APRIL
IP Hugon	*
j_S Franž. Pavi. rfTiij nedelja
4	T Izidor
5	T Vincent Fer.
6	S Viljem, opat. + 1 b Herman (£
8	P Albert, očak +
9	S Marija, Egip. .
10	N Cvetna nedelja
11	P Leon I., papež
12	T Saba, muč.
13	S Hermenegild +
14	C Vel. četrtek l&
15	P Vel. petek +
16	S Vel. sobota +
RIKANSKI SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI UST H AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!,
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations),
HAJSTAREJII IN JfAJBOLJ PRILJUBLJEN BLOVENSK?
LIST S ZDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH,
STEV. (NO.) 74.
CHICAGO, ILL., PETEK, 15. APRILA — FRIDAY, APRIL 15, 1938
LETNIK (VOL). XLVII.
Francoski parlament poveril min. predsedniku diktatorske pravice na ekonomskem in finančnem polju za tri mesece. — Številne stavke, ki so se razpasle po deželi, se poravnavajo.
Pariz, Francija. — V tre-lotku, ko se je zdelo, da je Francija notranje na potu razpada in so bili izgledi za državo tako temni,, da si ni nihče upal napovedati, do kakega konca bodo vodile razdrapane Politične razmere, se je končno nenadoma zasukal položaj tako, da obstoja zdaj u-Panje, da se bo izkopala država iz svojega političnega in finančnega močvirja brez posebnih zlih, posledic. Zdi se Pa, da je s to rešitvijo situacije utrpela ideja demokracije znaten udarec, kajti šele, ko Se je Francija odločila za — diktaturo, ji je zasijalo upanje n<r» rešitev.
Brez dvoma se bodo evropski diktatorji poslužili te prilike, da bodo kovali kapital za se in za svoj vladni sistem, češ, demokratična Francija je zdaj sama pokazala, kako nezmožen je demokratični režim, da bi uspešno vodil držalo, kar sta Hitler in Mussqlini že doslej tako rada povdarja-W Pripomniti pa se mora, da je diktatura, v katero je zdaj Francija v resnici zašla, vse kaj drugega kakor njena so-Vrstnica v Nemčiji ali Italiji. Prvič je njen obstoj določen le za omejeno dobo, in drugič P°sega njena oblast le na finančno in ekonomsko polje,ne Pa v pravice posmeznika.
Novi francoski diktator je m'n. predsednik Daladier. Poslanska zbornica mu je poverila to oblast v sredo zjutraj, in. sicer skoraj enoglasno,nam« reč s 508 glasovi proti 12. Isti popoldne je tudi senat l2l'ekel svojo odobritev. Ta Pravica je Daladierju prizna-na za tri mesece in tekom te-časa bo lahko urejeval po Sv°ji, uvidevnosti finančno in ekonomsko stanje države, ne, a bi potreboval za svoje odredbe kake potrditve od par-amenta. Po svojem načrtu, ki je zarisal, namerava Dandier nekoliko zvišati davke 111 carino; izvzeti od davka to-^arne, katere uporabljajo svoj . °biček za razširjenje obrata, enako izvzeti od davka tu-delavstvo v tovarnah za 0r°žje; dati posebne ugodnosti industrijam, ki izdelujejo °1-°žje, in končno, izposoditi si državno blagajno od dr-Zavne banke znesek 300 mili-3°nov dolarjev. Skoraj isti načrt je imel tu-
Prejšnji. min. .predsedniki,
di t*.
lum, a vendar je z njim pro-adel; vrgel ga je konserva-1Vnj senat, dočim je Daladier-izrekel zaupnico. Ker so esničarske sti'anke pokazale ^ko zaupanje do Daladierja, j vodilne kroge Ljudske °nte nekoliko zaskrbelo, ali 6 bo min. predsednik popoK y ^a potegnil s konservativci, ^endar pa se po izjavah Dala-^ GrJa samega ni bati kaj ta-^ in končno je on sam tudi j,an zmernih "radikalnih socija-JtoK ki so sestavni del Ljud-fronte.
s Ugoden učinek, ki ga je do-&el Daladier s svojim uspe-
VPRAŠANJE DAVKOV
Borba glede davkov na nerazdeljene dobičke.
Washington, D. C. — To-
časno se vrši konferenca med zastopniki poslanske in senat-ske zbornice glede davčnega zakonskega predloga, katera ima izravnati razlike v predlogu, kakor je bil sprejet od ene in druge zbornice. Glavna borba pri tem velja davkom na nerazdeljene dobičke kor-poracij, ki so bili sprejeti v letu 19-36 in ki so povzročili veliko krika med industrijal-nimi magnati. Poslanska zbornica je te davke v novem predlogu obdržala, dočim jih je senatska zbornica črtala. Predsednik Roosevelt se je v torek izrazil, da on še vedno vztraja pri mnenju,, da so ti davki na mestu in da bi se imeli obdržati.
AVSTRIJSKI VELJAK IZ, VRŠIL SAMOUMOR
Berlin, Nemčija. — Na Dunaju se je zadnji torek odigrala tragedija, katera je ena posledic nazijske okupacije Avstrije. Samemu sebi je namreč končal življenje na svojem domu 55 letni general Wm. Zehner, ki je pod prejšnjo Schuschniggovo vlado opravljal mesto vojnega ministra. Naziji pravijo, da je on največ pripomogel, da je bilo po nazijskemu puču v 1934 in morilskem napadu na Dollfus-sa usmrčenih 13 nazijev, in ga je bržkone strah pred posledicami tega čina gnal v smrt. Zehner je bil eden maloštevilnih avstrijskih častnikov, ki so po zasedbi Avstrije odklonili prisego vdanosti Hitlerju.
-o-
PRSTNI ODTISK ZA NEPISMENE
San Juan, Porto Rico. — "V tukajšnji državi se je sprejel j zakon, po katerem bodo morali nepismeni pritisniti svoj prstni odtisk namesto podpisa in ne več načrtati križec (X), kakor je bilo doslej v navadi. Javni notarji dobivajo od policije poseben pouk, kako ravnati pri jemanju prstnih odtiskov, in so dobili tudi vse potrebne priprave za to.
-o-
PRED IZREDNIM ZASEDANJEM ZAKONODAJE Chicago, 111. — Governer Horner namerava v kratkem izdati poziv na izredno zasedanje državne zakonodaje,kakor so se v torek izrazili njegovi prijatelji. Zasedanje se bo pričelo koncem tega, ali začetkom drugega meseca in se bo bavilo z relifnimi pro^ blemi.
KONEC BURNE KAMPANJE
Volilci pokazali veliko zanimanje za demokratsko stranko.
Chicago, 111. — Primarne volitve, ki so se vršile zadnji ttorek v Illinoisu, so razburkale politične strasti do viška in srdita borba se je vodila zlasti v demokratski stranki. Volitve same pa so se v miru in brez neredov vršile. Med glavnimi mesti, za katere je šlo pri sedanjih volitvah, je bila kandidatura za federalnega senatorja. Na demokratski listi je potolkel S. W. Lucas svojega nasprotnika,. M. L. Igoe, toda za razmeroma le maJo glasov. Na republikanski listi je zmagal za to mesto R. J. Lyons. Trd boj je vladal med demokrati tudi z,a mesto okrajnega sodnika. Zmagal je E. K. Ja-recki proti J. Pristalskemu. Poleg izbiranja kandidatov pašo važne te volitve, ker so nekako predznamenje, katera stranka bo zmagala v jesenskih volitvah. Dočim je namreč na republikanski strani volilo le okrog 700,000 ljudi, jih je zahtevalo demokratsko listo nad dvakrat toliko.
ŠKODLJIV DELAVSKI RAZKOL
Washington, D. C. — Kakor se izražajo nekateri kon-gresniki,, je dvomljivo, da bi na sedanjem zasedanju prišlo do sprejema kakega zakona glede delovnih ur in mezd. Vzrok za to je razkol med delavstvom: kar namreč zavrača federacija, podpira CIO, in nasprotno, in tako kongresni-ki ne vedo, kateri organizaciji bi ugodili.
VPRAŠANJE, KAJ BO S HABSBURŽANOM
Dunaj. — Tukajšnje oblasti zanikajo vesti, da se je proti Habsburžanu Otonu izdalo zaporno povelje, ako bi kdaj stopil na zemljo Velike Nemčije. Ni še namreč ugotovljeno, ali je izvršil veleizdajo s tem, ko je pozval, ^akor se poroča, svetovne velesile, naj varujejo Avstrijo pred naziji. Ako bi bil Oton obsojen, bi s tem lahko država zaplenila večji del habsburške posesti v Avstriji, ki je vredna okrog 10 milijonov dolarjev.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
KR1ZEMJVETA
—	Peking, Kitajska. — Japonsko vojaško poveljstvo je objavilo protest proti temu, ker se kitajsko vojaštvo poslužuje tujezemskih zastav, in je pozvalo tujezemske sile, naj prepovejo, da bi njih zastave visele na poslopjih kitajskih oblasti.
—	Gibraltar. — Špansko nacionalistično poveljstvo je odklonilo dovoljenje Angležem, da bi obiskali mesti Seville in Malago, in je to na kratek in jasen način povedalo, rekoč: "Ne maramo tuje-zemcev v nacionalistični Španiji."
—	Rim, Italija. — Generalni vodja jezuitov, Družbe Jezusove, Rev. Vlad. Ledochow-ski, je zadnji torek imenoval belgijskega duhovnika Rev. M. Schurmansa za svojega stalnega vikarja, ki mu bo pomagal pri vodstvu.
-o-
OBLAČILNA UNIJA OSTANE PRI CIO
Washington, D. C. — Zadnji torek so se razširile vesti, da se namerava unija delavstva pri ženskih1 oblačilih, ki je ena največjih unij pri CIO, odcepiti od te organizacije in se priključiti delavski federaciji. Nje predsednik, D. Du-binsky, pa je podal izjavo, v kateri zanika resničnost teh vesti.
JAPONCI
VJT1SKI
Možnost, da se vojni položaj na Kitajskem preokrene ir; da bodo morali Japonci bežati.
Sucow, Kitajska. — Uspehe, ki so jih dosegle njih čete zadnje dni, bodo skušali voditelji kitajske armade v polni meri izrabiti in so se zato odločili za veliko ofenzivo v srednji Kitajski, ki ima zadati občuten, ako že ne porazen udarec vsem prejšnjim japonskim lahkim zmagom.
Kakor se zdi, se bodo Kitajci v resnici pokazali kos japonskim napadalcem. Japonci so po mnenju opazovalcev napravili veliko napako, ko s'o omalovaževali moč kitajske armade, ker so sprva s tako lahkoto prodirali v kitajsko ozemlje. Razočarani so zdaj, ko so zadnje tedne izkazali Kitajci nič manjšo hrabrost kakor oni sami in imajo poleg tega to prednost, da jih je "kot listja in trave". Povrhu vsega je zdaj kitajska armada dobro opremljena tudi z artilerijo in z aeroplani in poseda torej vse možnosti, da v resnici lahko spravi vojno v nasprotno smer in izžene vsiljivce iz svoje dežele.
.-o--»
BOLJ JI UGAJA V DIVJINI KAKOR V NEW YORKU
New York, N. Y. — Mrs. Ruth Harkness namerava v šestih tednih oditi zopet na raziskovalno delo v srednjo Azijo. Pravi, dai se tamkaj v osamljenih krajih na tibetan-sko-kitajski meji bolje počuti kakor pa v New Yorku. Ženska ima namen, da prinese s seboj še eno panda žival; doslej je dve taki živali že prinesla s svojih ckspedicij; ena od njih je pred kratkim poginila v chicaškem zverinjaku v Brookfieldu.
hom v parlamentu, se je pokazal takoj prvi dan, ko so se pričele poravnavati številne stavke,ki so se zadnje dni razpasle po deželi.
Rev. M. J. Hiti novi župnik slovenske župnije Matere Božje v Waukeganu
Kakor se nam poroča, je na izpraznjeno mesto na slovenski župniji Matere Božje v .Waukeganu, Illinois, katere župnik je premeščen na župnijo sv. Jožefa v Joliet, imenovan novim župnikom preč. g. M. J. Hiti, dosedanji pomožni župnik pri cerkvi sv. Jožefa v Jolietu.
Preč. g. novi župnik M. J. Hiti, je rodom iz West Pullmana (predmestje Chicage). Rodil se je dne 3. januarja 1907. Vseh skupaj je bilo v Hitijevi družini 11 otrok. On je najmlajši v družini. Njegov najstarejši brat je tudi duhovnik in sicer Rev. Francis Hiti, ki je za župnika na Turjaku v stari domovini. Osnovno šolo je dovršil na West Pullmanu. Nato je pohajal v Quigley semenišče in odtam je bil poslan v nadškofijsko semenišče v Munde-lein, 111. kjer je dovršil modroslovne in bogoslovne študije. On je bil prvi Slovenec, ki je dovršil študije v mundelemskem semenišču. V mašnika je bil posvečen dne 26. aprila 1930. Novo mašo je pa pel dne 27. aprila v cerkvi sv. Kristine v West Pullmanu. Takoj nato je bil prideljen župniji sv. Jožefa v Jolietu, kjer je deloval kot pomožni župnik dosedaj. Mladina in starejši so imeli v njem izbornega duhovnega voditelja in učitelja in odličnega organizatorja.
Ugledna waukeganska slovenska župnija Matere Božje bo dobila z njim jako agilnega in delavnega voditelja, zakar gredo čestitke ugledni župniji, kakor tudi preč. g. novemu župniku M. J. Hitiju, kateremu želimo mnogo sreče in uspeha na novem mestu.	__
Iz Jugoslavije
Hud potres so imeli proti koncu marca na Hrvatskem, katerega so občutili tudi v Sloveniji, zlasti po Dolenjskem, Štajerskem in Prekmurju. — Nesreča 73 letne starke iz Št. Janža. — Še druge vesti.

Potres
Ljubljana, 29. marca. — Iz Hrvatske prihajajo poročila, da je potres preteklo nedeljo zelo vznemiril prebivalce Po-dravine, to je pokrajino okrog Koprivnice in območja gorovja Bilagora. V Zagrebu je potres trajal 10 sekund in je bil najhujši od katastrofalnega potresa ki je bil 9. nov. 1880, dasi ni napravil toliko škode, zlasti v mestu ne, pač pa je toliko večja škoda na deželi. Na mnogih poslopjih v Zagrebu, zlasti na starejših, so popokali zidovi Jn veliko izložbenih oken je razbitih!.
—	V župniji Veliko Trojstvo pri Belovarju je trajal potres 17 sekund. Zemlja se je tako premikala, da je počila streha cerkve in se razpolovila na dvoje, da je mogoče iz cerkve videti skozi razpoko nebo. Razbilo je dva velika kipa,katerih eden je težak nad 2000 funtov. V bližini Bjelovarja se je podrla tudi neka kapelica in tudi stolp ter več hiš. — V Križevcih je letela opeka s streh in zvonik se je tako majal, da so zvonovi sami zvonili. — V Koprivnici je veliko razdejanje in cerkveni zvonik je razklalo od vrha do tal, strop v frančiškanski cerkvi se je pa udri. — V mestu Virje, južno od Koprivnice, skoraj ni hiše,, ki bi ne bila poškodovana.
Močne potresne sunke so občutili tudi v Medjimurju. V okolici Čakovca, Preloga in Murskega Središča so ljudje užili mnogo strahu. V Štrigo-vi, ki spada že pod Slovenijo, se je podrlo več dimnikov in mnogo sten je popokalo. — Mnogi Barjani, tako prebivalci na Galjevici, Ilovici in Črni vasi,, so čutili, kako je zemlja valovila. --- Pri Sv. Lenartu pri Vel. Nedelji so se majale stene in razni kipi so padali na tla, ljudje pa prestrašeni bežali na prosto. Cerkveni stolp se je tako majal, kakor drevo, kadar piha veter. — V Št. Jerneju na Dolenjskem je padala opeka s streh in ljudstvo je užilo precej strahu.
—	Mnogo strahu je napravil potres v Ljutomeru in zlasti v Sv. Križu pri Ljutomeru, kjer so zvonovi sami od sebe zvonili. — Na Gorenjskem so potres prav malo občutili, hujše je bilo okolu Brežic. V Bučah se je majal zvonik, da je zvon začel sam zvoniti. Po mnogih vaseh se je prebivalstvo močno prestrašilo in na več-hišah so pozneje opazili razpoke. Drugače pa potres v Sloveniji ni napravil posebne škode.
-o-
Živa zgorela
Velika Pirešica, koncem marca. — V Hramšah pri Ga-lici je grabila po pobočju hriba 73 letna Miklavžin Marija, doma iz Št Janža na Vinski gori. Nagrabljeno listje je spravila na kup ter znosila na
svojo cvetlično gredo, s katero je imela vedno izredno veselje, z namenom, da tam to listje zažge ter s tem zemljo pognoji. Ko pa je listje začelo goreti, se ji je zaradi neprevidnosti vnela obleka ter je bila uboga ženica hipoma vsa v plamenu. Ker v bližini ni bilo nobene pomoči, je revi obleka popolnoma zgorela in ona je seveda dobila zelo hude opekline ter je takoj umrla. Domnevajo pa, da je glavni vzrok tako hitre smrti srčna kap, ki je staro in že itak slabotno ženico spričo strahu zadela. — Umrla je bila povsod poznana kot dobra ženica, ki je že 15. leto služila pri posestniku Krulcu Francu v Hramšah. Največje veselje je imela s svojo cvetlično gredo, na kateri si je z veliko ljubeznijo vsako .Leto vzgojila o-bilico krasnega cvetja, s kate rim je najraje krasila farno cerkev.
-o-
Prometna nesreča
Huda nesreča se je pripetila na Viču v Ljubljani nasproti tovarne kvasa. Z dvorišča tovarne je privozil na kolesu 26 letni mizarski pomočnik Rado Malenšek z Rožne doline cesta IV. št. 11. Takrat je tudi privozil po cesti neki avto, ki je Malenška podrl na tla in mu prizadejal močne poškodbe, da so ga morali odpeljati v bolnico.
Smrtna kosa
V Dolenjem Logatcu je umrla Neža Meze, vdova posestnika, stara 88 let. — V Ljubljani je umrla Pavla Mali, dolgoletna uslužbenka tvrdke Lovro Demšar. — V Lučah v Logarski dolini je umrla Neža Arničeva, zgled globokoverne slovenske mate're stara 70 let.
Mostnino bodo odpravili
Ban dravske banovine dr. Marko Natlačen je odredil, naj se pri okrajnem načelstvu v Radovljici skliče zborovanje okrajnega cestnega odbora, na katerem naj bodo zastopane občine Radovljice, Brezje, Ovsiše, Kropa in Kamna gorica, kjer naj se razpravlja o odpravi mostnine pri mostu čez Savo na Otočah, kjer se pobira mostnina od vsake osebe, ki gre čez most. Mostnina naj se odpravi in dobe' drugi viri za vzdrževanje.
-o-
Elektrifikacija Kranjske deželnS elektrarne nameravajo elektrificirati občine Št. Pav,el pri Preboldu, Braslovče, Gomilsko, Št. Jurij ob Taboru in Vransko. V to svrho bodo zgradili od Bra-slovč nad 15 kilometrov dolg daljnovod z napetostjo 20,000 voltov. Pri Trnavi, Dolenji vasi, pri Št. Pavlu, Št, Juriju ob Taboru in na Vranskem, pa transformacijske postaje s krajevnimi omrežji.

"»trati 2
Amerikanski Slovenec
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Petek, 15, aprila 1938
Prvi in najstarejši slovenski list v AmeriJcL Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja hi tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina;
.$5.00 . 2.50 _ 1.50
Za Celo lrto Za pol leta _ 2a četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto_____$6.00
Za pol leta —____3.00
Za četrt leta______1.75
Posamezna številka______3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891,
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year____
For half a year _
For three months__
_$5.00 _ 2.50 _ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year__$6.00
For half a year___3.00
For three months__1.7S
Single copy________________3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti d»poslani na uredništvo Vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office »t Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Pod Križem
Na veliki petek vsak kristjan za hip pozabi svoje težave in trpljenje in obrne vso svojo pozornost na veliki misterij, ki se je pred devetnajstimi stoletji na današnji dan ob tretji uri popoldne dvigal na Golgati. Ves misterij se mu bo dozdeval nadčasoven, a vendar v neposrednem stiku z časom kakor Oni, ki je za nas na veliki petek trpel na križu in nas pritegnil k sebi — Jezus Kristus Sin božji, Bog-človek. Kdor se bo zatopil v Jezusovo trpljenje, bo spoznal, da je ta dogodek nadčasoven a vendar v najtesnejši zvezi s časom, ker je Gospod hotel s svojim trpljenjem dati človeštvu odrešilno pomoč v njegovem zemeljskem trpljenju.
Vsi ljudje, obteženi z mukami in trpljenjem so čutili neko tolažbo v zavesti, da ne trpe samo oni, ampak, da morajo vsi ljudje prenašati svoje — nekateri večje ali vidnejše, drugi manjše — trpljenje. Zato, če hoče kdo tolažiti svojega bližnjega, ni neupravičeno vprašanje, ki ga mu stavi prizadeti: "Ali ti sploh veš, kaj je to trpljenje. Morda si pobral kje v kaki učeni knjigi nekaj učenih fraz, katerih ne bo nihče razumel, toda — trpljenja ne poznaš!" Kdor bo gledal na Križanega, temu se to vprašanje ne bo prikradlo na ustnice! Vsi vemo, da Gospod Jezus Kristus pozna človeško trpljenje kot malokdo, da, kot nihče drugi-Že v mladosti se je moral sprijazniti z revščino.in pomanjkanjem, žejo in lakoto, trpel je preganjanje in prenašal zbadljivke, jokal je in tožil. In to trpljenje ga je spreiji-;alo skozi vse življenje. Pozneje se je še bolj množilo. Preganjanje je postajalo vedno hujše in izrazitejše, dok-1 ler ni doseglo svojega viška in konca — smrti na križu. Vse, kar je sploh mogel kedaj pretrpeti kak človek — vse to je še v mnogo hujši meri pretrpel Kristus. Saj nam toži po preroku Jeremiju: Poglejte ga, ali je še kaka bolečina kakor je bolečina moja.
Ce bi mogel kdo tolažiti človeštvo v njegovem trpljenju, more to storiti Kristus. On pozna naše trpljenje. Ce more kdo pomagati trpečim v njihovi bridkosti, more Kristus, ki nas je s svojim trpljenjem rešil trpjenja. Ce premišljujemo natančneje to njegovo trpljenje, bomo videli, da je hotel, privolil v trpljenje in ga ljubil do smrti na križu.
Na splošno imajo ljudje velik strah pred vsem, kar je združeno s kakim trpljenjem. Cim jim grozi kaka nesreča, že tožijo in trepetajo; če je tu, so vsi zmedeni in ne vedo kaj bi počeli; če ga morajo prenašati, ga prenašajo z odporom in nevoljo- Kristus-Bog je delal drugače. Njegova duša je ljubila trpljenie in ta ljubezen je spremenila ^ ,
? t • t Li •	j" t i, -ji i. 4.	I Pohvale res ne bote slišali
trpljenje v lahko m mu odvzela vso bridkost ter ga nav-	, , ,
, \ ,% ,	T . , .	, .	?	dandanes od nikoder, le same
dala z blagoslovom. Ljubil je one, ki so ga mucih m molil
zanje: "Oče, odpusti jim!" Veličasten mir opazimo na
njegovem obličju. Mirno je prenašal vse zasmehovanje
hlapcev in vojakov, pretrpel bičanje in pustil, da so mu da- lavec- ko si dostikrat ne more
.	...	. .	-,	...	700lll'/it; r»„ TTnnUJ--1_____1
li na glavo trnjevo krono, veličasten mir je odseval iz njegovega izraza, ko je zagledal težki križ, na katerem je končalo njegovo človeško življenje. Njegova ljubezen do trpljenja ni omagala ob tem, ampak pokazala, kako bi si mogli ljudje prisvojiti to lepo lastnost in jo pokazati v prenašanju svojega trpljenja! Zastonj bi bili vsi naklepi zlobnih ljudi proti njihovemu bližnjemu, dobrohotno bi pretrpel trpljenje, ki bi mu ga pripravili. Brez uspeha bi brezobzirni navidezni prijatelj žalil svojega druga, če ga oni v srcu res l jubi. Tudi muke, povzročene po političnih gonjah bi postale znosnejše, če bi se potrudili in gledali nanje pod vidikom Kristusa trpečega na križu.
Na podlagi Jezusove ljubezni do trpljenja si moremo razložiti, zakaj je Kristus tako kraljevsko pretrpel vse muke. Njegova ljubezen do trpljenja mu je pomagala trpljenje prenašati in premagati. Vedno, celo med trpljenjem samim jasno pove, da nima nihče oblasti vzeti mu življenje. Kar je rekel farizejem, ko so ga preganjali radi ozdravljenja slepo rojenega, ko jim je rekel: "Nihče mi ga ne more vzeti, ampak ga jaz sam od sebe dam. Oblast imam ga dati in oblast imam ga zopet vzeti", isto je ponovil pred Pilatom, ki se je bahal s svojo oblastjo in ga je kratki Jezusov odgovor: "Nobene oblasti bi ne imel do mene, če bi ti ne bila dana od zgoraj", čudovito pomiril.
Odločen je njegov protest proti hlapcu: "Ce sem napak govoril, spričaj; če pa prav, kaj me biješ"- Norčujejo se z njim — on molče prenaša njihovo zasmehovanje. Morilci ga pribijejo na križ, na katerem umira sramotne smrti, toda njegove zadnje besede niso obupni klic: "Sedaj je vse izgubljeno!" ampak zmagoslavni vzklik: "Dopolnjeno je!" Kakor v Getsemani tako je vedno in povsod odločno stopil pred svoje preganjalce z odkrito besedo: "Jaz sem! Tu me imate!"
Kako žalosten je — če pomislimo na božjega Odreše-nika — pogled na ljudi, ki pod svojim križem popolnoma obnemorejo. Polasti se jih dvom, izgine vera, nesposobni so za vsako delo, to so'posledice njihovega trpljenja. Zakaj to? Pozabili so besede sv. Petra: "Kolikor s Kristusom trpite, se veselite, da se boste tudi v razodetju njegovega veličanstva veselili in radovali!" Zato nimajo moči, da bi vzdržali; podležejo in omahnejo. Toda ne vsi. Mnogi so se naslonili na Jezusa in zmagujejo z njim. V zvezi s svojim božjim Odrešenikom premagajo vse ovire. Naj jih je življenje prevarilo v njihovih upih, oni delajo dalje in ne obupavajo. Ce so jim ljudje njihove dobrote in naklonjenost poplačali z nehvaležnostjo in natolcevanjem, oni še nadalje dele dobrote in skrbe za druge po vzgledu svojega Učenika in Vodnika. Ce je vse njihovo življenje ena sama skrb, nepretrgano delo, trud in trpljenje, oni ne obupavajo, stoje pod križem in vzdrže, dokler ne pride čas, ko Bog dovoli, da tudi oni reko s Kristusom: "Dopolnjeno je!"
Kdor v mnogem in težkem trpljenju neprestano gleda pred seboj na križu umirajočega Kristusa in se vprašuje, kje je zajemal Kristus moč, da je mogel vse to pretrpeti, bo mogel dobiti samo en odgovor: Kristus je trpljenje poduhovil in mu dal božji pečat- Vedel je, zakaj je trpel, brez njega bi bilo človeštvo izgubljeno. In kakor je nekoč s svojo vsemogočnostjo z veseljem ustvaril svet in luč, tako je sedaj z enakim veseljem isti svet s svojim trpljenjem odrešil. "Zakaj Sin človekov ni prišel, da bi se mu streglo, ampak, da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge."
Vse te misli o trpljenju in o odrešenju po trpljenju pa se zde nekaterim samo prazno govoričenje, oni hočejo močnejših dokazov in tudi teh je dal Kristus. Odprti grob, Kristusove poveličane rane in njegovo poveličano telo nam dokazujejo resničnost besed sv. Pavla: "Trpljenje sedanjega časa se ne da primerjati s slavo, ki se bo razodela nad nami!" Potrpežljivo prenašajmo svoje trpljenje in mislimo na njega, "ki je samega sebe izničil, vzel nase podobo hlapca, postal sličen ljudem in bil po vnanjo-sti kakor človek. Ponižal se 'je in bil pokoren do smrti, smrti na križu. Zato ga je tudi Bog povišal in mu dal ime, ki je čez vsa imena." Vsako ponižanje in trpljenje bo poplačano od Boga, zato ne tožimo, ampak se zavedajmo trpljenja v sedanjem življenju ni mogoče primerjati s prihodnjim plačilom- Bog ni hotel, da bi bila nebesa na zemlji, ampak da je naše življenje trpljenje, katero moramo pretrpeti. Zato pa je treba pogumnih ljudi in velikodušnih src, ki se pri Kristusu uče trpeti za druge. Ce bomo gledali na trpljenje pod vidikom Kristusovega trpljenja, potem nam bo postalo lahko, nekaj velikega in od Boga poslanega, sredstvo, potom katerega bomo dosegli večno srečo stanovitni v veri in pogumni v trpljenju.


1 gllti
KAKO JE MED ROJAKI V PENNSYLVANIJI
Pittsburgh, Pa.
pritožbe. Se kapitalisti in milijonarji se pritožujejo, kako bi se ne pritoževal skromni de-
zaslužiti za vsakdanji kruh. Sploh se upravičeno pritožujejo one družine, katere imajo
veliko število otrok za preživljati pa bodjsi da so ti otroci majhni ali pa tudi že morda odrastli za vsako delo, vseeno je, kajti gospodar, hišni oče, mora skrbeti za vse pri hiši brez razlike in večji ko so otroci, večje potrebe imajo. Na primer da imata oce in mati štiri ali pet že odrastlih sinov, vsi sposobni za delo. Toda dela ni že od prošlega
leta. Oče mora za te skrbeti, pa četudi naredi sam samo 24 ur na teden. 8 plačo enega dneva na teden pač res ne more delati čudežev, kajti poleg hrane, je potrebna obleka, so društveni prispevki, so davki in je to in ono. Seveda, pri vsem je pač glavno hrana, kajti brez hrane ni mogoče živeti. Pa v več slučajih ni dovolj niti za hrano in zato ni čudno, da se delajo in množe dolgovi. — Mladina bi rada delala, samo če bi ji dali priliko, kajti tako brez dela samo lenobo pase. Tako se mnogi sami na se jezijo,, ker ni nobena reč v pravem redu, kot bi bila, če bi bilo delo in za služek. Tako, že sedaj je slabo, za prihodnjost pa menda ne bo nič boljše. Saj če pojde tako naprej, v tovarnah kmalu ne bodo več potrebovali nobenega delavca, ker se sko-ro vsaki dan sliši o kakem novem patentu, ki izpodrine delavca od dela. Kmalu bo vse mehanično, vse električno. Če pojde v tem pravcu tako na prej, niti za vojno ne bode več potrebovali ljudji, ker bo ena oseba lahko v eni minuti pognala v zrak celo mesto, s prebivalstvom vred.
Ne preostaja nam drugega, kot da prosimo, da se vsaj do smrti preživimo in pa da bi bili vsaj zdravi, kajti bolje je biti reven in zdrav, kot pa živeti v izobilju, pa brez zdravja. — Pa, četudi so slabi časi, bi vendar prosil one ki so zaostali z naročnino za Amerikan-skega Slovenca, da bi, če le mogoče v kratkem ponovili, vsaj za pol leta, če ne morejo za celo leto. Pomnimo, da je Amerikanski Slovenec edini katoliški list, najbolj priljubljen in vreden vse naše pozornosti. Škoda bi bilo, če bi se katoličani brebrižno držali nasproti svojemu edinemu slovenskemu katoliškemu dnevniku. Veliko lepega bi s tem zavrgli. —• Vesele velikonočne praznike vsepi čitateljem in naročnikom teg'a lista.
Jcs. L. Bahorich, zast.
--o-
KAJ POROČAJO NAŠI FARMARJI
Marshfield, Wis.
Ker ravno pošiljam . naročnino za "Novi Svet", bom pa še sporočila po Amerikanskem Slovencu našim znancem in prijateljem po Ameriki, da še živimo v tem mrzlem Wiscon-sinu. Še srečne se štejemo da smo taki kot smo in da nas ni ciklon odnesel, ko je divjal preko naših domov. Napravil je veliko škode in vse je prišlo tako nenadno. Upamo, da to poletje ne bo hujšega, drugače bomo res prišli ob vse mi in "inšuranc kompanije". Toda, kakor sem rekla, upajmo na boljšo bodočnost. Topli dnevi že prihajajo in kmalu bo začelo rasti in zeleneti, potem bomo zopet veseli.
Ker se pa ravno bližajo ve likonočni prazniki, želim vsem čitateljem obilo sreče in veselja in mnogo piruhov ter velikih šunk,, poleg pa tudi dosti hrena. Še se spominjam, kako je bilo vse to dobro v starem kraju in kako smo nesli vse to
k velikonočnemu žegnu. Mar ni res? — Še enkrat vesele velikonočne praznike, da bi jih zdravi in zadovoljni obhajali v krogu svojih družin. To vam želi družina
Brajer.
-o-
CERKVENI JUBILEJ IN
DRUGO IZ CONNEAUTA
Ccnneaut, O.
Letos praznuje naša fara Sv. Marije 50 letnico obstanka. — Od 6. pa do 20. marca smo imeli sv. misijon in sicer prvi teden za ženske, drugi teče:: za moške. Imeli smo dva misijonarja, oba izvrstna govornika v angleškem jeziku Udeležba pri misijonu je bila velika, cerkev vsaki dan napolnjena. — Danes ko to pišem smo pa slovesno zaključili <10 urno pobožnost. Za to priliko smo tudi imeli Slovenci priložnost opraviti spoved v slovenskem jeziku. V soboto so namreč prišli Rev. Virant iz Madison, O., za kar se jim Slovenci prisrčno zahvaljujemo.
Sredi meseca marca je pri nas nastopilo prav lepo in toplo vreme, tako da smo se več dni že potili in toplomer se je dvignil do 80 stopinj. April je pa drugače nastopil in hitro smo morali seči po zimskih suknjah, kajti m!rzlo je spet kot pozimi. Tudi sneg je šel: prav zares, kot o božiču in prav nič ni podobno, da se bližamo velikočnim praznikom.
Za moj rojstni dan 27. marca so me letos moji otroci prav veselo iznenadili. Naprosili so njihovo učiteljico klavirja Mrs. R. Blakesler, da je prišla popoldne k nam in tako so mi skupno prav lepo zaigrali kot pravi orkester. Vsega tega so se naučili ne da bi bila jaz o tem kaj vedela. IgraU so več pesmi, slovenskih in angleških, da sem bila prav zares vesela. Poleg tega so mi Pa še kupili lep dar, tako, da tega rojstnega dneva res ne bom nikoli pozabila.
Danes- sem prejela, iz starega kraja od brata Ivana Mar-na iz Kamnika pismo, v katerem mi med drugim poroča, da so pri regulaciji Nevljice pri Kamniku delavci nabteli na redko najdbo — kosti "mamuta". Pravi mi v pismu, da je bila to enkrat strašno velika zver. Fii sam zob te zveri je meril dva metra 75 cm. — Delavci so pri kopanju naleteli na neke "štore," ki so jim delali velike preglavice in jih je bilo težko odkopati. Slučajno je pa prišel delavce gledat pri kopanju kamniški župan Nande Novak, ki si je te "štore" ogledal od blizu in takoj spoznal, da so to kosti pradavne živali, ki je živela po naših krajih. Poklicali so strokovnjake,, ki zelo skrbno pregledujejo svet in te kosti, da bi jih kolikor mogoče ohranili in iz njih sestavili celotno o-kostje zveri, ki je morda pred tisočletji strašila po naših krajih. Tako so previdni pri odko-pavanju, da ko najdejo kako kost, jo zopet zasujejo, potem ko z jeklenimi iglami ugotove v katero smer je kost pogrez-
njena. Vsako najdeno kost pa potem zaznamujejo s količki in zemljo nad temi količki pridno zalivajo, da bi se kosti preveč ne izsušile in morda postale premehke. Ko najdejo vse okostje, ga bodo previdno izkopali in vsak kos zavili v juto, povezali z žico in zalili z mavcem ter vsako kost zaznamovali ali primerno opisali,da bodo vedeli kam spada. Šele ko bodo videli da jim bo mogoče iz teh kosti sestaviti okostje zverine,, bodo kosti preparirali in jih začeli strokovnjaško sestavljati. Če se jim posreči da dobe vse kosti, bo to nekaj posebnega in edinstvena najdba za Slovenijo. Že sedaj, ko ni še skoro nič izkopanega, je prišlo samo na praznik sv. Jožefa nad 1000 ljudi gledat to nenavadno najdbo in iz Celovca se je pripeljalo kar dva bu-sa radovednežev. — To bo radovednežev, ko bo enkrat celo okostje "mamuta" sestavljeno in postavljeno v muzej v Kamniku, ali v Ljubljani. — Z cdkopavanjem so pa stroški in je morala banska uprava priskočiti muzejskemu društvu na pomoč. — Toliko o tem za danes. Morda se bo pozneje še kaj več izvedelo.
H koncu želim uredništvu in vsem čitateljem Amer. Slovenca prav vesele in zdrave velikonočne praznike in mnogo lepih piruhov.
Mrs. John Berus, zast. -o-
ZANIMIVI DOGODKI PODRUŽNICE ŠT. 20, S. Ž. Z.
Joliet, HI-
Druga Midwest keglaška tekma S.Ž.Z., katera se Je vršila dne 2. in 3. aprila v Jolietu, je vzbudila mnogo zanimanja v naši naselbini-Tekma se je pričela že ob Šesti uri zvečer v soboto za P0' samezne tekme za Jolietske keglačice, in ob deveti uri is*1 večer za Sheboyganske keglačice. Toda v nedeljo jutro ob deveti uri se je zbralo velik« število na,Jih članic in prijate-; ljev da prisostvujejo, formal'11 otvoritvi keglaške tekme. Takoj ko je bala predstavljeni naša prva žena mesta Jolieta-^opi-oga našega župana Geo. T. Jones, ki v lepih besedah spodbuja nadaljevanje
in zanimanje keglaške tekme-ie bila pozdravljena naša g|-predsednica Mrs. Marie ?r!' -'land, nakar omenjenim, °cl' ličnim ženskam pripneta šopke naša predsednica Mrs. E«1" ma Planinšek, in Mrs. M ay111 e Lavrich, tajnica keglaške sekcije. Ob tem času izroči M*"3-Geo. T. Jones, okinčano kroglo naši glavni predsednic1-
katera prva zažene isto, iri podere kar devet kegljev naenkrat. Nato sledi živahna tekma, in sicer dve skupine lZ Sheboygna ena iz West All'®' in ena iz Jolieta. Takoj opoldne je bil serviran obed, v obliki banketa, za vse
keglačice in goste iz zunanjih mest. katerih je bilo veliko števil0 in ki so prišli v Joliet, za ta dan. Ob tej priliki predstav)
naša,predsednica Mrs. Planinšek našega župnikovega na"
(Dalje na 3. str.)
"TARZAN NA RAZISKOVANJU"
(99)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
Komaj so se oddaljili, jc neznano bitje naglo skočilo naprej in zopet opazovalo. — Lady Greystoke, Brown in Tibbs, ki niso vedeli da bi jih lriogcl kdo opazovati, so stopali naprej, .ne hitro, toda vzdržno, upajoč, da pridejo do kake naselbine. —» Za njimi seje pa pomikala bela senca poželjivih oči . . .
'. . . Medtem, ko je divjak tako zasledoval naše tri popotnike, zlasti pa še žensko, je Tarzan podvzel vse kar mu je bilo mogoče, da bi zasledil kje svojo'soprogo. Rad bi kaj izvedel od opice, toda ta se ni mogla več spominjati. Vendar je sklenil, da jo bo pustil naprej, oil in Waziri ji bodo pa sledili.
Opica Nkima, katero je Tarzan izbral za voditeljico, se je že nekoliko zavedala svoje časi i, zato je prešerno vreščaje ubrala pot v neznano džunglo. "Vodi svoje vojake proti deželi Ka-vuru," je zapovedal Tarzan poveljniku Muvjru, d oči ni se jc sam obrnil v drugo stran in izginil v džungli za Nkimo.
Po' čudnem naključju jc opica Nkima vodila Tarzana v še dokaj pravo smer, dasi se sama tega ni zavedala. Njen opičji nagon jo jc vodil in sproti se je domjšljala poti, po kateri jc prejšnji dan hodila. Tako se je zgodilo, da jc privedla Tarzana do kraja, kjer je prenočila njegova soproga Jane.	, ,
_ Petek, 15, aprila 1938
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Stran 3
AGITATORJI - KVIŠKU GLAVE!
Dvignimo se vsepovsod na delo za razširjenje katoliškega tiska. — Katoliški tisk tvori najvažnejši obrambeni zid katoliškim društvom, organizacijam, župnijam in vsemu, kar je katoliškega med nami.
Cas letošnje kampanje se približuje svojemu zaključku. Kaj a ki čitaš te vrstice storil v tem času za razširjenje katoliškega t'ska? Si li samo čital te vesti in zraven morda pritrjeval, da je Potrebno to delo, potem pa vse lepo odložil, češ, bodo že drugi to naredili? Da, to ljudje najrajši napravimo v vseh kampanjah. a vse prepričevalne besede je največ kar storimo, da pritrdimo, J88' to je pa res in tako je res prav, potem pa vse lepo pozabimo. n vendar to ni prav. Zakaj ne? Zato ne, ker take stvari, kakor Je zlasti tisk, so nas vseh. Ali katoliški tisk ne brani nas vse ka-°«cane? Ali ne brani tako tvoje, kakor moje katoliško prepri-?*>? Ali ne deluje na to, da bi se razširilo tvoje in moje prepri-Ci!ije kot katoličanov. Seveda deluje. Vse to in še več in ravno
]e nas vseh dolžnost, da v času kampanje vsak izmed nas ne-kai stori za svoj katoliški tisk.
Nič ne recimo, bodo drugi to naredili. Kar drugi store ni to ?a®e nobena zasluga. Vsak sam nekaj stori in pomagaj. Nič epse prilike ni za agitacijo, kakor bas ob praznikih, ko se pre-nogi sestanejo s svojimi prijatelji in znanci. Zakaj ne bi ob a«h prilikah malo poagitirali za svoj katoliški list? Beseda ni Z*. pravi pregovor in vprašati svojega znanca ali prijatelja, da naroči na dober katoliški list je le prijetna zavest* da smo sto-1 nekaj dobrega za svojo lastno stvar.
Posebno apeliramo na vse naše zastopnike(ce), da naj te zad-
J® dni kampanje store vse kar morejo v svojih okolicah, da se
([^gne v vsaki naselbini število naročnikov na katoliški dnevnik
„\m- Slovenec". Prav vsaka naselbina naj °ziru.
ŽRTVI ROPARSKEGA UMORA
Mrs. Weston Frome in njena hči Nancy, ki ste na svojem potovanju z avtomobilom postali žrtvi roparskega napada. Njuni mrtvi trupli so našli blizu Van Horn, Texas.
VOJNE GROZOTE V ŠPANIJI
nekaj stori v tem
Časten izid kampanje bo časten za vse vas, za vse nas kato-ke Slovence v Ameriki. Ali ni ponos za vsakega izmed vas, ki >.®.Prijatelji in somišljeniki tega lista, če je ta vaš list dobro raz-Jen. Gotovo. Zato pa pomagajte, delajte te zadnje dni kam-hinje in storite vse kar v vaših močeh, da bo sleherna slovenska ba Po vaših okolicah naročena na katoliški dnevnik.
^ tem duhu voščimo vsem našim vrlim in aktivnim agitator-
Poročevalec berlinskega lista "Berliner Borsen Zeitung" poroča o španskih hudih bojih svojemu listu tele zanimive podrobnosti :
Strahota je v tistih krajih, ki so bili tako nesrečni, da so se v njih borili beli in rdeči. Usodo Teruela je že marsikdo popisoval. Quadrados popisuje lepoto tega mesta v svoji knjigi o lepotah Španije tako-le: "Ne meneč se za vihro let in stoletij se Te-ruel ponosno dviga proti nebu. Veličastno zidovje semenišča, prejšnjega jezuitskega kolegija, je menda v skali zakoreninjeno. In stolpi sedmerih zvonikov
g» kot v^riim'kandidl^	tamkajšnjih župnih cerkva se
^voljno in srečnoVeliko noč!	1 kakor krasen venec vrste okoli
Iro+orlrolo	I a riirlnvirn Irrn.
^Bog živi vse zavedne borce katoliškega tiska med nami in
°So uspeha te zadnje tedne kampanje.
Kako so se borili te zadnje dneve. Poglejmo:
J	JOŽE FAJFAR, Chicago, 111., je dobil te dni od: Mrs.
I8?j? Spolar, De Pue, 111. 125 glasov; Mr. John Poljak, Argo, 111. v 5 gl.-; Mr. J. Fajfar sam je dobil 1 novo in 12 starih naročnin, ^ da 4100 gl.; Mr. Leo Mladič, Chicago, 111. 1 novo, kar da 1500 skupaj to pot dobi 7,600 NADALJNIH GLASOV.
Jlr ANTON GRDINA, Cleveland, Ohio, je dobil te dni od: 8W e Potočnik> Detroit, Mich. 125 gl.; Mrs. Johana Mohar, ^Poygan, Wis. 250 gl.; Mrs. Mary Grum, Forest City, Pa. 375
sieh t John PriseI' CIeveland> Ohio 2300 gl.; Mr. Frank Rihtar-taj,' *ron Mountain,Mich. 250 gl.; Mrs. Ursula Kozan, Iron Moun-y > Mich.
125 gl.; Mr. Joseph Pavlin, Charleston, W. Va. 250 gl.;
<=-- >--------i—	la.wugi.
' dakob Resnik, Cleveland, Ohio 500 gl.; Mr. Frank Smole, Bar
b	.	umu uuu , sirxx. x'titiiA onioie, uar-
a J}' Ohio 125 si.; Mrs. Matilda Ropert, Cleveland, Ohio 875 Sffre Andrew K°šir, Waukegan, 111. 500 gl.; skupaj to pot dobi ,Q'5 NADALJNIH GLASOV.
Ant MR. ANTON JELENICH, Joliet, 111., je dobil te dni od: Mr.
Strukel, La Salle, 111. 875 NADALJNIH GLASOV. Itrg JOSEPHINE MEGLEN, Pueblo, Colo., je dobila od
alk
A'' -------—	i ucuiu, uuiu., jc ui/u-iia, uu:
WaiK arie Pl"island, Sheboygan, Wis. 250 gl.; Mrs. Mary Kotze, Oh. ?!viIle> Mont- 375 gl.; Mrs. Mary Polajnar, Oregon City,
lor —	"HO, irj.cn y L uidjiiču, IJiegOIl Olty,
sl • 1Ž50 gl.; Mr. Michael Kapsch, Colo. Springs, Colo. 500 gl • PaJ to pot dobi 2,375 NADALJNIH GLASOV.
dy REV- FRANCIS SCHWEIGER, Gilbert, Minn., je dobil te Mr' A" Stefanich> Mount Iron, Minn. 125 gl.; Mr. ^Ifti	Gilbert' Minn" 100 Mr- Frank Laurich, Chis-
^ i™ v 1 novo in 3 stare naročnine, kar da 1687 gl.; skupaj iJ0t dobi 1,912 NADALJNIH GLASOV.
Y>-
-andidatje se nahajajo v sledečih pozicijah:
JJR- ANTON GRDINA, Cleveland, Ohio..........................l6r,:5C glasov
J°ŽEF FAJFAR- Chicago, 111....................................128,516 "
Mr
ANTON JELENICH, Joliet, 111.................................H6,562
JOSEPHINE MEGLEN, Pueblo, Colo.................105,440
FRANCIS SCHWEIGER, Gilbert, Minn............ 78,861
MATHIAS KLUČEVŠEK, Johnstown, Pa........... 33,045
AGNES MAHOVLICH, So. Chicago, 111............. 7,500
&EV.
JOHN SHOLAR, Duluth, Minn................................ 3,750
if
NAVRHU PRIHODNJIČ? KDO BO POSLAL lA0 NOVIH NAROČNIN DO PRIHODNJIČ? COME ON t ŽIVAHNO AGITACIJO?
katedrale . . ." Ta čudovita kro> na na skali sedaj leži strta v prah. Mesto, ki je kljubovalo dolgim stoletjem, je danes sama razvalina.
Še huje pa se je godilo mestu Belhite, ki se je v starem veku imenovala Bellia. Ta staroveška Bellia je bila nezmagljiva trdnjava, ki se je pod njenimi zidovi in ob njenem odporu razbil naskok Kartažanov pod Hamil-karjem. Sedaj pa je nezmagljiva sama strta in huje pomandra-na kakor Teruel. Mnogo laže bo zraven razvalin zgraditi novo mesto Belhita kakor pa med temi ostanki hiš kaj narediti. V Teruelu, ki je poprej štel do 15 tisoč prebivalcev, bi dandanes moglo najti zavetišče kakih 10 ljudi in tamkaj živeti. V Belhiti pa sploh ni več mogoče prebivati. In vendar bodo tudi semkaj še prišli ljudje, ki bodo v teku let ali desetletij skušali tukaj pozidati kako naselbino.
"Srečno mestece Fuendetos"! Tako o tem mestu piše španski pisec Marin Sancho, ki piše o slovečem slikarju Goya. Dandanes pa se mora vsak ljubitelj umetnosti zgroziti. Ta prekrasni in mirni kraj je rojstno mesto velikega aragonskega slikarja. V tem mestu je bil tudi Go-yov muzej, ki je bil nastanjen v slikarjevi rojstni hiši. Sedaj pa mole v zrak gole razbitine in razdejani in začrneli zidovi. Nič drugega kakor gole stene se še vidijo tu pa tam. O vseh spominih na slavnega slikarja pa ni nobenega sledu več. Zgolj umazanija in praznina. Kje so pre-
Mnarne pošiuatve
■n '^avliamo po dnevnem kurzu bte.S° Ustavljene prejemnikom Pot- Vsake&a odbitka na dom/
ce„e:
Jugoslavijo:
Din:
$ Vn ........ 100
.1 2........fo
........300
Sile!........420
*23g........
i'ri
°m Pošte. Včeraj so bile na-
V Italijo:
Za:	Lir:
$ 6.S0........ 100
$ 12.25........ 200
$ 30.00........ 500
$ 57.00........1000
$112.50........2000
$167.50........3000
.1000
Vc^jih svotah poseben popust
izplačila- v dolarjih:
' 5:00 pošljite ................$ 5.75
l\ ,0° Pošljite ................$10.85
$25.00 pošljite ................$26.00
pisma pošljite na:
j°hn je rich
l849 West Cermak Road CHICAGO, ILL.
VARČEVANJE NA NEPRAVEM KONCU
Palestine, 111. — Tukajšnji mestni odbor je sklenil, da se ponoči mesto ne bo več razsvetljevalo, da se bo s tem prihranilo nekaj denarja. Kaj bo reklo prebivalstvo, katerega je 1800, na to odredbo,, še ni ugotovljeno.
KUPI SE HIŠA V JOLIETU
Neki kupec, ki bo plačal v gotovini, želi dobiti "cottage" hišo s 4 ali 5 sobami blizu Hickory st. bus linije. Mora biti dobro zgrajena, snažna, v dobrem stanju in vredna denarja.
NEKI DRUGI želi moderno hišo s 6 ali 7 sobami, blizu cerkve sv. Jožefa, $4500 ali manj. — Monroe Brothers, Joliet, III.
krasne slike, ki so bile nekatere tukaj shranjene? Ako jih rdeči niso prodali v Ameriko, so jih zadnjo zimo morda pokurili. In skoraj bi človek tako sodil. V muzeju je bila tudi znamenita knjižnica. Zunaj razvalin so našli sedaj razcefedrane ostanke nekdaj dragocenih starih knjig. Rdeči so jih raztrgali in s papirjem kurili. Razdejana je tudi cerkev, ki so v njej hranili popis krstnega obreda slavnega slikarja. Kip pred krstnim ka-menom pa je ostal nedotaknjen, kar je pravo čudo.
Žalosten lahko zre duh velikega umetnika, ki je v 80 risbah narisal vso grozoto vojske, na svoj rojstni kraj ter na opustošenje v njem. Reči se mora, da njegova fantazija niti od daleč ni mogla slutiti, da bi kdaj vojska bila kaj tako strašnega, kakršna se je leta 1938 izkazala nad njegovim domom.
-o--
ŽENSKA, KI JE POZNALA
VSE BELGIJSKE KRALJE
V Nieuportu blizu Ostenda v Belgiji živi 106-letna starka, najstarejša Belgijka, ki je poznala vse belgijske kralje in je samo nekaj mesecev mlajša kot neodvisna belgijska kraljevina. Poznala in videla je silovitega ustanovitelja dinastije, Leopolda I., dobrohotnega Leopolda II., pogumnega Alberta in sedanjega Leopolda III., ki jo namerava v kratkem osebno obiskati s svojim sinčkom.
Za svojo starost pravi, da se mora zahvaliti samo rednemu življenju. Vedno vstane ob 7, sne več kosov z maslom namazanega kruha, kar je v Belgiji splošno v navadi, in jih poplak-ne z veliko skodelo bele kave. Ob 11 spije dobro čašico žganja; opoldne ima juho, meso z zelenjavo, sir in kak priboljšek. Ob štirih zopet belo kavo z namazanim kruhom in zvečer juho in jajca. Ob osmih gre redno spat.
Edino potovanje, na katero je morala iti, je bilo med svetovno vojno, ko so mnogi Belgijci bežali pred Nemci v Anglijo. Drugače pa je zadovoljno živela neprestano v domačem kraju.
?k to."
M &
& & & &
3
Veselo in zadovoljno Velikonoč
želim vsemu spoštovanemu glavnemu odboru in vsem odborom krajevnih društev in vsemu cenjenemu članstvu naše dične Družbe sv. Družine.
FRANK J. WEDIC, gl. tajnik D. S. D.
r r
What's New In Flowers For Easter
This year, more than ever, colorful Easter corsagc will be worn by milady of fashion. Likewise our Chicago florists promise that flowers for the home and for gifts will be more attractive to help "make life lovely" this joyous season.
It is interesting to note that influence 011 England's coronation, in flowers as well as other fashions. The graceful Iris—in the lovely shade of coronation blue—will repose on many a slender shoulder. But please do not spoil its natural beauty with sprays of fern, or detract from its gracefulness with a ribbon bow! Simplicity unadorned is the byword today and the actual foliage of the flower itself is sufficient.
Jaunty tulips, with their petals turned back are the last word for the spring ensemble. In shades of red at the petal edge with the tone gradually shaded to a full purple, they are both smart and dashing when worn with gray.
Every season is an orchid season— and especially Easter. Women have come, to learn that orchids for street wear are smart if they are carefully styled and correctly worn. And beats there a feminine heart which wouldn't thrill to the elegance an orchid brings to milady's ensemble?
IZ SLOV. NASELBIN
v
(Nadaljevanje s 2. strani)
mestnika Rev. M. Hiti, kateri so v lepih besedah razložili pomen, in nam čestitali, in ob sklepu zamolili, toda radi premnogega dela pri fari, radi smrti prerano umrlega župnika Rev. John Plevnika se 0-prostijo; Sledi pozdravni govor naše predsednice Mrs. Pla-ninšek,, nakar predstavi spodaj podpisano za stoloravnate-Ijico. Lepe govore ob tem času so imeli naša gl. Predsednica Mrs. Marie Prisland, Mr. Joseph Z alar, gl. tajnik KSKJ. Mr. Frank WediCj, gl. tajnik DSD. in Mr. Frank Vraničar gl. nadzornik JSKJ. Zaključni govor je imel predsednik Zveze Slov. Društev, v Jolietu, Mr. John Zivetz, Jr. Sledilo je predstavljenje našfh ^fjličr^h gostov. Poleg že zgoraj omenjenih so bili Mrs. Geo. T. Jones, Mrs. Lentz, in Mr. David Lentz, commissioner našega mesta ki je ob tej priliki tudi govoril v imenu mesta, Joliet in kateri je posnel na moving kamero, vse doživljaje naše keglaške tekme, od začetka do konca, katere slike se bodo kazale našim članicam v mesecs maju na seji naše podružnice, nakar se izroči ta film naši organizaciji SŽZ.,da imajo tako priliko po vseh podružnicah videti na lastne oči, zanimivost katere so sledile ena za drugi na II keglaški tekmi v Jolietu. Isti film je podaril Mr. Lentz z čestitkami keglačicam podr. 20, zakar naj mu veljajo moje skromne besede v prisrčni zahvali za ves njegov trud in delo katero je tako radevoljno nam dal na razpolago. Predstavljene so bile tudi gl. uradnica SŽZ. katere so prvič v zgodovini SŽZ. v Jclietu se v takem obilnem številu se skupno udeležile prireditve št. 20. in sicer Mrs. Agnes Mahovlich gl. podpredsednica iz So. Chicago katera je vodila gost« iz omenjenega mesta; gl. nadzornica Mrs. Josephine Schlos-sar, Mrs. Josephine Račič gl. tajnica, Mrs. Mary Tomazin gl. blagajničarka in Mrs. Emma Shimkus gl. uradnica prosvetnega odseka. Vsaka izmed teh z gl. predsednico na čelu, so vodile svoje skapine in goste na keglaško tekmo. Zastopana je bila tudi 1 podružnica št. 72, iz Pullman, 111., in sicer udeležile so se uradnice podružnice in druge članice. Res, vršilo se je vse v takem splošnem zadovoljstvu. Med banketom, so nas zabavali naš organist fare sv. Jožefa prof. Anton Rožman, nato Anne Jevitz, z lepimi pesmicami, nato Miss Leona Lavrich z pesmijo, in tap dance. "Ocean Blues" in 12 letna Clara Bi-strju katera je tako spretno igrala na harmoniko. Zaključil se je ta pomenljivi in lepi banket, s korakanjem naših
deklet "branch 20" Cadets, po dvorani, katere so vzbudile mnogo zanimanje med gosti, kajti bila je lepa slika ideti, vse tako lepo urejene v novih uniformah.
Po banketu se eačne zopet keglanje. Najprej sta nastopila kot za 'exhibition' ali predstavo, dva levičnika Miss Her-mina Prisland, hčerka naše gl. predsednica in Mr. Frank Ramuta, keglala sta tako spretno, ter se eden drugega kosala. Nakar, se zopet prične redno keglanje, in sicer nastopita dve skupine iz Chicago, in :dve iz La iSa.llq, nato pa zadnje dve skupine iz Jolieta. Rezultat, je sledeči prva nagrada za midwest je pridobila "Jolietska" skupina in sicer "Papesha" team, katerim je bila podarjena lepa trofeja "plague", nato je zmagal La Salle, West Allis; Sheboygan; Joliet, Tomazins Tavern Chicago, La Salle, Modern Fur shop Joliet, in Chicago Boosters. S.W.U. Zmagovalka v vseh igrah je bila naša Jolietska, članica Miss Josephine Ramuta.
Bilo je že pozno zvečer ko je bila tekma končana, in so se začeli poslavljali naši gostje. Prihodnja tekma se vrši v Sheboyganu. Za prihodnje leto za Midwest sekcijo so bile ponovno izvoljene za predsednico Mrs. Antonia Retell, iz Sheboygan, Wis. in Mrs. Mayme Laurich za tajnico iz Joliet, 111., katere ste obe dve imele ob tem času primerne govore. Celi dan je bilo naše keglišče natlačeno polno članov raznih društev in naših članic, kar je naredilo dober utis vsem našim zunaj nim gostom in keglačicam. Ker je obljubila da prihodnje leto bo na-čelovala jolietskim skupinam v Sheboygan soproga našega župana Mrs. Jones, sama spretna keglačica, so bile te vesti vsi u-deleženci zelo veseli.
Torej na svidenje v Sheboyganu na III. Midwest keglaški tekmi.
Jcsephine Erjavec,
gl. nadzornica, SŽZ.
REV. IVAN ŠAŠELJ
naš marljivi sotrudnik in dopisnik iz Št. Lovrenca na Dolenjskem, nam javlja, da opravlja pri Mariji na Zaplazu sv. maše, ki je oddaljena od njegovega bivališča 1 uro in pol. Maše opravljene pri Mariji na Zaplazu stanejo po $1.00 V tej zadevi se naj vsak obrne osebno nanj na naslov: Rev. Ivan Sašelj, Št. Lovrenc ob Temenci, p. Velika Loka, Dravska, Jugoslavija.
Smrt rojaka
Ironwood, Mich. — Tukajšnji rojak John Mukavec, je v starosti 69 let, umrl. Doma je bil iz Selserja pri Vrhu, blizu Vinice v Beli Krajini in je živel v Ameriki okolu 50 let. Tukaj v Ameriki zapušča brata in sestro.
■-o——
Širite amer. Slovenca-
PISMO IZ DOMOVINE.
KAJ JE NOVEGA PO VINORODNI DOLENJSKI?
Št. Lovrenca ob Temenici.
Naj sporočim zopet nekaj dolenjskih novic! V Št. Ru-pertu so se ob novem letu posebno potrudili, da 'bi pridobili še več naročnikov na naše lepe Katoliške časopise. Število se je lepo pomnožilo.
V	Črnomlju so imeli pred katkim Vrtnarsko — zelenja-darski tečaj tri dni, katerega se je udeležilo čez 100 ljudi, od teh čez 60 fantov in deklet. Za gojitev zgodnje zelenjadi, za katere ima Bela Krajina taka ugodno lego in podnebje, bo ta pouk gotovo velikega pomena,
10. marca je ponesrečil Ko-lenc Gašpar, posestnik v Javor-ščici pod sv. Goro pri Litiji. Sekal je s sinom in hčerjo v hosti drva, gredoč Vomu pa mu je spodrsnilo na zmrznjenih tleh na drči, da je padel in se pri padcu smrtno ponesrečil. Rojen je bil na Ravnah pod Sv. Goro in star 6] let. Zapustil je 9 otrok, od teh 8 nepreskrbljenih. V Ameriki ima tudi brata Martina, o katerem pa že več let ni nič glasu.
V	Škocijanu pri Mokronogu so otvorili 1. marca Konsumno društvo. V kratkem sta umrli tam dve vzorni ženi: 82 letna Marija Jankova iz Hrvaškega broda in 76 letna Marija Mar-jetičeva iz Zloganske gore.
J^a Kalu pri Št. Janžu pa so pokopali pred kratkem Janeza Oblaka, povsod znanega dobrega gospodarja in vernega fanta — in Zupana Janeza, 'Joškovega ata' iz Kladja, ki je umrl v 71 letu. Njegova hiša je bila daleč na okoli znana po svoji gostoljubnosti.
V	Kresnicah pa je odšel k večnemu počitku 91 let stari Jelnikar Jože p. d. Beden, Rad je pripovedoval o svojem pokojnem očetu, kako se je spominjal, kako je bilo v ti stih časih, ko so vozili z živino ladje po Savi in kako so potem začeli graditi železnico, ki je izpodrinila ladje po Savi.
Od 18-20. marca smo imeli pri nas 'tridnevne duhovne vaje za može in fante, katere je vodil č. g. dr. Tomaž Kurent, pater iz Stične.
V	tem mesecu marcu ima rao po večini prav lepo sončno in gorko vreme, samo noči in jutra so mrzla.Je pa tudi prav suho, ker do danes 23. še ni prav nič deževalo, tako, da ljudje ne morejo orati. Tudi po vodnjakih je večinoma že zmanjkalo vode, ko je bila tudi zima suha in smo imeli malo snega, da morajo nekateri že vodo voziti iz Temenice. J. Šašelj
Ko pošiljate svojo naročnino za "Am. Slovenca" tekom kampanje, ne pozabite omeniti, komu želiti nakloniti svoje glasove!
Velikonočne pozdrave
NA
no
£7* aprila
izrazite s cvetlicamil
CVETOČE RASTLINE PRIREZANE CVETLICE VELIKONOČNI ŠOPKI
POKLIČITE SVOJEGA CVETLIČARJA!

Stran '4
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Petek", 15, aprila 1938_
f
ROMAN
Spisala B. Orczy Prevedel Paulioj
Srce mu je tolklo, da skoraj govoriti ni mogel. Iskal je po žepih, privlekel na dan srebrn novec, ga dal uradniku, pa pograbil knjigo.
Uradnik je vtaknil napitnino v žep, malomarno in kakor samo po sebi umevno, ter gledal Armanda skozi svoja velika, z rogovino obrobljena očala kakor sit jastreb onemoglo ptico. Videlo se mu je, da se prav dobro zabava na račun prestrašenega mladega moža.
Nerodno je listal Armand po knjigi. Strašno razburjen je bil, ves je trepetal, ni si vedel pomagati.
Uradnik mu je pomaknil svečo bliže in vprašal s cvilečim glasom.
"Kateri dan?"
"Kateri dan —V je ponovil Armand ves zmeden.
"Kateri dan, katero uro je bila odvedena v zapor?" je popraševal uradnik in približal nos k Armandovemu obrazu. Velika napitnina je brez dvoma ugodno vplivala na njegovo razpoloženje.' Pomagati je hotel nerodnemu podeželskemu fantu.
"V petek zvečer", je komaj slišno odgovoril Armand.
Dolgi prsti uradnikovi, okrašeni z nohti, ki so bili jastrebovim podobni, so s čudovito naglico prebirali liste po debeli knjigi, se ustavili na neki strani, šinili po dolgem stolpiču samih imen, kazalec, suh in mršav, je pokazal na kup imen in uradnik je povedal:
"Če je vobče vpisana, tedaj bo njeno ime med temile —!"
Armandu se je zamegillo pred očmi. Nič ni skoraj videl. Imena so zaplesala divji ples po listu, mrzel pot mu je stopil na čelo, hlastal je po sapi.
Sam ni vedel pozneje, ali je v resnici bilo zapisano Ivankino ime v knjigi ali ne, ali ga je samo njegova razgreta domišljija varala.
Got ovo je toliko, da je hipoma videl med različnimi nepoznanimi imeni jasno in razločno zapisano — Armandu se je zdelo da s krvavimi črkami:
"582- Belhomme Alojzija. Šestdeset let. Izpuščena."
In pod tem imenom:
"583. Lange Ivanka. Dvajset let. Gledališka igralka. Trg du Roule št. 5. Osumljena,da je sprejemala pod streho izdajalce in ariste. Tempelj, celica št. 29."
In potem ni videl ničesar več.
Krvavo zagrinjalo se je spustilo pred njegove oči, sto trdih koščenih prstov mu je grabilo po srcu, ga je tiščalo za vrat.
"Naprej! Naprej! Sedaj pridem jaz na vrsto kaj — ? Ali mislite vso noč stati tamle, vi — ?"
Robat glas se je zadri za njegovim hrbtom, robate roke so ga potisnile dalje, nekdo mu je vzel svečo iz roke.
Ni vedel kaj se godi z njim, ali so Sanje ali je resnica.
Spotaknil se je nekje, padel bi bil, da ga ni nevidna moč prijela in ga vlekla po hodniku in ven na ulico. Hladen zrak, moker dež mu je udaril v lice.
Streznilo ga je.
Ivanka je v Tempeljnu —. In njegovo mesto je poleg nje, v Tempeljnu — .
Ne bo težko, priti v ječo —. V tistih
dneh je bilo še celo lahko—. "Živijo kralj! — Doli z republiko!" je bilo treba parkrat zakričati in vrata ječe so se le prerada odprla. —
Kri je silila Armandu v glavo, v možgane. Ni videl nič, ni slišal nič. V ušesih mu je šumelo, pred očmi se mu je delala megla in v njej je videl obraze in človeške postave kakor v sanjah, moške, ženske, vojake, straže, vozove polne ujetnikov, brezkončne hodnike, gruče ljudi in vojakov, dvorišča, vrata —.
Po sencih so mu bila težka kladva, megla pred očmi se mu je zgoščevala, sedaj je bila rdeča, polna krvi, pa spet bela ko platno. Pa neprestano mu je visela pred očmi.
Skozi to meglo je videl obrežje, reko in most, v tej megli je taval in blodil po ulicah, prišel je mimo stanovanja Blakene-ya, njega, ki je zaradi tujca-otroka pozabil na svojega prijatelja in na njegovo ljubezen —.
V tej megli je gledal ulice in trge, vrtove, zaprta in zastrta okna zapuščenih aristokratskih palač, polne pivnice, gruče pijancev.
Gledal je z očmi, ki niso videle, čul ropot velikomestnega življenja z ušesi, ki niso slišala. Ivanka je bila v tempeljski ječi in ko se bodo zaprla nesrečna, brezsrčna vrata te ječe na večer, — bo on, Armand, njen vitez, njen branitelj, njen ljubimec, v zidov ju ječe, blizu celice št. 29, tako blizu kakor mu bo mogoče priti s pomočjo denarja, z obljubami, z nasiljem.
Ah, končno —!
Tamle je strmelo v zrak mračno zidov-je% Tempeljna, so štreleli v večerni mrak njegovi stolpi —!
Prišel je pred vrata. Straža ga je pozvala.
Odgovoril je:
"Živijo kralj!"
Kričal je, divje, besno, kakor znorel-
Brez klobuka je bil, nekje med potom ga je izgubil. Njegova obleka je bila vsa mokra od dežja.
Hotel je vstopiti, pa bajoneti so mu za-branili.
Iznova je kričal:
"Živijo kralj — Doli z republiko!"
"He — mož je pijan!" je dejal vojak.
Kakor blazen je Armand divjal. Za vsako ceno je hotel skozi vrata. Kričal je, smejal se je, vpil je, končno ga je eden izmed vojakov razjarjen udaril po glavi.
Armand je omahnil, udarec ga je omamil. Spodrknilo mu je na opolzkem kamenju. Padel je.
Ali je bil res pijan? Ali je znorel? Ali samo sanja?
Prijel se je za čelo. Mokro je bilo- Ali od dežja ali od krvi, tega ni vedel.
Za trenutek je skušal zbrati svoje misli.
In tedaj je miren, prijazen glas čisto blizu njega povedal:
"Državljan St. Just —!"
Nekdo mu je položil roko na ramo. Zavzet je pogledal Armand kvišku. Mirni glas je nadaljeval:
"Vidim da se me ne spominjate več. sva se tako dobro poznala kakor se poznava z vašo dražestno sestro —.
Moje ime je Chauvelin. Ali vam morem s čim ustreči —?"
NOVI SVET
je poučen, zabaven in zanimiv slovenski mesečnik v Ameriki.
Prinaša zanimive zgodovinske podatke o ameriških Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00. — Naročnino je poslati na:
NOVI SVET
1849 West Cermak Road,_ Chicago, Illinois
ČE ŽENE NI DOMA...
Na tisočakih je pekel prašička za svoj god neki kmet v Nova-kovcih pri Varaždinu, da bi pogostil prijatelje in sosede. Tako drage peke si seveda ni privoščil nalašč iz objestnosti, marveč po nesrečnem naključju. Žene m bilo doma, pred odhodom pa je vtaknila v krušno peč ves
prihranek — osem tisočakov. Ker se žena ni vrnila, se je mož sam lotil gospodinjskega posla in za peko prašička se mu je zdela najbolj pripravna krušna peč, v kateri je bilo že nekaj suhih drv. Ko se je žena vrnila, tisočakov že davno ni bilo več in veselo godovanje se je spremenilo v veliko žalost.
A M
M &
M
S. &
M &
& & ^ &
A
M &
& &
A
M &
& & & & & & &
M
ŠMARNICE
if
katere priporočamo slovenskim ČČ. gg. duhovnikom, slovenskim družinam in posameznikom za mesec majnik:
1.	E VHA RI STIČNE ŠMARNICE, založene ob priliki evhar. kongresa v Ljubljani, zl. ob.....$1.50
2.	MARIJA V PREDPODOBAH IN PODOBAH, Jože Vole ............................................ 1-00
3.	SVETA MARIJA ALAKOK, Blaž Dvoršak.. 1.00
4.	MARIJA IN SV. MAŠA, Val. Bernik.......... 1.00
5.	LAVRETANSKE ŠMARNICE, J. Jerše...... 1.00
6.	LEPA SI, LEPA SI, ROŽA MARIJA, Veko-slav Skuhala ....................................-.......... 1.00
7.	MARIJA VRTNARICA NAŠEGA SRCA.... 1.00
8.	NA SV. GORO, M. Brumat............'.............. 1.00
9.	MARIJA VZROK KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA, Fr.. Krvi je......•.............................. 1-00
10.	MARIJINA BOŽJA POTA V EVROPI, Jos. Lautižar ......................................................r- 1-50
11.	PO MARIJI K JEZUSU, J. M. Seigerschmid .75
12.	POZDRAVLJENA KRALJICA, J. Jerše...... 1.00
13.	RIMSKE ŠMARNICE, Dr. Micli. Opeka...... 1.00
14.	ŠMARNICE ARŠKEGA ŽUPNIKA............ 1.00
15.	ZNAMENJA NA NEBU, J. Jerše...........-..... 1.00
Naročila je poslati s potrebnim zneskom na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
P*
r

Pisano polje
J. M. Trunk
w r r r
KADAR PIJETE
Monarch pivo
pijete dobro in izborno pivo, skrbno izdelovano. — Vedno pazite, kako pivo se vam ser-vira. — Na zapadni strani Chicage razpečava MONARCH PIVO
JOHN KOCHEVAR
West Side Distributor of MONARCH BEER
2215 W. 23rd St. Tel. Canal 6177 Chicago, 111.
X +
+ * * * * + * * * + + + + * + + + +
Zbirka povestnih knjig
TA ZBIRKA TVORI ZELO ZANIMIVE POVESTI.
ČAROVNICA S STAREGA GRADA, povest iz srednjega
veka -...........— v...........-..................-........................................
40c
CIGANOVA OSVETA, povest ................................................... 35c
DEVICA ORLEANSKA, slika iz preteklih časov-------------------- 35c
ELIZABETA, hči sibirskega jetnika ........................................- 35c
FRAN BARON TRENK, vodja hrvatskih pandurov.............. 35c
FRA DIAVOLO, povest iz roparskega življenja..............— 40c
HEDVIKA, banditova nevesta____________________________________________ 35c
KRVNA OSVETA, povest __________________________________________________ 25c
MATERINA ŽRTEV, pripovedka iz Dalmacije—................. 75c
MRTVI GOSTAČ, povest_________________________________________ 35c
MUSOLINO, ropar iz Kalabrije____________________________________ 35c
POŽIGALEC, zanimiva povest ------------------------------------------------35c
RINALDO RINALDINI, zanimiva roparska povest.............. 45c
STRIC TOMOVA KOČA, povest iz suženjskega življenja.... 65c
TURKI PRED DUNAJEM, zgodovinska povest------------------45c
VELIKI VSEVEDEŽ, zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti —.......................................................................... 60c
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA, zgodovinska
novela ------------------------------------------------------------------------------- 65c
ZLATARJEVO ZLATO, zgodovinska povest............................ 85c
ZMAJ IZ BOSNE, povest iz bosanske zgodovine.................. 75c
Naročila je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
V *
* + * + * * * + * * * * * * * *
Pretiravanja.
V naši javnosti je zdaj sko-roda največ prerekanja radi razmer ali dogodkov v Rusiji. Neki poizkus je tam to je brezdvomno, in že radi obsežnosti svet Rusije ne<nore prezreti. Poizkus je tudi nekaj povsem novega, in ima v zgodovini primer le z dogodki, ki so se vrstili pri in po veliki francoski revoluciji. Zanimanje za Rusijo ni noben šport, dogodki pretresa,vajo ves svet in odmevajo po vsem svetu.
Kakor povsod, sta tudi dve struji. Rekel bi, da ena sprejema, druga odklanja. Ako se sprejemanje in odklanjanje dogaja načeloma, brez kritične preiskave, zaide prav oboje. Svet ne pozna in ne more proizvajati ničesar povsem popolnega, vsako stremljenje lahko zaide. Zopet se na obeh straneh poraja lahko nek fanatizem. Eden insistira fanatično, da moraš vse sprejeti, kar on sprejema,, drugi enako fanatično rine naprej, da moraš vse odklanjati, kar on odklanja. V tem je korenina tistega nepotrebnega prerekanja, ki nikomur ne koristi in požira mnogo sil, ki bi se lahko speljale na resničen napredek za vse človeštvo.
Ne more biti vse le slabo pri poizkusu v Rusiji. Ampak že poizkus vsebuje hibe, nepopolnosti,. kakor vsak poizkus. In prav ta poizkus postaviti človeštvo na povsem nove in do-zdaj neizkušene temelje, ne more prinašati le dobrih strani, kakor enako ne le slabih. Vsega bo nekaj. Vsaka ideja lahko zaide, ker ideje izvajajo ljudje. Nesmiselno je toraj, da zahteva kdo vrlo fanatično, da bi moral vsak sprejeti, kar on sprejema, ali se vsaj njemu zdi dobro. In prav pri Rusiji se to nekako zahteva. Vse je tam baje le dobro in izborno, bognedaj, da bi kaj pokritiziral, prinesel le kako vest, ki javlja, da ni vse dobro. Odklanjaš fašizem, ker je zgrešeno socialno pojmovanje, pa si pravcat fašist, ne moreš biti kak antifašlist, ako njisii ves za Stalina in njegovo demokracijo. Sijajen dokaz takega pretiravanja je neko pismo, ki je prišlo baje od slovenskih prostovoljcev v rdeči Španiji. Postavljajo se za an-tifašiste, pa bo težko kak fašist tako silen, da se mu moraš brezpogojno podati, če ne, ti razbije bučo. Fanatično pretiravanje.
*
Vsake kvatre.
Leto ima svoje kvatre. Še neke druge kvatre so, se zdi. Ako jaz večkrat omenjani Molka, ne gre za osebnost, niti ne za, njegova osebna in subjektivna- prepričanja. Na-'etim na to ime, ko smatram, da Molkovo subjektivno prepričanje ne odgovarja objektivni resničnosti. Za to gre vsaj pri meni. Kako je pri Molku, je njegova zadeva. Ne vem, ali ga tupatam le nekaj zasrbi, ali pa ga morda kdo malo pocuka, vsake kvatre pride nekaj sličnega, kakor je prišlo tudi tokrat. Z neko za-ničljivo gesto se zmrdne: "ALI JE TO VREDNO ?
Ali je vredno se še pečati s fajmoštrom Trunkom ? Prič-kati se s Trunkom se pravi igrati skrivalnice, loviti se za
besede — v tem je vse jedro, vsa umetnost Trunkovega argumentiranja. Če bi se človek hotel sphstiti na njegovo polje in porabiti kolone prostora, bi kmalu zlomil njegova zavijanja — to smo že storili in P0' tem je molčal trj leta — toda vprašanje je, če je to vredno, če se čitateljem Prosvete lj"bl citati vsak dan Trunkovo ime, kakor se čitateljem Amen-kanskega Slovenca ljubi vsak dan čitati Molkovo ime? Med čitatelji Prosvete in Amen-kanskega Slovenca je velika razlika in Trunk ve, za kog« piše!
Trunk ve, za koga Piše>. za* to pa radostno zavija P°jme'. igra se z besedami in. njego^ čitatelji, ki so navajeni golta* nja vsake plitve "skrivnosti se po čitanju njegovih 1{01liU,Z* nih stvari počutijo, kakor so se napili slivovke... .
Zdi se mi, da ni vredno. SaJ vsi vemo, kaj Trunk hoče kaj je njegov business."
"Smo že storili", to je ®dl] no, o čemur bi se lahko še ne kaj pisalo. Najmanj desetkra je že trdil, da me je ugnid kozji rog, ker se baje tri le ^ nisem več oglasil. Naj ima kaj nedolžnega veselja, saj naivni ljudje navadno z 1113 lim zadovoljni. Leta Pri_ jo,, enkrat jih bo konec, in si so slabi, in Pisano P°je lahko izgine, in bo iz£i'rll ' ko konča zadnjega leta d • Ivan Molek ne pozna sla«1 ^ časov, ker asesment za nje ne izostane, in privošči
v tYIG"
mu iz srca, da se daleč za noj šele poda, kakor sam P1'
itiska-ča-
trditf' Za-
zad-
vi in trdi, v ničnost, jaz da bom šel v večnost.
fin
enkrat pa pustimo to na
nje. Še sije sonce.
Jaz še nikoli in nikdar
golek
sati-
ni-
sem trdil, da piše Ivan iz gole hinavščine, piše pač mora nekako tako P11 ko piše za čitatelje v "Pr°Sj,j ti". Upam, da ne bom k^ kaj takega zapisal, ako so' še nekaj časa sije. Osebno P pričanje me ne briga, 111 gre le za objektivno resnico objektivno prepričanje. ^ kova zadeva pa je, da ^ vrlo perfidno o meni, da 1® ^ vijam, zavestno zavijam- 111 ^ iovim za besedami,, zopet, zavajam čitatelje A. S., in ^ šem tako le, ker pač P02"^ in pišem za čitatelje A. S-> toraj nikakor ni za objekt1 ^ resnico, le gola hinavščina _ vodi in mi vodi pero. P1"1 ; preju" so trdili, da je P1'^ ,0 neke lumparije v tem, če le tako misli. Vprašajte " Ob kvatrih bo zopet: Ali Je vredno?
-°- r že-
Srečna je tista dekle a" t
pamet,
DR. J. E.
ZDRAVNIK IN KIRURG 1901 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Uradne ore: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Rezidenini telefon: La Grange 3966
Uradni telefon: Canal 4918
PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
na, ki ima daljšo lase.
a
Kdor malo govori vedno pove, kot tisti, ki vedno ta.
-o-
Katoličan brez katoliški
več
klePe'
brez
lista, je kakor vojak breZ ške!
pil'
ROJAKI SLOVENCI!
Kadar
želite

krasiti grobov« " jih dragih, ne V" t
bite,
razpolago rojaka.
Postavljam in izdelujem	&
nagrobne spomenike v vselV-,eri»ft blnah države Illinois. Cen« Se delo jamčeno, postrežba soUan-priporočam!	.
kupiti
Kadarkoli nameravate
P«
grobni spominski kamen. P1* ^ t» podpisanega za vsa pojasnil* cene. V Vašo korist b••
Joseph Slapnicar
SLOVENSKI KAMNOS©^ 527 North Chicago Stre JOLIET, ILL.
Telefon 2 - 4787 _—'