijske kraljice. . . . Zvečer je gostom doma dejal : —Bogat sem. Mnogo lepih sinov imam. Kralj me spoštuje in me je med sedmimi vladarji vignil na najvišje mesto ! Vse to pa ni nič k oni časti, da me je kraljica, samo mene in kralja povabila kot gosta na pojedino. Gostje so bili Zeres z ženo in nekoliko pivskih prijateljev. — Srečen sem. Kralj me ljubi in kraljica me ljubi. Kserkses bi mi dal vse! Glejte, izgovoril sem le eno besedo in trinajstega Adarja umrjejo vsi Izraelci! Zeres in žena sta se delala, ko da jima Mardohejev slučaj ni znan. —Zakaj se srdiš tako na te nesrečne Jude ? —Srdim se. Rekel je : —Mardohej ni upognil kolena pred menoj, oni Mardohej — Jud, ki navadno sedi pri kraljevih vratih. Zgražala sta se. — Kako je to mogoče ? —Tako, da je rekel: le Bogu in kralju se pokloni ! —Jaz bi ga bil ubil ! Na Amanovem obrazu se je prikazala ošabnost. — Jaz? Da bi omedeževal svoje roke s krvjo enega Juda ? Ne! Vojakom sem ukazal, da ga ubijejo, toda premislil sem se. Mardohej meni ne zadošča, tako veliko je moje razžaljenje ! — Ali je to oni Mardohej, ki je rešil kralju življenje? To je oni Jud ? —On je. In tako dolgo ne bom miroval, dokler bom videl Juda Mardoheja sedeti pri kraljevih vratih ! Gostje so pograbili čaše. — Jutri zjutraj, zgodaj ga daj obesiti. —Daj mu postaviti petdeset komolcev visoke visoke vislice, ako se mu je zdela tvoja velikost nizka. Takoj povej kralju in obesi tega črnega žida, podtem pa pojdi na gostijo in se veselo zabavaj ! Amanu se je to dopadlo. In je še tisto noč dal postaviti petdeset komolcev visoke vislice . . . xxv. Zora prihaja. —Artembares ! —Kaj je, kralj ? —Zabavaj me ! —Toliko sem že govoril, da se mi zdi že samemu preveč. Kserkses se je vsedel. —Zabavaj me! V očeh mu je plamenel srd. —Zakaj se jeziš ? Da ne moreš spati? Ali kaj misliš? Misliš, da pametna beseda ni nič ? Toliko idej sem ti že povedal, da so vredne do desettisoč talentov zlata ! Kserkses je pograbil meč. No, junak ! Zabodi me! Ks-ks-ks-ks . Norec! Zakaj bi ti govoril pametno, ko me itak ne poslušaš? Ali čakaj. Resno je obstal pred njim. —Kserkses! Poslušaj me. Že zdavnaj šem ti hotel povedati. Nesreča je. Kserkses se je pomiril in še zopet vlegel na posteljo. — To, da ti zanemarjaš državne posle. Obdajajo te zahrbtni lizuni, veseljačiš z njimi, ješ-piješ, pri Omfali polegaš, za nič se ne brigaš. Kralj ga je debelo gledal. —Le gledaj me ! Slabo se vedeš. Ne delaš. Povej, zakaj ne delaš? —Kralj sem ! Norec je zmajal z glavo. —In če si kralj ? Kaj kralju ni treba delati ? Hm ? Ali veš, da je kralj prvi delavec v državi, ki mora bogovom 'dajati o delu račun ? — Molči ! —Tako! Naj molčim ? Moja beseda ti ni dobra. Kaj ne, ti želiš od ljudstev, da naj delajo ? Zakaj pa potem ti ne delaš v blagor države? (Ali kot kralj tak vzgled daješ narodom ? Kralj se je čudil. — Niti tega ne veš, kaj se je zgodilo v zadnjih mesecih. Dasi se je marsikaj zgodilo, kar je lahko v škodo ali korist tvojim deželam. Rečem ti, daj prinesti kroniko in si jo daj čitati od pisarja, saj tako ne moreš spati. — Sinko, izvrsten dečko si ! — je dejal kralj z bleščečimi očmi. Vidiš, to se mi dopade ! Za to noč te imenujem za kraljevega svetovalca. Daj prinesti kroniko, naj jo pisar čita ! V očeh mu je zagorelo veselje do življenja in do dela. Norec je naročil, da naj gredo po pisarja. —No, pisar, že dolgo te nisem videl ! Prečitaj, kaj se je zgodilo od gostije kraljice Estere naprej. (Dalje.) 8 NOVINE 5. oktobra 1930. POLODELSKI MAŠINI KAK : MAŠINI ZA SEJANJE, - TRIJERI, - TRIJERJI TÜDI TAKŠI, KI SILJE NA 4 TALE RAZTALAJO, - SLAMOREZNICE I REPOREZNICE, - PREŠE I MLINI ZA GROZDJE so prišli dva vagona i se lehko ogledajo brez obveze na Küp i vsaki den pri ČEH & GÁSPÁR v MURSKOJ SOBOTI. Vsi mašini se dobijo na rate na eno ali dve leti, takisto se dobijo mlatilni mašini, motori itd. ali pa inači pod jako ugodnimi pogoji Čeh & GÁSPÁR trgovina z mešanim blagom Nadale se dobi tüdi tam: Vse vrste umetnoga gnoja to je Tomažova žlindra, Superfosfat, kalijova sol, apne dušik, Nitrofoskal, Čilski soliter itd. po najnižjih pri vekšem odjemi po originalnih fabričnih cenaj. MURSKA SOBOTA. GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC 16. NAJ KRAĆI I NAJBOLJI PUT IZMEDJU EUROPE I AMERIKE — 21 — Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC KOLENA!