/) URADNI LIST Številka 6 Ljubljana, četrtek, 11. marca 1976 Cena 20 dinarjev Leto XXXI 233. Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1 člena zakona o pomilostitvi in 85. člena kazenskega zakona izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije ODLOK o pomilostitvi obsojenih oseb 1. člen Kazen se zniža: K o r d e j Mirku se kazen 2 leti in 6 mesecev strogega zapora zniža za 6 mesecev. Vovku Marjanu se kazen 3 let strogega zapora zniža za 6 mesecev. 2. člen Izvrštev izrečene kazni se pogojno odloži: Pšeničniku Miroslavu se izvršitev izrečene kazni 6 mesecev zapora odloži pogojno za dobo 3 let. V o g i Martinu se izvršitev izrečene kazni 4 mesecev zapora pogojno odloži za dobo 2 let. St. p 25-V76 Ljubljana, dne 1. marca 1976. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 234. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije,. Republiška konferenca Socialistične zveze delavnega ljudstva Slovenije, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije, Izobraževalna skupnost Slovenije, Izobraževalna skupnost za agroživilstvo, Izobraževalna skupnost za gozdarstvo, Kulturna skup-nost Slovenije, Raziskovalna skupnost Slovenije, Zdravstvena skupnost Slovenije, Skupnost socialnega skrbstva Slovenije, Skupnost socialnega varstva Složnije, Telesnbkulturna skupnost SR Slovenije, Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Slovenji, Skupnost starostnega zavarovanja kmetov Slovenje in Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije sklenejo DRUŽBENI DOGOVOR o razporejanju dohodka v letu 1976\ 1 1. člen S tem družbenim dogovorom udeleženci — sklad-n° s svojo ustavno oziroma zakonsko pristojnostjo in '^'"ovornostjo — določajo skupne osnove in svoje ob-žznosti za delovanje v procesu samoupravnega raz- porejanja dohodka, delitve osebnih dohodkov in osebnih prejemkov, ki bremenijo materialne stroške, svobodne menjave dela ter združevanja dela in1 sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb. Udeleženci dogovora se zavezujejo v letu 1976 delovati tako, da bo s samoupravnimi sporazumi in drugimi samoupravnimi akti in drugimi ukrepi o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov, obsegu in sestavi skupne in splošne porabe zagotovljeno uresničevanje politike, ki jo določa Skupščina SR Slovenije z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1976 (v nadaljnjem besedilu resolucija). ' » 2. člen Udeleženci tega dogovora se zavezujejo ustvarjati pogoje, da bodo' delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih lahko uresničevali svoje ustavne pravice in sočasno odločali o razporejanju dohodka — na osebno in skupno porabo ter na razširjanje materialne osnove združenega dela — na podlagi svojih in družbenih interesov, ustreznih podatkov, o ekonomskem položaju svoje organizacije in njenih razvojnih programov oziroma potreb, programov samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti. Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in republiški svet zveze sindikatov Slovenije bosta s svojo družbenopolitično aktivnostjo idejno usmerjala in dajala pobude za soočanje interesov delovnih ljudi na zborih v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter na zborih občanov v krajevnih skupnostih. Obe družbenopolitični organizaciji bosta delovnim ljudem in občanom pomagali pri oblikovanju in izvajanju planov in programov oziroma pri oblikovanju smernic in stališč za delegate v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnostih. Sindikati kot pobudniki sporazumevanja na področju dohodka in delitve osebnih dohodkov, se obvezujejo, da bodo pri svojem delovanju na vseh ravneh sindikalne organiziranosti ocenjevali delovanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o razporejanju dohodka, dajali pobude za njihovo medsebojno usklajevanje in izpopolnjevanje ter tako vplivali na uresničevanje tekoče družbenoekonomske politike. Gospodarska zbornica Slovenije kot splošna samoupravna asociacija in mesto dogovora organizacij združenega dela s področja gospodarstva, si bo v svojih organih prizadevala za celovit Vidik obravnavanja razporejanja dohodka na posamezne kategorije, ob upoštevanju realnih možnosti ter nujnosti skladnega razvoja gospodarskih in družbenih dejavnosti. - Samoupravne Interesne skupnosti bodo oblikovale ih izvajale svoje programe na osnovi potreb združenega dela ter se na podlagi samoupravno dogovorje- nih normativov in cen sporazumevale o družbeno zagotovljenem obsegu dejavnosti ter o solidarnostnem zagotavljanju sredstev za uresničevanje tega obsega, dosledno izvrSevale sprejete programe ter v smislu tega dogovora poročale o opravljenih nalogah in do-sež.enih rezultatih. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo skrbel za izvajanje resolucije ter s svojimi odločitvami in ukrepi prispeval k uresničevanju tega družbenega dogovora. S sodelovanjem zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje in drugih republiških upravnih organov bo omogočil, da bodo samoupravni dejavniki lahko spremljali gospodarska m družbenopolitična gibanja v republiki ter izvajali svoje naloge, ki izhajajo iz tega dogovora. V primeru neuresničevanja obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz resolucije in družbenega dogovora, bo skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti in Skupščini SR Slovenije predlaga' ustrezne ukrepe. 3. člen Udeleženci se bodo zavzemati za izvajanje osnovnih načel resolucije pri' politiki razporejanja dohodka in oblikovanja sredstev za osebno, skupno in splošno porabo tako: — da bodo vse oblike porabe, razen investicij v osnovna sredstva, rastle počasneje od rasti bruto dohodka, — da bodo bruto osebni dohodki rastli počasneje od rasti bruto dohodka, realni osebni dohodki na zaposlenega pa počasneje od rasti produktivnosti dela, — da bo skupna stopnja rasti realnega obsega prispevkov in davkov za skupno in splošno porabo za 20 odstotkov nižja od rasti realnega družbenega proizvoda družbenega sektorja in bo znašala okoli 4,3 odstotka. 4. člen Udeleženci tega dogovora menijo, da je treba uresničevati globalna razmerja v delitvi dohodka po posameznih samoupravnih sporazumih dejavnosti o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke tako. da bi udeleženci samoupravnih sporazumov z nadpovprečno ravnijo bruto dohodka zaostrovali delitvena razmerja v korist sredstev za razširjene reprodukcijo. Zaradi tega se bodo sindikati, kot udeleženci tega dogovora in podpisniki samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke zavzemali, da udeleženci teh samoupravnih sporazumov planirajo dohodek in njegovo razporeditev za leto 1970 tako, da bodo uresničili dogovorjena razmerja. 5. člen Udeleženci dogovora bodo na področju oblikovanja in delitve osebnih dohodkov delovali tako, da se bodo uresničila naslednja dogovorjena stališča: 1. stopnja rasti dela dohodka za osebne dohodke bo v poprečju največ 90 odstotkov dejanske stopnje rasti bruto dohodka; s tem. da tiste organizacije, ki dosegajo nadpoprečno povečanje bruto dohodka, izdvajajo sorazmerno več sredstev v sklade; usmeriti se je treba k takšnemu povečanju osebnih dohodkov, ki bo segalo največ do ravni povečanja tistega dela dohodka, ki je sorazmeren večjemu in boljšemu delovnemu prispevku delavcev, medtem ko bo del dohodka, dosežen zaradi spremenjenih cen, carin, davkov idr, izločen za razširitev materialne osnove dela' 2. stopnji povečanja dohodka in sredstev za osebne dohodke se ugotavljata za enaka obdobja s primerjavo podatkov tekočega in preteklega leta; 3. da bodo sredstva za osebne dohodke v okviru doseženega dohodka in da se ohranijo s samoupravnimi sporazumi dogovorjeni proporci njegove delitve, kar se bo ugotavljalo tudi pri obračunskih obdobjih med letom; 4. določbe samoupravnih sporazumov o merilih za razporejanje dohodka in za delitev osebnih dohodkov dejavnosti o usklajevanju osebnih dohodkov zaradi povečanja življenjskih stroškov se bodo ob uresničevanju načela, omenjenega pod točko 1 in 3 tega člena, uporabljale takole: — 20 dni po preteku trimesečja ugotovi zavod SRS za statistiko porast produktivnosti dela v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta po skupinah, ki se sporazumevajo in porast življenjskih stroškov glede na december 1975; — komisija za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov SR Slovenije v soglasju s koordinacijskim j odborom za spremljanje tega dogovora objavi v Delavski enotnosti, za kolikšen dogovorjeni odstotek se lahko valorizirajo osebni dohodki; j 5. da bodo pokojnine usklajene z gibanjem nominalnih osebnih dohodkov na zaposlenega v letu 1975, pri tem pa se upošteva uskladitev pokojnin, ki je bila izvčšena v drugi polovici leta 1975. 6. člen 1 Udeleženci dogovora se bodo zavzeli, da se uresničijo prizadevanja delavcev v organizacijah združenega dela, da v svojih samoupravnih sporazumih o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke uresničijo določbe sindikalne liste za leto 1976, ki bodo zagotavljale: 1. na področju politike delitve osebnih dohodkov: — najnižji osebni dohodek, ki naj ne bi bil manjši kot 2.866 din bruto na mesei za normalni delovni uspeh v polnem delovnem času; ta osebni dohodek je hkrati tudi izhodišče za vrednotenje najbolj enostavnega dela, ki ga opredeljuje samoupravni sporazum posamezhe dejavnosti za najmanj zahtevno tipično delovno mesto ali poklic; — najvišji osebni dohodek je, tako kot sleherni osebni dohodek, odvisen pd zahtevnosti delovnega mesta (ta se ugotovi po metodi analitične ocene), od uspešnosti dela prizadetega delavca in od uspešnost' gospodatjenja v ustrezni organizaciji združenega delJ ali delovni skupnosti. Sindikati se bodo zavzemali, do se bodo udeleženci družbenega dogovora o razporejanju dohodka v vsaki občini dogovorih o enotnih kazalcih, na osnovi katerih bodo obravnavali izplačila^ najvišjih osebnih dohodkov ter preverjali upoštev»-'i nje zgora.) navedenih meril; — sestavni del sredstev za osebne dohodek, do-govorjenih po merilih samoupravnih sporazumov de-javnosti, je tudi del osebnih dohodkov iz naslova minulega dela. 2. Za stanovanjsko graditev in izobraževanje delavcev: — za stanovanjsko graditev najmanj 6 odstotkov od bruto osebnih dohodkov v tem 0.3 odstotka z0 graditev dijaškilt in študentskih domov kolikor zakon ne določi drugače: , — za Izobraževanje delavcev vsaj 1,5 odstotku 0 bruto osebnih dohodkov. 3. Za sklad skupne porabe: — da bodo sredstva sklada skupne porabe brez sredstev, namenjenih za stanovanjsko izgradnjo in izločenih sredstev v sklad solidarnosti, fasla za 25 odstotkov počasneje kot doseženi dohodek organizacije združenega dela, povečan za obračunano amortizacijo nad minimalno predpisano stopnjo. 4. Na področju prejemkov, ki štejejo med poslovne stroške: — za organizirano prehrano med delom, glede na pogoje in težino dela v organizacijah združenega dela, največ do 250 dinarjev mesečno na delavca; — za vse delavce enake dnevnice za službena potovanja v državi ter povračilo stroškov prenočevanja, ki v skupnem znesku smejo doseči največ 320 din (do 150 din dnevnica in do 170 din stroški prenočevanja na podlagi računa); — dnevnice za službena potovanja v tujino, ki sc določijo v višmi, ki velja za republiške upravne organe; — nadomestilo za uporabo osebnega avtomobila v službene namene do višine 1,50 din za prevoženi kilometer; ^ — terenski dodatek kot povračilo za povečane materialne stroške, ki jih ima delavec pri delu in prebivanju na terenu v višini do največ 70 din na dan, pri čemer je terenski dodatek pod enakimi pogoji enak za vse delavec; — nadomestilo osebnega dohodka za ločeno življenje največ v višini 1250 dinarjev; — povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela v višini stroškov prevoza z javnim sredstvom, zmanj-šano za 40 dinarjev. Skladno s tem členom bodo sindikati pri oblikovanju in uresničevanju družbenih dogovorov o razpo-‘ejanju dohodka za leto 1976 v občinah delovali tako. da se v teh dogovorih opredeli in svojim razmeram Prilagodi oblikovanje in poraba sklada skupne porabe. 7. člen Udeleženci tega družbenega dogovora bodo ob Prizadevanjih za uresničevanje družbene vloge in nalog družbenih dejavnosti skrbeli za njihov ustrezen Prispevek h krepitvi reprodukcijske sposobnosti gospodarstva, povečanju storilnosti dela, napredovanju kulture dela in življenja in izboljšanju družbenega standarda delavcev in občanov. V programih samoupravne interesne skupnosti zlasti določajo: — naloge, s katerimi se uresničujejo ustavne in zakonske pravice delovnih ljudi in način njihovega uresničevanja; — prednostne naloge, predvidene z resolucijo in družbenim planom za obdobje 1976—1980: — skupne naloge, ki jih sporazumno uresničujejo delovni ljudje v republiki; dinamiko izvajanja nalog in način ugotavljanja 'zvršitve dogovorjenih obveznosti. 8. člen Samoupravne interesne skupnosti bodo ob vred-n°tenju programov prikazale tudi naložbe, potrebne 2a njihovo uresničenje. pri tem se samoupravne interesne skupnosti zasujejo, da bodo: — medsebojno usklajevale programe naložb, — investicijske programe oblikovale tako, da bodo izhajali iz razvojnih programov posameznih dejavnosti. Udeleženci bodo delovali tako, da bodo v samoupravnih interesnih skupnostih zlasti zbori uporabnikov skupščin vseh prizadetih samoupravnih interesnih skupnosti obravnavali investicijske programe za objekte in opremo. 9. člen S solidarnostnim združevanjem sredstev v interesnih skupnostih delovni ljudje zagotavljajo na vseh območjih dogovorjeno raven posameznih družbenih dejavnosti ter opravljanje dogovorjenega obsega nalog širšega in skupnega pomena. V vzgoji in izobraževanju bodo občinske izobraževalne skupnosti po dogovorjenih merilih združile sredstva za solidarno zagotavljanje obveznega osnovnošolskega izobraževanja mladine in odraslih, male šole, vzgojnega programa za predšolske otroke ter drugih skupno dogovorjenih nalog, ki so jih opredelile v solidarnostnem programu. Poleg tega bodo vzajemno združevale še sredstva za investicije na področju osnovnega šolstva. V kulturni skupnosti Slovenije bodo občinske kulturne skupnosti združile sredstva za programe skupnih in vzajemnih nalog, in sicer za: a) do sedaj dogovorjene skupne naloge in za nove naloge, ki obsegajo tudi mednarodno sodelovanje in skupne naložbe, b) za vzajemno sofinanciranje dogovorjene dejavnosti gledališč, filharmonije, muzejev in galerij ter za pomoč manj razvitim in obmejnim območjem pri financiranju obveznih služb (arhivska služba, služba za varstvo spomenikov) in pri knjižničarstvu. Posebej se pri kulturni skupnosti Slovenije združujejo sredstva za sofinanciranje programov RTV, in sicer: za obogatitev kulturnih in izobraževalnih oddaj vseh programov; za kasetno proizvodnjo kulturnih in vzgojnoizobraževalnih programov; za uvajanje šolske televizije v sodelovanju z zavodom SRS za šolstvo; za skupno filmsko produkcijo RTV in Viba filma. V zdravstvu uresničujejo delovni ljudje vzajemnost in solidarnost predvsem v regionalnih zdravstvenih skupnostih, z združevanjem sredstev pri zdravstveni skupnosti Slovenije pa zagotavljajo uresničevanje nalog, ki terjajo širšo solidarnost v SR Sloveniji. V ta namen bodo zdravstvene skupnosti združile del sredstev za solidarnostne in skupne naloge in z njimi zagotovile: — sofinanciranje funkcionalnih izdatkov zdravstvenega varstva v regionalnih skupnostih z visokim deležem kmečkega prebivalstva in udeležencev v NOB; — soudeležbo pri naložbah v osnovno zdravstveno službo na manj razvitih in obmejnih območjih, — financiranje dogovorjenih nalog splošnega in skupnega pomena s področja zdravstvenega varstva ter — financiranje oz. soudeležbo pri prednostnih zdravstvenih naložbah. V zvezi skupnosti otroškega varstva bodo občinske skupnosti otroškega varstva solidarno zagotavljale uresničevanje programa varstva matere in otroka in denarnih pomoči družinam v enakem obsegu in na realni ravni leta 1975 ter pospeševanje razvoja otroškega varstva v manj razvitih in obmejnih občinah. V telesnokulturni skupnosti SR Slovenije bodo občinske telesnokulturne skupnosti združile sredstva za program dosedanjih skupnih nalog v skladu s posebnim dogovorom občinskih telesnokulturnih skupnosti in ža izgradnjo telesnokulturnih objektov, zlasti na manj razvitih in obmejnih območjih ter za sofinanciranje stroškov vzgoje in izobraževanja telesnokulturnih kadrov. Skupnosti socialnega skrbstva bodo v letu 1976 zagotovile vsa potrebna sredstva za dejavnost socialnega skrbstva vključno s sredstvi, ki so jih v letu 1975 zagotavljali proračuni družbenopolitičnih skupnosti. Zato bodo občinske skupnosti socialnega skrbstva v skupnosti socialnega skrbstva Slovenije združile sredstva za solidarno zagotavljanje minimalnih programov socialnega skrbstva v občinah ter za vzajemno uresničevanje programa denarnih pomoči in za skupne naloge. 10. člen Samoupravne interesne skupnosti bodo v letu 1976 vključile v samoupravno dogovorjene programe dejavnosti in financiranja tudi naloge in obveznosti, ki po značaju ali pomenu ter kriterijih in merilih interesnih skupnosti sodijo med družbene dejavnosti ah v skupno porabo, pa so jih družbenopolitične skupnosti doslej usmerjale na osnovi politike svojih skupščin in financirale iz proračunov. Samoupravne interesne skupnosti bodo zagotovile upravljanje s sredstvi in izvajanje teh naloj* na ustrezen način kot za vse druge dejavnosti s svojega področja ter zagotovile normalno uresničevanje prevzetih nalog. Vsi prenosi se opravijo s pismenim sporazumom med prizadetimi samoupravnimi in družbenopolitičnimi skupnostmi, ki morajo vsebovati vso potrebne dokumentacijo, pregled prenesenih obveznosti za leto 1976 in za naslednja leta, ugotovitev o spremembi ustreznih virov financiranja in način izvedbe prenosa V letu 1976 je treba dopolniti dokumentacijo in sporazume za neurejene primere prenosov iz prejšnjih let in izdelati pregled vseh še neizvršenih prenosov, ki jih je treba upoštevati v letu 1977. Izvršni svet Slvmščine SR Slovenije bo predlagal ali v svoji pristojnosti sprejel ukrepe, s katerimi bodo zmanjšane davčne obveznosti združenega dela za jo-liko, kolikor znašajo leta 1976 prenesena sredstva in obveznosti iz splošne v skupno porabo. 11 11. člen Osnove za izračun sredstev skupne porabe v letu 1976 so: 1. sredstva po družbenem dogovoru o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975; 2 v letu 1975 realizirani dohodki iz prispevkov od zasebnega sektorja; 3 sredstva za naloge, ki se financirajo iz proračunov družbenopolitičnih skupnosti in se v letu 1976 prenesejo na samoupravne interesne skupnosti; 4 sredstva iz 4. In 5. odstavka 7. člena družbenega dogovora za leto 1975. Sredstva . iz prvega odstavka tega člena, razen anuitet prenesenih iz proračunov, se povečajo glede na doseženo raven cen ob koncu leta 1975, ki je v celoti za okoli 6,5 odstotka višja od poprečja za leto 1975 ter za realno stopnjo rasti družbenega proizvoda združenega dela (5,4 odstotka), zmanjšano za 20 odstotkov ( =- 4.3 odstotka). Na osnovi spremembe stopnje prispevka za izobraževalno skupnost Slovenije, ki je bila objavljena v uradnem listu SRS št. 3/76 dne 13 februarja 1976, do izobraževalna skupnost ijlovenije iz vplačil po proračunu za leto 1975 nadomestila porabljena sredstva obvezne rezerve iz leta 1975 in poravnalo pogodbene obveznosti do izvajalcev programa, ki niso bile izpolnjene samo zato, ker so bili dohodfki manjši — a največ do vsote 77,266.000 din. Ta sredstva se usmerijo kot dohodek za leto 1975, kar pomeni, da ne morejo biti izkazana kot dohodek za leto 1976. Posamezna samoupravna interesna skupnost korigira sredstva iz drugega odstavka tega člena za pozitivno oziroma negativno razliko med vplačanimi sredstvi iz družbenega sektorja in dogovorjenimi sredstvi po družbenem dogovoru za leto 1975 in od tako dobljenega zneska izračuna prispevno stopnjo za leto 1976. Znesek negativnih razlik v celoti za SR Slovenijo ne more presegati zneska pozitivnih razlik. 12. člen Sredstva skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ter sredstva za starostne zavarovanje kmetov se ne ugotavljajo v smislu 11 člena tega dogoyora, temveč posebej v okviru splošne bilance sredstev v SR Sloveniji. 13. člen Sestavni del družbenega dogovora je pregled samoupravno dogovorjenih sredstev za republiške samoupravne interesne skupnosti in po občinah oz regijah pregled ovrednotenih vzajemnih in solidarnostnih programov, za katere se samoupravno združujejo sredstva v okviru samoupravnih interesnih skupnosti na ravni republike. Pregled samoupravno dogovorjenih sredstev za izvedbo programov občinskih in regionalnih samoupravnih interesnih skupnosti je priloga k temu družbenemu dogovoru. 14. člen Med letom bodo zagotovljena z resolucijo predvidena razmerja s tem, da se bodo dogovorjena sredstva za skupno porabo korigirala skladno z določili medrepubliškega dogovora o oblikovanju sredstev in politiki financiranja splošnih in skupnih družbenih potreb. Po medrepubliškem dogovoru se lahko v celoti nominalna sredstva za skupno porabo povečajo za največ 60 odstotkov razlike med preneseno ravnijo cen iz leta 1975 in doseženo rastjo cen v letu 1976. če bo po uradnih statističnih podatkih doseženo povečanje cen v letu 1976 za Jugoslavijo večje kot prenesena raven cen iz leta 1975. Kolikor se med letom izkaže za potrebno in uresničljivo glede n? določila medrepubliškega dogovora in resolucije Skupščine ^RS dn se spreminia obseg sredstev za slcupno porabo v celoti, se za odločitve o posameznih področjih upoštevajo naslednji kriteriji' a) položaj družbene dejavnosti in značaj nalog ah problemov, ki iih, razrešuje, z upoštevanjem raciona- lizacij in stabilizacijskih ukrepov, katere sprejemajo ustrezne SIS in delovne skupnosti, b) pogoje in možnosti za uresničevanje prioritetnih nalog in usmeritev, ki so določene z resolucijo Skupščine SR Slovenije in s srednjeročnim družbenim planom, c) skrb za zagotovitev enakopravnega položaja delavcev, pri čemei je treba najprej izboljiati osebne dohodke zaostajajočih skupin delavcev v dejavnostih posebnega družbenega pomena. Odločitve o spremembi finančnega načrta sprejmejo skupščine SIS z upoštevanjem stališč Skupščine SRS in dogovora o usklajeni oceni o tem|, ki jo na osnovi predloga zavoda SRS za družbeno planiranje ugotovi koordinacijski odbot udeležencev družbenega dogovora. Da bi gibanje sredstev skupne porabe že med letom uskladili z usmeritvijo resolucije, bo služba družbenega kn ngovodstva, upoštevaje določbe 8 člena medrepubliškega dogovora o oblikovanju sredstev in iclitiki financiranja splošnih in skupnih družbenih potreb. spremljala in kontrolirala, na osnovi trimesečnih poročil o izvršitvi bilance planiranih sredstev za splošno in skupno porabo, oblikovanje sredstev za skupno porabo. Ce bo služba družbenega knjigdvodstva ugotovila, da so vplačani skupni izvirni dohodki posamezne samoupravne interesne skupnosti v posameznem obdobju presegli raven planiranih dohodkov za to obdobje, bo služba družbenega knjigovodstva izstavila nalog za prenos presežka dohodkov za posebni račun samoupravne interesne skupnosti in s tem imobilizirala presežek dohodkov te samoupravne interesne skupnosti. Ce bodo realizirani dohodka posameznih samoupravnih interesnih skupnosti ob koncu leta 1976 večji ali manjši od dogovorjenih, se presežek obračuna kot akontacija za prihodnje leto. primanjkljaj pa se vračuna v sredstva za prihodnje leto v skladu z določilom zadnjega odstavka 11. člefla. V tem primeru je samoupravna interesna skupnost dolžna sprejeti ukrepe za uskladitev realiziranih dohodkov z dogovorjenimi; služba družbenega knjigovodstva pa je dolžna po sprejetju teh ukrepov sprostiti imobilizirana sredstva. Oblikovanje, spreminjanje in spremljanje gibanja sredstev skupne porabe je za družbeni in zasebni sektor skupno. 15. člen Najkasneje ob polletju bodo skupščine vseh samoupravnih interesnih skupnosti obravnavale podrobno razčlenjeno strukturo cen storitev na svojem delovnem območju ter sprejele ukrepe za racionalizacijo posameznih elementov cene. 16. člen Izobraževalna skupnost Slovenije in posebne izobraževalne skupnosti bodo, upoštevajoč prednostne naloge, začrtape z resolucijo, prilagodile obseg posameznih delavnosti na področju usmerjenega izobraževanja kadrovskim potrebam združenega dela. da bi tako prispevale k dvigu družbene produktivnosti in uresničevanju stabilizacijske politike. Skupnosti bodo od skupno '.branih sredstev prispevkov v višini 1.563.400 000 din namenile: 1. za uresničevanje že prevzetih in obveznih nalog 1.531,425.000 din; 2. za druge prioritetne naloge, ki izhajajo iz sprejetih zakonskih predpisov in drugih družbenopolitičnih dokumentov 31,975.000 din. Med že prevzete naloge izobraževalne skupnosti Slovenije štejejo tudi: vzgoja in izobraževanje ter delovno usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v ustreznih zavodih, ki delujejo za celotno območje Slovenije. dopolnilno šolanje slovenskih otrok v tujini, kjer so njihovi starši na začasnem delu, obvezno strokovno izpopolnjevanje pedagoških delavcev, štipendiranje učencev in študentov za dedagoške poklice za področje usmerjenega izobraževanja, nadaljevanje začetih projektov za modernizacijo pouka matematike v osnovnih šolah, biologije, slovenskega in angleškega jezika ter računalništva v srednjih šolah, znanstvenoraziskovalno delo na področju vzgoje in izobraževanja, zlasti naloge, ki se vežejo na pripravo za uvajanje reforme; dejavnost društev in družbenih organizacij, ki neposredno prispeva k povečanju učinkovitosti vzgoj-noizobraževalnih dejavnosti, podpiranje mladinskega periodičnega tiska ter nadaljevanje že začetih investicij Med .nove prioritetne naloge se uvrščajo: —, poglabljanje idejnosti vzgojnoizobraževalnega procesa; — uvajanje usposabljanja mladine za splošno ljudsko obrambo in samozaščito v vse srednje šole; — razvijanje dejavnosti usmerjenega izobraževanja proizvodno-tehničnih usmeritev za potrebe prioritetnih gospodarskih panog ter — odplačilo kreditov za dograditev agronomskega oddelka biotehniške fakultete. 17. člen Raziskovalna skupnost Slovenije bo v sodelovanju c občinskimi in področnimi raziskovalnimi skupnostmi skrbela za uresničevanje tistega dela raziskovalne dejavnosti v Sloveniji, ki predstavlja skupne naloge in ustvarja temeljne pogoje za razvoj raziskovalne dejavnosti kot integralnega dela združenega dela. Program raziskovalne skupnosti Slovenije vsebuje skupne naloge, ki so po naravi dela uresničljive le po tej poti, ali pa jih je treba uresničevati z družbenimi sredstvi zaradi usposabljanja domače raziskovalne dejavnosti, da bo kos novim zahtevam in potrebam združenega dela. V ta okvir sodijo tudi naloge za izboljšanje kadrovske strukture zaposlenih in s področja nekaterih temeljnih raziskav. Tudi o teh nalogah odloča združeno delo s stališča potreb našega nadaljnjega skladnega razvoja s posebnim ozirom na uresničevanje nalog iz načrta srednjeročnega razvoja, iz katerega črpajo raziskovalne skupnosti usmeritev v letu 1976. Spričo omejenih možnosti za uresničevanje nalog skupnosti v okviru skupne porabe, ki narekujejo omejevanje dejavnosti, financirane iz sredstev, združenih pri skupnosti, bodo skupnost in drugi podpisniki tega družbenega dogovora storili vse potrebno, da se aktivirajo tudi druge možnosti za financiranje ^raziskoval-nih programov, sprejetih v skupnosti. V okviru možnosti bo skupnost v letu 1976 okrepila raziskovalno delo na projektih, ki se najintenzivneje vključujejo v realizacijo zastavljenih ciljev družbenoekonomske politike SR Slovenije in ki konkretno prispevajo k razširjanju sistema socialističnega samoupravljanja, h krepitvi družbene samozaščite, izboljšanju gospodarjenja in k skladnejšemu razvoju vseh območij v SR Sloveniji. Skupnost ne bo zanemarila nalog, ki imajo poseben kulturno-zgodovinski in nacionalni pomen ter bo spodbujala krepitev ustvarjalnih funkcij raziskovalne dejavnosti. V letu 1976 bodo v skupnih raziskovalnih programih imeli relativno prednost projekti za razvijanje domačih energetskih in surovinskih osnov, proizvodnje hrane, tehnološke izboljšave, racionalizacija in zmanjševanje stroškov v proizvodnji in v storitvah, obvladovanje prostorskih in socialnih" razsežnosti razvoja SR Slovenije, s poudarkom na zmanjševanju razvojnih neskladij ter na razvoj družbenoekonomskega in samoupravnega sistema. Prednostno bodo obravnavane tudi raziskave, vezane na nadaljnji razvoj našega socialističnega samoupravnega sistema in na dokumentacijo revolucije in našega dosedanjega razvoja. Kot prednostne bo raziskovalna skupnost upoštevala tudi naloge, ki so v resoluciji Skupščine SR Slovenije o družbenoekonomski politiki in razvoju podčrtane kot prednostne na področju družbenih dejavnosti in varstva okolja. V tem pogledu bo skupnost relativno okrepila zlasti skrb za raziskovalni kader, podiplomski študij, izgradnjo informacijskih sistemov ter prenos raziskovalnih dosežkov v prakso. Združena sredstva iz prispevkov bodo znašala skupno 330.000.000 din (družbeni sektor 322,200.000 din in zasebni sektor 7.800.000 din). Druga sredstva skupnosti (vračila kreditov, obresti, posebne pogodbe z organizacijami združenega dela) bodo znašala 60,700.000 din. skupaj torej 390,700.000 din. Ta sredstva bodo namenjena za naslednje programske naloge: 1. Raziskave na naslednjih področjih: — razvoj družbenopolitičnega sistema; — prostor kot komponenta družbenega nfzvoja; — smotrno izkoriščanje surovinskih in energetskih virov; — razvoj produkcijskih procesov; — promet; — prehrana; — organizacija proizvodnje in rast produktivnosti — izboljšanje kadrovske strukture v združenem delu; * — izboljšanje življenjskih in zdravstvenih razmer: — razvoj nacionalne kulture; , — razvoj raziskovalne dejavnosti in posebne temeljne raziskave 289,500.000 din 2. Sredstva za kreditiranje razvojnih raziskav za potrebe organizacij združenega dela in drugih skup-nosfi, ki služijo kot osnova za aktiviranje sredstev združenih poslovnih bank in sredstev neposrednih uporabnikov 30.000. 000 din 3. Za investicije v raziskovalno dejavnost (kot krediti in neposredna vlaganja) 20.000. 000 din 4. Za izvajanje kadrovske politike, znanstveni tisk, znanstvene sestanke, mednarodno sodelovanje, podiplomski študij ter informacijski center 28,600.000 din. 5. Za druge potrebe, to je za nagrade iz sklada Borisa Kidriča, informiranje o delu skupnosti, delo organov raziskovalne skupnosti, strokovno službo, obvezno rčzervo < , 22,600.000 din Skupaj 390,700.000 din. 18. člen Skupnosti za zaposlovanje bodo opravljale naslednje naloge: — ugotavljanje virov delovno sposobnega prebivalstva in potreb po delavcih v gospodarstvu in družbenih dejavnostih in sodelovanje pri zagotavljanju ustreznih kadrov; — posredovanje v medkrajevnem zaposlovanju in vračanju delavcev iz tujine; — ugotavljanje ustreznosti investicijskih programov z vidika potreb in možnosti delavcev za zaposlitev; — poklicno usmerjanje zaradi izbire nadaljnjega šolanja in zaposlitve v skladu v družbenimi potrebami ter izvajanje politike štipendiranja; — pri prekvalifikaciji delavcev ob preusmeritvah proizvodnje in usposabljanje invalidov in težje zapo-slivih oseb zaradi ustrezne zaposlitve; — zagotavljanje pravic delavcev za primer brezposelnosti, ki obsega gmotno pomoč, zdravstveno varstvo in pripravo za zaposlitev v času brezposelnosti. Za navedene naloge bodo skupnosti za zaposlovanje združile sredstva v višini 71,300.000 din. Od tako zbranih sredstev bodo skupnosti za zaposlovanje namenile tudi sredstva, v višini 9,300.000 din za izvedbo samoupravno dogovorjenega skupnega programa, ki ga bo izvajala zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije. Ta program obsega razvijanje enotnih strokovnih postopkov in metod dela, avtomatske obdelave podatkov, enotnega informacijskega sistema za racionalno zaposlovanje kadrov in vračanje delavcev iz tujine, izvajanje nalog poklicnega usmerjanja, štipendiranja, izdelave nomenklature in profilov poklicev, strokovnega usposabljanja ter prekvalifikacije delavcev, študijskih in raziskovalnih nalog s področja kadrovske politike in zaposlovanja ter dosedanjih nalog pri usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb. Sredstva za izvedbo skupnega programa bodo skupnosti za zaposlovanje združevale v enakem odstotnem deležu od st'edstev, zbranih na podlagi enotne stopnje prispevka za zaposlovanje. 19. člen Na področju otroškega varstva vzajemno združujejo delovni ljudje sredstva za nadomestila OD zaposlenim materam med podaljšanim porodniškim dopustom, za denarne dajatve družinam za vzdrževanje otrok ter za prispevek k uresničevanju razvojnih programov otroškega varstva v manj razvitih območjil' Zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije uresničuje izvajanje teh nalog v skladu z usmeritvijo, ki jo določa resolucija Skupščine SR Slovenije o družbenoekonomski politiki in razvoju v letu 1976. V zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije se bodo za Izpeljavo teh nalog združevala sredstva v višin1 1.148,700.000 dinarjev. 20. člen Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji zbira sredstva za uresničevanje pravic upokojencev in zavarovancev iz pokojnin-sko-invalidskega zavarovanja. Za ta namen bo potrebno zbrati v letu 1976 skupno 7.950,000.000 din. Za pokrivanje obveznosti do borcev NOV znaša povračilo iz proračuna republike 123,000.000 din, iz proračuna federacije pa 775,000.000 din. Razlika se zbere s prispevki v znesku 7.052,000.000 din. 21. člen Skupnost starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji bo v letu 1976 potrebovala sredstva v skupni vsoti 247,800.000 din, in sicer bo zbrala od 77.580 kmetov zavezancev 81,100.000 din, od delavcev v združenem delu 123.300.000 din, od republike in iz drugih virov 43,400.000 din S tem bo zagotovila za okoli 42.000 uživalcev mesečno pokojnino 410 din in varstveni dodatek za okoli 2.600 oseb. 22. člen Samoupravne interesne skupnosti oziroma zveze skupnosti in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije skupno z vsemi republiškimi upravnimi organi in zavodi se zavezujejo usklajevati svoje aktivnosti za sklenitev družbenega dogovora o srednjeročnem razvoju do leta 1980, za uresničevanje politike in nalog v letu 1976 zlasti glede usklajevanj med letom, za skupno izvajanje nalog in za pripravo programov za leto 1977. Samoupravne interesne skupnosti bodo usklajevale svoje dejavnosti po naslednjem redu: — ob zaključnem računu za leto 1975 bodo opravile temeljito analizo svojih dejavnosti, primerjave razvoja v letih 1974 in 1975 ter oceno uresničevanja srednjeročnega načrta 1971—1975; — na osnovi analize dejavnosti v letu 1975 in vseh stroškov izoblikovale svojo politiko cen. s katero bodo ocenjevale predvsem dosežke (količinsko ugotovljene storitve in njihovo kakovost) in razlike med posameznimi organizacijami združenega dela oziroma njihovimi cenami storitev; — ob koncu prvega trimesečja 1976 bodo izdelale podrobno oceno metodologije za spremljanje izvajanja družbenega dogovora, gospodarskih in družbenih tokov ter metodologijo usklajevanja svojih načrtov-z gospodarskimi gibanji; — v prvem trimesečju bodo opravile svoje naloge za oblikovanje načrtov srednjeročnega razvoja; — ob 5-mesečni in 9-mesečni analizi družbenih gibanj bodo sprejele ukrepe za uresničevanje tekočih nalog in dogovorjene usmeritve; — do konca 1. polletja bodo zbrale ugotovitve združenega dela o njegovih trenutnih potrebah po storitvah družbenih dejavnosti in izdelale metodologijo ugotavljanja potreb z ustreznimi kazalci za lete 1977 in za daljše obdobje v naprej; — na osnovi polletne ocene gibanj v letu 1976 in ugotovitev o potrebah združenega dela so strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti dolžne do konca julija izdelati strokovne osnove programov za leto 1977 in določiti potrebne elemente za ovrednotenje programov (cene storitev, normativi in standardi, gibanje OD); — v septembru 1976 bodo opravile z organizacijami združenega dela v družbenih dejavnostih vsebinsko usklajevanje potreb in zmogljivosti in izdelale programske zasnove (kot predloge za usklajevanje v združenem delu in v krajevnih skupnostih) za leto 1977; do konca septembra bodo te programske zasnove samoupravni organi samoupravnih interesnih skupnosti objavili za javno razpravo; — v oktobru 1976 bodo opravile javno razpravo o svojih programih in izdelale predloge programov za postopek usklajevanja (z določitvijo ustreznih sestavin programa; obvezni in dogovorjeni del, celoten obseg menjave dela, pregled drugih nalog, naložbe in prioriteta); — v novembru 1976 bodo opravile usklajevanja področij zaradi izdelave usklajenega pregleda sredstev skupne porabe in splošne bilance sredstev v letu 1977 in začele sklepni krog obravnavanja samoupravnih sporazumov in družbenega dogovora; — v decembru bodo sprejele vse dokumente in odločitve glede usmerjanja družbenih dejavnosti, osebne in skupne porabe v naslednjem letu. •Samoupravne interesne skupnosti oziroma zveze skupnosti bodo zagotovile takšno sodelovanje z regionalnimi in občinskimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter z republiškimi upravnimi organi in zavodi, da bo mogoče celovito spremljati razvoj in izvajanje politike na posameznih področjih ter ocenjevati tudi idejnopolitične in druge vsebinske usmeritve in probleme. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in družbenopolitične organizacije bodo pripravile oceno gospodarskih. idejnopolitičnih, kadrovskih in drugih tokov in razmer, da bi SIS mogle presoditi položaj ustreznih področij v celotnem družbenem dogajanju. 1 23. člen Če se med letom osnujejo nove samoupravne interesne skupnosti na področju družbenih dejavnosti, ki prevzamejo del dejavnosti, nalog in sredstev od sedanjih republiških samoupravnih interesnih skupnosti ali zvez SIS, so udeleženci dolžni zagotoviti, da novo ustanovljena samoupravna interesna skupnost prevzame tudi vse ustrezne pravice in obveznosti iz tega dogovora. 24. člen Udeleženci tega družbenega dogovora ustanovijo koordinacijski odbor za spremljanje izvajanja tega družbenega dogovora (v nadaljnjem besedilu: odbor) V odbor imenuje vsak udeleženec svojega predstavnika. Odbor v skladu s svojo vlogo: — spremlja uresničevanje z družbenim dogovorom sprejetih nalog in s svojimi ocenami in stališči seznanja udeležence tega dogovora; — obravnava vprašanja, ki jih postavljajo udeleženci, ter udeležencem predlaga rešitve; — udeležencem predlagti ukrepe oziroma oblikuje predlog odločitev za uresničevanje dogovorjenih ciljev družbenoekonomske politike; — je dolžan obravnavati in odločiti o vsakem vprašanju oziroma zahtevi posameznega udeleženca, ki izhaja iz skupnih obveznosti pri Izvajanju tega dogovora; — tolmači določila tega družbenega dogovora in v primeru, da ni soglasja, skuša v posebnem postopku uskladiti stališča večine s tistimi udeleženci, katerih predstavniki niso soglašali s tolmačenjem. Odbor je dolžan brez odlašanja predložiti vsako vprašanje in zahtevo v zvezi z izvajanjem tega dogovora v obravnavanje in odločanje ustreznemu organu prizadetega udeleženca tega dogovora. 25. člen Udeleženci tega dogovora bodo posebej in na ustrezen način z medsebojnim sporazumom reševali odprta vprašanja za uresničevanje tega dogovora in po potrebi o tem obveščali odbor. 26. člen Kadar posamezni udeleženci po mnenju drugih udeležencev kršijo ta dogovor, mora o: tem nemudoma razpravljati odbor udeležencev in opozoriti kršitelje. Ce na ta način kršitev ni odpravljena, odbor v najkrajšem možnem roku obvesti udeležence o spornem primeru, hkrati pa predlaga ustreznemu organu udeleženca, ki krši dogovor, da o tem razpravlja in zavzame stališče. V primeru, da po tej poti ni moč odpraviti kršitve dogovora, lahko drugi udeleženci pred ustreznimi organi postavijo vprašanje moralnopolitične odgovornosti kršiteljev dogovora in zahtevajo ukrepe pristojnih organov. V primeru neodgovornega dela predstavnika organa udeleženca tega dogovora, odbor o tem obvesti organ, ki ga predstavnik zastopa. 27. člen Udeleženci so soglasni, da bodo sredstva za izvedbo programov samoupravnih interesnih skupnosti, ki jih zagotavljajo delavci iz osebnih dohodkov in so izražena v stopnjah prispevkov, opredelili v ustreznih samoupravnih aktih takole: — za obdobje začasnega financiranja — v višini stopnje, veljavne na dan 31. 10. 1975 oziroma določene z zakonom; — za obdobje po zaključku začasnega financiranja v višini, ki upoštevaje stopnjo iz obdobja začasnega financiranja, zagotavlja sredstva za izvedbo programov za leto 1976 v dogovorjenem obsegu. Udeleženci so soglasni, da bodo v ustreznih samoupravnih aktih stopnje iz druge alinee prejšnjega odstavka uveljavili tako, da se bodo pričele uporabljati ob četrtem izplačilu mesečnih akontacij osebnega dohodka v letu 1976. 28. člen Ta družbeni dogovor začne veljati z dnem, ko ga podpišejo udeleženci in se objavi v Uradrvem listu SR Slovenije. St. 400-76/75 - Ljubljana, dne 3. marca 1976. Skupščina SR Slovenije Izvršni svet Podpredsednik dr. Avguštin Lah 1. r. Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije Republiška konferenca Podpredsednica Valentina Tomlje 1. r. Zveza sindikatov Slovenije Republiški svet Za podpis pooblaščena Ivanka Vrhovčak 1. r. Gospodarska zbornica Slovenije Za podpis pooblaščen Slavko Mihelič 1. r. Zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije Za podpis pooblaščena Marjeta Potrč 1. r. Izobraževalna skupnost Slovenije Za podpis pooblaščen Franc Itraniselj 1. r. / zobraževalna skupnost za agroživilst vu Za podpis pooblaščen Franc Forstnerič 1. r. 'zobraževalna skupnost za gozdars! Za podpis pooblaščen Amer Krivec 1. r. Kulturna skupnost Slovenije Za podpis pooblaščen Miloš Poljanšek 1. r. Raziskovalna skupnost Slovenije Za podpis pooblaščena dr. Aleksandra Kornhauser 1. r. Zdravstvena skupnost Slovenije Za poidpis pooblaščen Drago Benčina 1. r. Skupnost socialnega skrbstva Slovenije Za podpis pooblaščen Franc Dolenc 1. r. Skupnost socialnega varstva Slovenije Za podpis pooblaščena Zofka Stojanovič 1. r. Telesnokulturna skupnost SR Slovenije Za podpis pooblaščen Bojan Polak-Stjenka 1. r. Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije Za podpis pooblaščena Tilka Blaha 1. r. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Za podpis pooblaščen Dante Jasnič 1. r. Skupnost starostnega zavarovanja kmetov Sloveniji Za podpis pooblaščen Jelko Kodermac 1. r. Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije Za podpis pooblaščen Rudi Bregar 1. r. A. PRBGLBD SREDSTEV PO 1. ODSTAVKU 13. ČLENA I. PREGLED SAMOUPRAVNO DOGOVORJENIH SREDSTEV IN PRISPEVNIH STOPENJ IZ DRUŽBENEGA IN IZ ZASEBNEGA SEKTORJA ZA LETO 1976 v milijonih din Prispevek Poprečna letna prispevna stopnja* 1. Prispevek iz bruto osebnega dohodka — zveza skupnosti otroškega . varstva SR Slovenije 1.148,7 — skupnost pokojninskega in in- validskega zavarovanja v SR Sloveniji 5.878,0 2. Prispevek iz dohodka a) osnova bruto osebni dohodek — zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije 71,3 — skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji £14,0 — skupnost starostnega zava- rovanja kmetov Slovenije (prispevek temeljnih organizacij združenega dela, ki niso zavezanci za davek iz dohodka TOZD ter druge organizacije in del. skupnosti, ki izplačujejo osebni dohodek) 23,7 2,71 12,50 0,17 1,10 0,26 b) osnova korigirana davčna osnova v milijonih din Prispevek Poprečna letna prispevna stopnja* i — izobraževalna skupnost Slovenije — raziskovalna skupnost Slovenije — skupnost starostnega zavarovanja kmetov Slovenije (prispevek temeljnih organizacij združenega dela, ki so zavezanci ža davek iz dohodka TOZD in prispevek občanov, ki z osebnim delom, z lastnimi sredstvi, opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek) c) osnova poslovni sklad — skupnost pokojninskega ' in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji 1.563,4 8,20 330,0 1,73 99,6 0,49 0,27; 660,0 1,27 * Prispevne stopnje po 2. alinei 27. člena, po katerih se bodo zbirala sredstva v prihodnjih devetih mesecih, bodo objavljene posebej. II. PREGLED OVREDNOTENIH VZAJEMNIH IN SOLIDARNOSTNIH PROGRAMOV, ZA KATERE SE SAMOUPRAVNO ZDRUŽUJEJO SREDSTVA V OKVIRU SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI NA RAVNI / REPUBLIKE — V tisoč din Občina Izobraževalne skupnosti po pri-. prispevek za solidarnost spevni stopnji znesek stopnja 0,0« Kulturna skupnost Slovenije po pri- za RTV spevni po prisp. stopnji stopnji 0,39 0,10 Telesno-kulturna skupnost Slovenije po prisp. st. 0,00 Skupnosti socialnega skrbstva po prisp. st. 0,10 Zdravstvene skupnosti po prisp. stopnji 0,46 i 2 3 4 5 r> 7 8 Ajdovščina 273 1.767 454 254 454 1.797 Brežice 248 — 1.607 413 231 413 1.743 Celje 1.106 13.189 0,72 7.171 1.844 1.032 1.844 11.157 Cerknica 175 1.136 292 164 292 1.184 Črnomelj 175 1.132 291 163 291 1.137 Domžale 578 2.660 0,28 3.750 964 540 964 2.995 Dravograd 107 — — 696 179 100 179 869 Cornja Radgona 184 — — 1.195 307 172 307 1.359 Grosuplje 285 1.850 475 266 475 1.270 Hrastnik 190 1.489 0,47 1.233 317 178 317 1.088 Idrija 219 1.420 365 204 365 1.593 Ilirska Bistrica 107 1.081 278 156 278 1.308 •Jesenice 522 9.129 1,05 3.382 869 487 869 4.048 Kamnik 398 4.374 0,66 2.578 663 • 371 663 2.765 Kočevje 257 — — 1.669 429 240 429 2.076 Koper 1 072 7.706 0,43 6.953 1.787 1.001 1.787 8.473 Kranj 1 160 5.903 0,31 7.521 1.933 1.083 1.933 0.914 Krško 306 — T— 1.987 511 286 511 2.293 Laško 226 — '' 1.468 377 211 397 1.345 Lenart 95 — 615 158 89 158 3T77 Lendava 180 — — 1.164 299 168 299 1.342 Litija 210 — t— 1.364 351 196 351 1.038 Ljubljana 6.240 133.058 1,28 40.458 10.401 5.824 10.401 56.500 Ljutomer 141 — — 911 234 131 234 9*6 - 1 2 3 4 5 6 7 8 Logatec 102 659 169 95 169 483 Maribor 2.936 42.570 0,87 19.035 4.893 2.740 4.893 24.376 Metlika 78 — — 506 130 73 130 561 Mozirje 155 — — 1.008 259 145 259 875 Murska Sobota 519 — — 3.365 865 484 865 4.460 Nova Gorica 860 9.032 0,63 5.573 1.433 802 1.433 7.095 Novo mesto 747 — — 4.842 1.245 697 1.245 6.508 Ormož 122 — — 788 203 113 203 597 Postojna 288 1.790 0,37 1.868 480 269 480 2.277 Ptuj 617 — — 3.998 1.028 576 1.028 4.249 Radlje 186 — — 1.205 310 173 310 1.066 Radovljica 493 2.224 0,27 3.199 822 461 822 3.022 Ravne na Koroškem 403 1.069 0,16 2.613 672 376 672 3.305 Ribnica 130 — — 840 216 121 216 716 Sevnica 195 — — 1.263 325 182 325 1.174 Sežana 295 — — 1.910 491 275 491 2.295 Slovenj Gradec 251 — — 1.628 '418 234 418 1.521 Slovenska Bistrica 326 — — 2.115 544 304 544 1.882 Slovenske Konjice 220 — — 1.429 367 206 367 1.523 Šentjur 172 . — 1.115 287 161 287 550 Škofja Loka 508 — — 3.294 847 475 847 3.883 Šmarje 262 — — 1.696 436 244 436 1.380 Tolmin 240 — — 1.555 400 224 400 1.457 Trbovlje 376 7.135 1.14 2.440 627 351 627 3.998 Trebnje 158 — — 1.027 264 148 264 714 Tržič 234 2.949 0,76 1.518 390 218 390 1.484 Velenje 614 5.946 0,58 3.979 1.023 573 1.023 6.464 Vrhnika 244 2.064 0,51 1.584 407 228 407 1.154 Zagorje 245 — — 1.586 408 228 408 1.188 Žalec 493 1.477 0,18 3.196 822 461 822 2.650 Skupaj 26.983 253.769 0,56 174.942 44.972 25.184 44.972 211.414 III. PREGLED SREDSTEV IZ SOLIDARNOSTI IN IZ VZAJEMNOSTI — V tisoč din — v tisoč din Izobra- Skupnosti Kulturne Skupnosti Izobra- > Skupnosti Vulturn* Občina ževalne skupnosti socialnega skrbstva Občina ževalne skupnosti socialnega skrbstva XV L411# V41 iicr skupnosti 1 2 3 1 2 3 Ajdovščina 1.757 760 — Murska Sobota 18.176 820 282 Brežice 6.192 — 172 Nova Gorica — — 4.071 Celje — — 4.374 Novo mesto 2.312 1.085 451 Cerknica 1.806 283 — Ormož 15.231 45 71 Črnomelj 11.319 81 Postojna — 375 81 Domžale — — — Ptuj 23.472 8.218 849 Dravograd 1.536 ' 133 16 Radlje ob Dravi 5.366 2.768 38 Gornja Radgona 13.632 683 60 Radovljica — — 167 Grosuplje 5.601 466 — Ravne na Koroškem — — Hrastnik — 118 — ’ Ribnica 3.599 1.428 r— Idrija 8,752 102 228 Sevnica 6.815 1.252 88 Ilirska Bistrica 3.076 204 56. Sežana 951 789 99 Jesenice — — — Slovenj Gradec 64 184 152 Kamnik — — 159 Slovenska Bistrica 10.577 1.207 40 Kočevje 406 2.034 41 Slovenske Konjice 6.374 — — Koper — 3.862 567 Šentjur 3.888 909 58 Kranj — zl 574 Škofja Loka — 168 Krško 5.459 741 120. Šmarje 19.839 974 90 Laško 3.121 511 32 Tolmin 9.229 2.881 172 Lenart 12.668 1.884 21 Trbovlje 634 79 Lendava 16.042 2.459 58 Trebnje 9.856 587 74 Litija 5.284 374 — Tržič 225 __ Ljubljana — — 46.317 Velenje -e. Ljutomer 13.894 653 61 Vrhnika Logatec 1.862 130 — Zagorje 1.819 353 ,dw Maribor — 3.808 17.120 Žalec 244 Metlika 2.112 97 104 Mozirje 1.956 692 — Skupaj 254.016 44.972 77.141 B. PREGLED SREDSTEV PO 2. ODSTAVKU 13. ČLENA IV. PREGLED SAMOUPRAVNO DOGOVORJENIH SREDSTEV ZA IZVEDBO PROGRAMOV OBČINSKIH SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI — v tisoč din Občina Skupnosti otroškega varstva Izobraževalne skupnosti Kulturne skupnosti Telesnokulturne skupnosti prispevek stopnja prispevek stopnja prispevek stopnja prispevek stopnja 1 2 3 4 5 . 8 7 8 Ajdovščina 2.017 0,47 24.389 5,37 1.680 0,37 1.502 0,33 Brežice 1.794 0,46 26.867 6,50 1.428 0,34 2.367 0,57 Celje ‘ 7.715 0,44 95.491 5,18 9.766 0,53 6.850 0,37 Cerknica 1.165 0,42 16.263 5,57 955 0,33 886 0,30 Črnomelj ■ 5.281 1,92 15.278 5,25 801 0,28 785 0,27 Domžale 5.553 0,61 54.748 5,68 3.149 0,32 2.598 0,27 Dravograd 573 0,32 9.518 5,32 431 0,24 400 0,22 Gornja Radgona 1.916 0,66 20.514 6,68 1.137 0,37 891 0,29 Grosuplje 1.902 0,42 26.303 5,53 1.996 0,42 1.426 0,30 Hrastnik 2.010 0,67 13.689 4,32 1.283 0,40 948 0,30 Idrija 1.380 0,40 20.444 5,60 1.429 0,39 1.674 0,46 Ilirska Bistrica 1.036 0,39 15.635 • 5,62 716 0,26 820 0,29 Jesenice 3.553 0,43 33.769 3,88 3.470 0,40 5.606 0,64 Kamnik 2.316 0,37 34.931 5,27 2.716 0,41 1.590 0,24 Kočevje 1.415 0,35 21.795 5,08 1.805 0,42 1.016 0,23 Koper 7.439 0,44 87:192 4,88 9.582 0,54 5.189 0,29 Kranj 8.587 0,47 88.175 4,56 9.860 0,51 7.540 0,39 Krško 2.931 0,61 32.598 6,38 2.048 0,40 1.144 0,22 Laško 1.426 0,40 25.932 6,87 830 0,22 754 1 0,20 Lenart 553 0,37 9.561 ,6,05 589 0,37 401 0,25 Lendava 1.290 0,46 19.026 6,36 1.456 0,49 893 0,30 Litija 1.595 0,48 23.196 6,62 1.157 0,33 1.306 0,37 Ljubljana 41.414 0,42 377.666 3,63 70.195 0,68 58.810 0,57 Ljutomer 937 0,42 15.479 6,61 960 0,41 806 0,34 Logatec 549 0,34 10.889 6,43 499 0,29 574 0,34 Maribor 24.084 0,52 . 230.045 4,70 22.203 0,45 16.732 0,34 Metlika 495 0,40 V 7.020 5,40 496 0,38 496 0,38 Mozirje 981 0,40 16.569 6,39 907 0,35 814 0,31 Murska Sobota 3.434 0,42 ‘ 53.446 6,18 3.728 0,43 2.976 0,34 Nova Gorica 5.400 0,40 64.790 4,52 5.876 0,41 . 4.505 0,31 Novo mesto 4.692 0,40 82.435 6,62 4.793 0,38 5.227 0,42 Ormož 912 0,48 13.183 6,51 750 0,37 466 0,23 ' Postojna 2.378 0,52 24.423 5,09 1.569 0,33 1.071 0,22 Ptuj 3.899 0,40 58.696 5,71 5.182 0,50 3.653 0,35 Radlje ob Dravi 1.232 0,42 20.653 6,67 956 0,31 830 0,26 Radovljica 8.405 1,08 45.499 5,53 3.370 0,41 2.960 0,36 Ravne na Koroškem 2.47S 0,30 31.236 4,65 2.955 0,44 3.224 0,48 Ribnica 1.200 0,50 11.360 5,26 710 0,33 1.536 0,71 Sevnica 1.687 0,55 18.041 5,56 1.169 0,36 974 0,30 Sežana 1.609 0,35 29.858 6,08 1.322 0,27 1.210 0,24 Slovcnjgradcc 1.701 0,43 88.417 6,79 1.590 0,38 1.314 0,31 Slovenska Bistrica 3.859 0,75 33.349 6,13 1.577 0,29 1.946 0,36 Slovenske Konjice 4.795 1,38 23.213 6,32 1.286 0,35 955 0,26 Šentjur 1.219 0,45 15.695 5,47 1.004 0,35 803 0,28 Škofja Loka 4.051 0,51 43.614 5,15 3.294 0,39 3.167 0,37 Šmarje 1.592 0,39 23.034 5,28 1.119 0,26 1.005 0,23 Tolmin 1.511 0,40 27.182 6,80 1.723 0,43 1.255 0,31 Trbovlje 5.089 0,86 19.888 3,17 2.550 0,41 2.863 0,45 Ttebnje 1.109 0,44 16.817 6,37 845 0,32 792 0,30 Tržič 1.310 0,36 17.346 4,45 1.725 0,44 1.408 0,36 Jelenje 7.144 0,74 54.212 5,30 3.417 0,33 2.997 0,29 Vrhnika 2.526 0,66 19.559 4,80 1.772 0,43 1.515 0,37 Zagorje 1.589 0,41 20.953 5,14 1.341 0,33 994 0,24 Žalec 6.837 0,88 43.963 5,35 2.720 0,33 2.136 0,26 Skupaj 213.562 0,50 2,213.844' 4,92 211.887 0,47 176.600 0,39 Občina Skupnosti socialnega skrbstva Skupaj prispevek stopnja prispevek stopnja Skupnosti zdravstvenega varstva iz bruto osebnega . . . dohodka 1Z dohodka prispevek stopnja prispevek stopnja Drugi dohodki (prikazani za regijo na sedežu regije) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Ajdovščina 2.634 0,58 32.222 7,12 30.013 7,68 10.749 2,75 Brežice 4.105 0,99 36.561 8,86 29.028 7,66 6.557 . 1,73 Celje 15.769 0,85 135.591 7,37 185.825 7,66 41.978 1,73 35.741 Cerknica 2.133 0,73 21.402 7,35 19.263 7,48 4.195 1,63 Črnomelj 1.745 0,60 23.890 8,32 19 094 .7,73 4.412 1,79 Domžale 8.386 0,87 74.434 7,75 48 718 7,48 10.610 1,63 Dravograd 1.287 0,72 12.209 6,82 14 128 7,48 3.875 2,05 Gornja Radgona 2.366 0,77 26.824 8,77 22.592 7.65 5.118 1,73 Grosuplje 3.090 0,65 34.717 7,32 20 654 7,48 4.498 1,63 Hrastnik 1.584 0V50 19.514 6,19 17.701 7,48 3.855 1,63 Idrija 3.400 0,93 28.327 7,78 25 925 7,48 5.646 1,63 Ilirska Bistrica 2.605 0,94' 20.812 7,50 21.808 7,69 6.876 2,42 Jesenice 4.172 0,48 50.570 ‘ 5,83 66.497 7,55 14.395 1,64 Kamnik 3.644 0,55 45.197 6,84 44.977 7,48 9.796 1,63 Kočevje 1.415 0,33 . 27.446 6,41 33.777 7,48 7.356 1,63 Koper 8.351 0,48 117.753 6,63 141.584 7,69 44.643 2,42 11.515 Kranj 11.024 0,57 125.186 6,50 162.839 7,55 35.252 1,64 11 935 " Krško 3.627 0,71 42.348 8,32 38.516 7,73 8.900 1,79 Laško 2.491 0,66 31.433 8,35 22.410 7,06 5.062 1,73 Lenart 1.467 0,93' 12.571 7,97 6.298 7,63 1.547 1,89 Lendava 1.106 0,37 23.771 7,98 20.645 7,65 4.677 1.73 Litija 2.215 0,63 29.469 8,43 16.884 7,48 3.677 1,63 Ljubljana 64.321 0,62 612.406 5,92 919.354 7,48 200.232 1,63 58.250 Ljutomer 2.365 1,01 • 20.547 8,79 15.440 7,65 3.498 1,73 Logatec 1.126 0,66 13.637 8,06 7.866 7,48 1.713 1,63 Maribor 38.044 0,78 331.108 6,03 406.860 7,68 99.946 1,89 45.395 Metlika . 886 0,68 9.393 7,24 9.426 7,73 2.178 1,79 Mozirje 1.788 0,69 21.059 8,14 14 570 7.66 3.291 1,73 Murska Sobota 6.237 0.72 69.821 , 8,09 74.140 7,65 16 795 1,73 41.187 Nova Gorica 8.181 0,57 88.752 6,21 118.503 7,68 42 432 2,75 13.179 Novo mesto 5.892 0,47 103.039 . 8,29 109.308 7,73 25.259 1,79 20.537 Ormož 2.370 1,17 17.681 8,76 9.960 7,68 2.447 1,89 Postojna 2.501 0,52 31.942 6,68 38.083 7,69 12.008 2,42 Ptuj 8.173 0,80 79.603 7,76 70.917 7,68 17.421 1,89 Radlje ob Dravi 1.789 0,58 25.460 8,24 17.317 7,48 4.750 2,05 Radovljica 4.450 0.54 64.684 7,92 49.641 7,55 10.746 1,64 Ravne na Koroškem 3.518 0,52 43.408 6,48 53.714 7,48 14.731 2,05 9.136 Ribnica 293 0,14 15.099 • 7,03 11.632 7,48 2.533 1,63 Sevnica 2.435 0,75 24.306 7,52 19.596 7,66 • 4.427 1,73 Sežana 3.341 0,68 37.340 7,62 38.343 7,69 12.090 2,42 Slovenjgradec 2.678 0.64 35.700 , 8,55 24.727 7,48 6.781 2,05 Slovenska Bistrica 5.375 0,99 46.106 8,52 31.405 7,68 7.715 1,89 Slovenske Konjice, 2.571 0,70 32.820 9,01 25.372 7,66 5.731 1,73 Šentjur1 2.875 1,00 21.596 7,55 9.122 7,66 2.081 1,73 Škofja Loka 4.614 0,55 58.740 6,97 63.771 7,55 13.805 1,64 , Šmarje 5.433 1,25 32.183 7,41 22.989 7,66 5.193 1,73 Tolmin 3.598 0,90 35.269 8,84 24.321 7,68 8.709 2,75 Trbovlje 3.846 0,61 34.236 5,50 65.053 7,48 14.168 1,63 Trebnje 2.587 0,98 22.150 8,41 11.992 7,73 2.771 1,79 Tržič 1.883 0,48 23.672 6,09 24.377 7,55 5.277 1,64 Velenje 5.315 .0,52 73.085 7,18 105.070 7.48 28.816 2,05 Vrhnika 2 470 0,61 27.842 6,87 18.772 7.48 4.088 1,63 Zagorje 1.424 0,35 26.301 6,47 ' 19.333 7.48 4.211 1,63 Žalec 5.752 0,70 61.408 7.52 44.129 7,66 9.968 1,73 Skupaj 296.747 0,66 3,112.640 6,94 3,484 284 7,58 839,465 1,83 246 875 PREGLED SREDSTEV SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI ZA SR SLOVENIJO V LETU 1976 v milijonih din Sredstva v letu 1975 (Izhodišče 1976) Sredstva v letu 1976 Indeks 2 :1 Poprečna letna prispevna stopnja* z ' i 2 3 4 I. Prispevki iz BOD 1) zveza skupnosti otroškega varstva 1.034.0 1.148,7 iiu 2,71 2) občinske skupnosti otroškega varstva 180,3 213,6 118,5 0,50 3) občinske izobraževalne skupnosti 2.266,1 2.494,6 108,9 5,54 4) kulturne skupnosti 328,3 386,8 117,8 0,86 — sofinanciranje RTV — 45,0 — 0,10 5) telesnokulturne skupnosti 189,7 201,8 106,4 0,45 6) skupnosti socialnega skrbstva 311,1 341,7 109,8 0,76 7) skupnosti zdravstvenega varstva 3.349,8 3.731,2 111,4 — od tega- po redni stopnji 3.282,5 3.447,8 — 7,50 drugi dohodki 34.4 246,9 — — prenosi iz rep. in obč. proračunov 32.9 36,5 — 0,08 Skupaj prispevki iz BOD 7.655,6 8.563,4 111,9 18,50 II Prispevki iz dohodka TOZD 1) osnova bruto OD skupnosti zdravstvenega varstva 764,0 839.5 10^,9 1,83 zveza skupnosti za zaposlovanje 64,2 71,3 111,1 0,17 Skupaj 828,2 910,8 110,0 2,00 2) osnova korigirana davčna osnova izobraževalna skupnost Slovenite 1.407,4 1.563,4 111,1 8,20 raziskovalna skupnost Slovenije 297,0 330,0 111,1 1,73 Skupaj 1.704,4 1.893,4 111,1 9,93 Skupaj prispevki iz dohodka TOZD 2.532,6 2.804,2 110,7 • v Skupaj prispevki iz OD in iz dohodka a) brez sredstev za RTV 10.188,2 11.322,6 111,1 b) s sredstvi za RTV Skupnost pokojninskega in invalidskega 10.188,2 11.367,6 111,6 zavarovanja v SR Sloveniji 5.577,9 7.052,0 126,4 Skupnost starostnega zavarovanja kmetov Slovenije — 123,3 — Skupaj skupna porabi 15.766.1 18.542,9 117,6 • Prispevne stopnje po 2. allnel 27. člena, po katerih Javljene posebej. se bodo zbirala sredstva v prihodnjih devetih mesecih, bodo ob- 235. Na podlagi petega odstavka 7. člena zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS. št. 39-473/74) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 57. seji dne 27. februarja 1976 sprejel SKLEP o delovnem področju in sestavi komisije Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za odlikovanja 1. člen Komisija Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za odlikovanja (v nadaljnjem besedilu: komisija za odlikovanja): — daje v imenu Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije predsedniku republike predloge za odlikovanja, za katere lahko dajo pobudo družbenopolitične skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije ter društva, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ter državni organi; — v zvezi s predlogi za odlikovanja sodeluje s Predsedstvom SR Slovenije, družbenopolitičnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami, republiškimi upravnimi organi, Glavnim štabom za splošni ljudski odbor, Gospodarsko zbornico Slovenije, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela, z drugimi organizacijami in skup-.nostmi; od njih zahteva mnenja oziroma soglasja k posameznim predlogom, lahko pa da tudi iniciativo za izdelavo konkretnega predloga; — usmerja in usklajuje delo komisij občinskih skupščin za odlikovanja, ter delo komisij za odlikovanja pri temeljnih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah in skupnostih; — skrbi za enotno izvajanje kriterijev in meril, določenih z zakonom o odlikovanjih SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 40/73) ter z dogovorom komisije za odlikovanja Predsedstva SFRJ in komisij za odlikovanja republik in avtonomnih pokrajin, v zvezi z izvajanjem zakona o odlikovanjih SFRJ; — sodeluje s komisijo Predsedstva SFRJ za odlikovanja zaradi usklajevanja mnenj in predlogov za odlikovanja; — skrbi, da se podeljena, odlikovanja slovesno iz-roče in da jih izročajo voljeni ali imenovani funkcionarji družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugi ustrezni funkcionarji; — poroča o svojem delu Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije organom in organizacijam, ki delegirajo svoje predstavnike v komisijo za odlikovanja. 2. člen Komisijo za odlikovanja sestavljajo predsednik podpredsednik in 11 članov. Člani komisije za odlikovanja so; — predstavnik Skupščine SR Slovenije, — trije predstavniki Predsedstva SR Slovenije, — predstavnik Centralnega komiteja ZKS, — dva predstavnika RK SZDL Slovenije, — predstavnik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije, — predstavnik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije. — predstavnik republiške konference Zveze Socialistične mladine Slovenije, — predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije. Predsednika komisije za. odlikovanja imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije izmed svojih članov, podpredsednika pa izmed predstavnikov Predsedstva SR Slovenije. Komisija z^ odlikovanja ima tajnika, ki ga imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. 3. člen Protokol v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije opravlja protokolarne zadeve za potrebe komisije za odlikovanja v skladu s svojim poslovnikom. 4 4. člen Komisija za odlikovanja si v skladu z zakonom o odlikovanjih SFRJ ter z dogovorom komisije za od- likovanja Predsedstva SFRJ in komisij za odlikovanja republik in avtonomnih pokrajin v zvezi z izvajanjem zakona o odlikovanjih SFRJ uredi način dela in izročanje odlikovanj s svojim poslovnikom, ki ga sprejme v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije, potem ko dobi mnenje organov in organizacij, ki delegirajo svoje predstavnike v komisijo za odlikovanja. / St. 020-15/63 Ljubljana, dne 27. februarja 1976. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r. 236. Na podlagi 38 člena zakona o sredstvih za delo upravnih, organov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15-131/73) izdaja republiški sekretar za finance , NAVODILO o načinu sestavljanja zaključnih računov- upravnih organov I. SPLOSNE DOLOČBE « 1. Upravni organi, sodišča, javna tožilstva, javna pravobranilstva in organi za kaznovanje prekrškov ter strokovne službe Predsedstva SR Slovenije, Skupščine SR Slovenije in njenega izvršnega sveta (v nadaljnjem besedilu: upravni organi) zaključijo na koncu tekočega leta svoje poslovne knjige in druge evidence s stanjem na dan 31. decembra in sestavijo za to leto zaključni račun po določbah tega navodila. 2. Stanje sredstev in njihovih virov ugotovijo Upravni organi z inventurnim popisom. 3. Zaključni račun upravnih organov obsega: — bilanco stanja na dan 31. decembra (obrazec I); — zaključni list na dan 31. decembra (obrazec II); — finančni rezultat redne dejavnosti (obrazec III); — pregled doseženih sredstev lastnih dohodkov (obrazec' IV); — zbirni pregled doseženih in uporabljenih sred-• štev za posebne namene (obrazec V); — pregled sredstev za osebne dohodke delavcev, zagotovljenih po družbenem dogovoru (obrazec VI); — pregled izplačanih osebnih dohodkov delavcev (obrazec VII); — pregled odobrenih in porabljenih sredstev po posebngm delu proračuna (obrazec Vlil); — pregled prenesenih sredstev za investicije in sredstev, dodeljenih iz tekoče proračunske rezerve za potrebe, ki niso bile predvidene v načrtu (obrazec IX); — primerjalne kazalce o razporejanju doseženega dohodka in poslovnem uspehu (obrazec BU-OD/75): — poročilo o delu. II. SESTAVA ZAKLJUČNEGA RAČUNA L Bilanca stanja na dan 31.' decembra Podatke na obrazcu I — bilanca stanja na dan 31-decembra — Izpolni upravni organ takole: — pod zap. št. 1—56 vpiše podatke z ustreznih kontov, ki so označeni v stolpcu 2 tega obrazca; — p_od zap. št. 7, 8 in 19 vpiše knjigovodske dopise, obračunane na koncu leta z uporabo amortizacijskih stopenj, ki so predpisane v veljavnih predpisih; — pod zap. št. 11, 12 in 22 vpiše amortizacijo, obračunano in plačano po veljavnih stopnjah, če je bila s predpisi uvedena amortizacija opreme ali stvari skupne porabe; — pod zap. št. 36, 37 in 38 vpiše preplačane zneske svojih obveznosti, če kažejo ustrezni konti iz stolpca 2 tega obrazca zaradi tega preplačila dolgovni saldo; — pod zap. št. 39 izkaže stanje zalog materiala in drobnega inventarja za redno dejavnost, ki je usklajeno z inventurnim popisom; — pod zap. št. 44. 48 in 49 vpiše sredstva, ki jih je po končni razdelitvi z zaključnim računom razporedil v sklade, navedene pod omenjenimi zaporednimi številkami. 2. Zaključni list na dan 31. decembra V obrazec II — zaključni list na dan 31. decembra — vpiše upravni organ stanje na vseh predpisanih analitičnih oziroma sintetičnih kontih in sicer po vrsti, kot je to predpisano v pravilniku o knjigovodstvu in kontnem planu upravnih organov. , Upravni organ mora v obrazcu II izkazati seštevek za vsak razred kontov iz kontnega plana. Tako izkazane seštevke po razredih vpiše v zbirno rekapitulacijo obrazca II. Vse konte, ki jih je odprl ob razčlenitvi bilance na konte ali med letom, vpiše upravni organ zaporedoma v ta obrazec, ne glede na to. ali konti izkazujejo kakšno stanje (saldo), ali pa so izravnani. 3. Finančni rezultat redne dejavnosti v letu • Na obrazcu III — finančni rezultat redne dejavnosti v letu izkaže upravni organ: obračun doseženih in uporabljenih sredstev za redno dejavnost ter dokončno razdelitev teh sredstev za osebne dohodke, za sklade, za prenos v naslednje leto in za vplačilo v proračun V obrazec III vpiše upravni organ po len j igo vedskih podatkih z ustreznih kontov; — pod zap. št. 1 — prenesena sredstva, ki jih je pri končni razdelitvi po zaključnem računu za prejšnje leto razporedil za financiranje redne dejavnosti v naslednjem letu: pod to zaporedno številko izkaže začetno stanje na kontu 702: — pod zap. št. 2 — sredstva, prenesena med letom iz proračunu družbenopolitične skupnosti na njegov žiro račun kot sredstva za redno dejavnost in sicer: posebej za osebne dohodke in posebej za materialne stroške. Pod to zaporedne številko izkaže stanje sredstev, prenesenih iz proračuna v tekočem letu, ki je izkazano na terjatveni strani konta 700; — pod zaporedno št. 3 — upravni organ ne izpolnjuje stolpcev 4 in 5. temveč sestavi poseben pregled morebitnih lastnih dohodkov in ga priloži temu obrazcu; — pod zap. št. 4 — izredne dohodke, izkazane na kontu 780; — med doseženimi sredstvi za redno dejavnost upravni organ v zaključnem računu ne izkaže terjatev, ki mu niso bile plačane do 31. decembra tekočega leta; — pod zap. št. 6 — nabave potrošnoga materiala in drobnega inventarja; pod to zaporedno številko izkaže stanje, ki ga na koncu leta izkazuje konto 712, — pod zap. št. 7 in 8 — opravljene proizvodne in neproizvodne storitve, ki se po 9. členu zakona o sredstvih za delo upravnih organov v SR Sloveniji štejejo za materialne stroške in so izkazane na kontu 713. kot tudi opravljene storitve gospodarskih dejavnosti manjšega obsega, izkazane na kontu 760; — pod zap. št. 9 — razne druge stroške, ki niso izkazani pod zap. št. 6, 7 in 8 tega obrazca, pa so evidentirani na kontu 714, na posebnih analitičnih kontih sintetičnega konta 760 za stroške z gospodarskimi dejavnostmi manjšega obsega in na kontu 781 za izredne izdatke upravnega organa; — pod zap. št. 10 — amortizacijo —, obračunano za tekoče leto. Ce je družbenopolitična skupnost s svojimi predpisi vpeljala amortizacijo opreme pod to zaporedno številko, izkaže upravni organ stanje obračunane amortizacije, ki ga na koncu leta izkazujeta konto 715 za nepremičnine in opremo, in konto 781 za gospodarsko dejavnost manjšega obsegg; — pod zap. št, 12 — znesek, za kolikor se zmanjšajo dejanski izdatki, kadar izvrši iz svojih sredstev sodno odločbo o prisilni izterjavi terjatev (ter drugih obveznosti), ki obremenjujejo proračunska sredstva družbenopolitične skupnosti; — pod zap. št. 13 — sredstva, ki jih po svojem zaključnem računu na podlagi dokončne razdelitve sredstev za redno dejavnost nameni za osebne dohodke in osebne prejemke, ki obremenjujejo materialne stroške, za sklade, za prenos v naslednje leto in za vplačilo v proračun. — pod zap št. 14 do 18 — obračunane akontacije osebnih dohodkov ,in drugih oblik osebnih prejemkov z ustreznimi prispevki iz osebnega dohodka in na podlagi osebnega dohodka z vštetim 31. decembrom tekočega leta; — pod zap. št. 18 — obračunane osebne prejemke, ki obremenjujejo materialne stroške v smislu določb družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma. Pod ustreznimi zaporednimi številkami 14 do 18 je treba izkazati tudi izplačila osebnih dohodkov, ki izvirajo iz prejšnjih let. pa so bila izračunana in poravnana šele v tekočem letu; — pod zap. št. 19 — razliko med akontacijami osebnih dohodkov, obračunanimi du 31. decembra tekočega leta in doseženimi osebnimi dohodki, ki jo je treba izplačati delavcem po sklepu o dokončni razdelitvi po zaključnem računu, če so med letom izplačane akontacije osebnih dohodkov manjše od skupnega zneska osebnih dohodkov iz dokončne razdelitve sredstev za redno dejavnost po zaključnem računu za tekoče leto. S tem zneskom morajo biti zajeti tudi prispevki iz osebnega dohodka in na podlagi osebnega dohodka; — pod zap. št. 22, 23 in 24 — sredstva, ki jih je z zaključnim računom za tekoče leto na podlagi dokončne razdelitve sredstev za redno dejavnost razporedil v te sklade; — pod zap. št. 26 — ustrezni del sredstev za redno dejavnost, ki jih prenaša v naslednje leto za izpolnjevanje nalog, za katere so mu bila ta sredstva zagotovljena, ki pa jih do 31. decembra tekočega leta še ni izvršil; — pod zap. št. 27 — neporabljeni del sredstev za redno dejavnost, ki ga po lastni odločitvi vrača v proračun ; — pod zap. št. 29 do 33 — podatke o stanju neporavnanih obveznosti na dan 31. decembra; — pod zap. št. 34 do 36 — podatke o porabi sredstev iz skladov po posameznih namenih. 4. Pregled doseženih sredstev lastnih dohodkov V obrazec IV — pregled doseženih sredstev lastnih • dohodkov — vpiše upravni organ promet, razporeditev in stanje doseženih sredstev lastnih dohodkov, ki jih je dosegel s svojo dejavnostjo, in jih v celoti vplačuje v proračun kot posebno obliko dejavnosti: — pod zap. št. 1 — knjigovodske podatke o dolžnem saldu na kontu 120; — pod zap. št. 2 — celotno realizacijo po izdanih fakturah v tekočem letu; — pod zap. št. 4 — dolgovm saldo prometa na kontu 120; — pod zap. št. 5 — znesek skupne realizacije v tekočem letu; • — pod zap. št. 6 — skupne zneske izterjanih lastnih dohodkov; — pod zap. št. 9 — stanje sredstev na dan 31. 12. prejšnjega leta po izpisku SDK: *— pod zap. št. 10 — sredstva evidentirana na računu; — pod zap. št. 15 — saldo na računu pri SDK. 5. Zbirni pregled doseženih in uporabljenih sredstev za posebne namene Na obrazcu V — zbirni pregled doseženih in uporabljenih sredstev za posebne namene, tekaže upravni organ sredstva, ki so mu bila zagotovljena za posebne namene, ne glede na to, ali jih uporablja za posebne namene, - oziroma, ali jih uporablja za* svoje posebne naloge ali pa je samo njihov nosilec in jih razporeja naprej. ' \ Zbirni pregled doseženih in uporabljenih sredstev za posebne namene izkaže upravni organ zbirno za vse pozicije na obrazcu IV. V obrazec IV — zbirni pregled doseženih in uporabljenih sredstev za posebne'namene, vpiše upravni organ: — pod zap. št 1 — neuporabljena sredstva, prenesena iz prejšnjega leta, če je v zakonu ali drugem predpisu določeno, da se neporabljena sredstva upravnega organa prenesejo in uporabijo v naslednjem letu; pod to zaporedno številko izkaže upravni organ znesek, ki ga ima vknjiženega na posebnem analitičnem kontu 105, oz. začetno, stanje, ki ga ima vknj iženega na ustreznem analitičnem kontu sintetičnega konta 721 v tekočem letu; — pod zap. št. 2 — sredstva, ki so mu bila nakazana za posebne namene v proračunu za tekoče leto. in jih je dobival naravnost iz proračuna; pod to zaporedno številko izkaže upravni organ zneske, vknjižene na posebnih analitičnih kontih sintetičnih kontov 720 in 721, po odbitku na teh kontih knjiženega zneska, prenesenega po zaključnem računu za prejšnje leto; — pod zap. št. 3 upravni organ ne vpisuje podatkov; — pod zap. št. 4 — sredstva iz drugih virov, ki niso izkazana pod zap. št. 1 do 3 tega obrazca, ki pa , so evidentirana na posebnih analitičnih kontih sintetičnega konta 721; — pod zap. št. 6 do 18 — porabo sredstev, razčlenjeno pu vrstah posebnih namenov; poraba teh sredstev je evidentirana na posebnih analitičnih kontih skupine 73 (brez konta 739); — pod zap št. 23 — sredstva, namenjena za prenos v naslednje leto, če je bilo v zakonu določeno, da se smejo sredstva za posebhe namene, ki ne bodo porabljena. uporabiti v naslednjem letu, pot to zaporedno številko izkaže upravni organ znesek, ki jo vknjižen na dolgovm strani konta 739; — pod zap. št. 24 — neporabljena denarna sredstva za posebne namene, vknjižena na dolgovni strani konta 739, ki jih po preteku tekočega leta prenaša v proračun; — pod zap. št. 26 do 33 — podatke o neporavnanih obveznostih na dan 31. decembra. 6. Pregled sredstev, zagotovljenih za osebne dohodke delavcev po družbenem dogovoru V obrazec VI — pregled sredstev, zagotovljenih za osebne dohodke delavcev po družbenem dogovoru in samoupravnem sporazumu, izkaže upravni organ podatke o skupnih sredstvih, prejetih iz proračuna za osebne dohodke delavcev v skladu z družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom o usklajevanju delitve dohodka, sredstev za osebne dohodke in drugih prejepikov delavcev v upravnih organih v tekočem letu, povprečje osebnih dohodkov in število zaposlenih delavcev na koncu leta po posameznih strokovnih izobrazbah in kvalifikacijah delavcev. V obrazec VI vpisuje upravni organ: — v stolpec 4 — skupno število mesecev — delavčevi po katerih so mu bila sredstva zagotovljena v proračunu, to je za vse leto, za delavce, ki so bili na delu na dan 1. 1. tekočega leta in v delovnem razmerju vse 'eto, za nove delavce od datuma njihovega nastopa na delo oziroma za delavce, katerim je prenehalo delo pri upravnem organu, do dneva njihovega odhoda. Število mesecev — delavcev za delavce, ki so med letom postali delavci upravnega organa, pziroma sc odšli, se. izračuna tako, da se število koledarskih dni brez dni tedenskega počitka (nedelje), od datuma nastopa dela ozirom do datuma odhoda, za zadevni mesec deli s skupnim številom koledarskih dni, brez dni tedenskega počitka (nedelje), v mesecu, v katerem je nastala sprememba. Dobljeni rezultat se izkaže z dvema decimalkama in prišteje k izračunanemu številu mesecev — delavcev, ki jih je delavec prebil na delu med letom. Število mesecev — delavcev se izračuna najprej na posamezne -delavce, nato pa se dobljeni seštevki razvrstijo po posameznih podskupinah in kategorijah delovnih mest iz stolpca 3; — v stolpec 5 — skupen čisti znesek osebnih dohodkov za vse leto, odobren upravnemu organu po ustreznih kategorijah delavcev; — v stdlpec 6 — letni čisti znesek osebnih dohodkov, odobren upravnemu organu za osebne dohodke za posebne delovne pogoje; — v stolpec 7 — letni čisti znesek osebnih dohodkov, odobren upravnemu organu za minulo delo delavcev; — v stolpec 8 — skupen čisti znesek iz zagotovljenih srtedstev za osebne dohodke, ki niso zajeti v stolpcih 5 do 7; — v stolpec 10 — povprečje osebnega dohodka delavcev. ki se zagotavlja v proračunu DPS glede na strokovno izobrazbo in kvalifikacijo delavcev iz stolpca 2; — v stolpcu 11 in 12 — število zaposlenih delavcev po posameznih podskupinah delavcev iz stolpca 3. Število delavcev na koncu preteklega leta se izkaže v stolpcu 11. kol stanje na koncu tekočega leta pa v stolpcu 12. 7. Pregled izplačanih osebnih dohodkov delavcev Obrazec VII — Pregled izplačanih osebnih dohodkov delavcev v tekočem letu izpolni upravni organ po podatkih iz posebnih evidenc o izplačanih osebnih dohodkih delavcev. V obrazcu VII izkaže upravni organ izplačila v tekočem letu, ne glede pa to, na katero obračunsko obdobje se nanašajo, in ne glede na to, ali so mu bila sredstva zagotovljena za redno dejavnost ali s sredstvi za posebne namene. V obrazec Vil vpiše upravni organ: — v stolpec 3 — skupno število mesecev — delavcev, ki ga izračuna tako, kot je določeno v 6. točki tega navodila. Od tako izračunanega števila je odšteti ustrezno število mesecev — delavcev za dneve, ki jih je delavec prebil na bolezenskem dopustu, katerih izplačilo obremenjuje skupnosti zdravstvenega zavarovanja, za dneve na neplačanem dopustu, za dneve opravljanja družbenih funkcij, katerih izplačilo obremenjuje organe družbenopolitičnih skupnosti, in za druge dneve, katerih izplačilo ne obremenjuje upravnega organa; — v stolpec 4 — število mesecev — delavcev, izračunano na podlagi dejanskega števila efektivnih ur na delu, daljšem od polnega delovnega časa, na delu ob dnevih tedenskega počitka, državnih praznikih in na nočnem delu. Skupno število efektivnih ur mod letom, doseženih na navedeni način po posameznih delavcih Se poveča: — za podaljšano delo za 50”/o; — za delo ob dnevih tedenskega počitka in državnih praznikih za 100%, za nočno delo pa še za 15%. Tako povečane efektivne ure se delijo s skupnim številom ur, izračunanih po času, ugotovljenem za posameznega delavca v stolpcu 3 (skupno število koledarskih dni, brez dni tedenskega počitka — nedelje, pomnoženo s 7 urami). Tako izračunani rezultat pomeni število delavcev za dopolnilno delo in ga je potrebno izkazati z dvema decimalkama. Število delavcev se izračuna najprej posamezno, nato pa sešteje in vpiše po kategorijah zaposlenih delavcev iz stolpca 2; — v stolpec 5 — 8 — skupen znesek izplačanih osebnih dohodkov v tekočem letu se vpišejo izplačila za zadevna delovna mesta, in sicer za sredstva, zagotovljenega po količniku v stolpcu 5, za zneske, ki presegajo sredstva, zagotovljena po količniku, pa v stolpec 6; — v stolpec 10 — izplačila po delitvi sredstev za osebne dohodke po zaključnem računu prejšnjega leta, ki so bila izplačana med letom; — v stolpec 11 — podatke o izplačanih nadomestilih za delo, daljše od polnega, delovnega časa, za delo ob dnevih tedenskega počitka in državnih praznikih in za nočno delo; — v stolpec 12 — vsa druga izplačila, ki niso zajeta v predhodnih stolpcih. 8. Pregled odobrenih in porabljenih sredstev po posebnem delu proračuna V obrazec VIII — pregled odobrenih in porabljenih sredstev po posebnem delu proračuna — vpiše upravni organ: — v stolpec 3 — opis glavnih in natančnejših namenov, pri čemer mora izkazati vmesne seštevke za redno dejavnost (07-2-1), za posebne namene (07-2-2) in splošne družbene potrebe (07-2-3). Prav tako mora izkazati vmesne seštevke tudi za druge glavne namene (investicije 14 do 2 ipd.); — v stolpec 4 do 7 — sredstva, odobrena po proračunu, z vsemi poznejšimi spremembami; — v stolpca 8 in 9 — podatke o knjigovodski evidenci, pri čemer izkaže v stolpcu 8 sredstva, ki so mu bila nakazana iz proračuna, v stolpcu 9 pa skupna porabljena sredstva za ustrezno pozicijo; — v stolpce 10 do 12 — neporabljena sredstva za ustrezno pozicijo; Tudi pri sredstvih za redno dejavnost (07-2-1) izkaže upravni organ v stolpcih 10 in 11 neizkoriščena sredstva, ki se prenesejo za enake namene v naslednje leto (konto 702). 9. Pregled prenesenih sredstev za Investicije in sredstev, dodeljenih iz proračunske rezerve za potrebe, ki niso bile predvidene v načrtu. Upravni organ izpolni obrazec IX — pregled prenesenih sredstev za investicije in sredstev, dodeljenih iz proračunske rezerve za potrebe, ki niso bile predvidene v načrtu po knjigovodski evidenci, izkazani na kontih skupin 72 in 73; v omenjeni obrazec vpiše: — v stolpec 3 — zneske iz prejšnjega leta prenesenih sredstev za investicije; — v stolpec 4 — zneske sredstev, odobrenih iz proračunske rezerve, in sicer za vsak namen posebej. 10. Primerjalni kazalci o razporejanju doseženega dohodka in poslovnem uspehu (obrazec BU-OD/75) Obrazec BU-OD/75 sestavi upravni organ na način, ki je naveden v odredbi o metodi za izkazovanje, za primerjanje in za kontrolo izvajanja samoupravnih sporazumov o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in ža delitev sredstev za osebne dohodke (Urad-' ni list SRS, št. 29-1470/75) in na način, kot je določeno s tem navodilom. V obrazec BU-OD/75 vpiše upravni organ: — v stolpec 4: podatke za prejšnje leto, ki so izračunani na enak način kot podatki v stolpcu 5 za tekoče leto; — v stolpec 4 pod zap. št. 9 (dogovorjena sredstva za osebne dohodke po samoupravnem sporazumu in družbenem dogovoru): izplačana sredstva za osebne dohodke po samoupravnem sporazumu in družbenem dogovoru za prejšnje leto. V obrazcu BU-OD/75 navedene označbe pod zap. št. 9, 24, 25, 31, 32, 34 in 36 pomenijo zaporedno številko iz obrazca BU-OD/75. V obrazec BU-OD/75 vpiše upravni organ: — pod zap. št. 41: »dogovorjena sredstva za osebne dohodke po sporazumu«, znesek, ki se izračuna na podlagi določb veljavnega samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in določb družbenega dogovora. Izračun dogovorjenih sredstev za osebne dohodke je treba prikazati na zadnji strani obrazca BU-OD/75; — pod zap. št. 43- »poprečno število pogojno nekvalificiranih delavcev« ki se izračuna tako, da se pomnoži število zaposlenih delavcev s kvalifikacijskim količnikom, katerega izračun je predpisan z metodologijo za izpolnjevanje obrazca »OD« (Uradni list SRS, št. 2/75). Kvalifikacijski količnik je število, ki pove, kolikokrat je število pogojno nekvalificiranih delavcev večje od števila zaposlenih delavcev. Kvalifikacijski količnik se ugotavlja enkrat za vse leto. Zaposleni delavci — letno povprečje, izračunano po stanjih konec posameznih mesecev preteklega leta in tekočega leta (ali izračunani po opravljenih urah) — se razvrstijo v osem obračunskih skupin glede na strokovno usposobljenost. ki jo splošni akt upravnega organa zahteva za delovna mesta na katerih delajo in sicer: po skupinah: I. brez kvalifikacije; II. priučitev za določena dela in poklice; III. poklicna šola; IV. srednja šola oziroma visoka kvalifikacija: V višja šola; VI. visoka šola; VII. magistratura oziroma priznana specializacija; VIII. doktorat znanosti. Faktorji, s katerimi se pomnoži število delavcev, razvrščenih po posameznih skupinah, so: 1-1,00; 11-1,13; 111-1,18; IV-2,13; V-2,50; VI-3,13; VII-3.38; VIII-3,75. Zmnožki števila zaposlenih po obračunskih skupinah s takimi faktorji za skupine pomenijo število pogojno nekvalificiranih delavcev v posameznih obračunskih skupinah, vsotah zmnožkov vseh osmih obračunskih skupin pa število pogojno nekvalificiranih delavcev upravnega organa. Količnik, ki gi dobimo z de-, ljenjem skupnega števila pogojno nekvalificiranih delavcev s številom zaposlenih delavcev (po stanju ali po opravljenih urah v prejšnjem letu in posebej za-tekoče leto) je kvalifikacijski količnik (oznaka KK). Kvalifikacijski količnik se lahko popravi med letom, če se spremeni struktura zaposlenih. 11. Poročilo o delu Poročilo o delu mora zajeti zlasti podatke: o Izvrševanju delovnega programa ter o elementih, ki so pripomogli, da je upravni organ delovni program izvršil, ali so bili vzrok, da ga ni izvršil; o skladnosti sredstev. odobrenih upravnemu organu V proračunu družbenopolitične skupnosti z nalogami, ki so mu bile naložene; o staniu in gibanju skladov upravnega organa in o uporabi njihovih sredstev med letom; o merilih in dokončni razdelitvi sredstev za redno dejavnost po zaključnem računu na osebne dohodke in sklade; o stanju kadrov in o delovnih pogojih ter druge podatke, ki so pomembni za delo upravnega organa. III. SPREJETJE IN PREDLOŽITEV ZAKLJUČNEGA RAČUNA Zaključni*račun upravnega organa za tekoče leto ' sprejmeta predstojnik upravnega organa in svet delovne skupnosti najpozneje do 31. januarja naslednjega leta. Ko predstojnik upravnega orgna in svet delovne skupnosti sprejmeta zaključni račun, mora upravni organ predložiti sprejeti zaključni račun v enem izvodu za proračun pristojnemu upravnemu organu družbenopolitične skupnosti in v dveh izvodih službi družbenega knjigovodstva, pri kateri ima žiro račun — najpozneje do 20. februarja naslednjcea leta. Poleg izpolnjenih obrazcev I—IX in obrazca BU-OD/75, mora upravni organ predložiti k zaključnemu računu še tele preglede: — pregled izvršitve finančnega načrta; ■ — pregled v proračunu vplačanih dohodkov; — pregled izvršitve predračuna o uporabi sredstev za posebne namene; — podatke o rezultatu revalorizacije na obrazcu »PR« v smislu 5. člena pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o ugotavljanju, izkazovanju in razporejanju rezultatov revalorizacije osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe uporabnikov družbenih sredstev (Uradni list SFRJ, Št. 59/75); — poročilo o delu IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 1. Obrazci I—IX in obrazec BU-OD/75, ki 60 navedeni v določbah tega navodila, so objavljeni skupaj s tem navodilom in so njegov sestavni del. 2. Ne glede na določbe III. poglavja tega navodila je treba zaključni račun upravnega organa za leto 1975 sprejeti najkasneje do 21^ marca 1976, službi družbenega knjigovodstva pa ga predložiti najkasneje do 31. marca 1976. 3. Z dnem, ko začne veljati to navodilo, neha veljati navodilo o načinu sestavljanja zaključnih računOv upravnih organov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 4/74 in 4/75). 4. To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-6/76 Ljubljana, dne 24. febnaarja 1976. , Republiška sekretarka za finance Milica Ozbič, dipl. oec. 1. r. St. 6 — 11. III. 1976 URADNI LIST SRS Stran 285 Upravni organ Kraj - -... SR Slovenija Obrazec I / ' Bilanca stanja na dan 31. decembra 197 Zap. St. Skupina ali konto OPIS ZNESEK iz prejšnje- Iz tekočega leta ga leta 1 2 z s 4 5 A. AKTIVA I. SREDSTVA OPREME IN NEPREMIČNINE 1 000 Zemljišče 2 001 Gradbeni objekti 3 003 Sredstva opreme 4 004 Skupna sredstva opreme in nepremičnine 5 005, 006, 008 Druga sredstva 6 VSEGA SREDSTVA OPREME IN NEPREMIČNINE (1 do 5) 7 010 Popravek vrednosti nepremičnin 8 011 Popravek vrednosti opreme „ 9 010, 011 VSEGA POPRAVEK VREDNOSTI NEPREMIČNIN IN OPREME (7 + 8) 10 SEDANJA VREDNOST NEPREMIČNIN IN OPREME (6—9) II. DENARNA SREDSTVA NA IZLOČENEM RAČUNU PRI SLUŽBI DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA ii 020 Denarna sredstva za nepremičnine .12 021 Denarna sredstva sklada opreme 13 020, 021 VSEGA DENARNA SREDSTVA NA IZLOČENEM RAČUNU (11 + 12) III. SREDSTVA SKUPNE PORABE 14 040 Zemljišče skupne porabe 15 041 Gradbeni objekti skupne porabe 16 042 Oprema skupne porabe 17 047 Skupna sredstva skupne porabe 18 VSEGA (14 do 17) 19 049 Popravek vrednosti sredstev skupne porabe 20 SEDANJA VREDNOST SREDSTEV SKUPNE PORABE (18—19) 21 046 Sredstva skupne porabe v gradnji ali izdelavi 22 048 Denarna sredstva sklada skupne porabe • 23 del 045 Terjatve in druge pravice iz sredstev skupne porabe — krediti in posojila delavcem x 24 del 045 Terjatve in druge pravice iz sredstev skupne porabe i — druge terjatve IV. SREDSTVA STALNE REZERVE 25 080 Sredstva stalne rezerve V SREDSTVA V OBRAČUNU 26 100 Sredstva na žiro računu — za redno dejavnost Stran 286 URADNI LIST SRS Št. 6 — 11. III. 1976 . Zap. št. Skupina ali konto OPIS ZNESEK iz prejšnje- iz tekočega leta ga leta 1 2 3 4 5 27 105 Sredstva na računu pri službi družbenega knjigovodstva za posebne namene 28 108 Druga izločena sredstva , 29 110 Blagajna . , 30 112, 113 Valute in devize 31 120 Kupci — iz sredstev za redno dejavnost 32 121 Kupci — iz sredstev za posebne namene 33 13 Druge terjatve 34 16 Razmerja med enotami v upravnem organu 35 19 Aktivne časovne razmejitve 36 del 20 in 27 Preplačila dobaviteljev m druge preplačane obveznosti iz sredstev za redno dejavnost 37 del 20 in 27 Preplačila dobaviteljev in druge preplačane obveznosti iz sredstev za posebne namene 38 24, 25 Obračunani osebni dohodki in obveznosti iz osebnega dohodki in po osebnem dohodku 39 310, 360, 312, 362 Material in droben inventar za redno dejavnost 40 311, 361 Material in droben inventar za posebne namene 41 VSEGA AKTIVA (10 + 13+20 + 21 do 40) B. PASIVA I. SREDSTVA ZA REDNO DEJAVNOST 42 702 Sredstva za redno dejavnost II. SREDSTVA ZA POSEBNE NAMENE 43 72 Sredstva za posebne namene , III. VIRI SREDSTEV OPREME 44 900 Sklad opreme 45 901 Krediti za nabavo opreme 46 902 Drugi viri • 47 VSEGA VIRI SREDSTEV OPREME (43 do 45) IV. VIRI SREDSTEV NEPREMIČNIN 48 91 Viri sredstev nepremičnin l V. VIRI SREDSTEV SKUPNE PORABE 49 940 Sklad skupne porabe 50 941, 949 Drugi viri sredstev skupne porabe 51 ' VSEGA VIRI SREDSTEV SKUPNE PORABE (48 + 49) VI. VIRI SREDSTEV STALNE REZERVE 52 98 , Rezervni sklad 53 del 20, 27, 13, 120 in 909 VII. DRUGI VIRI Obveznosti do dobaviteljev, druge obveznosti in preplačila kupcev iz sredstev za redno dejavnost / 1 2 3 4 5 54 del 20, 27, 13, 121 in 909 Obveznosti do dobaviteljev, druge obveznosti in preplačila kupcev iz sredstev ^za posebne namene 55 16 in 29 Razmerja med enotami v upravnih organih ter pasivne časovne razmejitve 56 24 in 25 Obračunani osebni dohodki in obveznosti iz osebnega dohodka in po osebnem dohodku ■ i 57 VSEGA PASIVA (42 + 43 + 47 + 48 + 51 do 56) 1 - Dne ..— Vodja 197 računovodstva: Predsednik sveta delovne skupnosti: Predstojnik upravnega organa: Upravni organ Krnj Obrazec II > Zaključni list na dan 31. decembra 197 i K O N TO „ ■ . . . Promet uu «. i< • „tupi-it promet v te- Začetno stanje 1. ja- ja do 31. decemor. kočem letu z začet- nuarja tekočega leta tekočega leta met nlrn stanjem začetnega stanja stanje na dan 31. decembra tekočega leta V) dolguje terja dolguje terja dolguje terja dolguje terja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 REKAPITULACIJA Razred 0 Razred 1 Razred 2 Razred 3 Razred 7 Razred 9 VSEGA SKUPAJ: Dne __________________________— 197____ Predsednik Predstojnik Vodja računovodstva: sveta delovne skupnosti: upravnega organa: Upravni organ -------------------------------— Obrazec III SR Slovenija................................. Finančni rezultat redne dejavnosti v letu 197____ Zap. St. Skupina ali konto ELEMENTI ZNESEK Iz prejšnje- iz tekočega leta ga leta I 2 3 4 5 I SREDSTVA 1 702 Sredstva, prenesena po zaključnem računu iz prejšnjega leta za financiranje redne dejavnosti 2 700 Sredstva iz proračuna od tega: — za osebne dohodke — za materialne stroške Z&p. št. Skupina ali konto ELEMENTI ZNESEK iz prejšnjega Iz tekočega leta leta 1 2 3 \ 4 5 3 701. 750 Sredstva lastnih dohodkov, ki se uporabljajo kot sredstva za redno dejavnost 4 780 Izredni dohodki 5 VSEGA SREDSTVA (1 do 4) 6 712 in del 760 II. PORABA SREDSTEV Nabava potrošnega materiala in drobnega inventarja j 7 del 713 del 760 Stroški proizvodnih storitev 8 del 713 del 760 StroSki neproizvodnih storitev 9 del 714 del 762 in 781 Razni drugi stroški 10 715, 761 Amortizacija • ) 11 VSEGA PORABLJENO (6 do 10) 12 208 Del stroškov (obveznosti) plačanih neposredno iz proračuna ) 13 SREDSTVA ZA RAZDELITEV (5—11 + 12) 14 del 710 del 765 III. RAZDELITEV SREDSTEV Obračunane akontacije osebnih dohodkov, s prispevki iz osebnega dohodka in po osebnem dohodku 15 del 710 del 765 Obračunani osebni dohodki s prispevki iz osebnega dohodka in po osebnem dohodku za delo, daljše' od polnega. delovnega časa 16 del 711 del 765 Obračunani osebni dohodki s prispevki iz osebnega dohodka in po osebnem dohodku za dopolnilno delo 17 del 711 del 765 Obračunani osebni prejemki s prispevki iz osebnega dohodka in po osebnem dohodku iz civilno pravnega razmerja 18 del 711 del 765 Osebni prejemki, ki obremenjujejo materialne stroške 19 246 Doseženi, toda neizplačani osebni dohodki s prispevki iz osebnega dohodka in po osebnem dohodku 20 208 Obveznosti za davke in prispevke iz dohodka (sredstev) delovne skupnosti 21' VSEGA RAZPOREJENO ZA OSEBNE DOHODKE, DAVKE IN PRISPEVKE (14 do 20) 22 Za sklad opreme 23 940 Za sklad skupne porabe 24 980 Za rezervni sklad 25 VSEGA ZA PRENOS V SKLADE (22 + 23 + 24) 26 702 Za prenos v naslednje leto 27 208 Za prenos v proračun 28 791 VSEGA RAZPOREJENO (21 + 25 do 27) IV. STANJE NEPORAVNANIH OBVEZNOSTI NA DAN 31. DECEMBRA 29 Za osebne dohodke 1 2 3 4 5 30 Za materialne stroške 31 Iz sklada opreme: — obveznosti za nabavljeno opremo — dospele obveznosti za anutitete , 32 Iz sklada skupne porabe — obveznosti za nakup in gradnjo stanovanj — obveznosti za nabavo sredstev skupne porabe — obveznosti za anuitete 33 Druge obveznosti 34 V. TROŠENJE SREDSTEV SKLADOV Izplačila iz sklada opreme: — za nabavo opreme — za odplačilo anuitet — drugo 35 Izplačila iz sklada skupne porah« — dela za stanovanjsko izgradnjo: — za stanovanjsko izgradnjo — drugo i 36 Izplačila iz sklada skupne porabe — splošni del: — za stanovanjsko izgradnjo — povračila za letni dopust delavcev — povračila za stroške družbene prehrane — drugo Dne - 197 Vodja računovodstva: % / Predsednik sveta delovne skupnosti: 4 Predstojnik upravnega organa: Upravni organ Kraj SR Slovenija - — Obrazec IV Pregled doseženih sredstev lastnih dohodkov v letu 197 _____ Zap St. Skuplha ali konto ZNESEK , O PIS lz prej5njega ^ tekočega leta leta 1 2 3 4 5 I. REALIZACIJA LASTNIH DOHODKOV i 120 (290) Saldo neizterjanih terjatev od kupcev na dan 31. decembra prejšnjega leta 2 770 Doseženi promet v tekočem letu 3 — Vsega (1+2) 4 120 (290) Saldo neizterjanih terjatev od kupcev na dan 31. decembra tekočega leta 5 108 (802) Plačana realizacija lastnih dohodkov (3—4) II. RAZPOREDITEV LASTNIH DOHODKOV 6 779 (208) Sredstva lastnih dohodkov za vplačilo v proračun 7 779 (701) Sredstva lastnih dohodkov za redno dejavnost 8 — VSEGA (6 + 7) III. PROMET NA EVIDENČNEM RAČUNU PRI SDK (račun 845) 9 108 (208) Stanje na dan 31. decembra prejšnjega leta 1 2 3 4 5 10 108 (208) Pritok sredstev v tekočem letu 11 — VSEGA (9 + 10) • 12 108 (208) Vplačano v proračun 13 108 Preneseno na žiro račun organa 14 — VSEGA (12 + 13) 15 J08 (208) Stanje na dan 31. decembra tekočega leta (11—14) Dne 197 Predsednik Predstojnik Vodja računovodstva: sveta delovne skupnosti: upravnega organa: Upravni organ Obrazec V Kraj SR Slovenija - - - Zbirni pregled doseženih in uporabljenih sredstev za posebne namene v letu 197 Zap. * St. ZNESEK OPIS iz prejšnjega iz tekočega Itta leta 1 2 3 4 I. SREDSTVA i Sredstva, prenesena iz prejšnjega leta 2 Skupna s proračunom tekočega leta nakazana sredstva ( 3 Sredktva iz lastnih dohodkov 4 Sredstva iz drugih virov 5 Vsega sredstva (1 do 4) II. UPORABA SREDSTEV • 6 Nabava potrošnega materiala in drobnega inventarja ter izvršene proizvodne storitve 7 Investicijska vlaganja 8 Izplačani osebni dohodki s prispevki (davki) 9 Izplačani osebni prejemki s prispevki 10 Izplačane štipendije 11 Gotovinska izplačila prebivalstvu iz naslova socialnih dajatev, vštcvši nastanitev otrok in odraslih pri drugih družinah 12 Gotovinska izplačila iz naslova pravic borcev 13 Druga gotovinska izplačila prebivalstvu 14 Intervencije v gospodarstvu 15 Stroški zdravstvenega varstva, ki obremenjujejo proračun 16 Stroški nastanitve odraslih in otrok v zavodih 17 Druge neproizvodne storitve 18 Drugi stroški in prenosi 19 Vsega uporabljena sredstva (6 do 18) od tega izplačano: 20 — po upravnem organu 21 — neposredno Iz proračuna 22 23 24 Neporabljena sredstva (5— od tega: — prenos v naslednje leto — prenos v proračun 25 Več uporabljena sredstva — obveznost, ki se prenese v naslednje leto (19 — 5) III. NEPORAVNANE OBVEZNOSTI NA DAN 31. DECEMBRA 26 Za osebne dohodke 27 Za materialne stroške 28 Za nabavljeno opremo in stvari skupne porabe 29 Za dospele anuitete 30 Druge obveznosti za investicije 31 Obveznosti za zdravstveno varstvo občanov 32 Za intervencije v gospodarstvu (regresi, kompenzacije ipd.) 33 Druge obveznosti 34 Vsega (26 do 33) Dne ........................... 197 Vodja računovodstva: Predsednik sveta delovne skupnosti: Predstojnik upravnega organa: Upravni organ.....—-------------------------— obrazec VI SR Slovenija ............—.................... Pregled sredstev za osebne dohodke delavcev, zagotovljenih po družbenem dogovoru za leto 197 — v čistih zneskih brez par — S d ca N Kategorija delovnih mest s E > o JS 551 Sredstva za osebne dohodke, zagotovljena v proračunu fedewlje Število delavcev na koncu leta § O o ci i 9. e posebni de pogoji •S S 3 .5 E •§ V) (ti tuO 5 d c o w in > povprečje osebnega dohodka a 23 SKUPAJ (3 + 18 + 22) XX \ .... 197 t . Vodja računovodstva: Predsednik sveta delovne skupnosti: ■ , ) Predstojnik upravnega organa: Upravni organ ..............................— Obrazec VII Kraj ......................................... SR Slovenija ................................. Pregled izplačanih osebnih dohodkov delavcev v letu 197......... - v dinarjih brez par — O S n N Število mesecev — delavcev Akontacija osebnih dohodkov Kategorizacija delovnih mest 3 •S E c fll 5 i| ■SA ISl »M 3 E 4 oph 3 o 5l> |e> M ll s!!:« Ha: !|1 !!! iN il s i% - g 0-0 ec n N 3 -v 5 |asf o £ o Povprečje osebnega dohodka 'tl So o a •°o ES A&. p * + ■o c 3 po osebne hodku iz ca 9 (9:3) po osebne hodku iz ca 13 (13:: Izplačal osebni Skupaj (9+10 + 12 13 14 15 I FUNKCIONARJI 1 Funkcionarii. ki jih voli al imenuje Skupščina SR Slov. 2 Funkcionarji, kd jih postavlja Izvršni svet Skup. SRS 3 Vsega I (1 + 2) II. DELAVCI PO STROKOVNI IZOBRAZBI IN KVALIFIKACIJI 4 Visoka strokovna izobrazba 5 Višja strokovna izobrazba 6 Srednja strokovna izobrazba 7 Nižja strokovna izobrazba 8 Visokokvalificirani 9 Kvalificirani 10 Polkvalificirani H Brez kvalifikacije , 12 Vsega II (4 do 11) III. PRIPRAVNIKI PO STROKOVNI IZOBRAZBI 13 Visoka strokovna izobrazba 14 Višja strokovna izobrazba 15 Srednja strokovna izobrazba 16 Vsega III (13 do 15) 17 IV. SKUPAJ (1 +11 +III) 18. V. PRISPEVKI OBRAČUNANI NA OSEBNE DO-HODKE 19 VI. SKUPAJ (IV + V) Dne 197... * V°d>a računovodstva: Predsednik sveta delovne skupnosti: Predstojnik upravnega organa: Upravni organ ............................----------- Obrazec VIII Kraj ------------------------------u...............— SR Slovenija -------------------------------------- Pregled odobrenih in porabljenih sredstev po posebnem delu proračuna za leto 197....... 1 — pod zap. št. 55: stanje obveznosti za uporabljena investicijska kreditna sredstva; — pod zap. št. 56; druge obveznosti; — pod zap. št. 57: skupaj obveznosti na dan 31. decembra; — pod zap. št. 58: dospele in neplačane anuitete na dan 31. decembra; — pod zap. št. 59: obveznosti za investicije v teku; . — pod zap. št. 60: druge obveznosti na dan 31. decembra; — pod zap. št. 61: skupaj dospele neplačane obveznosti na dan 31. decembra; — pod zap. št. 62: skupaj dospele terjatve na dan 31. decembra; — pod zap. št. 63: dospele nevnovčene anuitete iz danih kreditov; 2. Bilanca sredstev sklada skupnih rezerv — obrazec ZRZR-1 X se izpolnjuje takole: — pod zap. št. 1: sredstva prenesena iz prejšnjega leta — saldo na žiro računu 1. januarja; — pod zap. št. 2: sredstva po zakonu o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke; — pod zap. št. 3: druga sredstva brez vračila; — pod zap. št. 4: sredstva, prejeta iz proračuna, sredstva skupnih rezerv in skladov družbenopolitičnih skupnosti; — sredstva vlagateljev, ki Se vračajo vplačnikom po določenem času; — pod zap. št. 6: sredstva iz prejetih kreditov in posojil; — sredstva od vnovčenih obresti od danih kreditov in od deponiranih dopolnilnih sredstev; — pod zap. št. 8: drugi dohodki; — pod zap. št. 9: skupaj dohodki (zap. št. 2—8); — pod zap. št. 10: sproščena sredstva od deponiranih dopolnilnih sredstev; — pod zap. št. 11: vračila uporabljenih sredstev posebne rezerve Izplačila minimalnih osebnih dohodkov; — pod zap. št. 12: sproščena sredstva od plačil od danih kreditov; — pod zap. št. 13: sproščena sredstva od vrnjenih vezanih sredstev; — pod zap. št. 14: vrnjena izločena sredstva za plačila za investicije in garancijski zneski; — pod zap. št. 15: skupaj sproščena sredstva (zap. št. 10—14); — pod zap. št. 16: kritje primanjkljaja sklada z zmanjšanjem sredstev vlagateljev; — pod zap. št. 17: skupaj sredstva za uporabo v tekočem letu (zap. št. 1 in 3 in 15 in 16); — pod zap. št. 18: izdatki za sanacije vlagateljev; — pod zap. št. 19: izdatki za izplačilo minimalnih osebnih dohodkov; — pod zap. št. 20: izdatki za prekvalificiranje delavcev; — pod zap. št. 21: odplačilo prejetih kreditov; — pod zap. št. 22: vračila sredstev vlagateljem; — pod zap. št. 23: plačane obresti; — pod zap. št. 24: prenos sredstev vlagateljem na osnovi udeležbe v dohodkih sklada doseženih v tekočem letu: — pod zap. št. 25: drugi neposredni izdatki; — pod zap. št. 26: skupaj neposredni izdatki (zap. št. 17—24); — pod zap. št. 27: dani krediti in posojila za kritje poslovnih izgub vlagateljev; — pod zap. št. 28: dani krediti in posojila za kritje minimalnih osebnih dohodkov; — pod zap. št. 29: dani krediti za sanacijo vlagateljev; — pod zap. št. 30: dani investicijski krediti za sanacijo in razvojno dejavnost vlagateljev; — pod zap. št. 31: dani krediti za stroške prekvalificiranja delavcev; — pod zap. št. 32: dani krediti iz skupnih rezerv drugim skladom skupnih rezerv; — pod zap. št. 33: izločena sredstva na račun vezanih depozitov; — pod zap. št. 34: izločena sredstva za energetiko po republiških predpisih; — pod zap. št. 35: ostale izločitve in omejitve 'po posebnih predpisih; — pod zap. št. 36: izločeno v posebne rezerve za izplačilo minimalnih osebnih dohodkov; — pod zap. št. 37: skupaj uporabljena sredstva (zap. št. 27—36); — pod zap. št. 38: skupaj uporabljena sredstva in neposredni izdatki (zap. št. -26 in 37); — pod zap. št. 39: saldo na žiro računu na dan 31. decembra; — pod zap. št. 40: dospele terjatve na dan 31. decembra ; — pod zap. št. 41: dospele obveznosti na dan 31. decembra; — pod zap. št. 42: skupaj razpoložljiva sredstva ha dan 31. decembra; / — pod zap. št. 43: saldo na žiro računu na dan 31. decembra; — pod zap. št. 44: stanje kreditov danih iz sklada na dan 31. decembra; — pod zap. št. 45: stanje vezanih sredstev na dan 31. decembra; — pod zap. št. 46: stanje izločenih sredstev posebne rezerve za izplačilo minimalnih osebnih dohodkov na dan 31. decembra; — pod zap. Št. 47: stanje deponiranih dopolnilnih sredstev in drugih izločenih sredstev na dan 31. decembra ; — pod zap. št. 48: skupaj sredstva (zap. št. 43—47) na dan 31. decembra; — pod zap. št. 49: lastna sredstva sklada (v skupnih sredstvih izkazanih pod zap. št. 48); — pod zap. št. 50: skupaj tuja sredstva; — pod zap. št. 51: prejeti krediti in posojila, — pod zap. št. 52: sredstva vlagateljev; — pod zap. št. 53: povečana sredstva vlagateljev za interkalarne obresti; — pod zap. št. 54: povečana sredstva vlagateljev na osnovi udeležbe v dohodku sklada, doseženega v tekočem letu; 3. Bilanca sredstev in uporabe sredstev za financiranje nalog skupnosti za zaposlovanje, na obrazcu ZRZ-1 se izpolnjuje takole: — pod zap. št. 1 prenos neporabljenih sredstev po zaključnem računu prejšnjega leta; — pod zap. št. 2: dohodki iz prispevkov iz osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu; — pod zap. št. 3: dohodki iz gospodarstva; — pod zap. št. 4: dohodki iz osebnih dohodkov delavcev v negospodarstvu; — pod zap. št. 5: dohodki iz negospodarstva; — pod zap. št. 6: iz osebnega dohodka občanov in civilno pravnih oseb; — pod zap. št. 7: dohodki iz osebnih dohodkov delavcev zaposlenih v tujini; — pod zap. št. 8: skupaj dohodki iz prispevkov; — pod zap.’ št. 9: dohodki iz prispevkov preteklega leta; — pod zap. št. 10' izločitev iz uporabe dela dohodka iz prispevka nad dovoljeno porabo; — pod zap. št. 11: skupaj sredstva za porabo iz prispevkov; — pod zap. št. 12: združena sredstva iz gospodarstva; i — pod zap. št. 13: združena sredstva iz negospodarstva; — pod zap. št. 14: druga združena sredstva; — pod zap. Št 15: skupaj združena sredstva (zap. št. 12—14); — pod zap. št. 16: dohodki od organizacij združenega dela iz gospodarstva; — pod zap. št. 17: dohodki od organizacij iz negospodarstva; — pod zap. št. 18: dohodki od tečajnikov na strokovnem izpopolnjevanju; — pod zap. št. 19: dohodki od inozemskih vplačnikov za strokovno usposabljanje; — pod zap. št. 20: drugi dohodki za strokovne usposabljanje; — pod zap. št. 21: dohodki od inozemskih vplačnikov za nadomestila stroškov za zaposlovanje; — pod zap. št. 22: seštevek zaporedne številke 16 do 21; — pod zap. št. 23: dohodki iz proračuna družbenopolitičnih skupnosti; — pod zap. št. 24: dohodki iz skladov DPS; — pod zap. št. 25: dohodki od regionalne skupnosti za zaposlovanje; — pod zap. št. 26: dohodki od republiške skupnosti za zaposlovanje; — pod zap. št. 27: dohodki od samoupravnih interesnih skupnosti za zaposlovanje; —- pod zap. št. 28: drugi dohodki samoupravnih interesnih skupnosti; — pod zap. št. 29: skupaj (zap. št. 23—28); — pod zap. št. 30: prejeti krediti in posojila; — pod zap. št. 31: prejeta odplačila po danih kreditih; — pod zap. št. 32: vrnjena vezana sredstva; — pod zap. št. 33: vrnjena prejšnja izločena sredstva za plačila za investicije, garancijski zneski in depoziti; — pod zap. št. 34: sproščena sredstva rezerve; — pod zap. št. 35: druga prosta sredstva; — pod zap. št. 36: skupaj (zap. št. 30—35); — pod zap. št. 37: dohodki od obresti; — pod zap. št. 38: drugi dohodki; — pod zap. št. 39: skupaj (zap. št. 37 in 38); — pod zap. št. 40: skupaj sredstva skupnosti; — pod zap. št. 41: prenos sredstev za delo strokovne službe — za OD; — pod zap. št. 42: prenos sredstev za delo strokovne službe — za skupno porabo; — pod zap. št. 43: prenos sredstev za delo skupnosti za zaposlovanje; — pod zap. št. 44: neposredna izplačila osebnih dohodkov funkcionarjev in drugih organov upravljanja ter drugih oseb (s prispevki); — pod zap. št. 45: neposredno izplačani drugi osebni prejemki (dnevnice, ločeno življenje in drugi osebni prejemki); — pod zap. št. 46: materialni stroški; — pod zap št. 47: skupaj (zap. št. 41 do 46); — pod zap. št. 48: stroški strokovnega usposabljanja in prekvalificiranja; — pod zap. št. 49: denarna pomoč za čas strokovnega usposabljanja; — pod zap, Št. 50: udeležba za strokovno usposabljanje pripravnikov; — pod zap. št. 51: štipendiranje kadrov za do-vršitev določene stopnje šolske izobrazbe; — pod zap. št. 52: stroški profesionalne orientacije; — pod zap. št. 53: stroški za oskrbo nezaposlenih delavcev; — pod zap. št. 54' stroški specialnih pregledov; — pod zap. št. 66: stroški v zvezi z zaposlovanjem v inozemstvu; — pod zap. št. 56: drugi funkcionalni izdatki; — pod zap. št. 57: skupaj funkcionalni izdatki (zap. št. 48 do 56); — pod zap. št. 58: prenos sredstev organizacijam združenega dela — brez povračila; — pod zap. št. 59: dotacije skladom družbenopolitičnih skupnosti; — pod zap. št. 60: dotacije regionalni skupnosti za zaposlovanje; — pod zap. št. 61: dotacije republiški skupnosti za zaposlovanje; — pod zap. št. 62' dotacije samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje; — pod zap. št. 63: materialni stroški v okviru lastne skupnosti; — pod zap. št. 64: dotacije drugim samoupravnim interesnim skupnostim; 1— pod zap. št. 65: skupaj dotacije (zap. št 58—64); — pod zap. št. 66: dani krediti in posojila OZD; — pod zap. št. 67: dani krediti interesnim skupnostim; — pod zap. št. 68: vezana sredstva; — pod zap. št. 69: odplačila kreditov in posojil; — pod zap. št. 70: skupaj (zap. št. 66 do 69); — pod zap. št. 71: vlaganja v zgradbe; — pod zap. št. 72: nabava opreme; — pod zap. št. 73: obračunana amortizacija; — pod zap. št. 74: izločanje v skupne rezerve; — pod zap. št. 75: ostala izločena sredstva; — pod zap. št. 76: skupaj (zap. št. 71 do 75); — pod zap. št. 77: skupni izdatki; — pod zap. št. 78: presežek sredstev — neporabljena sredstva; — pod zap. št. 79: večji Izdatki — primanjkljaj sredstev; — pod zap. št. 80: stanje na začetku leta; — pod zap. št. 81: izločeno v teku leta; — pod zap. št. 82: uporabljeno v teku leta; — pod zap. št. 83: stanje 31. decembra; — pod zap. št. 84: stanje sredstev na zbirnem računu pri SDK; — pod zap. št. 85: stanje sredstev na žiro računu; — pod zap. št.'86: stanje vezanih sredstev; — pod zap. št. 87: stanje terjatev skupnosti za dane kredite; — pod zap. št. 88: dolgovanje skupnostim za uporabljene kredite; — pod zap. št. 89: stopnje prispevkov za zaposlovanje iz osebnih dohodkov; — pod zap. št. 90: stopnja prispevka, za zaposlovanje iz dohodka; 4. Bilanca sredstev za materialno oskrbo — na obrazcu ZRZ-2 — se izpolnjuje takole: — pod zap. št. 1: prenos neporabljenih sredstev po zaključnem računu iz prejšnjega leta; — pod zap. št. 2: dohodki organizacij združenega dela iz gospodarstva; — pod zap. št. 3: dohodki od organizacij iz negospodarstva; — pod zap. št. 4: dohodki od občanov in pravnih oseb; — pod zap. št. 5: dohodki od inozemskih služb za refundacijo za materialno oskrbo; .— pod zap. št. 6: skupaj (zap. št. 2 do 5); — pod zap. št. 7: dohodki iz proračuna DPS; — pod zap. št. 8: dohodki iz sklada DPS; — pod zap. št.' 9: lastna sredstva razporejena za materialno oskrbo; — pod zap. št. 10: dodatna sredstva od republiške skupnosti; — pod zap. št. 11: dodatna sredstva od regionalne skupnosti; — pod zap. št. 12: dohodki od refundacij za materialno oskrbo od drugih skupnosti; — pod zap. št. 13: skupaj (zap. št. 7 do 12); — pod zap. št. 14: prejeti krediti in posojila; — pod zap. št. 15: prejeta odplačila od danih kreditov; — pod zap. št. 16: vrnjena vezana sredstva; — pod zap. št. 17: sproščena sredstva rezerve; — pod zap. št. 18: skupaj (zap. št. 14—17); — pod zap. št. 19: drugi neposredni dohodki; — pod zap. št. 20: skupna sredstva za materialno oskrbo; — pod zap. št. 21: denarna nadomestila za obvezno zavarovanje v primeru nezaposlenosti; — pod zap. št. 22: druga denarna nadomestila; — pod zap. št. 23: denarni dodatek nezaposlenim delavcem in dodatek za člane družine delavca; — pod zap. št. 24: denarna pomoč za čas strokovnega usposabljanja ip prekvalificiranja; — pod zap. št. 25: druge denarne pomoči; — pod zap. št. 26. skupaj (zap. št. 21 do 25); — pod zap. št. 27: prispevki za neposredno otroško varstvo in dodatek za otroke; — pod zap. št. 28: prispevek za zdravstveno zavarovanje in invalidsko zavarovanje nezaposlenih delavcev; — pod zap. št. 29: prispevki za invalidsko in pokojninsko zavarovanje; — pod zap. št. 30: drugi prispevki; — pod zap. št. 31: skupaj prispevki (zap. št. 27 do 30); — pod zap. št. 32: denarna pomoč za zaposlitev v drugem kraju (potni in drugi stroški v gotovini); — pod zap. št. 33: nadomestila stroškov prevoza in selitve; — pod zap. št. 34: izdatki za bivanje in prehrana; — pod zap. št. 35: druge dajatve nezaposlenim delavcem; — pod’zap. št. 36: skupaj (zap. št. 32 do 35); — pod zap. št. 37: izplačila posojil v teku leta; — pod zap. št. 38: vezanje sredstev med letom; — pod zap. št. 39: drugi prenosi sredstev; — pod zap. št. 40: skupaj (zap. št. 37 do 39); — pod zap. št. 41:-bančne storitve in poštnina; — pod zap. št. 42: drugi izdatki; — pod zap. št. 43: skupaj; — pod zap. št. 44: skupni izdatki; — pod zap. št. 45: neporabljena sredstva; — pod zap. št. 46: presežek dohodkov; — pod zap. št. 47: stanje sredstev na žiro računu; — pod zap. št. 48: obveznosti za nadomestila in druge dajatve nezaposlenim delavcem; — pod zap. št. 49: stanje vezanih sredstev; — pod zap. št. 50: stanje posojenih sredstev; — pod zap. št. 51: terjatve iz refundacije za materialno ‘ oskrbo; — pod zap. št. 52: obveznosti za refundacije za materialno oskrbo; < 5. Poročilo o delu Poročilo o delu mora zajeti podatke o izvrševanju delovnega programa, o prejetih sredstvih, o opravljenih nalogah, o stanju in gibanju sredstev med letom, o merilih in dokončni razdelitvi sredstev, stanju kadrov in o delovnih pogojih ter druge podatke, ki so pomembni za delo. III. SPREJETJE IN PREDLOŽITEV ZAKLJUČNEGA RAČUNA Zaključni račun za tekoče leto je treba predložiti pristojnemu organu družbenopolitične skupnosti v enem izvodu in Službi družbenega knjigovodstva v dveh izvodih najpozneje do 28. februarja naslednjega leta. Izpolnjenim obrazcem ZRIZ-1, ZRZR-1, ZRZ-1, ZRZ-2 je treba priložiti poročilo o izvršitvi finančnega načrta in poročilo o delu. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 1. 'Obrazci ZRIZ-1, ZRZR-1, ZRZ-1, ZRZ-2, ki so navedeni v navodilu, so objavljeni skupaj s tem navodilom in so njegov sestavni del. 2. Uporabniki družbenih sredstev zaključijo knjige in evidence za leto 1975 na način, po katerem so te knjige in evidence vodili m#d letom 1975. 3. Ne glede na določbe III. poglavja tega navodila je treba zaključni račun za leto 1975 predložiti Službi družbenega knjigovodstva najpozneje do 31. marca 1976. 4. To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-6/76 Ljubljana, dne 4. marca 1976. Republiška sekretarka za finance Milica Ozbič, dipl. oec. 1. r. ---------------------------------------- Obrazec ZRIZ-1 naziv SR Slovenja mianca sredstev samoupravne interesne skupnosti (naziv). na dan 31. decembra 197......... leta v dinarjih brez par Stanje 31. decembra prejšnjega tekočega leta leta I. II. III. 3 . * I. SREDSTVA 1. Prenesena sredstva 01 Sredstva na žiro računu 1. januarja v letu 2. Vplačila dohodkov v tekočem letu 02 -Sredstva iz prispevkov 03 Sredstva iz odstopljenih dohodkov DPS 04 Dopolnilna sredstva iz proračuna DPS 05 Dopolnilna sredstva od drugih skupnosti 06 Sredstva od organizacij združenega dela 07 Sredstva od drugih organizacij združenega dela 08 Sredstva od prispevkov občanov 09 Druga sredstva občanov 10 Sredstva prejeta od drugih skupnosti za financiranje skupnih akci 11 Namenska dopolnilna sredstva iz proračuna DPg in drugih skupnosti 12 Sredstva od prejetih kreditov 13 Sredstva od vnovčenih obresti od danih kreditov, od vezanih sredstev in drugih sredstev 14 Drugi dohodki 15 SKUPAJ DOHODKI (zap. št. 2 do 14) 3. Sproščena sredstva 16 Vnovčena odplačila od danih kreditov 17 Vrnjena vezana sredstva 18 Vrnjena izločena sredstva za plačila za investiciie- garancijski zneski in druga izločena sredstva 19 Skupaj prosta sredstva (zap. št. 16 do 18) 20 SKUPAJ (zap. št. 1 + 15 + 19) II. NEPOSREDNI IZDATKI IN UPORABLJENA SREDSTVA 1. Neposredni izdatki 21 Funkcionalni izdatki, ki imajo značaj materialnih izdatkov izplačanih neposredno iz skupnosti 22 Funkcionalni izdatki, ki imajo značaj osebnih prejemkov izplačani neposredno iz skupnosti 23 Prenos sredstev za redno dejavnost strokovne službe (brez obveznosti vračila) 24 Investicijski izdatki izvršeni neposredno iz skupnosti 25 Prenos sredstev za investicije strokovni službi skupnosti (brez obveznosti vračila) 26 Odplačila za prejete kredite 27 Plačila anuitet za prejete kredite 28 Stroški za vedno dejavnost službe skupnosti 29 Stroški za delo upravnega organa skupnosti 30 Drugi izdatki 31 SKUPAJ (zap. št. 21 do 30) 2. Uporabljena sredstva 32 Dani krediti iz sredstev skupnosti za funkcionalne izdatke 33 Dani krediti iz skupnosti za investicijske izdatke 34 Odplačila prejetih kreditov 35 Izlpčena sredstva za vezane depozite 36 Izločena sredstva za energetiko po republiških predpisih 37 Izločena sredstva za depozite pri vlaganjih za nove negospodarsne in neproizvodne investicije 38 Izločeno v rezervo po republiških predpisih 39 Druga izločena sredstva 40 Skupaj uporabljena sredstva (zap. št. 32—39) 41 Skupaj neposredni izdatki in uporabljena sredstva (zap. št. 31 + 40) III. SREDSTVA NA DAN 31. DECEMBRA 42 Saldo na žiro računu na dan 31. decembra Zap. št. OPIS 1 2 _________________________________________3 4 43 Stanje danih kreditov na dan 31. decembra 44 Stanje vezanih sredstev na dan 31. decepibra 45 Stanje izločenih sredstev za izplačila za investicije 46 Skupaj sredstva na dan 31. decembra (zap. št. 42—45) 47 Lastna sredstva skupnosti (zap. št. 46—49) 48 Prosta sredstva rezerve skupnosti 49 Tuja sredstva (zap. št. 49 + 12 — 34) IV. STANJE SREDSTEV REZERVE 50 Stanje rezerve na dan 1. januarja 51 Izločeno v rezervo na dan 1. januarja 52 Uporabljena sredstva rezerve v tekočem letu 53 Stanje rezerve na dan 31. decembra V. POSEBNI PODATKI 54 Investicijska vlaganja iz sredstev kreditov v tekočem letu, izvršena iz računa banke, ki je kredit odobrila 55 Stanje obveznosti za uporabljena kreditna sredstva na dan 31. decembra 56 Druge obveznosti 57 Skupai obveznosti na dan 31. decembra (zap št. 55 + 56) Dospele obveznosti 31. decembra 58 — dospele neplačane anuitete 59 — obveznosti za investicije v teku 60 — druge obveznosti 61 Skupa' dospele obveznosti (zap. št. 58—60) 62 Skupne dospele terjatve na dan 31. decembra od tega: 63 — dospele nevnovčene anuitete po danih kreditih Datum: ...................................—- Vodja računovodstva: ...............T..__________ Podpis in štampiljka l 4 --------------------------------- —.'— Obrazec ZRZR-1 neživ SR Slovenja Bilanca sredstev sklada skupnih rezerv (naziv) na dan 31. decembra 197__ let, v dinarjih orez par Stanje 31. decembra z«t.p OPIS prejšnjega tekočega leta leta 1 3 3 4 I. SREDSTVA 1. Prenesena sredstva 01 Sredstva prenesena iz prejšnjega leta — saldo na žiro računu 1. januarja 2. Dosežena sredstva v tekočem letu a) Dohodki v tekočem letu 02 Sredstva po zakonu o družbenem dogovoru In sam. spor. o razdelitvi dohodka in osebnih dohodkov 03 Druga sredstva brez povračila 04 Sredstva, prejeta iz proračuna, sredstva skupnih rezerv in skladov DPS 05 Sredstva vlagateljev ki se vračajo vplačnikom v določenem času 06 Sredstva iz prejetih kreditov in posojil 07 Sredstva od vnovčenih obresti od danih kreditov In deponiranih dopolnilnih sredstev 08 Drugi dohodki 09 SKUPAJ DOHODKI (zap. št. 2 do 8) b) Prosta sredstva 19 Sproščena sredstva od deponiranih dopolnilnih sredstev 2 $ 4 11 Uporabljena sredstva posebne rezerve za izplačilo minimalnih osebnih dohodkov — vrnjena 12 Sproščena sredstva od plačil od danih kreditov 13 Od vrnjenih vezanih sredstev 14 Vrnjena izločena sredstva za plačila za investicije in garancijske zneske 15 SKUPAJ prosta sredstva (zap. št. 10 do 14) 16 Kritje primanjkljaja sklada z zmanjšanjem sredstev vlagateljem 17 SKUPAJ sredstva za uporabo v tekočem letu (zap. št. 1 + 9 + 15 + 16) II. NEPOSREDNI IZDATKI IN UPORABA SREDSTEV V TEKOČEM LETU 1. Neposredni izdatki 18 Za sanacijo vlagateljev 19 Za izplačilo minimalnih osebnih dohodkov 20 Za izplačilo stroškov prekvalifikacije delavcev 21 Odplačila prejetih kreditov 22 Vrnjena sredstva vlagateljem 23 Plačane obresti 24 Prenos sredstev vlagateljem na osnovi udeležbe v dohodkih sklada doseženih v tekočem letu 25 Drugi neposredni izdatki 26 SKUPAJ neposredni izdatki (zap. št. .17—24) 2. Uporabljena sredstva 27 Krediti in posojila za kritje poslovnih izgub vlagateljev 28 Krediti in posojila za kritje minimalnih osebnih dohodkov 29 Krediti za sanacijo vlagateljev 30 Krediti investicijski za sanacijo vlagateljev in njihovo razvojno dejavnost 31 Krediti za stroške prekvalificiranja delavcev 32 Krediti iz skupnih rezerv drugim skladom skupnih rezerv 33 Izločena sredstva na račun vezanih depozitov 34 Izločena sredstva za energetiko po republiških predpisih 35 Druga izločanja in omejitve po posebnih predpisih 36 Izločeno v posebne rezerve za izplačilo minimalnih osebnih dohodkov 37 SKUPAJ uporabljena sredstva fzap. št. 27 do 36) 38 SKUPAJ neposredni izdatki in uporabljena sredstva (zap. št. 26 In 37) 39 Saldo na žiro računu na dan 31. decembra 40 Dospele terjatve na dan 31. decembra 41 Dospele obveznosti na dan 31. decembra 42 SKUPAJ razpoložljiva sredstva na dan 31. decembra (zap. št. 39 + 40 — 41) III. SREDSTVA NA DAN 31. DECEMBRA 43 Saldo na žiro račun na dan 31. decembra 44 Stanje kreditov danih iz sklada na dan 31. decembra 45 Stanje vezanih sredstev na dan 31. decembra 46 Stanje izločenih sredstev posebne rezerve za izplačilo minimalnih osebnih dohodkov na dan 31 decembra 47 Stanje deponiranih dopolnilnih sredstev in drugih izločenih sredstev na dan 31. decembra 48 Skupaj sredstva (zap. št. 43 do 47) 49 Od tega: Lastna sredstva sklada (zap. št. 48—50) 50 SKUPAJ tuja sredstva (zap. št. 51 + 52) 51 Prejeti krediti in posojila 52 Sredstva vlagateljev 53 Povečana sredstva vlagateljev za interkalarne obresti 54 Povečana sredstva vlagateljev na osnovi udeležbe v dohodku sklada doseženega v tekočem letu Datum: ... Vodja računovodstva: žig In podpis pooblaSCenlh oseb naziv SR Slovenja Obrazec ZRZ-1 Bilanca sredstev in uporabe sredstev sa financiranje nalog skupnosti za zaposlovanje (naziv> na dan 31. decembra 197........ leta v dinarjih brez par Stanje 31. decembra prejšnjega tekočega leta leta * 11 12 3 4 I. SREDSTVA — DOHODKI a) Prenesena neporabljena sredstva iz prejšnjega leta 01 Prenos neporabljenih sredstev po zaključnem računu prejšnjega leta b) Dohodki iz prispevkov (izvirni dohodki) 02 Iz osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu 03 Iz dohodka gospodarstva 04 Iz osebnih dohodkov delavcev v negospodarstvu 05 Iz dohodka negospodarstva 06 Iz osebnega dohodka občanov in civilnopravnih oseb 07 Iz osebnih dohodkov delavcev zaposlenih v inozemstvu 08 Skupaj iz prispevkov (zap. št. 2 do 7) 09 Izločena sredstva iz prejšnjega leta, ki se vključujejo v dohodke tekočega leta 10 Izločitev iz uporabe dela dohodka iz prispevka nad dovoljeno pora L 11 Skupaj sredstva za porabo iz prispevkov (zap. št. 8 + 9 —10) c) Združena sredstva s posebnim namenom 12 Zružena sredstva iz gospodarstva 13 Združena sredstva iz negospodarstva 14 Druga združena sredstva 15 Skupaj (zap. št. 12—14) d) Dohodki od organizacij združenega dela in občanov 16 Od organizacij združenega dela v gospodarstvu 17 Od organizacij iz negospodarstva 18 Od tečajnikov na strokovnem izpopolnjevanju 19 Od inozemskih vplačnikov za strokovno usposabljanje 20 Drugi dohodki za strokovno usposabljanje 21 Od inozemskih vplačnikov za nadomestila stroškov za zaposlovanje 2'2 Skupaj (zap. št. 16—21) e) Dohodki iz proračuna, skladov in samoupravnih interesnih skupnosti 23 Iz proračuna DPS 24 Iz skladov DPS 25 Od regionalne skupnosti za zaposlovanje 26 Od republiške skupnosti za zaposlovanje 27 Od samoupravnih interesnih skupnosti za zaposlovanje 28 Od drugih interesnih skupnosti 29 Skupaj (zap. št. 23 do 28) f) Posojila, krediti in sproščena sredstva 30 Prejeti krediti in posojila 31 Prejeta odplačila po danih kreditih 32 Vrnjena vezana sredstva 33 Vrnjena prejšnja izločena sredstva zn pračila investicij, garancijski zneski in depoziti 34 Sproščena sredstva rezerve 35 Druga prosta sredstva 36 Skupaj (zap. št. 30—35) g) Drugi dohodki 37 Dohodki od obresti , 38 Drugi dohodki 39 Skupai ju odredi zdravnik. Nadomestilo po prejšnjem odstavku je zagotovljeno zavarovancem-delavcem in z njimi izenačenim osebam (1 odstavek 56 člena) in v primeru nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo osebam iz 74. člena zakona, zavarovancem, ki delajo ali se stro- kovno izpopolnjujejo v tujini (1. odstavek 57. člena zakona) pa le pod pogoji iz 24. člena tega sporazuma. V primeru nesreče pri delu ah obolenja za poklicno boleznijo gre nadomestilo tudi osebam, ki so zavarovane za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo po 70. členu zakona. Upokojencem v združenem delu, delovnem razmerju in tistim upokojencem, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so v lasti občanov, gre nadomestilo le. če v tem času. prejmejo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pokojnino v zmanjšanem znesku. 24. člen Zavarovanci, ki so jih poslale v tujino na delo ali strokovno usposobitev jugoslovanske organizacije in so ostali v tem času zavarovani pri zdravstveni skupnosti (detaširani delavci), in zavarovanci — delavci v združenem delu pri jugoslovanskem organu ali organizaciji v tujini ali v delovnem razmerju (v gospodinjstvu) zavarovanca, če je le ta v združenem delu pri takem organu ali organizaciji, imajo za tisti čas, ko so zadržani oziroma so na porodniškem dopustu, pravico do nadomestila osebnega dohodka oziroma dnevnic ali štipendije v breme izplačevalca osebnega dohodka oziroma dnevnice ali štipendije. Izjtemoma izplača zavarovancu, ki je zaposlen pri delodajalcu kot hišna pomoč, nadomestilo za prvih trideset dni sam delodajalec, potem pa se mu izplačuje nadomestilo na račun zdravstvene skupnosti. Zavarovanci, ki so stopili v delovno razmerje v tujini po mednarodni pogodbi ali pri tujem delodajalcu. pa so zavarovani pri zdravstveni skupnosti, imajo, kadar so zadržani oziroma kadar so na porodniškem dopustu, pravico do nadomestila na račun zdravstvene skupnosti samo dokler so v Jugoslaviji. Zavarovancem, ki so v delovnem razmerju pri delavcih jugoslovanskih organov ali jugoslovanski in mednarodni organizaciji v tujini, se mora zagotoviti nadomestilo tudi, če v času začasne zadržanosti prebivajo v tujini. 25. člen Osebje na ladjah ima tisti čas, ko je ladja v tujini, med zadržanostjo namesto nadomestila pravico do osebnega dohodka na račun organizacije, ki ji pripada ladja. 26. člen Zavarovancem, ki zaradi medicinske rehabilitacije delajo polni ali skrajšani delovni čas po odredbi pristojnega zdravnika ali izvedenskega organa na ustreznem delovnem mestu, je zagotovljena razlika med osebnim dohodkom, doseženim na takem delovnem mestu, oziroma v skrajšanem delovnem času in osebnim dohodkom, ki bi jim šel. če bi delali na svojem delovnem mestu polni delovni čas. 27 člen Pravico do nadomestila imajo v primeru iz 1. in ž. točke 23. člena tega sporazuma tudi kmetje, ki opravljajo občasna dela pri organizaciji združenega dela oziroma pri zasebnih delodajalcih, če je zadržanost posledica nesreče pri delu ali obolenja za poklicno boleznijo. 28. člen Pravico do nadomestila ob zadržanosti ima tudi zakonec umrlega obrtnika ali tisti otroci, ki so dopolnili 15. leto starosti in v skladu z obrtnim zakonom vodijo obratovalnice po poslovodjih, če v obratovalnici delajo. Kadar pripada nadomestilo otrokom, gre nadomestilo le najstarejšemu otroku. 29. člen Zavarovancu, ki mu je prenehala lastnost delavca v združenem delu ali delovno razmerje ali druga lastnost na podlagi katere je bil zavarovan, je zagotovljeno nadomestilo tudi po prenehanju te lastnosti, če zboli ali se poškoduje v 30. dneh po prenehanju lastnosti, kolikor je imel pred prenehanjem lastnosti vsaj tri mesece neprekinjenega zavarovanja ali šest mesecev zavarovanja s prekinitvami v zadnjih dvanajstih mesecih. Pravico do nadomestila za porodniški dopust ima tudi zavarovanka, ki ji je prenehala lastnost delavke v združenem delu ali delovno razmerje, ali drugo svojstvo, na podlagi katerega je bila zavarovana, če je bila ob prenehanju noseča. 30. člen Zavarovanka ima pravico do nadomestila med porodniškim dopustom za čas, ki je kot najmanjši določen z zakonom. Zavarovanka, ki nastopi po presoji zdravnika porodniški dopust prej kot 45 dni pred porodom, ima pravico do nadomestiti tudi za te dm. Pravico do nadomestila za podaljšan porodniški dopust ali skrajšan delovni čas po porodu urejajo splošni akti skupnosti otroškega varstva. 31. člen Nadomestilo med negovanjem obolelega otroka (1. in 2. ^linea 59. člena zakona) do starosti 7 let je zagotovljeno največ za 15 dni v posameznem primeru, v drugih primerih nege članov ožje družine pa največ za 7 dni. Izjemoma se lahko na predlog zdravniške komisije podaljša ta čas največ za 30 dm za otroka do staro.; ti 7 let oziroma do 15 dni za nego drugih članov ožje družine. 32. člen Zavarovanci, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, izjemoma nimajo pravice do nadomestila, razen za porodpiški dopust, če nastopi zadržanost v času, ko je njihova obratovalnica začasno zaprta, četudi jim zavarovanje ni prenehalo Pravico do nadomestila pa pridobe po preteku časa, za katerega jim je bilo dovoljeno začasno ustaviti obratovanje, če sc še naprej nezmožni za delo. 33. člen Zavarovanec nima pravice do nadomestila v breme zdravstvene skupnosti za čas koristnega zdravljenja v naravnem zdravilišču oziroma, ko mu skupnost prizna le povračilo stroškov za zdravstvene storitve, razen če je bil na dan pregleda pred izvedenskim organom že zadržan in je še zadržan,, ko nastopi zdravljenje. 34. člen Zavarovane nima pravice do nadomestila: 1. če si nalašč povzroči nezmožnost za delo: 2 če se ukvarja s samostojno gospodarsko dejavnostjo ali opravlja delo, iz katerega dobiva osebni dohodek. Zavarovanec nima pravice do nadomestila za ves čas zadržanosti oziroma za ves čas, v katerem je opravljal dejavnost iz 2. točke prejšnjega odstavka. Zavarovancu sfe ustavi izplačevanje nadomestila 1. če namenoma preprečuje ozdravljenje oziroma usposobitev za delo; 2. če se brez upravičenega vzroka ne odzove vabilu na določen zdravniški oziroma komisijski pregled Zavarovancu se preneha izplačevati nadomestilo v primerih iz prejšnjega odstavka od dneva, ko je storil dejanje, s katerim je preprečeval ozdravljenje ali usposobitev za delo, oziroma od datuma, ki mu je bil v vabilu določen za zdravniški oziroma komisijski pregled, pa vse dotlej, dokler trajajo kvarne posledice takega ravnanja oziroma dokler se ne odzove vabilu 35. člen Opredelitev osnove za nadomestilo in način usklajevanja nadomestila z dejanskim gibanjem osebnih dohodkov v SR Sloveniji določa samoupravni sporazum o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/76). 36. člen Ko gre nadomestilo v breme zdravstvene skupnosti od 31. dne dalje ali v breme zasebnega delodajalca do 30. dni, znaša 80°/« od osnove, od 61. dne dalje znaša nadomestilo 90 °/o od osnove. Nadomestilo, izračunano po prejšnjem odstavku ne more biti višje od zneska osebnega dohodka ki sc šteje za osnovo pri odmeri pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, za zavarovanca, ki je zadržan več kot leto dni, pa tudi ne višje kot osebni dohodek, če bi delal. Ko gre nadomestila osebnega dohodka v breme zdravstvene skupnosti ali v breme zasebnega delodajalca, znaša za učence v poklicnem izobraževanju in učence noklicnih šol 100 odstotkov od osnove. 37. člen Zavarovancu, ki ima pravico do nadomestila, se za tisti čas, ko je v stacionarni zdravstveni organizaciji, v kateri ima nastanitev in hrano, zmanjša izračunano nadomestilo po prejšnjih členih in sicer za 20 odstotkov od prvega dne, ko gre nadomestilo v breme skupnosti, če nima nobenega vzdrževanega družinskega člana. Na ta način pa ni mogoče znižati nadomestila zavarovanki med porodniškim dopustom. 38. člen Zavarovancu, ki je v času, ko prejema nadomestilo, odstranjen z dela v organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti ali je dan v pripor, se nadomestilo zniža za toliko, za kolikor bi se mu znižal osebni dohode.k v tem času. 39. člen Zavarovancu, ki ostane. v 30 dneh po končani zadržanosti zadržan zaradi iste bolezni oziroma enakega primera, se ta zadržanost računa kot nadaljevanje prejšnje (nepretrgana zadržanost) in sicer glede osnove in glede odstotka za odmero nadomestila. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo v primeru zdravstvene nege družinskega člana. 40. člen Zavarovancu, ki se poškoduje ali zboli za drugo boleznijo v času, ko je še zadržan zaradi prve bolezni ' ali poškodbe, se glede osnove in odstotka za nadomestilo šteje, kot da je zadržan zaradi prve bolezni ali poškodbe. Ce v primeru iz prejšnjega odstavka prva bolezen ah poškodba daje zavarovancu pravico do 100 % nadomestila, pa mu druga bolezen ali poškodba ne daje enake pravice, se mu nadomestilo ob upoštevanju isle osnove ustrezno zniža z dnem, ko bi postal zaradi prvega primera zmožen za delo. Ce pa ima zavarovanec na podlagi druge bolezni ali poškodbe pravice do višjega nadomestila,, se mu to ustrezno zviša z dnom, ko bi postal zaradi prvega primera zmožen za delo. 41. člen Zavarovanki, ki je začasno zadržana, pa v tem času nastopi porodniški dopust, se s 45 dnem pred predvidenim porodom na novo odmeri nadomestilo za porodniški dopust in se ji preneha izplačevati nadomestilo po 37. členu tega sporazuma, če pa je po končanem porodniškem dopustu se nadalje zadržana zaradi bolezni ali poškodbe pred odstopom porodniškega dopusta, se ji nadomestilo Izplačuje po takrat ugotovljeni osnovi in po odstotku glede na čas zadržanosti. V primeru, da zavarovanka zboli med porodniškim dopustom in ta bolezen traja tudi po izteku porodniškega dopusta, se ji na novo odmeri nadomestilo po 30. členu tega sporazuma. 42. člen Nadomestilo gre zavarovancu od prvega dne zadržanosti, ne ,glede na dobo predhodnega zavarovanja, razen v primeru iz 29. člena. Nadomestilo gre v breme organizacije združenega dela,, zasebnega delodajalca oziroma občana, ki opravlja - dejavnost s samostojnim osebnim delom, z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, za prvih 30 dni zadržanosti, razen za izolacijo, spremstvo, nego družinskega člana in otrok iz 2. alinee 59. Člena zakona, za porodniški dopust in za transplantacijo kože, živega tkiva ali organov v korist druge osebe, ko gre nadomestilo v celoti v breme skupnosti. 43. člen Nadomestilo gre zavarovancu za tiste dneve oziroma ure, za katere bi mu šel osebni dohodek, povračilo ali nagrada, oziroma naddmestilo zanje. Zavarovancu, pri katerem nastopi zadržanost med tem ko je odsoten z dela brez pravice do nadomestila osebnega dohodka ali z njim izenačenega prejemka, gre nadomestilo šele po preteku take odsotnosti, če tudi takrat ni zmožen za delo. 44. člen Zavarovanec, ki išče zdravniško pomoč v ueiuvnem času, ima pravico do nadomestila za izgubljeni čas zaradi iskanja zdravniške pomoči le. če je bila zdravniška pomoč nujna in neodložljiva, ali če je to zahteval način dela zdravnika oziroma zdravstvene organizacije. 45. člen Zavarovanec ima pravico do nadomestila zaradi zadržanosti, dokler za ocenjevanje dela nezmožnosti pooblaščeni zdravnik ali pristojna zdravniška komisija ne ugotovi, da je zopet zmožen opravljati svoje delo, oziroma dokler pristojna invalidska komisija ne ugotovi, da je nastala invalidnost. 2. Pravice ob nesreči pri delu in obolenju za poklicno boleznijo 46. člen Pravice v primeru nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo obsegajo: 1. Zdravstveno varstvo, zlasti preventivno, ki obsega izvajanje ukrepov, da se odvračajo in preprečujejo nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo; 2. Vse vrste zdravstvene pomoči in ortopedska. sfedstva, da delavci ozdravijo in se rehabilitirajo od posledic nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo ter da se jim povrne njihova delovna zmožnost: 3. Nadomestilo osebnega dohodka za ves čas, ko traja začasna zadržanost od dela, ki jo je povzročila nesreča pri delu oziroma obolenje za poklicno boleznijo in potni stroški v zvezi z zdravstvenim varstvom in rehabilitacijo. Za opredelitev nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo se uporabljajo predpisi o invalidskem zavarovanju. 47. člen Poleg pravic iz prejšnjega člena zagotavljajo iz svojih sredstev organizacije združenega dela in zasebni delodajalci še pravice po 73. členu zakona. 3. Denarna povračila 48. člen Povračilo potnih stroškov za zavarovane osebe obsega: 1. Povračilo prevoznih stroškov; 2. Pavšalno povračilo za stroške prehrane in nastanitve med potovanjem in bivanjem v drugem kraju. 49. člen Pravico do povračila potnih stroškov pod pogoji tega sporazuma ima tudi spremljevalec za osebo, ki ji je ta po mnenju izbranega zdravnika, zdravstvene organizacije ali izvedenskega organa nujno potreben, ko potuje na zdravljenje ali zdravniški pregled v drug 'kraj. Za otroke do dopolnjenega 15. leta Starosti se domneva, da jim je potreben spremljevalec. 50. člen Potni stroški za vrnitev obolelega zavarovanca, vkrcanega na ladji, bremenijo zdravstveno skupnost šele od izkrcanja v domačem pristanišču. 51. člen Povračilo prevoznih stroškov se priznava za najkrajšo razdaljo do najbližje zdravstvene organizacije, na razdaljah nad 15 km. v višini stroškov za prevoz z javnim prevoznim sredstvom. Zavarovanci, ki zaradi uveljavljanja zdravstvenega varstva najmanj petkrat mesečno potujejo v drug kraj, imajo pravico do povračila tudi na razdaljah pod 15 kilometrov 52. člen Povračilo za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju znaša: — polovico dnevnice, ki jo določa za tekoče leto sindikalna lista za službena potovanja v državi za čas odsotnosti več kot 8 ur do 12 ur, če je odsotnost daljša od 10 ur; — dve tretjini dnevnice, ki jo določa za tekoče leto sindikalna lista za službena potovanja v državi za čas odsotnosti več kot 12 ur, če je odsotnost daljša od 10 ur in če zavarovana oseba tudi prenočuje v drugem kraju. 53. člen Ob smrti zavarovancev iz 56. in 57. člena zakona in njihovih družinskih članov razen zavarovancev-kmetov, preužitkarjev, uživalcev stalnih kmečkih pre-vžinin, uživalcev kmečkih starostnih pokojnin in njihovih družinskih članov ter uživalcev stalnih priznavalnin, družbenih preživnin in stalnih družbenih denarnih pomoči ter njihovih družinskih članov ima tisti, ki oskrbi pogreb, pravico do delnega povračila stroškov pogreba (pogrebnine). Pogrebnina gre tudi za osebe iz 70. in 74. člena zakopa, četudi niso bili zavarovanci, če je smrt nastopila kot posledica nesreče pri delu ali obolenja za poklicno boleznijo. Znesek pogrebnine floloči skupščina regionalne zdravstvene skupnosti s sklepom v pavšalnem znesku, pri čemer lahko upošteva starost umrlega. 54. člen Pogrebnina za zavarovanca oziroma družinskega člana, ki je umrl in bil pokopan zunaj območja zdravstvene skupnosti, se prizna in izplača v višini pogrebnine, ki jo je določila zdravstvena skupnost na območju katere je bil pokopan, če je za upravičenca to ugodnejše. Pogrebnina za zavarovanca oziroma družinskega člana, ki umre med prebivanjem v tujini, se prizna v višini dejansko potrebnih stroškov v državi in kraju, v katerem je zavarovana oseba umrla. 55. člen Družinski člani zavarovancev — delavcev in z njimi izenačenih oseb, uživalcev prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zavarovancev iz 57. člena zakona, ki jih je zavarovanec do svoje smrti preživljal, imajo ob njegovi smrti pravigo do posmrtnine. . 56. člen Posmrtnina znaša najmanj 75 °/o povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji. III. UPRAVIČENCI DO ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANE OSEBE 57. člen Pravica do neposrednega zdravstvenega varstva po tem sporazumu gre: 1. Občanom, ki so pri občinskih organih, pristojnih za pri j avno-od j avno službo, prijavljeni s prebivališčem na območju zdravstvene skupnosti; 2 Osebam iz 56. do 58. člena zakona (zavarovanci); 3. Družinskim članom zavarovancev iz 2. točke tega člena, ki jih določa 59. člen tega zakona. 58. člen Neposredno zdravstveno varstvo po tem sporazumu uveljavijo upravičenci po postopku, na način in pod pogoji, ki so predpisani v samoupravnem splošnem aktu zdravstvene skupnosti, v breme tiste občinske zdravstvene skupnosti, v kateri so pridobili lastnost zavarovanca ali družinskega člana po 60. členu zakona, ostali občani jla v breme tiste občinske zdravstvene skupnosti, v kateri imajo stalno prebivališče v občini. 59. člen Pravice, s katerimi si delovni ljudje zagotovijo' ? zdravstvenim zavarovanjem socialno varstvo v primeru bolezni, poškodbe, poroda in smrti, gredo zavarovancem in njihovim družinskim članom, v obsegu, pod pogoji in v višini, kot jih določa ta sporazum, statut in drugi, splošni akti zdravstvene skupnosti. 60. člen Pravice iz prejšnjega člena gredo v breme tiste občinske zdravstvene skupnosti, v kateri so si upravičenci pridobili lastnost zavarovanca ali družinskega člana po 60. členu zakona. IV. KONČNE DOLOČBE 61. člen Osebe, ki na dan, ko začne veljati ta samoupravni sporazum, uživajo pravice do zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, pridobljene po predpisih, ki so veljali da tega dne, uživajo od tega dne dalje te pravice po določilih tega sporazuma, če je to zanje ugodnejše, sicer pa po dosedanjih predpisih. Isto velja za že dospele pravice, ki še niso bile uresničene. 62. člen Osebe, ki po določilih tega sporazuma ne izpolnjujejo predpisanih pogojev za uživanje pravic, kate- re so jim bile priznane po prejšnjih predpisih, nadaljujejo začasno uporabo teh pravic, kakor da izpolnjujejo pogoje, predpisane s tem sporazumom. 63. člen Organi zdravstvene skupnosti morajo najkasneje v šestih mesecih od dneva, ko stopi ta sporazum v veljavo, sprejeti vse ostale samoupravne akte oziroma predpise, ki so potrebni za njegovo izvajanje / 64. člen Pri uporabi tega samoupravnega sporazuma se morajo upoštevati določbe samoupravnega sporazuma o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva, ki se v primeru neskladnosti neposredno uporabljajo. 65. člen ' Ta sporazum začne veljati, ko skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota ugotovi, da ga je sprejela večina delovnih ljudi v občinskih zdravstvenih skupnostih Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer in se objavi v Uradnem listu SRS. Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota je na svoji seji dne 26. februarja 1976 ugotovila, da so delovni ljudje v občinskih zdravstvenih skupnostih Murska Sobota. Gornja Radgona. Lendava in Ljutomer, sprejeli ta samoupravni sporazum v enakem besedilu. St. 01/1-761/75 Murska Sobota, dne 26. februarja 1976. Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota Predsednik Karel Peček 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 243. ' Upoštevajoč skupne potrebe in interese delovnih ljudi ih občanov, njihove samoupravne pravice in obveznosti, ki jih uresničujejo v temeljnih družbenopoli-tičn^h .in samoupravnih skupnostih, določa 74. člen ustave. SR Slovenije način financiranja tistih potreb, ki jih delovni ljudje in občani zadovoljujejo v svojih krajevnih skupnostih. Za zadovoljevanje in uresničevanje skupnih potreb in interesov ter opravljanje nalog, delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom, na podlagi plana in programa razvoja KS ter v skladu s statutom skupnosti in občine, združujejo svoja sredstv tudi z delom sredstev, ki jih za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevnih skupnostih namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in drugih delovnih skupnosti ter drugi udeleženci samoupravnega sporazuma. Da bi sc določilo 74. člena ustave SR Slovenije enotneie .uresničevalo, predvsem pa, da bi to določilo uresničevali vsi delovni ljudje in občani, ki delajo v temeljnih organizacijah združenega dela. drugih delovnih skupnostih in samoupravnih organizacijah zunaj območja krajevne skupnosti, v kateri živijo in zadovoljujejo. svoje potrebe sklenejo občinske skupščine, občinske konference SZDL, občin-' ski sveti zveze sindikatov občin: Domžale, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Litija, Ribnica, Logatec, Vrhnika, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Mo-ste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik ter Skupščna mesta Ljubljane, mestna konferenca SZDL Lj., mestni svet zveze sindikatov Ljubljana na podlagi 186. Člena in v zvezi s 74. in 143. členom ustave SR Slovenije DRUŽBENI DOGOVOR „ načinu združevanja sredstev, ki jih za zadovoljevanje in uresničevanje skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti namenijo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela. samoupravnih organizacijah in drugih delovnih skupnostih (v na-dfllinpm besedilu: družbeni dogovor) 1. člen S tem družbenih dogovorom se udeleženci dogovorijo, da bodo na območju svojih občin oz. mesta Ljubljane pobudniki za sklenitev samoupravnih sporazumov. Na osnovi samoupravnega sporazuma se krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela tei druge samoupravne organizacije in delovne skupnosti dogovorijo za način zbiranja in uporabo sredstev, ki jih delavci temeljnih organizacij združenega dela in drugi zavezanci samoupravnega sporazuma skladno s 74. členom ustave SR Slovenije, namenijo za zadovoljevanje in uresničevanje skupnih potreb in interesov v krajevnih skupnostih. Tako dogovorjena in zbrana sredstva se morajo namenjati le za potrebe delovnih ljudi — občanov v kraju bivanja, ki jih opredelijo v svojem programu dela. 2. člen Udeleženci tega družbenega dogovora se dogovorijo in obvežejo, da bodo postopek' za sklenitev samoupravnih sporazumov začeli takoj in si prizadevali, da bo v samoupravnih sporazumih določen način združevanja sredstev, višina vsakoletnega prispevka ter način delitve sredstev, pri čemer se upošteva: — da bodo pogoji življenja delovnih ljudi v krajevnih skupnostih odvisni predvsem od rezultatov njihovega lastnega dela, ki jih zavestno in na samoupravni način usmerjajo v KS v kateri prebivajo, — da bodo izdelani programi in plani razvoja krajevnih skupnosti osnova za združevanje in razporejanje sredstev, — da bodo v programih razvoja krajevne skupnosti sofinancirale dejavnosti ljudske obrambe in družbene samozaščite, — da bodo programi krajevnih skupnosti zagotavljali pogoje dela družbenopolitičnim organizacijam na svojem območju, — da bodo krajevne skupnosti na osnovi srednjeročnih programov razvoja sprejele letne programe najkasneje do 1. 12. za prihodnje leto, — da bo samoupravni sporazum zagotavljal potrebno vzajemnost in solidarnost financiranja skupnih potreb v krajevnih skupnostih, med njimi in med delovnimi ljudmi in občani, — da bodo v samoupravnem sporazumu opredeljeni kriteriji in osnove, ki bodo zagotavljale praktično uresničevanje načela vzajemnosti in solidarnosti, — da bo združevanje in delitev na ta način zbranih sredstev potekalo po samoupravnih načelih in da bo zbirni račun na ravni občine za ta sredstva pomenil le jjretok zbiranja. 3. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma v občini so: temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge delovne skupnosti, skupnosti obrtnikov in drugih samostojnih poklicev in krajevne skupnosti. Samoupravni sporazum se praviloma sklepa za srednjeročno (petletno) obdobje. Po dogovoru v samoupravnem sporazumu določenega števila udeležencev pa se lahko spremeni tudi poprej 4. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma se bodo pri zadevali najkasneje do 31. 12. v tekočem letu dogovoriti kolikšen znesek bodo delavci temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in drugih delovnih skupnosti ter drugih zavezancev samoupravnega sporazuma, prispevali za potrebe krajevnih skupnosti ali pa se v samoupravnem sporazumu dogovorjeni znesek valorizira v skladu z rqsolueijo o družbenoekonomski politiki. 5. člen Sredstva, ki jih na osnovi tega družbenega dogovora in občinskega samoupravnega sporazuma namenijo delavci TOZD in drugih organizacij in skupnosti za financiranje programov KS gredo lahko v breme: bruto osebnih dohodkov delavcev, ostanka dohodka ali sklada skupne porabe, o čemer odločajo delavci sami. 6. člen V samoupravni sporazum je treba vnesti določbe, s katerimi se temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne organizacije ter druge delovne skupnosti zavezujejo, da bodo v sporazumu določen del sredstev, namenjen za potrebe krajevnih skupnosti, odvajale po zaključnem računu najkasneje do konca prvega četrtletja oz. v roku, ki je določen s samoupravnim sporazumom, na posebne zbirne račune. Sredstva za financiranje skupnih potreb delovnih ljudi v krajevnih skupnostih se odvajajo sorazmerno številu zaposlenih na dan 31. 12. preteklega leta po njihovem prebivališču na območju tistih občin oz. KS, za katere je sklenjen samoupravni sporazum na podlagi tega dogovora. Prispevek na zaposlenega se obračunava v višini, kot jo določa samoupravni sporazum, ki velja na območju občine, kjer je sedež temeljne organizacije združenega delu, samoupravne organizacije in drugih delovnih skupnosti ter drugih zavezancev iz samoupravnega sporazuma. 7. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma se obvežejo, da bodo na podlagi člena 5 obračunali in odvajali prispevek t.udi za delavce, ki bivajo v občinah zunaj ljubljanske regije na območju SRS. 8. člen Sorazmerno prispevkom zaposlenih odvajajo sredstva za financiranje potreb krajevne skupnost tudi delovni ljudje, ki z osebnim delom opravljajo obrtne in podobne dejavnosti ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo umetniško, kulturno in drugačno svobodno poklicno dejavnost. 9. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bodo vsako leto posebej sporazumno razporedili sredstva posameznim krajevnim skupnostim in upoštevali prioritetne naloge na podlagi sprejetih programov in planov. Hkrati bodo določali ustrezna sredstva za solidarno prelivanje v tiste krajevno skupnosti, ki nimajo niti minimalnih lastnih virov sredstev. Sistem, osnove in merila za solidarnostno prelivanje sredstev je potrebno v občinah vsako leto posebej dogovoriti. Udeleženci samoupravnih sporazumov se bodo prizadevali oblikovati take razvojne programe KS, ki bodo usklajeni s programi vseh udeležencev dogovarjanja o financiranju skupne in splošne porabe: KS — TOZD — SIS. 10. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma se dogovorijo za svoj organ, ki bo spremljal izvajanja samoupravnega sporazuma, ki zlasti: — na podlagi sprejetih programov in planov razvoja krajevne skupnosti pripravi predlog delitve zbranih sredstev in ga daje v razpravo vsem udeležencem; — spremlja in skrbi, da se razdeljena sredstva uporabljajo skladno s samoupravnem sporazumom ter o svojih ugotovitvah redno obvešča vse udeležence; — daje predloge za urejanje spornih vprašanj, za eventuelni postopek pred sodiščem združenega dela ali pred drugimi organi, ki so pristojni za ugotavljanje kršitev samoupravnega sporazuma; — skrbi za skladnost samoupravnega sporazuma z družbenim dogovorom; — obvešča javnost o realizaciji samoupravnega sporazuma in opravlja še druge naloge, ki mu jih zaupajo udeleženci. 11. člen Udeleženci tega družbenega dogovora se obvezujejo, da bodo pripravili predloge samoupravnih sporazumov v skladu s tem družbenim dogovorom in si prizadevali, da bodo predloženi samoupravni sporazumi po zakonitem postopku sprejeti in podpisani najkasneje do 1. 12. 1975. 12. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma se glede na specifične potrebe krajevnih skupnosti lahko sporazumejo o kriterijih vzajemnosti in solidarnosti s posebnim samoupravnim sporazumom. 13. člen Ta družbeni dogovor je veljaven, ko ga sprejme in podpiše večina udeležencev. 14. člen Udeleženci tega družbenega dogovora se dogovorijo za svoj organ, ki bo spremljal uresničevanje družbenega dogovora v mestu in v občinah ljubljanske regije. 15. člen Ta družbeni dogovor začne veljati takoj, ko ga sprejmejo udeleženci in podpišejo njihovi pooblaščenci. St. 01-1/127 Ljubljana, dne 12. novembra 1975 • Udeleženci; Občinska skupščina Domžale, Občinski svet ZS Domžale, Občinska konferenca SZDL Domžale, Občinska skupščina Grosuplje, Občinski svet ZS Grosuplje, Občinska konf. SZDL Grosuplje, Občinska skupščina Kamnik, Občinski svet ZS Kamnik, Občinska konferenca SZDL Kamnik, Občinska skupščina Kočevje, Občinski svet ZS Kočevje, Občinska konferenca SZDL Kočevje, Občinska skupščina Litija, Občinski svet ZS Litija, Občinska konferenca SZDL Litja, Občinska skupščina Ljubljana Bežigrad, Občinski svet ZS Ljubljana Bežigrad, Občinska konferenca SZDL Ljubljana Bežigrad, Občinska skupščina Ljubljana Center, Občinski svet ZS Ljubljana Center, Občinska konferenca SZDL Ljubljana Center Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje, Občinski svet ZS Ljubljana Moste-Polje, Občinska konferenca SZDL Ljubljana Moste-Polje, Občinska skupščina Ljubljana Šiška, Občinski svet ZS Ljubljana Šiška. Občinska konferenca SZDL Ljubljana Šiška, Občinska skupščina Ljubljana Vič-Rudnik. Občinski svet ZS Ljubljana Vič-Rudnik. Občinska konferenca SZDL Ljubljana Vič-Rudnik. Občinska skupščina Logatec. Občinski svet ZS Logatec, Občinska konferenca. SZDL Logatec, Občinska skupščina Ribnica. Občinski svet ZS Ribnica, Občinska konferenca SZDL Ribnica, Občinska skupščina Vrhnika. Občinski svet ZS Vrhnika, Občinska konferenca SZDL Vrhnika. Skupščina mesta Ljubljane. Mestni svet ZS Ljubljana in Mestna konferenca SZDL Ljubljana. Odbor udeležencev družbenega dogovora o načinu združevanja sredstev, ki jih za zadovoljevanje in uresničevanje skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti namenijo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in drugih delovnih skupnostih v občinah ljubljanske regije, na podlagi 1. odstavka 6. člena in 14. člena navedenega družbenega dogovora objavlja posebne zbirne račune za združevanje sredstev za zagotavljanje materialne osnove krajevnim skupnostim na območju občin ljubljanske regije Naziv računa je »združena sredstva za sofinanciranje programov in planov krajevnih skupnosti v občini ....«, številke računov pa so naslednje: Domžale Grosuplje Kamnik Kočevje Litija Ljubljana Bežigrad Ljubljana Center Ljubljana Moste-Polje Ljubljana Šiška Ljubljana Vič-Rudnik Logatec Ribnica Vrhnika 50120-842-006-8173 50130-842-009-8173 50140-842-015-8173 51300-842-016-8173 50150-842-022-8173 50102-842-024-8173 50100-842-025-8173 50101-842-026-8173 50104-842-027-8173 50103-842-028-8173 50110-842-023-8173 51310-842-045-8173 50110-842-060-8173 Predsednik odbora udeležencev družbenega dogovora Jože Cigler L r. . BREZICE . 244. Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74 in št. 39»468/74) in 203. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 28-840/74) je Skupščina občine Brežice na seji Zbora združenega dela in na seji Zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1976 sprejela ODLOK o sprememban in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen Prvi in drugi odstavek 11. člena odloka o davkih občanov (Uradni list SRS št. 13/72, 11/73, 16/74 in 6/75) se spremeni in pravilno glasi: Občinski davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se plačuje: 1. od katastrskega dohodka negozdnih površin v II. skupini po stopnji 26 v III. a skupini po stopnji 22 v III. b skupini / po stopnji '17 v IV. skupini po stopnji 1" 2. člen Drugi odstavek 6. člena odloka o spremembah In dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni Ust SRS, št. 11/73, 6/75) se spremeni in pravilno glasi: Od osnov, ki presegajo osebni dohodek po 10. členu zakona o davkih občanov se ‘ plačuje davek od obrtne dejavnosti* po naslednjih stopnjah: Osnova din Stopnja •h do 10.000 25 od 10.000 do 20.000 30 od 20.000 do 30.000 . 35 od 30.000 do 50.000 39 od 50.000 do 100.000 43 od 100.000 do 150.000 46 od 150.000 do 200.000 48 nad 200.000 50 3. člen Drugi odstavek 12. člena odloka 0 spremembah in dopolnitvah odloka (Uradni list SRS št. 11/73, 16/74) se spremeni in pravilno glasi: Od osnov, ki presegajo osebni dphodek po 10. čle-nu zakona o davkih občanov se plačuje davek od intelektualnih storitev po naslednjih stopnjah: Osnova din Stopn)* do 10.000 25 od 10.000 do 20.000 30 od 20.000 do 30.000 35 od 30.000 do 50.000 39 od 50.000 do 100.000 43 od 100.0Q0 do 150.000 46 od 150.000 / do 200.000 48 nad 200.000 50 4. člen 20. člen odloka se spremeni in pravilno glasi: Davek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka se plačuje po naslednjih stopnjah: 1. od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi tei pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvc malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise. knjige in revijč ter podotgio, od dohodka delavcev, doseženega z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči in dohodkov od domače obrti 10 "/e 2. od provizij poslovnih agentov In poverjenikov ter zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del. ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti , 20 "A 3. Od dohodkov oseb. ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega ieia. državne organe in druge organizacije, od dohodke doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu. sklenjeni v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v vdruženem delu. > ne gre za dohodke iz prve In druge točke, od dohodkov. doseženih no 3 točki prvega odstavka 76 člena zakona o davkih občanov 25 "/n 5 5. člen 23 člen odloka potni stroški za javno prevozno sredstvo ali kilometrina v primeru, ko ni možen prevoz z javnim prevoznim sredstvom, b) povračilo stroškov za prehrano v znesku din 25, če je čas trajanja seje daljši kot tri ure in ni nudena brezplačna malica.- 3. člen Za členom 6. se doda nov člen 7., ki glasi: -Delegatom, ki so pooblaščeni za sklepanje zakonskih zvez in niso profesionalno na delu v skupščini ali njenih organih, se priznajo stroški v znesku din 50 za vsako prvo in v znesku din 20 za vsško nadaljnjo skle njeno zakonsko zvezo«. 4. člen Za dopolnjenim členom 7 se doda besedilo novega člena 8.. ki glasi -Članom strokovne komisije za pregled splošnih normativnih aktov temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter skupnosti pripada nagrada v znesku 250 din za vsak proučen normativni akt. Članom strokovne cenilne komisije pripada nagrada v znesku din 30 na uro. 5. člen Člen 7.. ki postane člen 9. se dopolni tako, da se pika na kraju drugega odstavka črta in doda besedilo- -ter sklep Skupščine občine Brežice št. 113-16/74-1 z dne 9. 9. 1974 o izplačevanju mesečnih nagrad članom Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice.« 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 113-1/76-1 Brežice, dne 26. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Brežice Franc Skinder 1. r. CELJE 248. Izvršni svet občine Celje je na osnovi 13. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov na svoji seji dne 25. februarja 1976 določi) prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov občine Celje. Prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov občine Celje obsega odlok o davkih občanov objavljen v Uradnem listu SRS. št 24-649/74 ter spremembe in dopolnitve objavljene v Uradnem listu SRS, št. 1-9.0/'”= 5-201/75 in 29-1505/75. St. 42-3/76-4 Celje, dne 25. februarja 1976. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Marjan Ašič 1, r. ODLOK o davkih občanov (prečiščeno besedilo) I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Davki se v občini Celje predpisujejo, odmerjajo, plačujejo in izterjujejo po določbah zakona o davkih « občanov, po določbah tega odloka ter po predpisih, izdanih na tej podlagi. 2. člen Občani plačujejo pa tem odloku: 1. davek od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, - 2. davek od osebnega dotiodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih dejavnosti; 3. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev: 4. davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav; 5. davek na dohodke od premoženja; 6. davek od premoženja 7. davek na dobitke od iger na srečo. 3. člen Zavezanci, ki niso dolžni voditi poslovnih knjig po zakonu o davkih občanov morajo voditi evidenco o dohodkih in izdatkih. Glede vrste in načina vodenja te evidence se uporabljajo določbe tretjega odstavka 23. člena zakona Zavezanca iz prvega odstavka tega člena, ki so stari nad 60 let (moški) oziroma nad 55 let (ženske) in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih, lahko davčna uprava na njihove zahtevo oprosti vodenja predpisane poslovne knjige. Taka oprostitev je mogoča tudi za preostalega zakonca in otroke, ki v skladu z zakonom nadaljujejo obrt po umrlem svojcu in imajo zaposlenega le poslovodjo. Izvršni svet lahko oprosti vodenja evidence o do-nodkih in izdatkih zavezance iz prvega odstavka tega" člena, če so zato kakšni drugi razlogi (socialni, zdravstveni), po kriterijih, ki jih sprejme. II. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOST' 4. člen Stopnja davka iz osebnega dohodka, ki odpade na osebni dohodek iz gozda znaša 17 °/o. 5 * * * * * II. 5. člen Glede na pr -vodne ih ekonomske pogoje, se zaradi določitve različnih stopenj občinskega davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti iv nadalj- njem besedilu: davek iz kmetijstva) območje občine razdeli na tele skupine katastrskih občin: I. Celje, Medlog, Ostrožno, Sp. Hudinja in Škofja vas. II. Tremarje, Trnovlje, Vojnik - trg. III. Arclin, Brezova. Dobrna. Dol, Košnica. Lemberg, Lisce, Loka, Strmec pri Vojniku, Prožlnska vas, Podgorje. Socka. Sentjungart. Smiklavž, Šmartno, Višnja vas. Vojnik-okolica. Zagrad. IV. Bezovica, Bukovžlnk. Creskova, Goričica (del), Homec. Klanc, Pečovje. Lipa. Male dole. Npvake. Rožni vrh. Rupe, Svetina. Brdce nad Dobrno, Kompole. Tomaž nad Volni'—>m Teharje. Verpete. Zavrh. Zvodno 6. člen Stopnje občinskega davka iz kmetijstva znašajo: — v prvi skupini 40 — v drugi skupini 31 — v tretji skupini 22 — v četrti skupini 12 Ce ima zavezanec katastrski dohodek v dveh ah več katastrskih občinah, se odmeri davek po stopnji katastrske občine, kjer ima zavezanec pretežni del katastrskega dohodka. 7. člen J Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje po stopnji 24 °/o od katastrskega dohodka negozdnih površin in od dohodkov iz gozdov. Tega davka iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti ne plačujejo zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetje kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju. 8. člen Začasno so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč: let 1 ki so oila za kmetijstvo’neuporabna pa so z investicijami zavezanca postala uporabna 6 2. na katerih se zasadijo vinogradi nad 10 arov 4 3. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki nad 200 arov a> za srednje debelni nasad 8 b) za nizko debelni nasad 5 9 člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki posedujejo kmetije, za katere po odloku o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS, št 5/75) velja posebna ureditev dedovanja in vlagaji sredstva v preusmeritev gospodarstva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se prizna posebna olajšava pod naslednjimi pogoji: — da preusmerjajo svoja gospodarstva po načrtu in programu, s katerim soglaša območna kmetijska organizacija ter občinski organ, pristojen za kmetijstvo in ki je v skladu z razvojem kmetijstva v občini: — da preurejajo stanovanjske in gospodarske prostore za turistične namene po načrtu, s katerim soglaša območna turistična organizacija. Neglede na prvi odstavek tega člena se prizna posebna olajšava tudi zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v strojne skupnosti. Olajšava e prizna glede na višino vloženih sredstev za preusmeritev gospodarstva oziroma za preusmeritev v turistične namene, ter glede na to, ali se zavezancu odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov ali ne in sicer: 1. enkratna olajšava v višini 75®/e letnega davka, če znaša investivcija SO”/« od katastrskega dohodka, vendar najmanj 2.000 do 30.000 din; 2. dvakratna olajšava v višini 750/o letnega davka, če znaša investicija od 30.000 do 60.000 din; 3. dvakratna olajšava v višini 100 °/e letnega davka, če znaša mvesticija nad 60.000 din. Zavezancem, ki se jim odmerja davek iz kmetijstva po katastrskem dohodku In se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov se olajšava iz prejšnjega stavka zniža za 40 %>. Izračunane olajšave po teh kriterijih se zavezancem, ki se jim odmerja davek iz kmetijstva po katastrskem dohodku znižajo in to zavezancem iz tretje skupine katastrskih občin za 20 %> iz druge skupine katastrskih občin za 30 ®/o in iz prve skupine katastrskih občin za 40 Vo. Priznanje olajšave po tem členu lahko davčni zavezanec uveljavlja s pismeno vlogo, h kateri priloži račune in drugo dokumentacijo s katero dokazuje višino in namen vloženih sredstev. Olajšavo za sredstva vložena v tekočem letu, je mogoče uveljaviti v 15 dneh po preteku leta, v katerem je davek odmerjen. Mnenje o tem ali gre za preusmeritev gospodarstva, oziroma preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene ter če je investicija primerna in v skladu z razvojem v občini, izda območna kmetijska organizacija in upravni organ občine, pristojen za kmetijstvo, oziroma območna turistična organizacija. Pri priznavanju olajšav za nakup plemenske živine je potrebna tudi dokumentacija o plemenskem poreklu živine. Olajšave, ki se priznajo po tem členu zaradi nakupa plemenske živine, kmetijskih strojev in opreme, se prekličejo v primeru, če je zavezanec pred potekom treh let od priznane olajšave kupljeno živino, kmetijske stroje ali opremo odtujil. 10. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih ali visokih šolah, se za vsakega takega otroka odmerjeni davek od kmetijstva zniža za 500 din. Za otroke iz prvega odstavka tega člena, ki so na rednem šolanju izven kraja stalnega prebivališča staršev in zaradi tega v času šolanja ne živijo pri starših, se olajšava iz prvega odstavka poveča za 100 °/e. Za otroke, ki prejemajo štipendijo, se olajšava )•> prvega odstavka oziroma iz drugega odstavka tega člena zmanjša za 50®/». Olajšava po tem členu se prizna ob letni odmeri davka za otroke, ki so v preteklem letu opravljali razred oziroma letnik šole, v kateri se šolajo- Olajšava se prizna najdlje do 26 leta starosti otrok. Olajšava se prizna, če jo zavezanec uveljavlja do konca janua-je po preteku leta, v katerem so otroci opravili razred, oziroma letnik šole. 11. člen Davka iz kmetijstva so oproščeni zavezanci i? višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, če skupni letni katastrski dohodek teh zavezancev ne presega 4.000 din in če se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov. Za višinske kraje po prvem odstavku tega člena se štejejo naselja: Brdce nad Dobrno, Parož, Strmec nad Dobrno, Sentjungart in Velika raven, Lindek, Brdce nad Crešnjicami, Beli potok, Črešnjevec, Gabrovec, Homec, Hrastnik, Javornik. Kanjuce, Landck, Lačna vas, Loka nad Dobrno, Male dole, Pečovnik, Rupe, Kladnart, Selce pri Strmcu. Straža. Sveti dol, Tomaž nad Vojnikom, Zavrh nad Dobrno in Zavrh nad Šmartnim. 12. člen Ce je bil donos na posamezni parceli ali na več zemljiških parcelah manjši zaradi elementarnih ne- zgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, oceni škodo posebna cenilna komisija, ki jo imenuje izvršni svet. III. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN ; DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 13. člen Višina pavšalnega letnega zneska davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtni! in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu; davek iz obrtnih dejavnosti) je odvisna od vrste obrtnih .dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec; delovne sposobnosti zavezanca; kraja kjer ima zavezanec delavnico; od tega če ima dejavnost sezonski značaj in če opravlja obrtne dejavnost pretežno s fizično silo ter od predvidenega dohodka. Pri odmeri davka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku zavezancem, katerim opravljanje •brine dejavnosti ni glavni poklic, se poleg kriterijev in meril iz prvega odstavka tega člena upošteva tudi višina skupne stopnje prispevkov in davka, po kateri plačujejo prispevke samoupravnim interesnim skupnostim in davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti do višine ugotovljene po 10. členu zakona o davkih občanov zavezanci, ki jim je opravljanje take dejavnosti glavni poklic in to tako, da se davek v pavšalnem znesku ugotovljen po kriterijih iz prvega odstavka tega člena, poveča za enkrat. 14. člen Davek iz obrtnih dejavnosti po dejanskem dohod- ivu se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov stopnjah; po naslednjih osnova din Stopnja do 10.000 25 od 10.000 do 20.000 30 od 20.000 do 30.000 35 od 30.000 do 50.000 39 od 50.000 do 100.000 43 od 100.000 do 150.000 46 od 150.000 do 200.000 48 nat) 200.000 15. člen 50 Zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo davek do osnov iz 10. člena po stopnji 30®/»; nad višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov sc uporablja progresivna lestvica iz 14. člena tega odloka, zvišana za 10. 16. člen Posebna olajšava po 82. členu zakona o davkih občanov za vlaganja v razširjeno reprodukcijo se prizna v obrtnih dejavnostih: lončarstvo, steklarstvo, kovaštvo, ključavničarstvo, orodjarstvo, strugarstvo, avtomehanika, precizna mehanika, mehanika koles, kleparstvo in avtokleparstvo, mesarstvo, pekarstvo, mlinarstvo, instalaterstve za vodovod, plinske in klimatizacij-ske naprave ter naprave za cetralno ogrevanje, mizarstvo, kolarstvo, sodarstvo, lesnostrugarstvo, ščetkar-stvo, parketarstvo, voznoličarstvo, čiščenje in mazanje vozli, elektromehanika za hladilne naprave, elektromehanika za RTV in elektromehanika za gospodinjske stroje in aparate. Olajšava po prvem odstavku tega člena se ne prizna zavezancem, ki opravljajo obrtno dejavnost kot postranski poklic. , Davčni zavezanec uveljavlja posebno olajšavo v roku, ki je določen za vložitev davčne napovedi. 17. člen V smislu 82. člena zakona o davkih občanov se odmerjeni davek od obrtnih dejavnosti zniža za 30% zavezancem, ki redno opravljajo naslednje dejavnosti: krojaštvo, pletilstvo, šiviljstvo, vezilstvo, čevljarstvo, ortopedija$ izdelovanje copat, moško frizerstvo, pedikura, krpanje perila, nogavic in vrečk, popravilo dežnikov, brušenje nožev in britev, sedlarstvo, vprežne opreme, podkovsko kovaštvo, kovaštvo, popravila vozov in kmetijskega orodja, urarstvo, kolarstvo, popravilo dvokoles in mopedov, likanje oblek in perila, čiščenje obutve, postreščki in žaganje drv. Olajšave iz prvega odstavka tega člena ne morejo znašati več kot 1.500 din. Zavezancem, ki so prvič v občini ustanovili obrtno delavnico iz obrtnih strok, navedenih v prvem odstavku tega člena in ki se zavežejo, da bodo v občini najmanj 3 leta opravljali to redno obrtno dejavnost, se za prvo leto poslovanja odmerjeni davek zniža za 50%, vendar največ za 17.000 din. Zavezanec lahko v enem koledarskem letu koristi le eno izmed predpisanih olajšav po tem členu. Zavezancu se prizna olajšava, ki je za njega ugodnejša. 18. člen Zavezancem se ne odmeri davek iz obrtnih dejavnosti po'letu, ko dopolnijo starost 60 let (moški) oziroma 55 let (ženske), če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih in ne presegajo 10.000 din odmerne osnove. Osnova za davek iz obrtnih dejavnosti se zmanjša za dohodke invalidnin, pokojnin in otroških dodatkov, katere bi dobivali po veljavni odločbi vojni ali delovni invalidi, ter upokojenci, če ne bi opravljali obrtne dejavnosti. 19. člen Davek od obrtnih dejavnosti po odbitku se plačuje od dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku in po naslednjih stopnjah: % 1. od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij ipd; od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu; od prejemkov zavarovalnih poverjenikov; od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic; od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije ipd; od dohodkov delavcev doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči 10 2. od provizij poslovnih agentov in poverjeni- kov ter od zbiranja oglasov; od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike; od dohodkov potujočih zabavišč; od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 20 3. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije; od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz prve in druge točke; od dohodkov doseženih po tretji točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov 25 Prireditelji morajo pred začetkom dela prijaviti zabavišče davčnemu organu občine. Zbiralci odpadnega materiala (železo, papir, steklo itd.) in obiralci hmelja so oproščeni plačila davka iz obrtnih dejavnosti po odbitku. IV. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 20. člen Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah: Osnova din Stopnja do 10.000 25 Od 10.000 . do 20.000 30 od 20.000 do 30.000 35 od 30.000 do 50.000 39 od 50.000 do 100.000 43 od 100.000 do 150.000 46 od 150.000 do 200.000 48 nad 200.000 50 21. člen Zavezanci davka iz intelektualnih storitev, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo davek iz osebnega dohodka od višine po 10. členu po stopnji 30 %; nad višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov se uporablja progresivna lestvica iz 20. člena tega odloka zvišana za 10. Za zavezance davka iz intelektualnih dejavnosti, ki se jim davek odmerja v pavšalnem znesku se uporabljajo merila iz 13. člena odloka o davkih občanov. 22. člen Davek od intelektualnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmategg dohodka se plačuje po stopnji 25 %. V. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 23. člen Stopnja davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav (nadaljnje besedilo: davek iz avtorskih pravic) znaša 20%. Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena se ta davek plačuje po stopnji 35 % od dohodkov iz avtorskih pravic, ki so našteti v tretjem odstavku 107. člena zakona o davkih občanov. Davek iz prvega odstavka tega člena se ne plačuje od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav. 24. člen Zavezanci iz četrtega odstavka 104. člena zakona o davkih občanov plačujejo davek iz avtorskih pravic po stopnji iz 23. člena odloka. 25. člen Ce nastane dvom ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali le za obrtni izdelek, odloči komisija, ki jo imenuje Izvršni svet. VI. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA 26. člen Davek na dohodke od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah: Osnova din Stopnja do 10.000 30 Od 10.000 do 20.000 33 od 20.000 do 30.000 36 od 30.000 do 50.000 40 od 50.000 do 100.000 44 od 100.000 do 150.000 48 od 150.000 do 200.000 54 nad 200.000 60 27. člen Davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin. Ta davek se ne plačuje, če je poteklo tri leta od dneva, ko je bila premičnina pridobljena ali če vrednost premičnine ob prodaji ne presega 5.000 din. 28. člen Od dohodkov doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem, ;e prizna 60°/o stroškov; od dohodkov, doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, pa sc prizna 30 o/o stroškov za vzdrževanje in uporabljanje. 29. člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob v podnajem se odštejejo stroški, ki so bili potrebni za dosego teh dohodkov'v višini 50 "/o. 30. člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se davek na dohodke od premoženja ne plačuje, če ti dohodki ne presegajo 3.000 din letno. Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob ne plačujejo davka na dohodke od premoženja zavezanci, ki opremljene sobe oddajajo preko zveze študentov, turističnega društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, občinskega sindikalnega sveta, občinske konference ZMS, ali organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo s turizmom in gostinstvom. Priznanje oprostitve po drugem odstavku tega člena lahko zavezanec uveljavi s pismeno vlogo, ki jo mora vložiti do 31. januarja za preteklo leto in hkrati mora biti priložena dokumentacija, s katere zavezanec dokazuje način oddajanja opremljenih sob. 31. člen Na dohodek, dosežen z oddajanjem stavb, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo samo za počitek ali oddih (počitniške hišice ipd.) v najem, plačuje lastnik davek od premoženja po stopnji 30 •/<>. Od doseženih dohodkov se odštejejo stroški, ki so bili potrebni za dosego teh dohodkov (amortizacija pohištva in drugega inventarja, poraba elektrike in vode, kurjava ter podobno) v višini 30 "/o. VII. DAVEK OD PREMOŽENJA 32. člen Davek od tovornih, cestnih motornih in priklopnih vozil ter kombi vozil se plačuje v tehle letnih zneskih: 1. za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost: ton ton din do 3 1.000,00 od vsake začete tone od 3 do 4 5.000,00 od 4 do 5 8.000,00 nad 5 8.000,00 + 4.000,00 din za vsako nadaljnjo začeto tono nosilno- sti 2. za delovna vozila — ne glede na nosilnost in težo: 120,00 din 3. za tovorne priklopnike in specialne tovorne pri- klopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost kot za tovorna vozila navedena v 1. točki; , 4. za delovne priklopnike — ne glede na nosilnost in težo 60,00 din; 5. za vlečna tovorna vozila: * KM KM din do 25 120,00 nad 25 do 40 170,00 nad 40 do 63 220,00 nad 63 270,00 b) za vlečna vozila s polpruviupnikom se plača da- vek kot za tovorna vozila, navedena v prvi točki; 6. za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja: ccm ccm din nad 125 do 250 30,00 nad 250 do 500 40,00 nad 500 do 1000 50,00 nad 1000 60,00 za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40,00 din več; 7. za kombije — glede na delovno prostornino mo- tor j a in sicer: ccm ccm din do 900 500,00 nad 900 do 1350 800,00 nad 1350 do 1800 1100,00 nad 1800 do 2500 1400,00 nad 2500 do 3100 1700,00 nad 3100 2000,00 33. člen Davek od stavb se plača od vsake stavbe ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam, ali pa jo daje v najem. Osnova za davek je vrednost stavbe. 34. člen Vrednost stavbe se ugotovi po naslednjih merilih in načinu: — po povprečni gradbeni ceni za m* koristne stanovanjske površine, upoštevajoč normalno stopnjo opremljenosti, — po gradbeni izvedbi stavbe, — po letu gradnje oziroma letu rekonstrukcije In obsegu rekonstrukcije in po letu dozidave ali nadzidave stavbe. Za koristno stanovanjsko površino se šteje tlorisna površina sob, predsob, kuhinje, hodnikov, vež, stopnišč, kopalnice, stranišča, lože, balkonov, shramb, kleti, poslovnih prostorov, garaž in drugih zaprtih prostorov stavbe. St. 6 — 11. m. 1976 URADNI LIST SRS Stran 325 Za določitev vrednosti stavbe na način iz prvega odstavka se lahko uporabljajo tudi merila na osnovi tabele za ugotavljanje vrednosti stanovanja, ki je sestavni del odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Celje (Uradni list SRS, št. 10/73 in 33/73). Iz tabele, navedene v prejšnjem odstavku tega člena se uporabljajo določbe 1, 2, 3, 4, 7 točke A tabele B in C tabele. 35. člen Glede na gradbeno izvedbo, se na vrednost m2 koristne stanovanjske površine, določene v 50. členu in ob upoštevanju določb 34. člena uporabi količnik: — ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno betonski, z masivnimi stropi, količnik 1,00; — ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, ■ stropi leseni, količnik 0,90; — ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno iz kamna, stropi leseni, količnik 0,70; — ob izvedbi, pri kateri je predalčno zidovje, stropi leseni, količnik 0,60; Vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine ugotovljene po prvem odstavku tega člena se zmanjša: •/. — pri kletnih prostorih za 75 — pri ložah za 30 — pri balkonih za 75 — pri mansardnih prostorih za 20 — pri garažah, kot samostojnih gradbenih objektih za 50 Vrednost 1 m* površine poslovnih prostorov, ugotovljena, po prvem odstavku tega člena se poveča za 25 °/o, ne glede na to ali so ti prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt. Površine nezgrajenih podstrešij se ne vrednotijo. 36. člen Od ugotovljene vrednost stavbe se odšteje obraba stavbe (amortizacija), ki se izračuna po Rossovi formuli in tako ugotovljena vrednost je osnova za odmero davka na posest stavb ter se ista ne spreminja, razen v primerih iz 38. člena lega odloka. Odločba o odmeri davka je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali do spremembe davčnih predpisov. 37. člen Davčni zavezanec davka na posest stavb je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja. Davčno napoved je praviloma enkratna. Zavezanci davka na posest stavb, ki so med letom stavbo pridobili, opravili rekonstrukcije ali dozidave ali nadzidave že obstoječih stavb, so dolžni vložiti napoved najpozneje do 31. 1. po preteku leta, ko je bila stavba pridobljena, opravljena rekonstrukcija oziroma, ko so stavbo pričeli uporabljati. Obrazec davčne napovedi predpiše davčna uprava. > 38. člen Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od premoženja se spremeni, ko se je gradbena vrednost 1 m8 koristne stanovanjske površine v primerjavi z vrednostjo iz leta 1973 oziroma kasneje povečala za več kot 20 6/e. V takem primeru se opravi revalorizacija vrednosti stavbe in revalorizacija obrabe stavbe (amortizacija) in je novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka v nadaljnjih letih. Za stanovanjske zadeve pristojni občinski upravni organ mora vsako leto do 31. 1. za preteklo leto predložiti davčnemu organu podatke o. povprečni gradbeni ceni za m2 koristne stanovanjske površine brez vrednosti stroškov komunalnega opremljanja zemljišča. 39. člen Davčni zavezanci davka na posest stavb, ki prebivajo v višinskih krajih, navedeni v 11. členu odloka o davkih občanov občine Celje, ne plačujejo davka od stavb. Olajšave priznane po tem členu, se ne priznajo lastnikom počitniških stavb (vikendov) in garaž, ki se uporabljajo v zvezi s počitniškimi stavbami. 40. člen Davek od premoženja na posest stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah: *h — od stanovanjskih,stavb, stanovanj in gardž 0,12 — od poslovnih prostorov 0,20 — od počitniških hiš 0,50 41. člen Davek od gozdnih zemljišč se plača v višini trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč. VIII. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 42. člen Stopnja davka od dobitkov od iger na srečo znaša 10 %>. IX. DRUGE DOLOČBE 43. člen Občani so dolžni na javni poziv predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu pridobitve po pogojih in merilih, o katerih se bodo občinske skupščine medsebojno dogovorile. 44. člen Davčni organ lahko, začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih: 1. če zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga se lahko prizna le za del davčnega dolga, ki odpade na fieplačane dohodke. Odlog plačila ali obročno plačevanje davkov se lahko prizna do časa, ko zavezanec dobi plačane dohodke, zaradi katerih mu je bil odobren odlog oziroma obročno plačevanje davkov, vendar največ za 6 mesecev; 2. če zavezanec izkaže, da zaradi bolezni, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti in drugih podobnih vzrokov, dalj časa ni mogel opravljati dejavnosti in ni imel dohodkov, se lahko prizna odlog plačila ali obročno odplačevanje dolga največ za tri mesece, odvisno oc’ višine davčnega dolga ter časa trajanja vzroka, zaradi katerega se lahko odobri odlog plačila ali obročno plačevanje davkov. Odlog plačila ali obročno plačevanje se lahko prizna po tej točki tudi zaradi smrti v ožji zavezančevi družini. Za čas, ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka, se zaračunavajo zamude obresti, razen za odlog plačila davka po prvi točki tega člena. 45. člen Pooblašča se izvršni svet, da lahko na obrazložen predlog davčnega organa odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Pri zavezancih, ki so lastniki nepremičnega premoženja, lahko organ iz prejšnjega odstavka, ki je pristojen za odpis, predlaga, da se davčni dolg zavaruje s vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah. X. POROŠTVO 46. člen Davčna uprava lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo njegovih davčnih obveznosti, če jih ni mogoče ali jih ne bi bilo mogoče niti prisilno izterjati iz njegovega premoženja. Poroštvo je podano, če eden ali več občanov s pismeno izjavo jamči z vsem svojim premoženjem za izpolnitev zavezančevih davčnih obveznosti do določene višine. Izpolnitev porokove obveznosti se zavaruje z zastavo nepremičnin. Vpiina obveznosti, za katero morajo jamčiti poroki, je enaka letni povprečni osnovi, na podlagi katere je bil v občini odmerjen davek od obrtne dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku v zadnjem letu dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec ali v sorodni dejavnosti. V primerih, ko zapadle davčne obveznosti zavezanca, od katerega se zahteva poroštvo presegajo osnovo iz predhodnega odstavka, mora zavezanec nuditi poroštvo najmanj do višine zapadlih davčnih obveznosti. 47. člen Poroštvo pred izdajo dovoljenja za opravljanje obrtnih dejavnosti se zahteva za naslednje dejavnosti: — avtoprevozništvo, — avtotaksi, — stavbne obrti, — izdelovanje kovinskih okrasnih predmetov, — izdelovanje predmetov iz plastičnih mas In umetnih smol. Poroštvo pred izdajo dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti se zahteva ne glede na prvi odstavek tega člena, če zavezanec vlogi za opravljanje obrtne dejavnosti ne priloži dokazov, da ima povravnane vse svoje davčne obveznosti. 48. člen Davčna uprava lahko zahteva od zavezanca poroštvo v tehle primerih: 1. ko prisilna izterjava iz premičnega premoženja zavezanca ni uspela, zapadli davki pa presegajo povprečno odmerjeni davek v zadnjem letu v dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec ali sorodni dejavnosti; 2. ko obstaja utemeljen sum. da bo davčni zavezanec zapustil državo za daljši čas. XI. VLOŽITEV NAPOVEDI 49. člen Zavezanci, ki so dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo vložiti napoved do 31. januarja. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 50. člen Povprečna gradbena cena za ms koristne stanovanjske površine, ugotovljene za leto 1973 znaša 2.500 din. Po tej gradbeni ceni ugotovljena vrednost stavbe je- podlaga za izračun davčne osnove za leto 1974. 51. člen Davčno napoved za odmero davka na posest stavb za leto 1974 morajo davčni zavezanci vložiti davčnemu organu do 30. 6. 1974. Davčne napovedi ni potrebno vložiti občanom, ki so oddali popisni list o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih, počitniških in poslovnih prostorov zasebnih lastnikov, za stanovanjske zadeve pristojnemu občinskemu organu v letu 1974. 249. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta po 9. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 26. februarja 1976 sprejela ODLOK o spremembi odloka o prispevku zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča, ki se ne bo več uporabljalo za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo 1. člen V odloku o prispevku zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča, ki se ne bo več uporabljalo za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo (Uradni list SRS, št. 11-256/74 in 27-1358/75) se črta 4. člen. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-5/74-3 Celje, dne 26. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 250. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor občinske skupščine Celje so po 129. členu statuta občine Celje na sejah dne 26. februarja 1976 sprejeli ODLOK o spremembi In dopolnitvi odloka o »Priznanju samoupravi jalcu« 1. člen Pivi odstavek 1. člena odloka o »Priznanju samo-upravljalcu* (Uradni list SRS, št. 19/74) se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Priznanje samoupravi jalcu« se podeljuje vsako leto ob 27. Juniju — dnevu samoupravljalcev* zaslužnim delegatom (članom) v organih samoupravljanja in drugim delavcem, organom samoupravljanja in samouprav- nim delovnim skupinam v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih za izredne dosežke na področju razvijanja so-cialističhih samoupravnih odnosov, ki so posebnega pomena za razvoj samoupravljanja in delegatskega sistema.*' 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dah po objavi v Uradnem listu SRS. St. 016-3/74-1 Celje, dne 26. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. CERKNICA 251. Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72), dogovora o politiki stanarin v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 16/75) in na podlagi 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1976 sprejela ODLOK o spremembi odloka o določitvi stanarin v občini Cerknica 1. člen ' , V odloku o dolbčitvi stanarin v občini Cerknica 'Uradni list SRS, št. 20/75) se spremeni: Člen 1. se spremeni in se glasi: »Stanarina na območju občine Cerknica se s 1. avgustom 1975 poveča za 25 °/o.*< Člen 6. se spremeni in se glasi: »Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1975 dalje.*. 2. člen . • Ta odlok ^ačne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-18/73-1 Cerknica, dne 26. februarja 1976. Podpredsednik Skupščine občine Cerknica Franc Kovač L r. i KAMNIK 252. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 218. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6-64/74) na skupni seji vseh zborov dne 1. marca 1976 sprejela ODLOK o proračunu občine Kamnik (občinskem proračunu) za leto 1976 1. člen Skupni dohodki občinskega proračuna za leto 1976 znašajo: din — lastni dohodki 24,325.000 — sredstva iz solidarnega prelivanja 4,125.000 skupaj 28.450.000 Od tega: za .razporeditev v posebnem delu proračuna 28,450.000 2. člen V sredstva rezerve se vlaga 1 °/» od tekočih dohodkov proračuna za leto 1976. ' 3. člen Ce bo zaostajalo pritekanje proračunskih dohodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz 1. člena tega odloka, bo Izvršni svet Skupščine občine Kamnik, da bi ohranil proračunsko ravnovesje, začasno zmanjšal zneske sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, vendar največ za 10 Vo ali pa začasno zadržal uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. O takem ukrepu mora izvršni svet obvestiti Skupščino občine Kamnik. 4. člen Ce se zaradi neenakomernega pritekanja dohodkov proračuna izvrševanje proračuna ne bo moglo uravnovesiti lahko občina za začasno kritje razporejenih sredstev uporabi svoja sredstva rezerve. 5. člen Izvršni svet Skupščine občine Kamnik lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene v okviru proračunskih namenov, če bi se izkazalo, da so jim zagotovljena sredstva v višjem ali nižjem znesku, kot bi jim pripadala. Za proračun pristojni občinski upravni organ opravlja med letom poračunavan j a, ki so potrebna zaradi sprememb v zasedbi odobrenih delovnih mest organov in dodeljuje sredstva s postavke »nove namestitve«. 6. člen Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1976 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim odobrena s tem proračunom. Organi lahko uporabljajo sredstva za osebne dohodke, ki jim ostanejo, če se izprazni delovno mesto med letom, samo za delo tega delovnega mesta, opravljeno po izrecni odredbi predstojnika. Ža izvajanje določb prvega in drugega odstavka tega člena ter za zakonito, smotrno in primerno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik organa kot odredbo- dajalec, vodja računovodstva pa je odgovoren za zakonito uporabo sredstev. Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna zb leto 1976 morajo izvrševati sklepe in priporočila Skupščine občine Kamnik in njenih organov, ki so povezana s finančnimi izdatki, v okviru in obsegu s tem proračunom določenih finančnih postavk. Občinski organi ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegale zneske, določene za leto 1976 in tudi ne ustvarjati obveznosti za občinske proračune naslednjih let. 7. člen Ce se med izvrševanjem proračuna ugotovi, da za posebne namene razporejena sredstva ne bodo porabljena, ali ne bodo porabljena v celoti, lahko Izvršni svet Skupščine občine Kamnik prenese neporabljena sredstva za potrebe redne dejavnosti in druge namene. 8. člen Vsi dohodki, ki jih občinski organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so dohodek občinskega proračuna, kolikor ni s tem odlokom drugače določeno. 9. člen Občinski upravni organ lahko uporabi dohodke, ki jih pridobi s prodajo tiskovin za posebne namene. 10. člen Nosilec sredstev, razporejenih v posebnem delu proračuna je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik. 11. člen Sredstva, ki so predvidena v proračunu za dejav- nost občinskih organov, za ljudsko in teritorialno ob- rambo, za dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev, za dejavnost krajevnih skupnosti in občinske gasilske zveze Kamnik, se skladno z njihovimi pred- loženimi programi nakazujejo po dvanajstinah mesečno na njihove račune. 12. člen Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada, in sicer do višine 100.000 dinarjev v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74). , 13. člen Za finance piioiojen občinski upravni organ izvršuje proračunsko kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja uporabnikov občinskega proračuna, ter kontrolo investicij, ki sc delno ali v celoti financirajo iz občinskega proračuna. Za finance pristojni občinski upravni organ ugotavlja, kako državni organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna izvršujejo samoupravne sporazume o delitvi dohodkov in osebnih dohodkov, ter o tem seznanja izvršni svet. 14. člen Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1976 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna za leto 1976, ki je sestavni del splošnega dela tega proračuna. 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976. St. 400-1/76 Kamnik, dne 1. marca 1976. Predsednik Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj L r. BILANCA dohodkov In splošnega razporeda dohodkov proračuna občine Kamnik (občinskega proračuna) za leto 1976 A — Dohodki do11 * * V"X D‘>hodkl Znesek 0 Sredstva, prenešena iz prej. leta — do dogovorjene porabe 1975 1,469.495,70 — nad družbenim dogovorom 1975 579.620,95 skupaj 2,049.116,65 i Davek od osebnih dohodkov 6,935.000,00 2 Prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od premoženja 12,235.000,00 3 Takse 1,050.000,00 5 bohodki po posebnih predpisih 6.000,00 6 Dohodki upr. org. in drugi dohodki 1,849.883,35 7 Odstopljeni dohodki 200.000,00 7 Prispevek iz proračunov drugih DPS — solidarnostni priliv 4,125.000,00 Skupaj: 28,450.000,00 B — Splošni razpored dohodkov Glav. namen SploSnl razpored dohodkov Znesek 01 Dejavnost organov družbenopollt. skup. 20,326.389,80 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 1,650.300,00 04 Negospodarske investicije 1,682.957,60 08 Socialno skrbstvo 851.602,60 09 Zdravstveno varstvo 110.000,00 10 Komunalna dejavnost 2,616.850,00 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 300.000,00 16 Intervencije v gospodarstvu 636.000,00 18 Rezervni sklad 275.900,00 Skupaj: 28,450.000,00 253. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72), 130. in 176. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6-64/74), na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 1. marca 1976 sprejela Q D L O K o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samu-prispevkr na območju občine Kamnik 1. člen Razpisuje se referendum o uvedbi občinskega samoprispevka v denarju za delno financiranje programov krajevnih skupnosti in programa gradnje šol in otroških varstvenih ustanov tv nadaljnjem besedilu: samoprispevek na območju občine Kamnik). 2. člen Referendum se razpisuje za celotno območje občine Kamnik, za katero naj bi se uvedel samoprispevek. 3. člen Na referendumu se bodo delovni ljudje in občani odločali o uvedbi samoprispevka za financiranje programov krajevnih skupnosti in programa gradnje šol in otroških varstvenih ustanov v občini Kamnik, , 4. člen Skupna proračunska vrednost objektov znaša pc sedanjih ocenah 117.000.000 dinarjev, od tega naj bi oilo zbranih sredstev s samoprispevkom, ugotovljenih od osnov leta 1975, v višini 43,000.000 din. 5. člen Zbrana sredstva krajevnega samoprispevka se (odo namensko uporabila; — 50°/o za sofinanciranje programov krajevnih skupnosti za obdobje 1976—1980, — 50 °/o za sofinanciranje programa gradnje šol in stroških varstvenih ustanov v občini Kamnik v ob-lobju 1976—1980 po vrstnem redu, sprejetem na seji Skupščine občine Kamnik, dne 13. novembra 1973. 6. člen Samoprispevek se bo uvedel za obdobje petih let n sicer od 1. 5. 1976 do 30. 4. 1981 in ga bodo plačevali naslednji zavezanci, ki stalno prebivajo na območju občine Kamnik v višini 2 °/o od naslednjih osnov 1. delovni ljudje in občani, ki prejemajo osebne tohodko iz razmerja v združenem delu oziroma nadomestil, delavci pri zasebnih delodajalcih in prejemniki sokojnin od neto osebnih dohodkov; 2. delovni ljudje ir občani o‘d dohodka iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka in dohodka od gozdov; 3. delovni ljudje in občani, ki samostojno oprav-'jajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve od davčne osnove, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo qd osnove. 7 7. člen Plačevanja prispevka bodo poleg tistih, za katere zakon določa, da se samoprispevek ne more uvesti, oproščeni še: 1. delovni ljudje in občani, katerih pokojnina mesečno ne presega 2.000 din; 2. kmetijski proizvajalci, ki so kmetijsko-zdrav- stveno zavarovani, katerih katastrski dohodek od obdelovalnih površin ne presega 400 diri na družinskega člana. Ta olajšava pa ne velja za dohodek od gozdov. 8. člen S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska sredstva in se bodo uporabljala izključno za izvajanje programov iz 5. člena tega odloka in se bodo zbirala na posebnem računu pri občinski izobraževalni skupnosti in posebnem računu krajevnih skupnosti. Zbiranje sredstev, izvajanje del in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev, bodo nadzorovali izvršilni odbor občinske izobraževalne skupnosti Kamnik in sveti krajevnih skupnosti na območju občine Kamnik. 9. člen Referendum bo v nedeljo, 4. 4. 1976, od 7. do 19. ure, na glasovalnih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija. 10. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani občine Kamnik, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku in občani občine Kamnik, ki združujejo svoje delo, pa še nimajo volilne pravice za volitev v skupščine družbenopolitične skupnosti. 11. člen Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma __ smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah de-Ičgacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitične skupnosti. Referendum vodi, ugotovi in izdela poročilo o izidu referenduma občinska volilna komisija. Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS. 12. člen Glasovanje na referendumu vodijo volilni odbori, ki jih imenuje občinska volilna komisija Skupščine občine Kamnik na predlog krajevnih skupnosti. 13. člen Na referendumu glasujejo volile! neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Skupščina občine Kamnik GLASOVNICA za referendum dne 4. 4. 1976 o uvedbi samoprispevka za celotno območje občine Kamnik v denarju za sofinanciranje programov krajevnih skupnosti in sofinanciranje programa gradnje šol in otroških varstvenih ustanov v občini Kamnik za dobo pet let, t. j. od 1. 5. 1976 do 30. 4. 1981, / GLASUJEM ZA i PROTI Glasovnica mora biti overjena s nečatom Sleuo-ščine občine Kamnik. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan no objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-4/76 Kamnik, dne 1. marca 1976. Predsednik Skupščine občine Kamnik Franc SveMj L r. I LASKO 5. člen 254. Skupščina občine Laško je po 6. in 11. členu zakona o davkih občanov (Uradni Ust SRS, št. 21/74 in 39/74) in po 130. členu statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-18/74) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 28. februarja 1976 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni vestnik občine Laško, št. 8-70/74 in 1-4/75) se 11. člen spremeni in glasi: »Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se obračunava od katastrskega dohodka kmetijskih površin za skupine katastrskih občin po naslednjih stopnjah: 11. skupina: k. o. Laško in k. o. Vrhovo 31°/« III. skupina: k. o. Belovo, Debro, Hotemež, Lahomno, Lahomšek, Lože, Marijina vas, Mišji dol, Mrzlo polje, Njivice, Plazovje, Podvin, Radeče, Rečica, Rifengozd, Sedraž, Svibho, Šmihel, Sirje, Vrh nad Laškim, Tremerje 22°/« IV. skupina: k. o. Breze, Lažiše, Lokavec, Paneče, Podkraj, Požnica, Olešče, Obrežje, Slivno, Svetina, Trobni dol 12% Ce ima zavezanec katastrski dohodek v dveh ali več katastrskih občinah z različnimi davčnimi stopnjami, se odmeri davek po stopnji tiste skupine, v kateri ima zavezanec pretežni del katastrskega dohodka.« 2. člen 12. člen se spremeni in se glasi: »Stopnja davka iz osebnega dohodka od gozda znaša 17 % od vrednosti odkazanega lesa.« V 16. členu se prvi odstavek nadomesti z novim 1., 2. in 3. odstavkom, ki glasijo: »Zavezancem davka iz kmetijstva, ki posedujejo kmetije, za katere po odloku o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS, št. 5/75) velja posebna ureditev dedovanja in vlaganja sredstev v preusmeritev gospodarstva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se prizna posebna olajšava. Te olajšave se priznajo pod naslednjimi pogoji: — da preusmerjajo svoja gospodarstva po načrtu in programu, s katerim soglaša območna kmetijska organizacija ter občinski organ pristojen za kmetijstvo in ki je v skladu z -razvojem kmetijstva v občini; — da preusmerjajo stanovanjske in gospodarske prostore za turistične namene po načrtu, s katerim soglaša območna turistična organizacija. Ne glede na 1., «in 2. odst. tega člena se prizna posebna olajšava tudi zavezancem davka Iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v strojne Skupnosti.« 6. člen 19. člen se spremeni in sc glasi: »Davek iz obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov, po naslednjih stopnjah: od osnove dinarjev •/. do 10.000 25 od '0.000 do 20.000 30 od 20.000 do 30.000 35 od ‘ 30.000 do 50.000 39 od 50.000 do 100.000 43 od 100.000 do 150.000 46 od 150.000 dp 200.000 48 nad 200.000 50« 3. člen 14. člen se črta. « 4. člen 15. člen se spremeni in se glasi: »Davka od kmetijstva so oproščeni zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi (IV. skupina katastrskih občin iz 11. člena tega odloka), če skupni letni katastrski dohodek negozdnih površin teh zavezancev ne presega 3.000 dinarjev in so dohodki od kmetijstva edini vir za preživljanje zavezanca in njegovega zakonca. Socialne podpore, priznavalnine NOV, invalidnine in starostna pokojnina kmetov niso ovira za priznanje oprostitve po tem členu. Davka od kmetijstva po prvem odstavku tega člena so oproščeni tudi zavezanci iz naselij naslednjih katastrskih občin: katastrska občina Naselje 1. Hotemež 2. Mrzlo polje 3. Njivice 4. Plazovje 5. Podvin 6. Rifengozd 7. Svibno ). Sirje Brunk, Brunška gora, Goreljce, Loška gora, Rudna vas Blatni vrh Močilno, Zebnik Plazovje, Zabrež Ojstro, Padež Brstnik, Doblatina, Rifengozd Cimerno, Zagrad Sirje, Veliko Sirje.« 7. člen 26. člen se spremeni in se glasi: »Davek od obrtnih dejavnosti po'odbitku se plačuje od dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku in po naslednjih stopnjah: 1. Od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij ipd.; od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu; od prejemkov zavarovalnih poverjenikov; od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic: od zbiranja naročil za časopise, knjige revije ipd.; od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči 10%. 2. Od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov; od dohodkov doseženih s prodajo Izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del. ki se ne štejejo za izvirne; od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 20%. 3. Od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije: od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu sklenjeni v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke: od dohodkov, doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov 25 %. Davka po odbitku ne plačujejo: a) zbiralci odpadnega materiala (papir, železo, steklo ipd.); b) obiralci hmelja in ribeza; c) za prevoz mleka na odkupna mesta. d) zavezanci, ki opravljajo storitve krajevnim skupnostim in turističnim društvom.* 8. člen 28. člen se spremeni in se glasi: »Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: davek od intelekutalnih storitev) po dejanskem cjohocjku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov, po naslednjih stopnjah: po Stopnji od osnove dinarjev •/« do 10.000 25 od 10.0Q0 do 20.000 30 od 20.000 do 30.000 35 od 30.000 do 50.000 39 od 50.000 do 100.000 43 od 100.000 do 150.000 46 od 150.000 do 2Q0.000 48 nad 200.000 50. 9. člen 30. člen se spremeni in se glasi. »Davek od intelektualnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega dohodka se plačuje po stopnji i$5 %>.« 10. člen V prvem odstavku 31. člena se stopnja 15 °/o nadomesti s stopnjo »20 %>*. 11. člen 32. člen se spremeni in se glasi: »Davek na dohodek od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah: po stopnji od osnove dinarjev do 10.000 30 Od 10.000 do 20.000 33 od 20.000 do 30.000 36 od 30.000 do 50.000 40 , od 50.000 do 100.000 44 od 100.000 do 150.000 48 od 150.000 do 200.000 54 nad 200.000 60* 12. člen 38. in 39. člen se črtata. 13. člen 56. čjen se spremeni in se glasi: »Občinska skupščina pooblašča izvršni svet,. da v smislu 225. člena zakona o davkih občanov odloča o odpisu davčnih dolgov zavezancev nad zneskom 160 dinarjev, do zneska 100 dinarjev na te nooblaščena davčna uprava.« 14. člen Izvršni svet Skupščine opčine Laško je pooblaščen, da izda prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov. 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976. St. 422-7/76 Laško, dne 28. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Laško Rudi Grosar 1. r. 255. Skupščina občine Laško je na podlagi 1. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27-256/72 in 39-467/74) in 130. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-18/74) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 28. februarja 1976 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem davku na promet nepremičnin 1. člen V odloku o občinskem davku na promet nepremičnin (Uradni vestnik občine Laško, št. 5-47/72 in 5-24/75) se v 4. členu spremeni prvi odstavek 4. točke tako, da se glasi: »Ce proda organizacija združenega dela, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko zemljišče občanu, ki mu je kmetijstvo edini vir za preživljanje.« 2. člen Izvršni svet Skupščine občine Laško je pooblaščen, da izda prečiščeno besedilo odloka o občinskem davku na promet nepremičnin. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 15. marca 1976 dalje. St. 422-8/76 Laško, dne 28. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Laško Rudi Grosar 1. r. 256. Skupščina- občine Laško je na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73) in 130. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-18/74 na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 28. februarja 1976 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V tarifi posebnega občinskega prometnega davka, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni vestnik občine Laško, št. 8/72, 8/73 in 5/75) se v prvem odstavki; Tarifpe št. 1 spremeni stopnja 4 °/o na stopnjo »3 ‘/o*. 2. člen Tarifna številka 2 se spremeni in se glasi: dinarjev Od alkoholnih pijač: za liter 1. naravno vino 1,50 2. vina tipa -biser« 1,50 . 3. peneča vina 2,80 4. specialnih vin (desertnih, likerskih m aromatiziranih) ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter nad 12 do 15 dinarjev 6,10 nad 15 dinarjev 9,30 5. likerjev m močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za liter nad 17 do 24 dinarjev nad 24 dinarjev ’ 18,10 25,00 v •/• od vrednosti 6. piva 25 e/e 7. naravnega žganja in medice 15 «/e 8. drugih alkoholnih pijač, ki niso zajeta v točkah od 1 do 6 43 e/e Opomba: 1. Davčna osnova za alkoholne pijace iz 1., 2., 3., 4., 5. točke te tarifne številke za liter alkoholne pijače, za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku od litra pijače. Davčna osnova za alkoholne pijače iz 6., 7. in 8. točke te tarifne številke je prodajna cena proizvajalca, uvoznika, prodajalca na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajo končnim potrošnikom. Pri gospodarskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena. 2. Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavijo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje. 3. Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke opombe k tej tarifni številki je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcem. 4. Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili tl proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem. brez dodatka drugih snovi in primesi. 5. Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2 e/o alkohola. Pri ugotavljanju vrst in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač.« 3. čle--. Izvršni svet Skupščine občine Laško je pooblaščen, da izda prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 15. marca 1976 dalje. St. 422-6/76 Laško, dne 28. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Laško Rudi Grosar 1. r. 257. Skupščina občine Laško je na podlagi 2. člena zakona o matičnih knjigah (Uradni list SRS, št. 16/74) in" 130. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3/74), na seji zbora združenega dela na seji zbora krajevnih skupnosti ih na seji družbenopolitičnega zbora dne 28. februarja 1976 sprejela ODLOK o matičnih območjih I. SPLOŠNE DOLOČBE S tem odlokom so določena matična območja, kjer se za vsako naselje posebej vodijo rojstne matične knjige in matične knjige umrlih ter določena naselja, kjer se sklepajo zakonske zveze. 2. člen Po matičnih območjih se vodi tudi evidenca o republiškem in jugoslovanskem državljanstvu občanov. II. MATIČNA OBMOČJA 3. čler Matična območja so: 1. Matično območje Breze, ki obsega naselja: Breze, Curnovec, Mačkovec, Mala Breza, Olcščc, Trohni dol. 2. Matično območje Jurkloštcr, ki obsega naselja: Blatni vrh. Jurkloštcr, Lahovgraben, Laška vas, Lipni dol, Marijipa vas, Mrzlo polje, Paneče, Polana, Velike Goreljce. 3. Matično območje Laško, ki obsega naselja: Bukovca, Belovo, Brezno. Brstnik, Debro, Doblatina, Gozdec, Gabcrno, Govce, Harje, Huda jama, Jagoče, Kladje, Kuretno, Klenovo, Laško, Lahomno, Lahomšek, Marija Gradec, Modrič, Male Grahovče, Ojstro, Pla-zovje. Padež, Požnica. Radoblje, Reka, Rifengozd, Rečica. Selo, Stopče, Slivno, Strmca, Sedraž, Smohi, Šmihel, Tevče, Trojno, Tovsto, Trnovo, Trnov hrib, Udmat, Velike Grahovše, Vrh nad Laškim, Žigon. 4. Matično območje Radeče, ki obsega naselja: Brunk, Brunška gora, Cimerno, Dobrava, Gorelce, Ho-temež, Jagnjenica, Jelovo, Log pri Vrhovem, Loška gora, Močilno, Njivice, Obrežje — del, Počakovo, Podkraj — del, Praprotno, Radeče, Rudna vas, Stari dvor, Svibno, 5#uhadoI — del, Sirje, Veliko Sirje, Vrhovo, Zagrad, Zidani most, Zebnik. 5. Matično območje Rimske Toplice, ki obsega naselja: Brstovnica, Brodnice, Dol, Globoko, Gračnica, Konc. Lažiše, Lože, Lokavec, Povčeno, Rimske Toplice, Senožetc, Strcnsko, Sevce, Skofce, Vodiško, Zabrež. III. SKLEPANJE ZAKONSKIH ZVEZ 4. člen Zakonske zveze se sklepajo v posebei določenih uradnih prostorih in sicer: — v Laškem in — v Radečah. Zakonske zveze se sklepajo vsak delovni dan in tudi ob sobotah. , 5. člen Posebna komisija skrbi, da sc sklepanje zakonskih zvez opravlja v skladu z zakonom in čim bolj svečano V ta namen predvsem skrbi: — da so prostori, kjer se zakonske zveze sklepajo, primerni in dostojno opremljeni; — da so na voljo drugi pripomočki, ki povzdignejo svečan značaj sklepanja zakonske zveze; — da je sam obred sklepanja zakonskih zvez na dostojni višini. 6. člen Komisijo sestavljajo vsi pooblaščeni delegati občinske skupščine za sklepanje zakonskih zvez, njen predsednik pa je predsednik občinske skupščine. 7. člen Komisija ima poseben račun pri Službi družbenega knjigovodstva, kjer se stekajo sredstva za izvajanje nalog komisije. Dohodki komisije so: 1. namenska sredstva proračuna občine; 2. namenska sredstva in prispevki delovnih in drugih organizacij ter občanov; 3. prostovoljni prispevki. 8. člen * Komisija razporeja sredstva s finančnim načrtom. Odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta je predsednik komisije. Ob koncu leta sestavi komisija zaključni račun s poročilom o delu komisije v minulem letu. Finančni načrt in zakljuČrti račun potrdi Izvršni svet Skupščine občine Laško. 9. člen Administrativno tehnične posle za komisijo opravlja občinski upravni organ pristojen za matično službo, finančne zadeve pa občinski upravni organ, pristojen nroračun. IV. KONČNE DOLOČBE 10. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati: — sklep o določitvi matičnih okolišev za sklepanje zakonskih zvez (Uradni vestnik občine Laško, št. 4/72), — sklep o spremembi območij matičnih okolišev (Uradni vestnik občine Laško, št. 4/72), — sklep za sklepanje zakonskih zvez ob sobotah (Uradni vestnik občine Laško, št. 4/69), — vsi drugi občinski predpisi, ki urejajo to področje. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 200-1/76 Laško, dne 28. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Laško Rudi Grosar 1. r. 258. Skupščina občine Laško je po 5. členu zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16-120/67), 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73 in 16/74) in 132. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3/74) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1976 sprejela ODLOK o spremembi odloka o obveznem odla-ganju smeti 1. člen V odloku o obveznem odlaganju smeti (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-19/74) se 18. člen spremeni in se glasi: "■Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka in aktov, izdanih na njegovi podlagi, opravlja občinska komunalna inšpekcija.-" 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan pp objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-8/76-1/2 Laško, dne 28. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Laško Rudi Grosar 1. r. 259. Skupščina občine Laško je na podlagi 15. člena zakona o pokopališčih (Uradni list SRS, št. 49/55), 23. člena pravilnika za izvrševanje zakona o pokopališčih (Uradni list SRS, št. 26-19/56), 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73 in 16/74) in 132. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3/74) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1976 sprejela ODLOK o spremembi odloka o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Laško 1. člen V odloku o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 4-22/74) se 32. člen spremeni in glasi: ^Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska komunalna inšpekcija.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-9/76-1/2 Laško, dne 28. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Laško Rudi Grosar 1, r. 260. \ Skupščina občine Laško je na podlagi 77. člena zakona o splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS, Št. 28/71) in 130. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3/74) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 28. februarja 1976 sprejela ODLOK o organizaciji občinskega štaba za civilno zaščito 1. člen Za vodenje enot civilne zaščite, usmerjanje delovanja občanov in delovnih ljudi v samozaščiti, organizacijo izvajanja ukrepov civilne zaščite ter za usmerjanje in izvajanje priprav in usposabljanje civilne zaščite se ustanovi občinski štab za civilno zaščito. 2. člen Občinski štab za civilno zaščito sestavljajo: 1. poveljnik štaba 2. namestnik poveljnika štaba 3. načelnik štaba 4. pomočnik načelnika štaba za operativne in organizacijske zadeve 5. pomočnik načelnika štaba za materialno in tehnično oskrbovanje 6. pomočnik načelnika za zaklonišča,' komunalno dejavnost in asanacijo 7. pomočnik načelnika za evakuacijo, sprejemanje in nastanitev prebivalstva 8. pomočnik načelnika za reševanje izpod ruševin in odstranjevanje ruševin 9. pomočnik načelnika za protipožarno varnost 10. pomočnik načelnika za prvo medicinsko pomoč 11. pomočnik načelnika za radiološko in biokemično zaščito 12. pomočnik načelnika za pouk enot in prebivalstva. 3. člen Občinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet občinske skupščine. 4. člen Občinski štab za civilno zaščito zlasti: 1. proučuje vprašanja civilne zaščite, ocenjuje ogroženost ozemlja občine pred vojnimi učinki in hudimi nesrečami in daje ustrezne predloge izvršnemu svetu občinske skupščine; 2. izdela občinski načrt ukrepov za civilno zaščito in ga predlaga v sprejem izvršnemu svetu občinske skupščine; 3. usklajuje delo organov in organizacij na območju občine, ki izvajajo varstvo ob hudih nesrečah in pred vojnimi učinki; 4. skrbi za izvajanje preprečevalnih in zaščitnih ukrepov, ki naj bi preprečili ali ublažili hude nesreče ter posledice vojnih učinkov in hudih nesreč; 5. organizira in neposredno vodi akcije za reševanje in pomoč ob hudih nesrečah ali vojnih učinkih; 6. skrbi za samozaščito ter pouk in usposabljanje štabov in enot civilne zaščite in organizira praktične vaje; 7. poroča republiškemu in območnemu štabu za civilno zaščito o/izvedenih ukrepih ob hudih nesrečah in vojnih učinkih; 8. obvešča prebivalstvo o nevarnostih in obsegu hudih nesreč In vojnih učinkov ter daje sredstvom javnega obveščanja uradna obvestila o tem. 5. člen Strokovne zadeve za občinski štab za civilno zaščito opravlja občinski upravni organ za ljudsko obrambo. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-2/76 Laško, dne 28. februarja 1976. / Predsednik Skupščine občine Laško Rudi Grosar 1. r. 261. Na podlagi 152. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), 91. člena zakona o splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS, št. 28/71), 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73 in 16/74), 103. in 130. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3/74) je Skupščina občine Laško na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 28. februarja 1976 sprejela ODLOK o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih na območju občine I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin pred posledicami vojne, se morajo na območjih občine določenih s tem odlokom, graditi zaklonišča in drugi primerni objekti za zaklanjanje prebivalstva. Za za-kljanjanje prebivalstva in materialnih dobrin se lahko v obstoječih stavbah prilagodijo kletni in drugi primerni prostori. Za zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin so uporabna tudi rovna zaklonišča in zakloni, ki se praviloma gradijo, ko grozi neposredna vojna nevarnost. 2. člen Območja za katere se uporabljajo določila tega odloka so: 1. mesto Laško 2. mesto Radeče 3. naselje Debro v mejah zazidalnega načrta 4. naselje Zidani most in del naselja Obrežje (tovorna železniška postaja in naselje nad njo) 5. druga naselja v občini, ki se urejajo z zazidalnimi načrti, če je z urbanističnimi dokumenti predvidena gradnja zaklonišč. 3. člen Glede na uporabo v sistemu zaščite so zaklonišča: 1. zaklonišča dopolnilne zaščite 2. zaklonišča osnovne zaščite 3. zaklonišča močnejše zaščite. Glede na uporabnike so zaklonišča lahko: hišna zaklonišča, zaklonišča za stavbni blok, zaklonišča za organizacijo združenega dela ali drugo organizacijo in javna zaklonišča. Hišno zaklonišče je namenjeno za zaščito stanb-valcev v stanovanjski hiši. Zaklonišče za stavbni blok je namenjeno za zaščito prebivalcev posameznega bloka ali skupine hiš. Zaklonišče za organizacijo združenega dela ali drugo organizacijo je namenjeno za zaščito delavcev te organizacije in drugih oseb, ki se v trenutku nevarnosti nahajajo v njej. Javno zaklonišče je namenjeno za zaščito prebivalstva, ki se v času nevarnosti najde na javnem mestu in za tiste, za katere ni drugih zaklonišč. 4. člen Skrb za izgradnjo, upravljanje in vzdrževanje zaklonišč in drugih zaščitnih objektov imajo: občina Laško, temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge organizacije in samoupravne interesne skupnosti. 5. člen Občina Laško gradi in vzdržuje javna zaklonišča. Javna zaklonišča so lahko tudi komunalni ali drugi primerni objekti, ki se v ta namen prilagodijo ali zgradijo, če je tako določeno z občinskim načrtom zaklan j anj a. 6. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela morajo ne glede na določbe 2. člena tega odloka, poskrbeti za zaklonitev ljudi in materialnih dobrin v obstoječih objektih, oziroma graditi zaklonišča v novih objektih v skladu s predpisi in odgovarjajočim normativi. Primernost zaklonišč ugotavlja upravni organ pristojen za ljudsko obrambo. 7. člen Hišna zaklonišča in zaklonišča za stavbni blok morajo zgruditi oziroma urediti investitorji stanovanjskih oziroma poslovnih zgradb v obstoječih objektih ter v ta namen prilagoditi kletne, prostore in druge gradbene in naravne objekte. 8. člen Zazidalni načrt za posamezno stanovanjsko območje mora predvideti lokacijo za izgradnjo javnih zaklonišč in zaklonišč za stavbni blok. 9. člen Zazidalne načrte, ki so bili sprejeti pred uveljavitvijo tega odloka, je treba dopolniti v smislu prejšnjega člena v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka. 10. člen Organizacije združenega dela in organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini morajo opraviti popis in urediti evidenco obstoječih zaklonišč in drugih primernih objektov za zakla-njanje ter dostaviti podatke upravnemu organu, pristojnemu za ljudsko obrambo najpozneje v šestih me secih po uveljavitvi tega odloka. II. GRADNJA ZAKLONIŠČ 11. člen Javna zaklonišča se gradijo na osnovi urbanistične dokumentacije in v skladu s tehničnimi normativi za grgdnjo zaklonišč ter na osnovi programa izgradnje javnih zaklonišč, ki ga sprejme Skupščina občine Laško na predlog sveta za ljudsko obrambo. Upravne in vojaške strokovne zadeve v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem lavnih zaklonišč ter drugih javnih zaščitnih objektov opravlja upravni organ, ki je pristojen za ljudsko obrambo. 12. člen Zaklonišča se praviloma gradijo kot dvonamenski objekti. N 13. člen Investitorji novih stanovanjskih in poslovnih objektov morajo graditi zaklonišča v objektu oziroma v njegovi neposredni bližini. Največja dopustna razdalja med stanovanjem oziroma delovnim mestom in zakloniščem je 250 m. Navpična oddaljenost se računa dvojno. Upravni organ, pristojen za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja, lahko izda tako dovoljenje le s poprejšnjim soglasjem upravnega organa pristojnega za ljudsko obrambo. Ce izgradnja zaklonišča iz tehničnih razlogov, zaradi geoloških in hidroloških razmer ni mogoča, odloča o oprostitvi obvezne gradnje zaklonišča organ, pristojen za ljudsko obrambo, na podlagi predhodnega mnenja strokovne komisije, ki jo imenuje svet za ljudsko obrambo. 14. člen Pri adaptaciji zgradb, kjer gre za povečanje koristne površine ali za spremembe namena objekta in je zato potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, mora Investitor graditi zaklonišče v objektu. Če to ni mogoče, mora dobiti soglasje, da graditev zaklonišča opusti.' III. VELIKOST ZAKLONIŠČA 15. člen Pri gradnji novih stanovanjskih objektov je potrebno zagotoviti zakloniščni prostor tako, da se na 50 m2 bruto površine stanovanja računa 1 stanovalec. 16. člen Organizacije združenega dela in druge organizacije morajo graditi zaklonišča za svoje delavce in obiskovalce in sicer; — organizacije združenega dela, ki delajo v več izmenah — za dve tretjini zaposlenih v največji delovni izmeni; — organizacije združenega dela in druge organizacije, ki delajo v eni izmeni — za dve tretjini načrtovanega skupnega števila delavcev. 17. člen Pri gradnji zaklonišč je glede na uporabo v sistemu zaščite treba upoštevati, da morajo posamezne vrste zaklonišč nuditi naslednjo zaščito pred nadprltl-skom udarnega vala in sicer: 1. zaklonišča dopolnilne zaščite najmanj 0,5 kp/cm2; 2. zaklonišča osnovne zaščite najmanj 1 kp/cm*; 3. zaklonišča močnejše zaščite so odporna proti zadetku letalske bombe najmanj 300 kg. Organizacije združenog^ delia morajo graditi zaklonišča, katerih odpornost ne sme biti manjša od 1 kp/cm8. IV. UPRAVLJANE ZAKLONIŠČ 18. člen Javna zaklonišča upravlja delovna organizacija, ki jo za upravljanje peoblasti Skupščina občino Laško. V hišah v družbeni lastnini in v hišah, v katerih so tudi stanovanja v etažni lastnini, upravlja zaklonišča organizacija za gospodarjenje s hišami v družbeni lastnini. Organ, ki upravlja zgradbo, ne sme spremeniti osnovnega namena objekta. V. VZDRŽEVANJE ZAKLONIŠČ 19. člen Zaklonišča morajo biti redno vzdrževana, za mirovne potrebe pa jih je dovoljeno uporabljati tako, da so ob nevarnosti pravočasno nared. Javna zaklonišča vzdržuje delovna organizacija, ki jo za to pooblasti Skupščina občine Laško. Za opravljanje planiranih vzdrževalnih del se ji dodelijo na-' menska finančna sredstva. Zaklonišča organizacij združenega dela vzdržujejo te organizacije. Hišna zaklonišča vzdržujejo lastniki hiš ali uprav-Ijalci stanovanjskih hiš. Stroški vzdrževanja hišnih zaklonišč brcmene stanarine v smislu odloka, ki ureja delitev sredstev stanarin na tekoče in investicijsko vzdrževanje skupnih prostorov. Vzdrževanje in red v zakloniščih določi s svojim navodilom upravni organ, pristojen za ljudsko obrambo. VI. FINANCIRANJE GRADNJE ZAKLONIŠČ 20. člen Sredstva za graditev, vzdrževanje in opremljanje javnih zaklonišč se plačujejo na poseben račun. O razporeditvi in uporabi sredstev iz prejšnjega odstavka določa svet za ljudsko obrambo občinske skupščine v razširjeni sestavi s predsednikom zbora združenega dela in predsednikom zbora krajevnih skupnosti. Graditev in ureditev drugih zaklonišč financirajo investitorji izgradnje objektov. 21. člen Na poseben račun sc stekajo prispevki družbenih ali zasebnih investitorjev, ki pri gradnji stanovanjskih hiš in poslovnih stavb na območjih iz 2. člena tega odloka ne gradijo zaklonišč ali gradijo zaklonišča manjše vrednosti, kot bi znašal prispevek po 2. odstavku tega člena. . Investitorji novih stanovanjskih in poslovnih stavb v smislu prejšnjega odstavka so dolžni plačati prispevek v višipi 2 °/o od skupne cene gradbenega dela stavbe. V gradbeni del stavbe se šteje gradbeni objekt z obrtniškimi in instalacijskimi deli, brez pohištva in druge opreme in brez stroškov za ureditev prostora okoli stavbe. Upravni organ, pristojen za ljudsko obrambo, ki oprosti investitorja gradnje zaklonišča, izda odločbo s katero v smislu 2. odstavka tega člena, določi višino prispevka katerega mora investitor plačati na poseben račun. Družbeni investitor plača prispevek ob plačilu obračunskih situacij po obračunu vrednosti opravljenih del. Upravni organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, ne sme izdati gradbenega dovoljenja investitorju zasebne gradnje, dokler ta ne dokaže, da je plačal z odločbo določeni prispevek oziroma da je zaradi lastne gradnje zaklonišča oproščen prispevka. 22. člen Prispevek iz stanarin stanovanjskih stavb v družbeni ali zasebni lastnini in najemnin od poslovnih stavb in prostorov v družbeni ali zasebni lastnini znaša 2°/« od skupne stanarine ali najemnine. Imetniki pravice uporabe poslovnih prostorov in stavb v družbeni lastnini, ki jih sami uporabljajo, morajo prijaviti te prostore in stavbe upravnemu organu pristojnemu za ljudsko obrambo. Prispevek za te prostore znaša 2 V« od najemnine, ki bi jo bilo treba plačati, če bi se poslovni prostor dal v najem. Lastniki poslovnih stavb, stanovanjskih hiš ah etažnih stanovanj oziroma p«,slovnih prostorov, ki ne plačujejo stanarine, oziroma najemnine, morajo prijaviti te prostore upravnemu organu pristojnemu za ljudsko obrambo in plačati na poseben račun prispevek v višini 2% stanarine oziroma najemnine, ki bi to bilo treba plačati, če bi te prostore dali v najem. Stanarina pziroma najemnina se izračuna na osnovi kvadrature teh prostorov. 23. člen Prispevke iz prejšnjega člena plačuje zavezanec trimesečno in sicer najkasneje v 10 dneh po preteku trimesečja. Odločbo o obveznosti plačila in višini prispevka izda upravni organ pristojen za ljudsko obrambo. Obveznost plačila 2 “/o prispevka iz stanarin ali najemnin ugasne, če se za potrebe stanovalcev v zgradbi naknadno zgradi primerno zaklonišče. Samoupravna stanovanjska skupnost in svet za ljudsko obrambo skupščine občine lahko skleneta sporazum, na podlagi katerega skupnost zadrži del prispevka za namensko prilagoditev kletnih in drugih prostorov za zaklonišča ter za vzdrževanje svojih zaklonišč. VII. UPORABA ZAKLONIŠČ V MIRNEM C ASU 24. člen Javna zaklonišča, zaklonišča organizacij združenega dela in hišna zaklonišča se v mirnem času lahko uporabljajo v druge namene pod naslednjimi pogoji:■ — da se v njih ne opravijo spremembe (adaptacije), ki bi vplivale na zmanjšanje zaščitne moči zaklonišča, spremembo osnovnega namena in na spremembo drugih zaklonišču namenjenih prostorov v zgradbi: — da se v njih ne uskladiščijo vnetljive in strupene snovi; če so zaklonišča dana v najem, jih morajo najemniki v primeru vojne nevarnosti takoj, najkasneje pa v roku 15 ur izprazniti in usposobiti za zaščito. Prostorov, ki so potrebni za uskladiščenjc opreme za civilno zaščito ni dovoljeno uporabljati v druge namene. 25. člen Najemno pogodbo o oddaji zaklonišča v najem sklene upravljalec zaklonišča iz 18. člena tega odloka, ko dobi soglasje upravnega organa pristojnega za ljudsko obrambo. Pogodba o uporabi zaklonišča v druge namene (najemna pogodba) mora vsebovati tudi: — namen in čas uporabe zaklonišča, obseg in vrsto preureditve, vzdrževanje,. prenehanje pogodbene obveznosti, ureditev po prenehanju najemne pogodbe, čas izpraznitve prostorov in stanje ob oddaji zaklonišča v najem: — zapisnik o stanju objekta, instalacij, opreme in ureditve ob oddaji objekta v najem. 26. člen V primeru neposredne vojne nevarnosti ali ob razglasitvi vojnega stanja, najemna pogodba preneha veljati. Pogodba preneha veljati tudi v primeru, če najemnik ne uporablja zaklonišča v skladu s pogodbo. 27. člen ■ Dohodki, dobljeni z oddajo zaklonišč v najem, se pri upravljalcih vodijo oosebej in se lahko uporabljajo samo za vzdrževanje in upravljanje zaklonišč. Dohodki, dobljeni z oddajo javnih zaklonišč, se zbirajo na posebnem računu za gradnjo zaklonišč. VIII. KAZENSKE DOLOČBE 28. člen Z denarno kaznijo do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek temeljna in druga organizacija združenega dela: 1. ki ne opravi popisa m uredi evidence zaklonišč m prostorov primernih za /aklanjanje ali ne pošlje poročila upravnemu organu za ljudsko obrambo (10. člen); 2. ki gradi zaklonišče v nasprotju s 16. členom tega odloka. . 3. imetniki pravice uporabe poslovnih prostorov in poslovnih stavb v družbeni lastnini, ki ne prijavijo teh prostorov pristojnemu organu za ljudsko obrambo v skladu z 2 odstavkom 22,-člena tega odloka; 4. ki odda zaklonišče v najem v nasprotju z določili 24. in 25. člena tega odloka. Za prekrške iz 1., 2., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo do 2.000 din tudi njena odgovorna oseba. 29. člen Z denarno kaznijo do 2.000 din se kaznuje za prekršek posameznik: — zasebni investitor, ki ne zgradi lastnega zaklonišča, čeprav je bil z odločbo oproščen prispevka (5. odstavek 21. člena); — lastnik poslovne stavbe ali poslovnih prostorov, stanovanjske hiše ali etažnega stanovanja, ki svojih prostorov ne prijavi pristojnemu organu za ljudsko obrambo (3. odstavek 22, člena). IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 30 člen Za območja, kjer je urbanistična dokumentacija *c potrjena, se mora izdelati za celotno zazidalno območje načrt zaklanjan ja najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka. Ta načrt ie sestavni del urbanističnega načrta. 31. člen Ko začne veljati ta odlok nreneha veljati odločba 0 določitvi mest in naselij, ki utegnejo biti v vojni rili zračnih napadov (Uradni vestnik občine Laško, št. 3/72). 32. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-3/76 Laško, dne 28. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Laško Rudi Grosar 1. r. 262. Skupščina občine Laško je na podlagi 6. člena odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 10-68/71, 2-9/72 in 2-10/72) in 130. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3/74) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 28. februarja 1976 sprejela SKLEP o valorizaciji najnižjega osebnega dohodka in najnižje pokojnine, ki bodo v letu 1976 'merilo za oprostitev plačevanja krajevnega samoprispevka 1 Dosedanji najrižji znesek osebnega dohodka iz delovnega razmerja in pokojnin ter osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti 1.500 din, valoriziran na podlagi sklepa o valorizaciji najnižjega osebnega dohodka in najnižje pokojnine (Uradni vestnik občine Laško, št. 1-5/75) od katerega se v letu 1975 ni plačeval krajevni samoprispevek, se za leto 1976, zaradi zvišanja življenjskih stroškov, valorizira. 2 Po 2. in 3. alinei prvega odstavka 5. člena odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju občine Laško so v letu 1976 oproščeni plačevanja krajevnega samoprispevka; — občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja in pokojnin, ki ne presegajo 1.900 din mesečno; — občani, ki imajo osebne dohodke od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 1.900 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja. 3 Po 2. odstavku- 5. člena v prejšnji točki navedenih odlokov, bi bili na lasten predlog oproščeni krajevnega samoprispevka tudi občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila ter pokojnin, če dohodek na enega družinskega člana ne presega 950 dinarjev mesečno. Pri tem se v dohodek štejejo dohodki, ki so osnova za odmero krajevnega samoprispevka. 4 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1976. St. 420-1/76 Laško, dne 28. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Laiko Rudi Grosar 1. r. ( 263. 3. člen Skupščina občine Laško je na podlagi drugega odstavka 149. člena in 130. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3/74) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 28. februarja 1976 sprejela SKLEP 1 Občinski predpisi in splošni akti občinskih organov, ki bodo sprejeti po 1. januarju 1976, se objavljajo v Uradnem listu SRS. 2 Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se ga v Uradnem listu SRS. St. 010-1/76 Laško, dne 28. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Laško Rudi Grosar 1. r. LENDAVA 264. Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) je Skupščina občine Lendava, po izvedenem referendumu, ki je bil 25. januarja 1976 na seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. februarja 1976 sprejela ODLOK o uvedbi krajevnega samoprispevka v občini Lendava 1. člen Sklep o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje izgradnje zgradb za potrebo zdravstva v občini Lendava in pomurski regiji ter za potrebo osnovnega šolstva v občini Lendava (Uradne objave, št. 2/76) je bil na referendumu 25. 1. 1976 potrjen s tem. da se je 76,22 %> volilnih upravičencev odločilo za uvedbo samoprispevka, ki je bil določen s sklepom. 2. člen Samoprispevek plačujejo občani, ki imajo stalno prebivališče v občini Lendava in sicer: 1. 1 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja oziroma nadomestila ali pokojnine, 2. 1 Vo od katastrskega dohodka — kmetje, 3. 1 o/o od davčne osnove oziroma osnove osebnega dohodka, od katerega se plačuje prispevke samoupravnim interesnim skupnostim, iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, 4. 1 o/o od davčne osnove oziroma od osnove osebnega dohodka, od katerega se plačuje prispevke samoupravnim interesnim skupnostim, iz samostojnega opravljanja intelektualnih in drugih negospodarskih storitev. Zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več virov navedenih v prejšnjem odstavku, plačujejo prispevek za vsak dohodek posebej. Samoprispevek ne plačujejo občanj/ od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin do višine 2.000 din mesečno, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevka so oproščeni tudi zavezanci, ki so po odloku o davkih občanov oproščeni davka od kmetijske dejavnosti ter občani, katerih dohodek iz delovnega razmerja ne presega 60 % povprečnega osebnega dohodka iz delovnega razmerja v SR Sloveniji v preteklem letu. 4. člen Samoprispevek, ki se bo plačeval od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in pokojnin, bo obračunaval in odstopal izplačevalec teh dohodkov. Samoprispevek od drugih zavezancev bo obračunaval in odtegoval občinski upravni organ, ki predpisuje davke in prispevke zavezancev. 5. člen s samoprispevkom zbrana sredstva se bodo stekala na poseben račun Skupščine občine Lendava pri ekspozituri SDK Lendava naziv računa je: -Samoprispevek za gradnjo objektov za zdravstvo in šolstvo št. 51920-842-8173/021. S samoprispevkom zbrana sredstva se delijo tako, da se 50 °/o uporabi za investicije v zdravstvu, 50 °/o za investicije v osnovno šolstvo. 6. člen S samoprispevkom zbrana sredstva sc bodo uporabila za gradnjo naslednjih gradbenih objektov: a) zdravstvo 1. za dograditev zdravstvenega doma Lendava 2. za dograditev zdravstvene postaje Crenšovci 3. za sofinanciranje izgradnje regionalnega kirurškega bloka z -rentgenologijo in specialističnimi ambulantami Skupaj zdravstvo b) osnovno šolstvo v občini 1. novogradnja osnovne šole Velika Polana (50 “/n lastne udeležbe) 2. dograditev osnovne šole Odranci (50 %> lastne udeležbe) 3. dograditev osnovne šole Dobrovnik (50 °/o lastne udeležbe) Skupaj šolstvo Z Skupaj a + b din 3.000. 000 1.000. 000 7,817.000 11,847.000 9,000.000 1,250.000 900.000 11.150.000 22.997.000 7. člen Nadzor nad zbranimi sredstvi samoprispevka in razporejanje sredstev opravlja poseben odbor, ki ga imenuje Skupščina občine Lendava. Odbor ima predsednika in šesf članov. Odbor je sestavljen tako, da so trije člani izmed plačevalcev prispevka, trije člani izmed koristnikov prispevka. Predsednik odbora je član Izvršnega sveta skupščine občine. Odbor mora vsako leto poročati skupščini občine o zbiranju in uporabi sredstev samoprispevka 8. člen O razdelitvi sredstev samoprispevka, ki bi sc zbrala nad zneskom, ki je predviden v 5. členu tega odloka odloča občinska skupščina Lendava. 9. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS in v Uradnih objavah Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1976. Z St. 014-2/75 Lendava, dne 25. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Lendava Stefan Zver 1. r. LJUBLJANA BEŽIGRAD 265. Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni ust SRS, št. 21/74 in 39/74), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1970 (Uradni list SRS, št. 29/75) in 144. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9/74) je Skupščina občine ' Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 27. februarja 1976 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1976 sprejela ODLOK o spremembah odloka o davkih občanov 1. Člen V odloku o davkih občanov (Utadni list SRS, št. 19/74, 5/75 in 29/75) se 12. člen spremeni in glasi: »Qbčani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne oziroma druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski poklic in presegajo višino dohodka, ugotovljeno po 10. členu zakona o davkih občanov, plačujejo od presežka davek po naslednjih stopnjah: Ce znaša presežek davčne osnove dinarjev Nad Do Stopnja •It 10.000 33 10.000 20.000 38 20.000 30.000 43 30.000 50.000 47 50.000 100.000 51 100.000 150.000 54 150.000 200.000 56 200.000 1 58 Občani, katerim opravljanje obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo do višine dohodkov po 10. členu zakona o davkih občanov poseben davek po stopnji 2r Vo.« 2. člen Prvi odstavek 20. člena odloka se spremeni tako, da se glasi: -Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic se plačuje po stopnji 25°/».« 3. člen 21. člen odloka se spremeni in glasi: -Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih stopnjah: Ce znaša davčna osnova Nad Do Stopnja . 10.000 33 10.000 20.000 38 20.000 30.000 43 30.000 50.000 47 50.000 100.000 51 100.000 150.000 54 150.000 200.000 56 200.000 58.« 4. člen Za 21. členom se doda nov, 21. a člen, ki se glasi: ,-Pri obdavčitvi dohodkov, ki izvirajo od prodaje stanovanjskih hiš ali stanovanj in jih prodajalec uporabi za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja, se prizna davčna olajšava z znižanjem davčne osnove za višino prometnega davka, za katerega je dana oprostitev po zakonu o davku na promet nepremičnin.« 5. člen 39. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: -Davek od stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah: — od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž — od poslovnih stavb in poslovnih prostorov — od počitniških hiš 6. člen Za 50. členom se doda nov, 50. a člen: -Določbe 38. člena odloka se v letu 1976 ne uporabljajo.«. 7. člen Statutarnopravna komisija je pooblaščena za izdajo prečiščenega besedila odloka. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje. Določbe 2., 3. in 4. člena tega odloka, ki se nanašajo na enkratne obdavčitye, pa se uporabljajo od dneva uveljavitve odloka. St. 422-1465/75-4 Ljubljana, dne 27. februarja 1976. Podpredsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Rajko Bašelj 1. r. 266. Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72 in 39/74), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, ČL 39/74) in 144. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 27. februarja 1976 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1976 sprejela ODLOK o spremembi odloka o davku na promet nepremičnin 1. člen V odloku o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 28/75) se 2. člen spremeni in glasi: 0,20 °/o 0,30 °/o 0,50 0/o.« »Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča oziroma uporabno površind gradbenega* objekta. Stopnje so različne za kmetijska zemljišča. stavbna zemljišča in za gradbene objekte ter so naslednje: Ce znaša prometna vrednost: a) za kmetijska zemljišča Nad din za m’ Do din za m= Dln '/« Znaša davek 3 12 3 4 0,35 + 18 od presežka nad 3 4 5 0,55 + 24 od presežka nad 4 5 7 0,80 + 30 od presežka nad 5 7 10 1,40 + 36 od presežka nad 7' 10 2,45 + 42 od presežka nad 10 b) za stavbna zemljišča Nad din za m* Do din za m' Dln •/• Znaša davek 30 15 30 40 4,50 + 21 od presežka nad 30 40 50 6,60 + -27 od presežka nad 40 50 70 9,30 + 34 od presežka nad 50 70 100 16,10 + 41 od presežka nad 70 100 150 28,40 + 48 od presežka nad 100 150 52,40 + 55 od presežka nad 150 c) za gradbene objekte Nad din za m’ Do din za m' Din •/• Znaša davek 4.000 17 4.000 5.000 680 + 23 od presežka nad 4.000 5.000 7.000 910 + 29 od presežka nad 5.000 7.000 10.000 1.490 + 35 od presežka nad 7.000 10.000 2.540 + 40 od presežka nad 10.000 2. člen Ta odlok začne veljali osm dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 421-5/75-4 Ljubljana, dne 27. februarja 1976. Podpredsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Rajko BašeJj 1. r. LJUBLJANA CENTER 267. Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74), L člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 29/75) in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. februarja 1976. na seji zbora združenega dela dne. 27. februarja 1976 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1976 sprejela ODLOK o spremembah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/72, 45/72, 12/73, 14/74, 5/75 in 29/75) se 7. člen spremeni tako, da se glasi: »Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski poklic in presegajo višino dohodka, ugotovljenega po 10. členu zakona o davkih občanov, plačujejo davek od obrtnih dejavnosti po naslednjih progresivnih stopnjah: nad Presežek do Slopnj, •/. 10.000 33 10.000 20.000 38 20.000 30.000 43 30.000 50.000 47 50.000 100.000 51 100.000 150.000 54 150.000 200.000 56 200.000 58 Občani, katerim opravljanje obrtnih ali drugih gospodarskih dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo do višine osebnega dohodka, ugotovljenega po 10. členu zakona o davkih občanov, posebni občinski davek po stopnji 22°/o.« 2. člen V prvem in tretjem odstavku 14. člena odloka se stopnja 20'Vo nadomesti s stopnjo 25 0/». 3. člen V 17. členu odloka se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Stopnje davka od premoženja in premoženjskih pravic so progresivne in znašajo: nad Osnova do Stopnja •/• 10.000 33 10.000 20.000 38 20.000 30.000 43 30.000 50.000 47 50.000 100.000 51 100.000 150.000 54 150.000 200.000 56 200.000 4. člen 58« Za prvim odstavkom 17. a člena sc doda nov dru- gi odstavek, ki se glasi: »Pri obdavčitvi dohodkov, ki izvirajo od prodaje stanovanjskih hiš ali stanovanj in jih prodajalec uporabi za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja, sc prizna davčna olajšava z znižanjem davčrje osnove za višino prometnega davka, za katerega je dana oprostitev po zakonu o davku na promet nepremičnin.« Dosedanji drugi odstavek 17. a člena postane tretji odstavek. 5. člen 19. m člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »Občinski davek od stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah: Stopnje •u — od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž po stopnji 0,20 — od poslovnih stavb in poslovnih prostorov po stopnji 0,30 — od počitniških hiš po stopnji 0,50« > • 6. člen Določbe 19. i člena odloka se uporabijo v letu 1977. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje, določbe 2., 3. in 4. člena tega odloka, ki se nanašajo na enkratne obdavčitve, pa se uporabljajo od dneva uveljavitve tega odloka. St! 422-01/75 Liubliana, dne 27. februarja 1976. Podpredsednik Skupščine občine Ljubljana Center Vid Štempihar 1. r. 268. Na podlagi 1., 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72 in 28/73), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb, v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS. št. 39/74) in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. februarja 1976, na seji zbora združenega dela dne 27. februarja 1976 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1976 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 2. člen Za tarifno številko 1 se doda nova tarifna številka 1 a, ki se glasi: »Od rabljenih ali novih osebnih in tovornih avtomobilov se plačuje posebni občinski davek po stopnji 4*/*, če se prodaja izvrši pred potekom dveh let od prejšnjega nakupa. Opomba: Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, katerih prodajo opravi v imenu lastnika avtomobila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice. Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila. Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti, če ta ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčni organ. Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača davčni upravi občine, v kateri ima prodajalec stalno bivališče.« 3. člen Ta odlok začne veljati 1. marca 1976, uporablja pa $e od januarja 1976. St. 421-02/74 Ljubljana, dne 27. februarja 1976. Podpredsednik Skupščine občine Ljubljana Center Vid Štempihar 1. r. 269. Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72 in 39/74), 2. člena zakon, o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji druž.benopolitičnega zbora dne 26. februarja 1976, na seji zbora združenega dela dne 27. februarja 1976 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1976 sprejela ODLOK o spremembi .odloka o davku na promet nepremičnin 1. člen Tarifna številka 1 tarife odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 39/74, 13/75 in 29/75) se spremeni tako, da se glasi: »Od vseh proizvodov, ki sc namenjeni za končno, Potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so v tarifi, ki je sestavni del odloka, predpisane posebne stopnje aH je zanje predpisana davčna opros'itev, se plačuje Posebni občinski davek po stopnji 3č/o. Opomba; Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od tnotornih vozil, ki jih uvozijo oziroma kupijo v kon-s>enacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe. Davek plača občan oziroma zasebna pravna oseba davčni upravi občine, v kateri ima stalno prebivališče oziroma poslovni sedež. Brez dokaza o plačanem dav-Po tej tarifni številki motornega vozila ni mogoče re- Sistrirati.« 1. člen V odloku o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 29/75) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: »Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča oziroma uporabne površine gradbenega objekta. Stopnje so različne za kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča in gradbene objekte ter so naslednje: če znaSa prometna vrednost 1 kvadratnega metra znaSa davek površine dinarjev 1. Za kmetijska zemljišča nad do 3 4 3 7 10 3 4 5 7 10 3 4 5 7 10 0,35 0,55 0,80 1,40 2,45 12 °/o 18 °/o 24 °/o 30 »/o 36 "/o 42 "/o presežka nad presežka nad presežka nad presežka nad presežka nad 2. Za stavbna zemljišča nad do znaša davek 30 15 %> 30 40 4,50 + 21 »/o od presežka nad 30 40 50 6,60 + 27 °/o od presežka nad 40 50 70 9,30 + 34 “/o od presežka nad 50 70 100 16,10 + 41 °/u od presežka nad 70 100 150 28,40 '+ 48 %> od presežka nad 100 150 52,40 + 55 % od presežka nad 150 3. Za gradbene objekte nad do znaša davek 4.000 17 »/o 4.000 5.000 680 + 23 °/o od presežka nad 4.000 5.000 7.000 910 + 29 °/e od presežka, nad 5.000 7.000 10.000 1.490 + 35 °/o od presežka nad 7.000 10.000 2.540 + 40 %> od presežka nad 10.000 2. Olen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 421-02/75 Ljubljana, dne 27. februarja 1976. Podpredsednik Skupščine občine Ljubljana Center Vid Štempihar 1. r. 270. Na podlagi 7. in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, 5t. 10-232/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na 16. seji zbora združenega dela dne 27. februarja 1976, na 16. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1976 in na 16. seji družbenopolitičnega zbora- dne 26. februarja 1976 sprejela ODLOK o nagradah občine Ljubljana Center 1. člen Za posebne dosežke na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti, ljudske obrambe družbene samozaščite in varnosti podeljuje Skupščina občine Ljubljana Center nagrade občine Ljubljana Center. 2. člen Nagrade na področju gospodarstva se podeljuje za dosežene posebne uspehe trajnejšega pomena v razvoju samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov, organizaciji in vodenju temeljnih ter drugih organizacij združenega dela, če so ti uspehi odločilno vplivali na izboljšanje samoupravnih in medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, na izboljšanje gospodarjenja ter na utrditev njihovih razvojnih perspektiv. Nagrade na področju družbenih dejavnosti se podeljuje za dosežene posebne uspehe na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva ter ostalih družbenih dejavnosti, če so ti uspehi odločilno vplivali na izboljšanje dela in samoupravnih odnosov v posamezni panogi družbene dejavnosti, v samoupravnih interesnih skupnostih, društvih, krajevnih skupnostih ali temeljnih in drugih organizacijah združenega dela na področju družbenih dejavnosti. Nagrade na področju ljudske obrambe, družbene samozaščite in varnosti se podeljuje za posebne uspehe, dosežene na teh področjih v občini, krajevnih skupnostih ali temeljnih In drugih organizacijah združenega dela; za izredne uspehe jugoslovanske ljudske armade pri utrjevanju bratstva in enotnosti, sodelovanju v družbenopolitičnem, kulturnem in športnem življenju občine; za uspehe dosežene ob pomoči pri naravnih in drugih nesrečah in za posebne uspehe na področju družbene samozaščite, varnosti občanov in varnosti v prometu. 3. člen Nagrade občine Ljubljana Center se podeljuje zaslužnim delovnim ljudem in občanom, temeljnim in drugim organizacijam združenega dela ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim. 4. člen Nagrade se podeljuje vsako leto ob prazniku občine Ljubljana Center — 9. maju. Nagrade se podeljuje na seji občinske skupščine. 5. člen V posameznem letu se podeli pet nagrad. 1. Nagrada za posameznike obsega; a) denarno nagrado v višini 10.000 din b) umetniški kipec »Puntarji-, delo akad. kiparja Stojana Batiča in c) diplomo 2. Nagrada za temeljne in druge organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter delovne skupine obsega: a) umetniški kipec »Puntarji-, delo akad. kiparja Stojana Batiča in b) diplomo 6. člen Sklep o izbiri nagrajencev sprejme žirija za nagrade občine Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu žirija). 7. člen ■ Žirijo imenuje občinska skupščina. Žirija ima 11 članov. Žirija v sodelovanju s komisijo za volitve In imenovanja občinske skupščine imenuje tri strokovne komisije. Strokovne komisije imajo 7 članov. Predsedniki strokovnih komisij se imenujejo izmed članov žirije. 8. člen Sredstva za izplačilo nagrad zagotovi občinska skupščina vsako leto v proračunu občine. 9. člen Natančnejše določbe o kriterijih in postopku za podeljevanje nagrad, za delo žirije in strokovnih komisij predpiše občinska skupščina s pravilnikom. 10. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o nagradah za posebne dosežke na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 20-231/70 in št. 4-161/75). 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 113-06/70 Ljubljana, dne 27. februarja 1976. Podpredsednik Skupščine občine Ljubljana Center • Vid Štempihar 1. r. 271. Nu podlagi 155. členu statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10-232/74) in 9. člena odloka o nagradah občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 6/76) je Skupščina občine Ljubljana Center na 16. seji zbora združenega dela dne 27. februarja 1976, na 16. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1976 in na 16. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. februarja 1976 sprejela PRAVILNIK o kriterijih in postopku za podelitev nagrad občine Ljubljana Center 1. člen Nagrade na področju gospodarstva se podeljuje za dosežene posebne uspehe trajnejšega pomena v razvoju samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov, organizaciji in vodenju temeljnih ter drugih organizacij združenega dela, če so ti uspehi odločilno vplivali na izboljšanje samoupravnih in medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, na izboljšanje gospodarjenja ter 'na utrditev njihovih razvojnih perspektiv. Pri tem se zlasti upošteva: samoupravljanje in medsebojna razmerja delavcev v združenem delil, združevanje dela in sredstev; uspešnost proizvodnje in prodaje, produktivnost dela, finančni uspeh in" ekonomičnost poslovanja, uspešno uvajanje novih izumov, tehnoloških postopkov in izdelkov; organizacija poslovanja, program razvoja in uspešnost njegovega izvajanja, obseg in uspešnost investicij ter ustreznost kadrovske strukture v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. 2. člen Nagrado na področju družbenih dejavnosti sc podeljuje za dosežene posebne uspehe na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva in ostalih družbenih dejavnosti, če So ti uspehi odločilno vplivali na izboljšanje dela in samoupravnih odnosov v posamezni panogi družbene dejavnosti, v samoupravnih interesnih skupnosti, društvih, krajevnih skupnostih ali v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela na področju družbenih dejavnosti. Pri tem 'se zlasti upošteva: samoupravljanje in medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, organizacija, izredni uspehi v strokovnem delu, raziskovalno. umetniško, vzgojno, izobraževalno in publicistično delo. ki ima poseben pomen za razvoj posamezne vrste dejavnosti; nadalje za stvaritve na knjižnem, likovnem, glasbenem, gledališkem in filmskem področju ter pri arhitektonskem ali urbanističnem oblikovanju podobe občine; proučevanje zdravstvene in socialne problematike, zdravstvena vzgoja občanov; ustreznost kadrovske strukture, program razvoja temeljnih in drugih organizacij združenega delu s področja druž- benih dejavnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti ali društev in njegovo uspešno izvajanje. 3. člen Nagrade na področju ljudske obrambe, družbene samozaščite in varnosti se podeljuje za posebne uspehe, dosežene na teh področjih v občini, krajevnih skupnostih ali v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela za izredne zasluge in uspehe Jugoslovanske ljudske armade pri utrjevanju bratstva in enotnosti, sodelovanja v družbenopolitičnem, kulturnem in športnem življenju občine; ob pomoči pri naravnih in drugih nesrečah in za posebne uspehe na področju družbene samozaščite, varnosti občanov in varnosti v prometu. Pri tem se zlasti upošteva dosežene izjeme uspehe, ki so pomembni za občino, krajevne skupnosti ali temeljne in druge organizacije združenega dela na območju občine. 4. člen Kandidate za nagrade lahko predlagajo organi občinske skupščine, temeljne in druge organizacije združenega dela, družbenopolitične in družbene organizacije, samoupravne interesne skupnosti, društva, zveze, krajevne skupnosti ter občani občine Ljubljana Center. Predlog za podelitev nagrade mora biti pismen in mora vsebovati poleg natančnih podatkov o kandidatu tudi podrobno utemeljitev. Predlog za podelitev nagrade mora biti žiriji poslan v roku razpisa. 5. člen Razpis za nagrade objavi žirija. Razpis se objavi vsako leto v dnevnem tisku in drugih sredstvih javnega obveščanja najkasneje do konca meseca februarja Z razpisom se objavi kriterije za nagrade, podatke, ki jih mora vsebovati predlog za podelitev nagrad, kdo je lahko predlagatelj in rok, do katerega morajo biti poslani predlogi. 6. člen Žirija Imenuje strokovno komisijo za področje gospodarstva. strokovno komisijo za področje družbenih dejavnosti in strokovno komisijo za področje ljudske obrambe, družbene samozaščite in varnosti. 7. člen Žirija in strokovne komisije delajo na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik. Seje so sklepčne, če jim prisostvuje več kot polovica članov. Žirija odloča na podlagi predlogov strokovnih komisij. Sklepe se sprejema z večino glasov vseh članov žirije. Član žirije ne more biti nagrajen. 8. člen Pravočasno dospele predloge pregleda žirija in jih do 25. marca posreduje strokovnim komisijam. Strokovne komisije proučijo predloge ter po potrebi zahtevajo od predlagateljev dodatna pojasnila. Na podlagi tega pripravijo predloge kandidatov za podelitev nagrad z utemeljitvijo. Predlogi strokovnih komisij morajo biti predloženi žiriji do 15. aprila. Žirija lahko predlog za nagrado vrne strokovni komisiji, če sodi, da ni dovolj utemeljen. Ce strokovna komisija s posameznega področja žiriji ne predloži predloga ali ponovno ne predloži dovolj utemeljenega predloga, lahko žirija sklene, da se nagrade na tem področju ne podeli. 9. člen Sklep o izbiri nagrajencev z utemeljitvijo sporoči žirija predsedniku občinske skupščine vsaj osem dni pred sejo občinske skupščine, na kateri bodo nagrade podeljene. 10. člen Administrativno-tehnična dela za žirijo in strokovne komisije opravljajo upravm organi občinske skupščine. 11. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik za podeljevanje nagrad za posebne dosežke na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti občine Ljubljana Center (Ur. list. SRS, št. 20-232/70 in 4-162/75). 12. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 113-06/70 Ljubljana, dne 27. februarja 1976. Podpredsednik Skupščine občine Ljubljana Center Vid Štempihar 1. r. Ce znaša presežek davčne osnove Nad DO Stopnja »/. 10.000 33 10.000 20.000 38 20.000 30.000 43 30.000 50.000 47 50.000 100.00C 51 100.000 150.000 54 150.000 200.000 56 200.000 58 Občani katejrim opravljanje obrtnih in drugih go- spodarskih dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo do višine dohodkov po 10. členu zakona o davkih občanov poseben davek po stopnji 22 0/o«. 2. člen / V 20. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: -Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic po odbitku se plačuje po stopnji 25 J/o,- 3. člen V 21. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Davek na dohodke od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah. Ce znaša davčna osnova dinarjev Nad / Do Stopnja 1 «/. 10.000 33 10.000 20.000 38 20.000 30.000 43 30.000 50.000 47 50.000 100.000 51 100.000 150.000 54 150.000 200.000 56 200.000 58.« LJUBLJANA MOSTE-POLJE 272. Na podlagi 29. in 158. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št: 25/74), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74), 1 člena zakona o podaljšanju rokov za doiočitev stopenj in osnov davkov za leto 1976 (Uradni Ust SRS, št. 29/75) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. februarja 1976 sprejela ODLOK o spremembah In dopolnitvah odloka o davkih občanov 1 1. člen ' V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 29/751 se 12. člen spremeni tako, da se glasi: »Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski poklic in presegajo višino dohodka, ki ga določa 1. in 2 odstavek 10. člena zakona o davkih občanov, plačujmo davek no naslednjih davčnih stopnjah: 4. člen Za 22. členom se doda nov 22. a člen, ki se glasi: •»22. a člen Pri obdavčitvi dohodkov, ki izvirajo od prodaje stanovanjskih hiš ali stanovanj in jih prodajalec uporabi za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja, se prizna davčna olajšava z znižanjem davčne osnove za višino prometnega davka, za katerega je priznana olajšava po zakonu o davku na promet nepremičnin.« * 5. člen 34. člen se spremeni tako, da se glasi: * -Davek od stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah: — od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž 0,20 %> — od poslovnih stavb in poslovnih prostorov 0,30 ”/0 — od počitniških hiš 0,50 Vo« 6. člen Za 45. členom se doda nov 45. a člen, ki se glasi: -45. a člen Določbe 33. člena tega odloka se začnejo uporabljati s 1. 1. 1977.« 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976, določbe 2., 3.. 4. člena, ki se nanašajo na enkratne obdavčitve, pa se uporabljajo od dneva uveljavitve tega odloka. St. 010-4/72-S Ljubljana, dne 27. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine ; , Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškfič 1. r. 273. Na podlagi 1. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 35/72, 28/73, 36/73, in 58/75), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74), 1. člena odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov n od plačil za storitve /Uradni list SRS, št. 54-1132/72, 7-98/73, 45-1028/73, 39-1130/74, 8-379/75 in 29-1547/75) in 158. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje 'Uradni list SRS, št. 25/74) je Skupščina občine Ljub-’jane Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. februarja 1976 spreiela ODLOK o sprememoan in dopolnitvah odloka posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen Tarifna številka 1 tarife odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 54-1132/72, '7-98/73, 45-1028/73, 39-1130/74, 8-379/75 in 29-1547/75) se spremeni in glasi: "Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končne potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana davčna oprostitev se plačuje posebni občinski prometni davek po stopnji 3°/o.« 2. člen Statutarnopravna komisija skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je pooblaščena! za izdajo prečiščenega besedila odloka o posebnem občinskem davku od Prometa proizvodov in od plačil za storitve.'1 3. člen Ta odlok začne veljati 1 .marca 1976, uporablja pa se °d 1. januarja 1976 dalje. St. 010-24/75-S Ljubljana, dne 27. februarja 1976. Predsednik * Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marlan Moškrič 1. r. 274. Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72 in 39/74), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 29. in 158. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. februarja 1976 sprejela ODLOK o spremembi odloka o davku na promet nepremičnin 1. člen V odloku o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 29/75), se 2. in 3. točka, 2. člena spremenita tako, da se glasita: 2. stavbna zemljišča: nad za m do za m' din •/i znaša davek 30 15 30 40 4,50 + 21 od presežka nad 30 40 50 6,60 + 27 od presežka nad 40 50 70 9,30 + 34 od presežka nad 50 70 100 16,10 + 41 od presežka nad 70 100 150 28.40 + 48 od presežka nad 100 150 52,40 + 55 od presežka nad 150 3 gradbeni objekti: nad za m' do za m' din >/• znaša davek 4.000 17 4.000 5.000 680 + 23 od presežka nad 4.000 5.000 7.00C 910 + 29 od presežka nad 5.000 7.000 10.000 1.490 + 35 od presežka nad 7.000 10.000 2.540 + 40 od presežka nad 10.000 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 421-36/70-S Ljubljana, dne 27. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. 275. Na podlagi 21. in 33. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74), 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 7/73) ter 159. in 165. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) sta skupščina občine na skupnem zasedanju zboru združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 22. januarja 1976 in skupščina zdravstvene skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje dne 25. februarja 1976 sprejeli ODLOK o obveznem radiofotografiranju prebivalstva v občini Ljubljana Moste-Polje 1. člen Zaradi preprečevanja In zatiranja tuberkuloze in pravočasnega odkrivanja bolezni prsnega koša se izvede obvezno radiofotografiranje vseh občanov občine Ljubljana Moste-Polje, ki na dan, ko se radiofotogra-firanje prične, dopolnijo 24. leto starosti. 2. člen Radiofotografiranje je za občane brezplačno. Stroški radiofotografiranja gredo v breme zdravstvene skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje ter Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. 3. člen Radiofotografiranje bo v času od 8. do 26. marca 1976. 4. člen Po opravljenem -radiofotografiranju se morajo odzvati na kontrolni pregled vsi tisti občani, ki prejmejo poziv od pooblaščenega zdravstvenega zavoda. 5. ' člen Izvršni svet skupščine občine po potrebi odredi ukrepe za izvrševanje tega odloka. 6. člen Z denarno kaznijo do 500 din se kaznuje, kdor se kljub prejetemu pozivu ne udeleži radiofotografiran-nja ali kontrolnega pregleda, ali ovira izvrševanje tega odloka in ukrepov, izdanih na njegovi podlagi. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-5/76-S Ljubljana, dne 27. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. 276. X Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje jel na podlagi določil 183. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje in 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na 64. seji dne 3. marca 1976. sprejel SKLEP n lavni raaornUvi predloga tehničnega dela zazidalnega načrta v Obrijali G-6 1 2 1 Predlog tehničnega dela zazidalnega načrta v Obrij ah G-6 je pod šifro projekta 1924/74 v decembru 1975 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod ter se v skladu z določilom? prvega odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) javno razgrne. 2 Predlog urbanistične dokumentacije iz prve točke tega sklepa bo javno razgrnjen v prostorih Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Proletarska c. 1 in bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od 10. marca do 10. rprila 1976. St. 010-1/76-IS Ljubliana, dne 4. marca 1976. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Bogo Bratina 1. r. LJUBLJANA ŠIŠKA 277. Na podlagi 7. in 154. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na skupnem zasedanju Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 24. februarja 1976 sprejela ODLOK o nagradah in priznanjih občine Ljubljana šiška 1. člen Skupščina občine Ljubljana Šiška podeljuje nagrade in priznanja za posebne uspehe dosežene na področju gospodarstva, družbenega in političnega ustvarjanja v občini. Nagrade in priznanja se podeljujejo vsako leto ob občinskem prazniku 22. juniju. 2. člen ■ Nagrade in priznanja lahko prejmejo delovne organizacije (TOZD, OZD, SOZD), krajevne skupnosti, upravni organi družbenopolitične skupnosti, delovne skupine, družbenopolitične organizacije, družbene organizacije, društva in posamezniki. 3. člen Nagrade oz. plakete se podeljujejo na posebne uspehe, ki so bili doseženi v daljšem časovnem razdobju na področju: — gospodarstva — vzgoje in izobraževanja — kulture — telesne kulture — zdravstvenega in socialnega varstva — splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite — delovanja krajevnih skupnosti, upravnih orga-' nov družbenopolitične skupnosti občine in drugih družbenih dejavnosti 4. člen V posameznem koledarskem letu se podeli največ 7 denarnih nagrad in največ 10 plaket. Denarna nagrada za delovno organizacijo (TOZD, OZD in SOZD), krajevno skupnost, upravni organ družbenopolitične skupnosti občine, delovne skupine, družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva znaša do 15.000 dinarjev; za posameznika pa do 10.000 dinarjev. Za posamezno področje iz 3. člena tega odloka se lahkp jjodeli le 1 denarna nagrada; plakete pa ne pterin na področje, toda skupno največ 10. 5. člen Občinska skupščina imenuje vsako leto žirijo, ki una predsednika in 10 članov. Člani žirije so lahko ponovno imenovani. 6. člen Žirija razpiše do 20. marca vsako leto v Javni tribuni ali drugih javnih občilih razpis nagrad in priznanj. 7. člen Sklep o podeluvt nagrade oziroma priznanja sprejme žirija na svoji seji. 8. člen S pravilnikom, katerega sprejme občinska skupščina, se določijo kriteriji za podeljevanje nagrad in priznanj ter postopek za izbiro kandidatov za nagrade in priznanja. 9. člen V proračunu občine Ljubljana Šiška se vsako leto zagotovijo sredstva za nagrade in priznanja. 10. člen Ko stopi ta odlok v veljavo, preneha veljati odlok o priznanjih občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 26/74). Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 113-6/74 Ljubljana, dne 24. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Stane Plemenitaš, dipl. inž. I. r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 278. Na podlagi 25. in 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12-295/74), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-244/74 in 39-468/74) ter 1. člena zakona o podaljšanju osnov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 29-1438/75) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in na seji druž-oenopolitičnega zbora dne 17. februarja 1976 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V. odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 14-333/74, 5-220/75 in 29-1558/75) se v 13. členu stopnja -30« nadomesti s stopnjo »22°/»«. 2. člen 14. člen odloka o davkih občanov se spremeni in v celoti glasi: »Občani, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali stranski poklic, plačujejo občinski davek od osnov, ki presegajo višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih davčnih stopnjah: Ce znaša presežek davčne osnove dinarjev nad do Stopnja •/. 10.000 33 10.000 20.000 38 20.000 30.000 43 30.000 50.000 47 50.000 100.000 51 100.000 150.000 54 150.000 200.000 56 200.000 3. člen 58« V 20. členu odloka o davkih občanov se davčna stopnja »30 0/e« nadomesti s stopnjo »22 ”/o». 4. člen V 23. členu odloka o davkih občanov se davčna stopnja »20 "/o« nadomesti s stopnjo »25 ”/cr». 5. člen 26. člen odloka o davkih občanov se spremeni in v celoti glasi: »Občinski davek na dohodke od premoženja se plačuje po naslednjih davčnih stopnjah: Ce znaša davčna osnova dinarjev: nad do stopnja •/. 10.000 33 10.000 20.000 38 20.000 30.000 43 30.000 50.000 47 50.000 100.000 51 100.000 150.000 54 150.000 200.000 56 200.000 58< 6. člen Za 27. členom odloka o davkih občanov se doda nov 27. a člen, ki se glasi: »27. a člen Pri obdavčitvi dohodkov, ki izvirajo- od prodaje stanovanjskih hiš ali stanovanj in jih prodajalec uporabi za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja, se prizna davčna olajšava z znižanjem davčne osrtove za višino prometnega davka, za katerega je dana oprostitev po zakonu o davku na promet nepremičnin.« ' • 7. člen 41. člen odloka o davkih občanov se spremeni in v celoti glasi. »Občinski davek od stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih davčnih stopnjah: •Z. — stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže 0,20 — poslovne stavbe in poslovni nrostor- 0,30 — počitniške hiše 0,50« 8. člen Uporaba določb 41. člena odloka o davkih občanov se v letu 1976 zadrži. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje, določbe 4., 5. in 6. člena tega odloka, ki se nanašajo na enkratne obdavčitve, pa se uporabljajo od dneva uveljavitve. St. 422-440/76 Ljubljana, dne 17. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. 279. Na podlagi 25. in 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12-295/74) ter 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27-257/72 in 39-467/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 17. februarja 1976 sprejela ODLOK o spremembi odloka o davku na promet neprcmic»_.. 1. člen V odloku o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27-1372/75) se 2. člen spremeni in glasi: »Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča, oziroma uporabne površine gradbenega objekta in so različne za kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča in gradbene objekte, ki so naslednje: Ce znaša prometna vrednost 1 kvadratnega metra površine dinarjev: a) za kmetijska zemljišča Nad DO din •/• znaša davek 3 12 3 4 0,35 + 18 od presežka nad 3 4 5 0,55 + 24 od presežka nad 4 5 7 0,80 + 30 od presežka nad 5 7 10 1,40 + 36 od presežka nad 7 10 2,45 + 42 od presežka nad 10 b) za stavbna zemljišča Nad DO din ■/. 30 15 30 40 4,50 + 21 od presežka nad 30 40 50 6,60 + 27 od presežka nad 40 50 70 9,30 + 34 od presežka nad 50 70 100 16,10 + 41 od presežka nad 70 100 150 28,40 + 48 od presežka nad 100 150 52,40 + 55 od presežka nad 150 c) ;:a gradbene objekte nad do din •/• 4.000 17 4.000 5.000 680 + 23 od presežka nad 4.000 5.000 7.000 910 + 29 od presežka nad 5.000 7.000 10.000 1490 + 35 od presežka nad 7.000 10.000 2540 + 40 od presežka nad 10.000 2*. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 421-30/76 Ljubljana, dne 17. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. ŠENTJUR PRI CELJU 260. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 52. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20-603/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1975 sprejel' ODLOK o začasnem financir»nju proračunskih potreb v občini Šentjur pri Celju v I. trimesečju 1976 1. člpn Do sprejetja proračuna Skupščine občine Šentjur pri Celju za leto 1976 se bodo začasno, vendar najdalj do 31. marca 1976, financiralo na podlagi trimesečnega načrta dohodkov in izdatkov. 2. člen Pri začasnem financiranju se sme uporabiti največ četrtina vseh dohodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1975. 3. člen Dohodki in izdatki, doseženi oziroma porabljeni po tem odloku, so sestavni del dohodkov in izdatkov proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1976. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po Objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976. St. 402-150/75-4 Šentjur pri Celju, dne. 25. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. 281. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na pojdlagi 6. člena prečiščenega besedila zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št 21-224/74. 39-648/74) ter 124 člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20-603/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1975 sprejela ODLOK o davkih občanov I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Davki se v občini Šentjur pri Celju predpisujejo, odmerjajo in izterjujejo po določbah zakona o davkih občanov, po določbah tega odloka in po predpisih, izdanih na njihovi podlagi. 2. člen Občani plačujejo po tem odloku: 1. davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja 2. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti 3. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrti in drugih gospodarskih dejavnosti 4. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev 5. davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav 6. davek n,i dohodek od premoženja 7. davek na premoženje 8. davek na dobitke od iger na ‘srečo. 3. člen Zavezanci, ki niso dolžni voditi poslovnih knjig P° zakonu o davkih občanov, morajo voditi evidenco o dohodkih in izdatkih; glede vrste in načina vodenja poslovnih knjig se uporabljajo določila tretjega odstavka 23. člena zakona o davkih občanov. Zavezance iz prvega odstavka tega člena, ki so stari nad 60 let (moški) oziroma 55 let (ženske) in ki ne zaposlujejo tudi tuje delovne sile, lahko davčna uprava na njihovo zahtevo oprosti vodenja predpisane evidence. Tako oprostitev lahko davčna uprava dovoli tudi za preostalega zakonca in otroke, ki v skladu z zakonom nadaljujejo obrt po umrlem svojcu in zaposlujejo le poslovodjo. Izvršni svet skupščine občine lahko na predlog davčne uprave oprosti vodenja poslovnih knjig 'po 1-odstavku tega člena zavezancem določenih strok ali posamezne zavezance, če to narekujejo kakšni splošni ali posebni razlogi (zdravstvene, socialne narave). II. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI 4. člen Stopnja davka iz osebnega dohodka, ki odpade na dohodek od gozdov, je proporcionalna in zngša za zavezance — zavarovance 20 %>, za ostale zavezance pa 44 »/e. 5. člen Glede na proizvodne, ekonomske in prometne po-ftoje se zaradi določitve različnih stopenj občinskega davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (davek od kmetijstva) območje občine razdeli v naslednje skupine katastrskih občin: V drugo skupino spadajo: Dolga gora Primož Goričica Gorica Grobelno Šentjur Kameno Tratna Krajnčiča Zg. Selce Lokarje Golobinjek Ostrožno Planina Podgrad Javorje Ponikva Zlateče Ponkvica Žagaj Ritnik Vodruž-del Slatina (naselje Jakob) Slivnica V tretjo skupino spadajo katastrske občine: Marija Dobje Prsečno Loke pri Planini Paridol \ Planinska vas Suho Pletovarje Straška gorca Vodule Dobrina Dramlje Voduce Vczovje Loka pri Zusmu Šentvid pri Planini Planinca Brezje pri Dobjem Vodruž-del Lopaca (naselje Vodruž in Sotensko) V četrto skupino spadajo katastrske občine: Ma-r'lina vas, Kalobje in Mrzlo polje. 6 6. člen Stopnje občinskega davka iz osebnega dohodka od frietijstva so proporcionalne in različne za kmete-za-n r°vance in ostale zavezance ter znašajo za posamez-skupine katastrskih občin: Kmetje Ostali zavarovanci zavezanci v II. skupini 29 53 v III. skupini 22 46 v IV. skupini 12 36 Odmerna osnova je katastrski dohodek negozdnih površin. Za kmete zavarovance se štejejo zavezanci, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje, oziroma plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov ter kmetje-kooperanti, ki niso zavarovani kot osebe v medsebojnem razmerju v združenem delu. Ce ima zavezanec katastrski dohodek v dveh ali več katastrskih občinah, ki spadajo v različne skupine po 5. členu tega odloka, se odmeri davek po stopnji, ki velja za katastrsko občino, v kateri ima pretežni del katastrskega dohodka. 7. člen Začasno so oproščeni davka od kmetijstva dohod- ki zemljišč: let 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezancev postala uporabna 6 2. na katerih se posadijo novi vinogradi ali črni ribez s površino nad 1.000 m2 4 3. na katerih se posadijo sadonosniki s površino nad 2000 m3 — srednjcdebclni 8 — nizkodebelni 5 4. na katerih se posadijo drugi večletni nasadi (lešniki ipd.) s površino nad 2000 m2 2 8. člen Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva ali v preureditev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene (kmečki turizem) se prizna posebna olajšava pod pogojem, da — preusmerjajo svoja gospodarstva po programu oziroma načrtu, s katerim soglašata za kmetijstvo pristojen občinski upravni organ in območna kmetijska organizacija, — je ta program v skladu z osnovnimi smernicami razvoja kmetijstva v občini, — posedujejo kmetije, za katere velja pp odloku o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev-kmetij; posebna ureditev dedovanja, — preurejajo stanovanjska ali druga gospodarska poslopja za turistične namene po programu ali načrtu, s katerim soglaša območna turistična organizacija. Davčna olajšava se prizna za eno ali največ dve leti, njena višina je odvisna od razmerja med vloženimi sredstvi in katastrskim dohodkom negozdnih površin in znaša: če so vložena sredstva V maša olajšava v •/• odmer- razmerju do KD, jenih davkov za dobo nad do let štirikratna 50 1 štirikratna osemkratna 100 1 osemkratna desetkratna 60 2 desetkratna 75 2 Priznane olajšave po tem členu lahko zavezanec uveljavlja s pismeno vlogo, naslovljeno organu, pristojnemu za kmetijstvo, oz. za gostinstvo in turizem, če gre za vlaganje v te namene. Mnenje o tem gre za preusmeritev gospodarstva oziroma za preureditev stanovanjskih ali gospodarskih poslopij v turistične namene da komisija, ki jo imenuje izvršni svet. Komisija ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje olajšave, višino in namembnost vloženih sredstev ter posreduje svoje ugotovitve davčnemu organu, občine, ki izda na tej podlagi ustrezno odločbo. Olajšavo za sredstva,' vložena v tekočem letu, je možno uveljaviti najkasneje do konca januarja naslednjega leta. Ce zavezanec zahteva olajšavo zaradi nakupa plemenske živine, mora predložiti dokaze o plemenskem poreklu kupljene živine. Ce se kmetijski stroji, oziroma plemenska živina, za katero je 'a priznana' olajšava po tem členu, odtuji pred potekom treh let od časa nabave, se že priznana olajšava razveljavi. Ce uveljavlja po pogojih in merilih tega člena olajšavo zavezanec, kateremu se ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje, se odmeri olajšava v višini, ki bi jo dosegel kot zavezanec prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov. Izvršni svet se pooblasti, da s posebnim pravilnikom določi natančnejša merila in postopek za uveljavljanje olajšav po tem členu. 9. člen Davka iz dohodka od kmetijstva so oproščeni zavezanci iz tistih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji posebno slabi, če skupna odmerna osnova negozdnih površin ne presega 1.000 din in če se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov. Za višinske kraje po prvem odstavku tega člena se štejejo naslednja naselja: Jarmovec, Laze pri Dramljah, Marija Dobje, Sve-telka, Brdo, Loke pri Planini, Tajhte, Planinska vas, Planinski vrh, Podvine, Grušče, Pletovarje, Razbor, Se-dina, Vodule, Dramlje, Jazbine, Sp. Slemene, Straža na gori, Zg. Slemene. Trno, Trška gorca, Vezovje, Podlog, Podpeč pri Šentvidu. Šentvid pri Planini, Brezje pri Dobjem, Skarnice, Večje Brdo, Završe pri Dobjem, Krivica, Lopaca, Hruševje, Presečno, Jelce, Košnica, Paridol, Osredek, Planinca, Dobje, Gorica pri Dobjem, Jezerce pri Dobjem, Ravno, Repuš, Slatina pri Dobjem, Suho. Dobje pri Lesičnem, Straška gorca, Dobrina, Hrastje, Zegar, Bukovje pri Slivnici, Voduce, Loka pri Zusmu. Jazbin vrh, Kalobje, Kostrivnica, Podlešje, Vodice pri Kalobju, Podpeč nad Marofom, Praprotno, La-ziše, Vodruž in Sotensko. Davka iz dohodka od kmetijstva so oproščeni tudi zavezanci iz ostalih krajev v občini, če njihova odmerna osnova od negozdnih površin ne presega zneska 1.000 din in če so dohodki od kmetijstva osnovni vir sredstev za preživljanje." 10. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni vir sredstev za preživljanje in vzdržujejo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se za vsakega takega otroka odmerjeni davek zniža in sicer: din — za otroke na poklicnih in srednjih šolah 400 — za otroke na višjih in visokih šolah 600 Za otroke iz prvega odstavka tega člena, ki so na rednem šolanju izven kraja stalnega prebivališča staršev in zaradi-tega v času šolanja ne živijo pri starših, se olajšava iz prvega odstavka tega člena poveča za 100 "/e. Za otroke, ki prejemajo štipendijo v znesku nad 500 din mesečno, se olajšava iz 1. odstavka in 2. odstavka tega člena zmanjša za 50°/o. Olajšava po tem členu se prizna ob letni odmeri, zavezanec pa j-i lahko uveljavlja do konca januarja po preteku leta, v katerem so otroci opravili razred ali letnik šole. Olajšava se lahko prizna najdlje do 26. leta starosti otrok. III. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 11. člen Višina pavšalnega letnega zneska davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (davek od obrtne dejavnosti) je odvisna od — kraja, kjer ima zavezanec sedež svoje dejavnosti, — sezonskega značaja in drugih značilnosti dejavnosti, — starostnih, zdravstvenih in drugih razmer zavezanca, ki vplivajo na obseg in uspešnost poslovanja. — tehnične opremljenosti, prostorskih in tirugih pogojev. x Davek v pavšalnem letnem znesku se odmerja tudi zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve kot postranski poklic. Pri odmeri davka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku zavezancu, kateremu je opravljanje obrtne dejavnosti glavni poklic, se poleg kriterijev in meril iz 1. odstavka tega člena upoštevajo tudi seštevek stopenj davka in prispevkov samoupravnim interesnim skupnostim, ki jih plačuje do višine, ugotovljene po 10. členu zakona o davkih občanov tisti zavezanec, kateremu se obveznosti odmerjajo po dejanskem dohodku. Pri odmeri davka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku zavezancem, katerim opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni poklic, se odmerjeni znesek davka, izračunan po merilih iz prvega in tretjega odstavka tega člena poveča za 100 “/o. 12. člen Davek od obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek po 10. členu zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah: • Osnova din Stopnja v •/• do 10.000 25 nad 10.000 do 20.000 30 nad 20.000 do 30.000 35 nad 30.000 dc 50.000 39 nad 50.000 do 100.000 43 nad 100.000 do 150.000 46 nad 150.000 do 200.000 48 nad 200.000 50 Zavezanci davka iz osebnega aonouka od obrtne dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo davek od osnov po 10. členu zakona o davkih občanov po stopnji 29,60 °/o, od presežene osnove pa po progresivni lestvici iz 1. odstavka tega člena, povečane za 10 stopenj. 13. člen Olajšave po 82. členu zakona o davkih občanov se uporabljajo za vse stroke storitvenih in proizvodnih obrtnih dejavnosti, ostalih gospodarskih dejavno- s ti in gostinstva. Ne veljajo pa za prevozništvo z motornimi vozili in Opravljanje obrti kot postranski poklic. 14. člen Odmerjeni davek od obrtnih dejavnosti se zniža zavezancem, ki opravljajo naslednje dejavnosti: — za 20 %>: mehanika za vzdrževanje gospodinjskih strojev, kemično čiščenje tekstila; — za 40 "/o: krojaštvo, šiviljstvo, kolarstvo,1 lončarstvo, čevljarstvo, tapetništvo, sodarstvo in kovaštvo. Olajšava, izračunana po tem členu, lahko znaša največ 2.000 dinarjev. 15. člen Zavezancem, k: prvič ustanovijo obrtno delavnico, da bi opravljali storitveno obrtno, drugo gospodarsko ali gostinsko dejavnost in še zavežejo to dejavnost opravljati vsaj dve leti, se za prvo leto dejavnosti odmerjeni davek zmanjša za 50 "/o, če se ustanovi taka dejavnost na območju urbanega naselja Šentjur in za 75 °/o, če se ustanovi na ostalih območjih občine. Olajšava po prvem odstavku tega člena se prizna do zneska 15.000 din za novoustanovljene obrate v urbanem območju kraja Šentjur, za nove obrate v ostalih krajjh občine pa do zneska 20.000 din. Ta olajšava ne velja za prevozništvo z motornimi vozili in opravljanje obrtnih dejavnosti kot postranski poklic. Zavezancem, ki opravljajo storitveno obrtno dejavnost, se ne odmeri davek na dohodek od take dejavnosti, ko dopolnijo 60 let (moški) oziroma 55 let (ženske), če delajo brez tuje delovne sile in njihov dohodek po odbitku stroškov ne presega 15.000 din. Te oprostitve ne veljajo za zavezance, ki opravljajo dejavnost avtoprevozništva, gostinstva in obrti kot postranski poklic. Zavezanec lahko v enem koledarskem letu koristi le eno izmed olajšav, določenih v 14. in 15. členu tega odloka, ima pa pravico koristiti olajšavo, ki je zanj ugodnejša. 16. člen Davek od obrtnih dejavnosti po odbitku se plačuje od tehle dohodkov po naslednjih stopnjah: •Z. 1. od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij ipd., od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih Poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije ipd., od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči 10 2. od provizij poslovnih agentov in poverjeni- kov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih c'el, ki se ne štejejo za izvirnike; od dohodkov potujočih zabavišč; od dohodkov, doseženih z opravdanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 20 3. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo Moritve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije; od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skludu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre ^dohodke iz 1. in 2. točke; od dohodkov, doseže-, P° 3. in 4. točki 1. odstavka 76. člena zakona o davkih občanov 25 Davka po odbitku sc oprostijo dohodki od zbira-nju in Prevoza mleka do zbiralnice, doseženih kot po-^ ranska kmetijska dejavnost, dohodki, doseženi z zbi-terV^m ^me^B in s°djti ter zbiranja odpadnega ma- IV. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 17, člen Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev po dejanskem dohodku se plačuje po določbah in stopnjah, navedenih v 12. členu tega odloka. 18. člen Davek v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka plačujejo zavezanci iz tehle dohodkov od intelektualnih storitev in po naslednjih stopnjah: •/. 1. od dohodkov, doseženih po 3. točki 76. člena zakona o davkih občanov 25 2. od ostalih dohodkov od intelektualnih stori- tev, za katere se davek plačuje po odbitku od vsakega posameznega dohodka 25 Davek iz dohodka od opravljanja intelektualnih storitev se odmerja v pavšalnem letnem znesku zavezancem, ki dosegajo svoj dohodek z opravljanjem verskih obredov. Pri določitvi pavšalnega letnega zneska davka od opravljanja intelektualnih storitev se smiselno uporabljajo določila 11. člena tega odloka. V. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN . TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 19. člen Davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic se plačuje po naslednjih stopnjah: ■/. 1. od vsakega posameznega dohodka od avtorskih pravic 20 2. od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih 'filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, ter od reprodukcij takih del; od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del; od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavnoglasbenih prireditvah; od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah 35 Iz osebnega dohodka od patentov in tehničnih izboljšav se ta davek ne plačuje. 20. člen Ce nastane dvom, ali gre za delo oziroma izdelek' iz področja uporabne umetnosti, ali pa le za obrtni izdelek, odloči o tem izvršni svet skupščine občine ali po njem imenovana komisija. VI. DAVEK NA DOHODEK OD PREMOŽENJA , 21. člen Davek na dohodek od premoženja se plačuje po naslednjih progresivnih stopnjah: I Stran 352 nad nad nad nad 20.000 30.000 50.000 nad 100.000 nad 150.000 nad 200.000 Osnova din do 10.000 10.000 do do do do do do 20.000 30.000 50.000 100.000 150.000 200.000 Stopnja v ‘U 30 33 36 40 44 48 . 54 60 22. člen Davek na dohodek na premoženje se plačuje tudi od dohodkov doseženih s prodajo premičnin, razen v primeru, če je od pridobitve premoženja preteklo več kot 3 leta oziroma če vrednost premičnine ob prodaji ne presega 5000 din. 23. člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem se za stroške vzdrževanja, obratovanja, upravljanja in amortizacijo prizna 60 “Z« doseženih dohodkov od najemnine, pri dohodkih, doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov, garaž in počitniških hišic v najem, pa se za te vrste stroškov prizna 30 °/o doseženih dohodkov. LISI SRS St. 6 — 11. III. 1976 b) za vlečna vozila s polpriklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila, navedena v prvi točki; 6. za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja: ccm ccm din nad 125 do 250 30 nad 250 do 500 40 nad 500 do 1000 50 nad 1000 60 Za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg se davek poveča za 40 din; 7.. za kombje — glede na delovno prostornino mo- torja m sicer: ccm ccm din do 900 500 nad 900 Jo 1.350 800 nad 1.350 do 1.800 1.100 nad 1.800 do 2.500 1.400 nad 2.500 do 3.100 1.700 nad 3.100 2.000 [I. Davek na posest gozdnih zemljišč se plača v višini trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč. 24. člen . Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob v najem ali podnajem se odštejejo stroški, potrebni za dosego teh dohodkov v višini 60 °/o doseženih dohodkov. Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob se davek od dohodka od premoženja ne plača, če ti dohodki ne presegajo 3.000 din letno. Vil. DAVEK NA PREMOŽENJE 25. člen I. davek od tovornih, cestnih motornih in pruuop-, nih vozil ter kombi vozil se plačuje v tehle letnih zneskih; 1. za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnosti: 26. člen Davek od stavb se plača od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali pa jo daje v najem. Osnova za davek je vrednost stavbe. Vrednost stavbe se ugotovi po naslednjih merilih in načinu: — po poprečni gradbeni ceni za m1 koristne stanovanjske površine, upoštevaje normalno stopnjo opremljenosti, — po gradbeni izvedbi stavbe; — po letu gradnje, letu in obsegu rekonstrukcije oziroma po letu in obsegu dozidave ali nadzidave. ža koristno stanovanjsko površino se šteje tlorisna površina sob, predsob, kuhinje, hodnikov, vež, stopnišč, kopalnice, stranišča, lož, balkonov, shramb, kleti, poslovnih prostorov, garaž, in drugih zaprtih prostorov stavbe. do 3 tone od 3 tone do » tone od 4 tone do 5 ton nad 5 ton 1.000 din od vsake začete tone 5.000 din 8.000 din 8.000 din + 4.UUU am za vsako nadaljno začeto tono nosilnosti 2. ža delovna vozila — ne glede na nosilnost in težo 120 din; 3. za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost, kot za tovorna vozila, navedena v prvi točki; 27. člen Glede na gradbeno izvedbo se na vrednost enega m8 koristne površine, določene v 38 členu in upoštevaje določil prejšnjega člena uporabi količnik: — ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno betonski z masivnimi stropi — količnik 1,00; — ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, stropi leseni — količnik 0,90; — pri izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno iz kamna, stropi leseni — količnik 0,70; — ob izvedbi, pri kateri je predalčno zidovje, stropi leseni — količnik 0,60; — ob izvedbi, pri kateri so stene in stropi iz lesa — količnik 0,50. 4. za delovne priklopnike ne glede na nosilnost in težo 60 din; 5. za vlečna vozila: a) traktorji KM KM din do 25 120 nad 25 do 40 170 nad 40 do 63 220 nad 63 270 Montažne zgradbe se uvrstijo v ustrezno skupino, upoštevaje način izvedbe in vrsto gradbenih elementov. Vrednost Im8 koristne .stanovanjske površine, ugo* tovljene po 1. odstavku tega člena se zmanjša: — pri kletnih prostorih za 75 %> — pri ložah za 30 "/n — pri balkonih za 75 °/n — pri mansardnih prostorih za 20e/o — pri garažah kot samostojnih objektih za 50 o- Vrednost 1 m8 površine poslovnih prostorov, ugotovljeno po določbah prvega in tretjega odstavka tega člena se poveča za 25 0/o ne glede na to ali so ti prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekti. ■ Površine nezgrajenih podstrešij se ne vrednotijo. 28. člen Od ugotovljene vrednosti stavbe se odšteje obraba stavbe (amortizacija), izračunana po Rossovi formuli in je tako ugotovljena vrednost osnova za odmero davka na posest stavb. Ta osnova se ne spreminja, razen v primerih iz 30. člena tega odloka. Odločba o odmeri davka se spremeni, če pride do spremembe vrednosti stavbe ali spremembe davčnih predpisov. 29. člen Zavezanec davka na posest stavb je dolžan vložiti napoved za odmero davka na premoženje praviloma le enkrat Zavezanci, ki so med letom stavbo pridobili, opravili rekonstrukcijo, dozidave ali nadzidave že obstoječih stavb, so dolžni vložiti napoved najkasneje do 31. januarja po preteku leta, ko so ta dejanja opravljena ozii orna, ko so pričeli stavbo uporabljati. Obrazec davčne napovedi predpiše davčna uprava. 30 člen Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka na premoženje, se spremeni, ko se je gradbena vrednost 1 mz koristne stanovanjske površine v primerjavi z vrednostjo iz leta 1973 ali kasneje povečala za več kot 20 “/o. V takem primeru se opravi revalorizacija vrednosti stavbe in revalorizacija obrabe stavbe ter je na novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka v naslednjih letih. Nov izračun vrednosti se opravi tudi po izvršenih "ekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah. Za gradbene zadeve pristojni občinski upravni organ mora vsako leto do 31. januarja za preteklo leto iredložiti da ‘^nu organu podatke o poprečni gradbeni ceni po mJ koristne stanovanjske površine brez vrednosti oziroma stroškov komunalnega opremljanja zemljišča. 31. člen Davek od premoženja na posest stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah: — od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž 0,12 °/o — od poslovnih prostorov 0,20 % — od počitniških hiš 0,50 °/o Za določeno višino se šteje znesek, ki ustreza poprečni odmeri davka po dejanskem dohodku za dejavnosti, ki jo zavezanec opravlja ali za sorodno dejavnost, odmerjeno za zadnje leto. Ce zapadle davčne obveznosti zavezanca presegajo znesek iz prejšnjega odstavka, mora zavezanec nuditi poroštvo do višine zapadlih davčnih obveznosti. Šteje se, da so podani razlogi za uveljavitev terjatve po danem poroštvu, ko je davčna uprava storila vse v zakonu navedene ukrepe za prisilno izterjavo dolžnega zneska odmerjenih dajatev od zavezanca. 34. člen Poroštvo pred izdajo dovoljenja za opravljanje obrtne ali drugih gospodarskih dejavnosti se lahko zahteva za — gradbene in stavbne obrti — avtoprevozništvo — gostinstvo — kovinske in druge galanterije. X. ODLOG PLAČILA IN OBROČNO PLAČEVANJE DAVKOV 35. člen Davčna uprava začasno odloži plačilo davka ali Pa dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga v primerih : 1. če zavezanec izkaže, da realizirani dohodki časovno bistveno zaostajajo za opravljeno proizvodnjo oziroma storitvami; odlog davčnega dolga ali obročno odplačevanje se lahko prizna za sorazmeren del davčnega dolga, ki odpade na zaračunane neplačane dohodke do časa realizacije takih dohodkov, vendar največ za 9 mesecev. 2. če zavezanec izkaže, da zaradi bolezni dalj časa ni mogel opravljati svoje dejavnosti, se lahko prizna odlog plačila ali obročno odplačevanje za čas, dokler trajajo razlogi za to, vendar največ 6 mesecev. 3. če zavezanec izkaže, da je zaradi elementarnih nesreč, bolezni ali smrti v zavezančevi družini ali drugih vzrokov trenutno bistveno zmanjšana njegova plačilna sposobnost, se lahko prizna odlog plačila ali obročno odplačevanje, največ 6 mesecev upoštevaje pri tem višino dolga in vpliv navedenih okolnosti na zavezančev socialni položaj. Za čas, ko je bilo zavezancu odločeno plačilo davka po tem členu, se ne zaračunavajo zamudne obresti. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE VIII. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 32. člen Stopnja davka na dobitke od iger na srečo znaša 10 »/o. IX. POROŠTVO 33. člen Davčna uprava lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo njegovih davčnih obveznosti, če jih ni mogoče, ali jih ne bi bilo mogoče izterjati iz nje-Kovega premoženja in tedaj, če zavezanec ne poseduje Premičnega ali nepremičnega premoženja v ustrezni vrednosti. Poroštvo sc šteje za podano, če eden ali več občanov z overjeno pismeno izjavo jamči s svojim premoženjem za izpolnitev z-vezančevih davčnih obveznosti do določene višine. Izpolnitev obveze po tej določbi Se zavaruje z zastavo nepremičnin. 36. člen Občani so dolžni na javni poziv predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in o načinu njegove pridobitve po pogojih in merilih, o katerih se bodo občinske skupščine medsebojno dogovorile. 37. člen Izvršni svet skupščine občine se pooblasti, da opravlja pristojnosti, ki so po 59. in 225. členu zakona o davkih občanov dane v pristojnost občinski skupščini. Izvršni svet skupščine občine se pooblasti, da izda po potrebi prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov. 38. člen Poprečna gradbena cena za 1 ms koristne stanovanjske površine, ugotovljene za leto 1975, znaša 3.800 din in je ta cena podlaga za izračun davčne osnove za leto 1976. 39. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. januarja 1976 dalje. S tem dnem preneha veljati odlok o davkih občanov z vsemi dosedanjimi spremembami in dopolnitvami (Uradni list SRS, št. 14-341/72, 55-1207/72, 13-370/73, 17-469/74 in 5-329/75). St. 422-106/75-8 Šentjur pri Celju, dne 19. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. 282. Na podlagi 1., 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitevev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 39/72, 55/72, 28/73, 36/75 in 58/75) in po 124. členu statuta občine Šentjur pri Celju je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji družbenopolitičnega zbora, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. januarja 1976 sprejela ODLOK o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V tarifi, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 1/76) se: — v tarifni št. 1 stopnja 4 %> nadomesti s stopnjo 3%; — v tarifni št. 5 točka 7 v besedilu -izdelovanje in polaganje podov iz lesa in umetnih mas« črtata besedi »izdelovanje in«. 2. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. aprila 1976. St. 422-568/75-8 Šentjur pri Celju, 19. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. 283. Na osnovi tretjega odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1975 sprejela ODLOK o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Šentjur pri Celju 1. člen S tem odlokom sc določi poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Šentjur pri Celju v smislu 8. odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72). 2. člen Za stavbna zemljišča na območju občine Šentjur pri Celju veljajo tale zemljišča; — zemljišča, katera zajema urbanistični načrt naselja Šentjur pri Celju, — zemljišča, katera obsegajo zazidalni načrti, urbanistični redi oziroma so predvidena za gradnjo na osnovi odloka o urbanističnem programu občine Šentjur pri Celju (Uradhi vestnik Celje, št. 20/69). 3. člen Poprečna gradbena cena za m- stanovanjske površine v občini Šentjur pri Celju znaša 3.800 din; Poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč občine Šentjur pri Celju znašajo: — za območje urbanističnega načrta naselja Šentjur pri Celju 30 %> od vrednosti poprečne gradbene cene za m2 stanovanjske površine, — za vsa ostala naselja, kjer je v skladu z urbanističnim programom občine Šentjur pri Celju dovoljena gradnja na osnovi zazidalnih načrtov oziroma urbanističnih redov 40 “/o od Vrednosti poprečne gradbene cene za m8 stanovanjske površine. 4. člen Kot osnova za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina za stanovanjsko površino v višini 3,3 %> od vrednosti zgradbe. 5. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljavnost odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 34/71 in 46/71). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-11/76-4 Šentjur pri Celju, dne 25. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. 284. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na osnovi 2. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66 in 20/71) in 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20-603/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. februarja 1976 sprejela ODLOK o prispevku za komunalno opremljanje stavbnega zemljišča 1. člen S tem odlokom se uvaja komunalni prispevek za urejanje stavbnih zemljišč. 2. člen Investitor, ki bo gradil na nezažidanem stavbnem zemljišču v obstoječih že zazidanih soseskah, mora skleniti pogodbo o plačilu prispevka za komunalno opremljenost zemljišča v višini dejanskjh stroškov (vrednosti) opremljenosti v času sklenitve pogodbe. 3. člen V primeru gradnje na novih še nezazidanih predelih sc plača komunalni prispevek zn komunalno opremljanje stavbnega zemljišča na podlagi predračunov in izračunov, ki jih potrdi samoupravna interesna komunalno-cestna skupnost. 4. člen Za gradnjo objektov na zemljiščih, navedenih v 2. in 3. členu tega odloka, mora investitor ob vložitvi zahtevka za lokacijsko dovoljenje skleniti pogodbo s samoupravno interesno komunalno cestno skupnostjo o plačilu prispevka za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča. 5. člen Prispevek za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča se ne plača v primeru gradnje nadomestnega stanovanjskega objekta, kolikor je obstoječi objekt bil opremljen z ustreznimi komunalnimi napravami oziroma nanje priključen. 6. člen Vsi investitorji, ki gradijo individualne stanovanjske objekte, obrtno-stanovanjske objekte, obrtne delavnice in druge zasebne objekte v soseskah, za katere so izdelani zazidalni načrti, so dolžni plačati komunalni prispevek in to v višini, katero določi samoupravna interesna komunalno-cestna skupnost na podlagi sprejetih ponudb. Ta je dolžna z investitorji skleniti pogodbo o višini komunalnega prispevka za posamezna dela komunalne ureditve. 7. člen Izračun komunalnega prispevka se izdela za posamezne soseske, za katere je sprejet zazidalni načrt. Stroški izdelave zazidalnega načrta se razdelijo med investitorje za posamezno sosesko sorazmerno po številu enot. Komunalni prispevek za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča se izračuna po stanovanjskih enotah glede na število le-teh. 8. člen Za objekte, ki jih investitorji gradijo na zemljiščih, ki so predvidena z urbanističnim načrtom, za katere pa niso izdelani zazidalni načrti ampak samo urbanistični redi, se določijo poprečni stroški, komunalne ureditve. Za te stroške sklene investitor posebno pogodbo s samoupravno interesno komunalno-cestno skupnostjo. Dokončni obračun je dolžan plačati investitor po končanih delih. 9. člen Samoupravna interesna komunalno-cestna skupnost ez. pooblaščena organizacija, ki skrbi za komunalne urejanje in opremljanje stavbnih zemljišč, zaračuna investitorjem poslovne stroške za komunalno ureditev stavbnega zemljišča v znesku 8"/o od investicijskih stroškov. 10. člen Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljavnost odloka o komunalnem prispevku (Uradni list SRS, št. 55-1102/72). 11. člen r Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-760/75-4* Šentjur pri Celju, dne 25. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. 285. Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20-603/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju (na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih ‘skupnosti dne 19. februarja 1976 sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu dela naselja Loka pri Žusmu 1. člen Sprejme se zazidalni načrt dela naselja Loka pri Žusmu, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje pod številko 305/74. 2. člen Zazidalni načrt obsega kompleks 4,5 ha. 3. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam združenega dela, samoupravnim organizacijam in skupnostim pri upravnem organu Skupščine občine Šentjur pri Celju, ki je pristojen za urbanizem. 4. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri oddelku za gospodarstvo in finance občine Šentjur pri Celju 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-2/76-4 Šentjur pri Celju, dne 25. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. 286: Na podlag?' prvega odstavka 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS, št. 26/73) je na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti in krajevnih skupnosti občine Šentjur pri Celju sprejela Skupščina občine Šentjur pri Celju na skupni seji vseh zborov dne 22. maja 1975 ODLOK o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij 1. člen Na območju občine Šentjur pri Celju se s tem odlokom določijo kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij. 2. člen Kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja iz prvega člena tega odloka so določene v: 1. Krajevni skupnosti Blagovna 2. Krajevni skupnosti Dramlje 3. Krajevni skupnosti Ponikva 4. Krajevni skupnosti Slivnica pri Celju 5. Krajevni skupnosti Loka pri Žusmu 6. Krajevni skupnosti Prevorje 7. Krajevni skupnosti Dobje pri Planini 8. Krajevni skupnosti Kal obje 9. Krajevni skupnosti Planina pri Sevnici 10. Krajevni skupnosti Sentjur-okolica 3. člen Seznam kmetij po krajevnih skupnostih, zcmlje-knjižni podatki in ostali katastrski podatki so podani v posebni prilogi, ki je sestavni del tega odloka in se hrani na sedežu krajevnih skupnosti ter po en izvod pri Kmetijski zemljiški skupnosti v Šentjurju pri Celju. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320-96/75-1 Šentjur pri Celju, dne 25. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. , ŠMARJE PRI JELŠAH 287. Skupščina občine Smtirje pri Jelšah je na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75) na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 26. februai ja 1976 sprejela ’ ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št 12/73, 15/73, 17/74 in 5/75) se za 11. členom doda nov 11. a člen, ki se glasi: -Območje občine se zaradi določitve različnih stopenj davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti razdeli po merilih iz 51. člena zakona o davkih občanov v tri skupine katastrskih občin: — v II. skupino se uvrščajo katastrske občine: Bobovo. Bodrež, Buče, Dckmanca, Grliče. Hajnsko, Hrastje, Imeno, Kristan vrh, Kunšperk, Preloge, Ples, Pristava, Ratanska vas. Rogaška Slatina, Sedlarjevo, Senovica, Sp. Kostrivnica, Šmarje pri Jelšah, Tekačevo, Veraće, Zadrže, Ponkvica II in Vrenska gorca — v III. skupino • uvrščajo katastrske občine Babna reku. Babna gora. Brecljevo. Brestovce. Cerovec, Ceste, Čača vas, Dobležiče, Dobovec, Donačka gora, Dol. Drensko rebro, Drevenik, Dvor, Gorjanc. Grobelce, Ješovec, Kačji dol. Kamence, Koretno, Kozje, Lastnič, Lemberg ok., Lemberg trg, Male Rodne, Ne-gonje, Nezbiše, Nimno, Orehovec, Pijovci. Pilštanj, Plat, Platinovec, Podčetrtek, Podsreda. Rajnkovec, Rjavica, Rogatec. Roginska gorca, Sladka gora, Sodna vas, Sopote, Sp. Sečovo, Stojno selo. Strmec. Sv. Ema, Tinsko, Tlake, Topole, Trebče, Trška gorca. Tržišče, Velike Rodne, Vidoviča, Virštanj, Vonarje. Vrh. Vršna vas, Žagaj, Zagorje, Zibika, Zdole, Zg. Gabcrnik in Zg. Selce — v IV. skupino se uvrščajo katastrske občine: Trlično, Veternik in Križe II. 2. člen 12. člen se spremeni tako, da se glasi: »Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje od katastrskega dohodka negozdnih površin po. proporcionalnih stopnjah in sicer: — v II. skupini katastrskih občin 26 %> — v III. skupini katastrskih občin 22°/# — v IV. skupini katastrskih občin 12 °/o Ce ima zavezanec katastrski dohodek v dveh ali več skupinah katastrskih občin, se odmeri davek po stopnji tiste katastrske skupine, kjer ima zavezanec pretežni del katastrskega dohodka. Zavezanci, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetje kooperanti ki niso zdravstveno zavarovani kot osebe v medsebojnem razmerju v združenem delu, plačujejo poleg davka po stopnjah iz prvega odstavka tega člena, še davek po stopnji 24°/». 3. člen 12. a člen se spremeni tako, da se glasi: »Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se plačuje po stopnji 17 °/5/72, 28/73 in 36/75) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. februarja 1976 sprejela ODLOK 0 spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V tarifi posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in od plačil za storitve, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 1/73, 24/73, 1/74, 23/75 in 28/75) se v tarifni številki 1 stopnja »4 k/o-c- nadomesti s stopnjo "3”/a<*. Drugi, tretji, četrti in peti odstavek 2. točke opombe k tej tarifni številki se črtajo. 2. člen Za tarifno številko 1 se doda nova tarifna številka 1 a, ki se glasi: »Tarifna številka 1 a« Od novih ali rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov se plačuje davek, če 'se prodaja izvrši v roku dveh let od prejšnjega "nakupa, po stopnji Opomba: Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, katerih prodajo opravi v imenu lastnika avtomobila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice. Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila. Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti. Ce ta ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčni organ. Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača davčni upravi občine, v kateri ima prodajalec stalno prebivališče. 3. člen V opombi k tarifni številki 2 se za 6. točko doda nova 7. točka, ki se glasi: »Za naravno vino iz 1. točke te tarifne številke se šteje tudi vino tipa »biser«. 4. člen Ta odlok začne veljati 1. marca 1976, uporablja pa se od 1. januarja 1976 St. 010-7/76-2 Šmarje pri Jelšah, dne 26. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 289. Na podlagi 6. točke 107. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22-350/74), 32., 71. in 72. člena zakona o splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS, št. 28-100/71) in 178. ter 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75) na seji zbora združenega dela, zbora krajevne skupnosti in družbenopolitičnega zbora dr)e 26. februarja 1976 sprejela ODLOK o določitvi krajevnih skupnosti ter delovnih in drugih organizacij združenega dela, ki morajo ustanoviti organe in enote civilne zaščite 1. člen Za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred elementarnimi in drugimi nesrečami ter vojnimi akcijami ustanovijo specializirane enote civilne zaščite naslednje krajevne skupnosti: 1. krajevna skupnost Buče 2. krajevna skupnost Bistrica ob Sotli 3. krajevna skupnost Dobovec 4. krajevna skupnost Donačka gora 5. krajevna skupnost Kostrivnica 6. krajevna Skupnost Kozje 7. krajevna skupnost Kristan vrh 8. krajevna skupnost Lesično 9. krajevna skupnost Mestinje 10. krajevna skupnost Podsreda 11. krajevna skupnost Polje ob Sotli 12. krajevna skupnost Podčetrtek 13. krajevna skupnost Pristava 14. krajevna skupnost Rogaška Slatina 15. krajevna skupnost Rogatec 16. krajevna skupnost Sladko gora 17. krajevna skupnost Stojno selo 18. krajevpa skupnost Šmarje pri Jelšah 19. krajevna skupnost Šentvid 20. krajevna skupnost Vinski vrh 21. krajevna skupnost Vlrštenj 22. krajevna skupnost Zagorje 23. krajevna skupnost Zibika 24. krajevna skupnost Osredek 25. krajevna skupnost Tinsko 2. člen Za vodenje in neposredno opravljanje zadev civilne zaščite ustanovijo krajevne skupnosti od zaporedne številke 1 do vključno 23. štabe, ostale krajevne skupnosti pa imenujejo vodjo splošne enote civilne zaščite, ki ima svojega namestnika. 3. člen Naloge organov za civilno zaščito v krajevnih skupnostih so zlasti: — skrb za izvajanje preventivnih ukrepov za varstvo ljudi in materialnih dobrin pred hudimi nesrečami, — usposabljanje enot civilne zaščite, — organiziranje in reševanje ljudi ter materialnih dobrin ob naravnih in drugih nesrečah v miru in v vojni. Štab za civilno zaščito krajevnih skupnosti in vodje s svojimi namestniki neposredno vodijo akcije pomoči na svojem območju. Po nalogu štaba za civilno zaščito občine Šmarje pri Jelšah sodelujejo tudi v reševalnih akcijah izven svojega območja. 4. člen Specializirane enote civilne zaščite in štabe civilne zaščite ustanovijo za lastne potrebe naslednje delovne in druge temeljne organizacije združenega dela: 1. Steklarna Boris Kidrič, Rogaška Slatina 2. Zdravilišče Rogaška Slatina 3. »Kors«, Rogaška Slatina 4. Splošno gradbeno podjetje. Rogaška Slatina 5. TOZD lesne opreme, Mestinje 6. TP -Jelša«, Šmarje pri Jelšah 7. Steklarska šola, Rogaška Slatina 8. KK Žalec — kmetijstvo Šmarje. 5. člen Splošne enote civilne zaščite in štab civilne zaščite za lastne potrebe ustanovijo naslednje delovne in druge temeljne organizacije združenega dela: 1. TOZD konfekcija posteljnega perila Kozje 2. Skupščina občine Šmarje, uprava 3. TOZD damsko perilo Šmarje 4. Prevozništvo iftigaška Slatina 5. Obrtno komunalno podjetje Rogaška Slatina 6. Mizarstvo, Rogaška Slatina 7. TTG Atomske toplice, Podčetrtek 8. Podjetje za vzdrževanje DOM BIRO, Šmarje 9 Komunalni sklad, Šmarje 10. Gozdno gospodarsko podjetje Celje, TOZD Boč Podčetrtek 11. Pekarna in slaščičarna, Rogaška Slatina 12. TOZD Vital Celje, proizvodnja Mestinje 13. Elektro Celje, TOZD Šmarje 14. TOZD Mlekarna Šmarje 15. Veterinarska postaja Šmarje 16. Dom počitka -Jelšingrad«, Šmarje 17. Služba družbenega knjigovodstva Šmarje 18. Finančni servis šol Šmarje 19. Osnovna šola Rogaška Slatina 20. Osnovna šola Šmarje 21. Osnovna šola Rogatec 22. Osnovna šola Kozje 23. Osnovna šola Podčetrtek 24. Osnovna šola Bistrica ob Sotli 25. Osnovna 4ola Lesično 26. Občinsko sodišče Šmarje 27. Ljubljanska banka, ekspozitura Šmarje 28. Ljubljans' a banka, ekspozitura Rogaška Slatina 29. Temeljna izobraževalna skupnost Šmarje 30. Zdravstveni dom Šmarje 31. Zdravstvena postaja Rogaška Slatina 32. Zdravstvena postaja Kozje 33. Zdravstvena postaja Rogatec 34. Zdravstvena postaja Bistrica ob Sotli 35. Zdravstvena postaja Podčetrtek 36. Pošta Rogaška Slatina 37. Družbenopolitične in samoupravne organizacije (ZK, SZDL, ZM, ZB, ZS, DU) 38. Rosla Rogaška Slatina 39. Trgoplomet Zagreb — prodajalna Šmarje 40. Trgopromet Zagreb — prodajalna Rogaška Slatina 41. Samoup. stanov, skupnost Šmarje, po hišnih svetih ali skupinah zgradb, ki jih ima v upravljanju 42. Obrat brusilnice Steklarne BK Kozje 6. člen Specializirane enote civilne zaščite za potrebe občine ustanovijo naslednje delovne in druge organizacije združenega dela ter KS: 1. Splošno gradbeno podjetje Rogaška slatina 2. Zdravilišče Rogaška Slatina 3. Krajevna skupnost Šmarje pri Jelšah11 4. Krajevna skupnost Rogaška Slatina 5. Krajevna skupnost Kozje 6. Steklarna Boris Kidrič Rogaška Slatina. 7. člen Enote civilne zaščite medsebojno sodelujejo pri zaščiti in reševanju ob vojnih akcijah in naravnih ter drugih hudih nesrečah v miru. V skladu z načrti ukrepov za ciVilno zaščito in navodil pristojnih štabov za civilno zaščito. 8. člen Štab civilne zaščite v krajevnih skupnostih delovnih ter drugih organizacijah združenega dela usmerjajo delovanje civilne zaščite, izdelujejo načrt ukrepov civilne zaščite, skrbijo za samozaščito, usposabljajo svoje enote ci' ilne zaščite in vodijo reševalne akcije na svojem območju. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o določitvi krajevnih skupnosti in delovnih organizacij, ki morajo ustanoviti organe in enote civilne zaščite (Uradni list SRS, št. 51-1048/72). St. 010-5/76 Šmarje pri Jelšah, dne 26. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah -Joško Lojen 1. r. 290. Na podlagi 205. člena tatuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5-230/75) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na skupni seji zbora združenega dela zbora krajevnih skupnosti in družbenb-Pnlltičnega zbora dne 26. februarja 1976 sprejela ODLOK 0 Pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Šmarje pri Jelšah I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Pokopališča na območju občine Šmarje pri Jelšah s° komunalno sanitarne naprave, namenjene za pokopavanje umrlih oseb ne glede na veroizpoved, narod-n°st In raso. 2. člen S pokopališči na območju občine Šmarje pri Jelšah upravljajo krajevne skupnosti, če ni pokopališče pre-nešeno v upravljanje komunalni delovni organizaciji (v nadaljnjem besedilu »upravljalec pokopališča«). Za opravljanje pokopališke službe in pogrebne dejavnosti imenuje upravljalec pokopališča pokopališko upravo, sestavljeno iz 3 do 5 članov, ki jim predseduje član sveta krajevne skupnosti ali komunalne delovne skupnosti. 3. člen Na pokopališču se pokopavajo: — vsi, ki umrejo v okolišu, za katerega je pokopališče namenjeno, z izjemo oseb, ki so izrazile željo, da želijo biti pokopane na katerem drugem pokopališču, ali če tako želijo svojci, — vsi ki umrejo v sosednjih naseljih ali v kakem drugem kraju, če tako želijo svojci, ali če je tako želel pokojnik, če izda dovoljenje za prevoz mrliča pristojni občinski organ. 4. člen Pokopališča v občini Šmarje pri Jelšah so na' slednja: 1. pokopališče Bistrica ob Sotli 2. pokopališče Buče 3. pokopališče Brestovec pri Rogaški Slatini 4. pokopališče Kristan vrli 5. pokopališče Kozje 6. pokopališče Kostrivnica 7. pokopališče Olimje 8. pokopališče Pilštanj 9. pokopališče Podčetrtek 10. pokopališče Polje ob Sotli 11. pokopališče Podsreda 12. pokopališče Rogatec 13. pokopališče Sv. Ema 14. pokopališče Stojno selo 15. pokopališče Dobovec 16. pokopališče Sladka gora 17. pokopališče Šentjur pod Donačko goro 18. pokopališče Šentvid pri Grobelnem 19. pokopališče Šmarje pri Jelšah 20. pokopališče Dobležiče 21. pokopališče Vinski vrh pri Slivnici 22. pokopališče Zagorje 23. pokopališče Zibika 5. člen Vsako pokopališče mora imeti mrliško vežo za polaganje umrlih na mrtvaški oder, prostor za obdukcijo, shrambo za orodje, urejeno smetišče, poseben proktor za odlaganje spomenikov in ograjo. V primeru, da pokopališče nima primerne mrliške veže, se polaganje umrlih in obdukcije opravijo na sosednem pokopališču ali drugem prostoru. 6. člen Vsak upravljalec pokopališča vodi za pokopališče načrt pokopališča z razdelitvijo na polja, vrste in grobove, v merilu 1 :100, evidenca grobov z izkazom pokopanih oseb, datumom pokopa in zaznambo groba. 7. člen Grobovi so: vrstni, ločeni za odrasle in otroke, enojni, družinski grobovi, grobnice in kostnice. Mere grobnega prostora so: dolžina 2,50 m, širina 1 m, za družinske grobove je širina 2 m. Za umrle otroke do 10 let zadostujejo polovične mere. Minimalne mere grobne jame so: dolžina 2,20 m, širina 0,80 m in globina 1,80 m. Za otroke smejo biti jame odgovarjajoče skrajšane in zožene, vendar najmanj 1,20 m globoke. 8. člen Upravljalec pokopališča lahko na predlog pokopališke uprave določi na pokopališču poseben prostor za pokopavanje otrok v starosti do 10 let in prostor za skupni pokop občanov v primeru večjih elementarnih nesreč. 9. člen Pokop umrlih se opravi po vrstnem redu grobov, razen kadar gre za pokop v rodbinske grobove ali grobnice, Ponoven pokop v isti grob je dovoljen po 10 letih, če je pokop izvršen v navadnih krstah iz mehkega lesa, sicer je ponoven pokop dovoljen po 20 letih. Odpiranje grobov pred rokom iz drugega odstavka tega člena je dopustno le z dovoljenjem za zdravstvo pristojnega občinskega organa ali po odredbi sodišča. 10. člen V grobnice se smejo pokopavati le mrliči v kovinskih krstah ali v krstah iz trdega lesa s kovinskim vložkom. V druge grobove je dovoljen pokop v navadnih krstah iz mehkega ali trdega lesa. 11. člen Prostor za grobove, grobnice, rodbinske grobove ali grobove, oddaja upravljalec pokopališča v najem z najemno pogodbo, ki jo sklene z zainteresiranimi osebami. Najemna pogodba mora vsebovati: a) čas uporabe grobnice oziroma groba. b) rok dograditve, c) določilo o odstranitvi gradnje, če ta ni zgrajena v skladu z načelom pokopališča in gradbenim načrtom č) višino najemnine. Pogodba se sklene le, če se zainteresirani obvežejo zgraditi oziroma urediti grob v roku 1 leta ter grob redno vzdrževati. Enojni grobovi se dajejo v najem (uporabo) za 10 let. Rodbinski grobovi in grobnice se dajejo v najem dokler obstaja pokopališče, najemnina pa se obnavlja vsakih 10 let. 12. člen Grobovi in grobnice borcev NOV in zavezniških armad, žrtev fašističnega nasilja do 15. 5. 1945 in grobovi zgodovinskega pomena so pod zaščito občine Šmarje pri Jelšah ter se zanje ne plačuje pristojbina. Za grobove iz prejšnjega odstavka tega člena ne veljajo določbe 9. člena odloka. Ce take grobove svojci opustijo, jih vzdržuje upravljalec pokopališča. 13. člen Ce se pravica do uporabe prostora za grobove in grobnice, določena s pogodbo po 11. členu tega odloka, ne podaljša ali če lastnik tudi v šestih mesecih pb preteku dogovorjene dobe spomenika ne odstrani, se smatra grob za zapuščen in se spomenik odstrani na stroške lastnika. 7. zapuščenimi grobovi in s tistimi, za katere ni bila podaljšana najemnina, razpolaga upravljalec pokopališča. 14. člen Grobovi in grobnice morajo biti vodno v redu vzdrževani. Popolnoma očiščeni morajo biti grobovi vsaj enkrat letno, ostala ureditev grobov pa mora biti v skladu z načelom pokopališča. Grmičevje in drevje se sme zasaditi samo po načrtu pokopališča z dovoljenjem upravljalen pokopališča. Šteje se, da je grob zapuščen, če tako propade ali če je toliko zanemarjen, da ogroža varnost ljudi ali sosednjih grobov ali če kvari dostojanstvo pokopališča. 15. člen Lastnike spomenikov, grobnic ali zapuščenih grobov (13. člen tega odloka) pozove upravljalec pokopališča neposredno ali z javnim razpisom da z njimi razpolagajo. Ce je poziv brezuspešen, proda upravljalec pokopališča oredmete na jaVm dražbi v tret mesecih pc pozivu. Predmete, namenjene prodaji na javni Iražbi, oceni tričlanska komisija, ki jo imenuje upi avljalec pokopališča. En član komisije mora biti gradbeni ali kamnoseški strokovnjak. Javna dražba se objavi nr krajevno običajen način en mesec pred narokom. Izkupiček od predmetov, ki so bili prodani na javni dražbi, deponira upravljalec' pokopališča ha posebnem računu do izteka zastaralne dobe. 16. člen Cene za pogrebne in pokopališke usluge določijo upravljale! pokopališč. Kontrolo teh cen opravlja- pristojni organ za cene Skupščine občine Šmarje pri Jelšah. Plačilo pogrebnih stroškov, najemnine, oskrbovanja grobov ubožnih in brezdomcev, gre v breme proračuna občine Šmarje pri Jelšah. II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI UPRAVLJALCA POKOPALIŠČA 17. člen Upravljalec pokopališča: — ugotavlja pravilnost mrliških dokumentov, — določa pristojbino za grobove, grobnice, pogrebne in druge pokopališke storitve v soglasju s Skupščino občine Šmarje pri Jelšah, ' — Izdeluje ustrezne proračune dohodkov in Izdatkov in vodi v zvezi s tem ustrezno finančno poslovanje, — nastavlja in razrešuje grobarja s sklenitvijo pogodbe ter določa njegove dolžnosti, — določa mesto, dan in uro pokopa, praviloma v sporazumu z naročnikom, — odjavlja pokope, ekshumacije in prekope grobov, — oddaja prostore za grobove, sklepa najemne pogodbe za grobnice in grobove in vodi register sklenjenih pogodb, — daje soglasje k načrtom za ureditev grobov In postavitev nagrobnih spomenikov, — skrbi za red in snago na pokopališču ter za vzdrževanje zelenic, ograj, objektov in naprav, i— vodi evidenco o grobovih in pokopanih osebah — po naročili- oziroma sklepih organov upravljanja pokopališča, opravlja storitve v zvezi z vzdrževanjem grobov, — sklepa pogodbe in izdaja splošne akte. s katerimi se ureja opravljanje pogrebnih in pokopaliških storitev, v skladu s tem odlokom. — izvaja potrebna dela v zvezi s ponesrečenimi in tragično preminulimi občani, — skrbi za izvrševanje občinskega odloka o pogrebnih svečanostih in območju občine Šmarje pri Jelšah, — opravlja druge naloge po veljavnih predpisih. 18. člen Upravljalec je dolžan zavarovati vredndstne predmete, ki se najdejo ob prekopih grobov ter jih shraniti. Najdene predmete mora upravljalec izročiti upravičencu, če je znan, sicer ravna po veljavnih predpisih. III. OSTALE DOLOČBE 19. člen Pokop se prijavi upravljalen pokopališča takoj po ugotovljeni smrti ter se hkrati dogovori o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah. Ob prijavi se morajo predložiti ustrezni mrliški dokumenti, ki jih izda pristojni organ. Pokop brez grobarja ni dovoljen. 20. člen Za naselja v območju občine Šmarje pri Jelšah, ki imajo na pokopališču urejeno mrliško vežo, je obvezno polaganje pokojnikov na mrtvaški oder v mrliški veži. Za območje pokopališča Brestovec pri Rogaški Slatini je obvezno polaganje pokojnikov na mrtvaški oder v mrliški veži za mesto Rogaška Slatina. Le v izjemnih primerih se lahko v tem območju v soglasju z upravljalcem pokopališča odloži obvezno polaganje pokojnika na mrtvaški oder v mrliški veži. V tem primeru mora pokojnik ležati v avli mrliške veže najmanj dve uri pred pokopom. Za izjemni primer se šteje, če le mrliška veža polno zasedena Za ostala naselja v območju pokopališča Brestovec pri Rogaški Slatini velja, da mora pokojnik ležati najmanj dve uri pred pokopom v avli mrliške veže. Pokojnik na mrtvaškem odru v mrliški veži mora ležati v krsti. 21. člen Pokopi so vsak dan ih sicer v času od 8. do 17. ure. Pogrebne svečanosti so predpisane s posebnim odlokom Skupščine občine Šmarje pri Jelšah. Civilne in državne pogrebe organizira in opravi upravljalec pokopališča sporazumno z naročilom. Pri vojaških pogrebih se mora upravljalec pri organizaciji pogreba podrediti predpisom, ki veljajo za vojaške pogrebe. 22. člen Vstop na pokopališče je dovoljen vsak dan med 8 in 20. uro. Izven predpisanega časa obisk na pokopališču ni dovoljen, razen v izjemnih primerih, kot so: dnevi bred in na Dan mrtvih ter drugih praznikih, kar od-reja upravljalec. Obisk v mrliških vežah jc dovoljen v času, ki ga določi upravljalec pokopališča. 23. člen Otrokom do 10 let starosti je dostop na pokopa-ušče in v mrliško vežo brez spremstva odraslih prepovedan 24. člen Vsak, ki obišče pokopališče, mora opustiti vse kar bi bilo zoper pieteto umrlih in dostojanstvo kraja. Prepovedano je zlasti jemanje psov in dvokoles na pokopališče, poškodovanje pokopaliških naprav, nasadov in grobov. Prepovedano je tudi odlaganje smet) .in odpadkov na pokopališču, razen na za to določenem prostoru. 25. člen Za red in oskrbovanje pokopališča je odgovoren upravljalec pokopališča oz. za to določena oseba s strani upravljalca. IV. KAZENSKE DOLOČBE 26. člen Z denarno kaznijo od 50 do 500 din se kaznuje za orekršek osebe, ki: 1. se nedostojno vedejo na pokopališču (glasen smeh, vpitje, žvižganje, razgraj'anje in podobno — 24. člen tega odloka) 2. hodi zunaj dovoljenih poti po pokopališču (24. člen tega odloka) 3. se vozi s kolesom ali kakšnim koli drugim vozilom znotraj meje pokopališča (24. člen tega odloka) 4. privede na pokopališče psa ali kakšno druge žival (24. člen tega odloka) 5. odlaga smeti, plevel ali odpadke na pokopališču ali njegovi bližini zunaj prostora, ki je za to določen 124. člen tega odloka) 6. odnaša s pokopališčnih poti pesek k posameznim grobovom (24. člen ega odloka). , 27. člen Z denarno kaznijo od 50 do 1.000 din se kaznuje za prekršek oseba, ki: 1. si prisvoji z drugega groba nagrobne predmete (vence, sveče,'vaze itd.) 2. poškoduje tuj grob ali grobnico, nagrobnik ali spomenik, oziroma drug del na tujem grobu (24. člen tega odloka) 3. poškoduje pokopališčno napravo ali objekt, vštevši živo mejo in okrasne nasade (24. člen tega odloka) 4. ne upošteva predpisanega obveznega polaganja mrličev na mrtvaški oder v mrliški veži (20. člen tega odloka). Za prekršek, ki ga stori po tem členu pravna oseba, se kaznuje z denarno kaznijo od 100 do 3.000 dinarjev, odgovorna oseba pa z denarno kaznijo od 50 do 1.000 dinarjev. 28. člen Z denarno kaznijo od 50 do 3.000 din se kaznuje za prekršek oseba, ki: 1. pokoplje mrliča v tujem grobu ali grobnici brez dovoljenja lastnika ali pokoplje mrliča v prazen grob ali grobnico brez dovoljenja upravljalca pokopališča (9. člen tega odloka) 2. zgradi grob brez dovoljenja upravljalca pokopališča (11. člen tega odloka) 3. proda grobnico ali grobni prostor brez dovoljenja upravljalca pokopališča 4. krši določbe 9., 10. in 14. člena tega odloka. Za prekršek, ki ga stori po tem členu pravna oseba, se kaznuje z denarno kaznijo od 100 do 6.000 dinarjev, odgovorna oseba pa z denarno kaznijo od 50 do 1.500 dinarjev. V. KONČNE DOLOČBE 29. člen Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka, ki se nanašajo na upravljalca, opravlja pristojni upravni organ, ki ga določi Skupščina občine Šmarje pri Jelšah. 30. čldh Upravljale! pokopališč so dolžni uskladiti svoje splošne akte z določili tega odloka najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi odloka. 31. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati pokopališki red za območje občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26-224/59). 32. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-2/76-2 Šmarje pri Jelšah, dne 26. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 291. Na podlagi 205. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5-230/75) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. februarja 1976 sprejela ODLOK o pogrebnih svečanostih na območju občine Šmarje pri Jelšah 1. člen Z odlokom o pogrebnih svečanostih se uveljavljajo ustaljeni običaji pri pogrebih na območju občine Šmarje pri Jelšah. Pogreb s pokopom umrlega je javna manifestica-ja in ima javno pravni pietetni značaj. S tem odlokom se določa vrstni red pogrebnih svečanosti in za-gotavlja^leherncmu umrlemu občanu dostojen pogreb, Vsakomur, ki želi s svojo popolno ali delno udeležbo pri pogrebnem obredu, javno počastiti spomin pokojnika, je s tem odlokom zagotovljeno, da se lahko svčbodno in nemoteno vključi kot enakopravni udeleženec pogrebnega obreda. 3. člen Od vsakega umrlega _občana sč skupnost in sredina, v kateri je pokojnik delal ali živel, uradno poslovi. 4. člen Na željo najbližjih svojcev pokojnika se opravi pogrebni obred v družinskem krogu. Temu primerno sc prilagodi tudi obseg in potek pogrebnega obreda posebni želji najbližnjih pokojnikovih svojcev. 5. člen Pogrebna svečanost se začne z dvigom pokojnika iz katafalka, mrliškega odra v mrliški vežici oziroma na pokojnikovem domu, ali ko mrliški voz pripelje pokojnika na mesto, od koder se začne pogrebni sprevod. 6. člen Ob začetku pogrebnih svečanosti zaigra godba oziroma zapojejo uvodno žalostinko pevci, če so pri pogrebu prisotni. Po uvodni žalostjnki sledi kratek, topel in človeško občuten nagovor predstavnika krajevne skupnosti, v kateri je imel pokojnik svoje zadnje prebivališče. Po obveznem nagovoru sledijo govori predstavnikov delovne skupnosti, organizacij in društev, katerih član je bil pokojnik in drugi poslovilni govori ter govor predstavnika verske skupnosti, kolikor je ta prisoten. 7. člen Pogrebni sprevod se odvija od katafalka, mrliške vežice, pokojnikovega doma ali iz določenega mesta pred vhodom na pokopališče. V pogrebnem sprevodu nosi krsto s pokojnikom moštvo upravljalca pokopališča ali v dogovoru z njim in svojci pokojnika skupina občanov. 8. člen Na čelu sprevoda sta zastavonoša in vodja pogrebnih svečanosti. Zastavonoša nosi slovensko zastavo, oziroma zastavo narodnosti, kateri je pokojnik pripadal. Udeležbo drugih zastav in praporov v sprevodu, ki gredo prav tako na čelu sprevoda, določijo družbenopolitične organizacije sporazumno z naročnikom pogreba. Za zastavo gredo prapori, pevci, godba, venci, odlikovanja in priznanja pokojnika, pogrebni voz s krsto, najožji svojci in nato ostali udeleženci pogreba. Ce sodelujejo pri pogrebnem obredu predstavniki verskih skupnosti z insignijami, se uvrstijo z njimi vred v pogrebni sprevod tik pred krsto. Prostor, od koder naj gre zastavonoša na čelu sprevoda določi vsaka krajevna skupnost za svoje območje 9. člen # Kadar se udeležujejo pogrebnega obreda predstavniki ali zastopniki posameznih enot JLA ali milice, se ti razporedijo na čelu sprevoda, takoj za zastavo, oziroma na način, kakor to predpisujejo službena pravila JLA in milice. « 10. člen Predstavniki državnih organov, družbenih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij združenega dela in društev, se zvrstijo v pogrebnem sprevodu in svečanosti po medsebojnem dogovoru vedno takoj za zastavo, oziroma, če sodelujeta JLA In milica, takoj za njenim zastopstvom. 11. člen Ko pride sprevod do groba, odloži moštvo vence ob grobu, položi krsto s pokojnikom v grob, nato pa se po skupnem pozdravu moštvo odstrani. Pri odprtem grobu ostanejo zastavonoša in praporščaki. Sledijo še poslovilni govor predstavnika skupnosti, če ni bilo poslovitve po uvodnih žalostinkah in govori drugih udeležencev. Po končanih govorih zaigra godba in zapojejo pevci, nakar sledi zadnji pozdrav z zastavo in prapori. S tem je pogreb uradno zaključen. 12. člen Morebitne molitve za pokojnikom lahko opravi predstavnik verskih skupnosti v cerkvi ali v prostoru namenjenim verskim obredom, na grobu pa potem, ko so vsi ostali že opravili svoj del pogrebnega obreda, oziroma, ko je pogreb uradno zaključen. Nato sledi še poslovitev, oziroma mimohod ostalih udeležencev pogreba. 13. člen Prepovedane so tiste verske in druge aktivnosti v zvezi s pogrebnim obredom in pieteto, ki imajo po-'‘♦Ični karakter ali so usmerjene proti državi. * 14. člen Ce pri pogrebnih svečanostih sodeluje tudi častna straža z vojaškim ali lovskim orožjem, da bi izstrelila častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku; pri tem mora biti zagotovljena popolna varnost občanov, za kar je odgovoren poveljnik, oziroma vodja enote. Častna salva se izstreli pred zaključkom uradnega dela pogreba. 15. člen Pol ure po končanem pogrebu se grob obveznu zasuje. 16. člen Ce se pokojnik upepeli, se praviloma opravijo pogrebne svečanosti pred prevzemom pokojnika v krematorij. 17. člen Upravljalec pokopališča, ki opravlja pogrebno službo, je dolžan o datumu in uri pogreba pravočasno obvestiti delovno organizacijo, kjer je bil pokojnik zappslen ter družbenopolitično organizacijo in društva, katerih član je bil pokojnik in zagotoviti govornika, ki se bo poslovil od pokojnika v imenu družbe. Zagotovitev predstavnika verske skupnosti za pogreb si mora naročnik pogreba preskrbeti sam brez posredovanja upravljalca pokopališča, ki izvršuje pogrebno službo. 18. člen Kdor ravna v nasprotju z 6., 8., 9., 11. in 17. členom tega odloka, se kaznuje z denarno kaznijo: — pravna oseba od 1.000 din do 10.000 din, — odgovorna oseba, — pravna oseba od 500 do 2.000 din, — fizična oseba od 500 do 2.000 din. 19. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-3/76-2 Šmarje pri Jelšah, dne 26. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Šmarje pn Jelšah Joško Lojen 1. r. POPRAVEK V Uradnem vestniku občine Laško. št. U/76 z dne 31. decembra 1975 je bil pomotoma objavljen »Sklep 0 sprememb^sklep« o določitvi funkcionarjev občinske skupščine in članov Izvršnega sveta’, ki za svoje delo sprejemajo stalno nadomestilo osebnega dohodka«. Predlog omenjenega sklepa je bil z dnevnega reda seje zborov Skupščine občine Laško, dne 27. decembra 1975, umaknjen. St. 113-14/74 Laško, dne 3. marca 1976. Sekretar Skupščine občine Laško Eleonora Grosar 1. r. VSEBINA PREDSEDSTVO SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 233. Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE Stran / 267 234. Družbeni dogovor o razporejanju dohodka v letu 1976 267 235. Sklep o delovnem področju In sestavi komisije IzvrSnega sveta Skupščine SR Slovenije za odlikovanja 279 REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 236. Navodilo o načinu sestavljanja zaključnih računov upravnih organov 280 237. Navodilo o uporabi pravilnika o sestavljanju zaključ- nih računov shladov in sredstev za gospodarske investicije družbenopolitičnih skupnosti za leto 1969 ^ (Uradni list SFRJ, 5t. 6 70 In 9'71) za sestavo zaključnih računov 297 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 238. Odredba o poprečnem mesečnem osebnem dohodku X v SR Sloveniji v letu 1975 239. Poročilo o višini poprečnih čistih mesečnih osebnih dohodkov za leto 1974 240. Poročilo o letni stopnji porasta čistih osebnih dohodkov zaposlenih v gospodarstvu v letu 1975 308 308 309 REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 241. Sklep o potrditvi zaključnega računa regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota za leto 1975 310 242. Samoupravni sporazum o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja v RZS Murska Sobota 310 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 243. Družbeni dogovor o načinu združevanja sredstev, ki jih za zadovoljevanje in uresničevanje skupnih potreb In interesov delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti namenijo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in drugih delovnih skupnostih 316 244. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Brežice) 318 245. Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o po- sebnem občinskem davku na promet proizvodov v občini Brežice 319 246. Odlok o oprostitvi plačevanja pristojbine za kme- tijske traktorje ter njihove priklopnike, specialna motorna vozila komunalne delovne organizacije, rešilne In gasilske avtomobile (Brežice) 320 247. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o povračilu nadomestila osebnega dohodka, potnih in drugih stroškov vol lenim in imenovanim funkcionarjem, delegatom občinske skupščine. Članom posameznih komisij In drugih skupščinskih teles (Brežice) 320 248 Odlok o davkih občanov (prečiščeno besedilo) (Celje) 320 249. Odlok o spremembi odloka o prispevku zaradi spre- membe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča, ki se ne bo več uporabljalo za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo (Celje) 320 250. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o »Priznanju samoupravljalcu« (Celje) 326 251. Odlok o spremembi odloka o določitvi stanarin v občini Cerknlea 327 252. Odlok o proračunu občine Kamnik (občinskem proračunu) za leto 1976 327 253. Odlok o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju občine Kamnik 329 Stran 254. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Laško) 330 255. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem davku na proanet nepremičnin (Laško) 331 256. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o poseb- nem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Laško) 331 257. Odlok o matičnih območjih (Laško) 332 258. Odlok o spremembi odloka o obveznem odlaganju smeti (Laško) 333 259. Odlok o spremembi odloka o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Laško 333 260. Odlok o organizaciji občinskega štaba za civilno zaščito (Laško) 334 261. Odlok o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih na območju občine (Laško) 334 262. Sklep o valorizaciji najnižjega osebnega dohodka in najnižje pokojnine, ki bodo v letu 1976 merilo za oprostitev plačevanja krajevnega samoprispevka (Laško) 337 263. Sklep o objavljanju občinskih predpisov v Uradnem listu SRS (Laško) 338 264. Odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka v občini Lendava 338 265. Odlok o spremembah odloka o davkih občanov (Ljubljana Bežigrad) 339 266. Odlok o spremembi odloka o davku na promet nepremičnin (Ljubljana Bežigrad) 339 267 Odlok o spremembah odloka o davkih občanov (Ljubljana Center) 340 268. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od nlačil zn storitve (Ljubljana Center) 341 269. Odlok o spreniumbi odloka o davku na promet ‘nepremičnin (Ljubljana Center) 341 270. Odlok o nagradah občine Ljubljana Center 342 271. Pravilnik o kriterijih in postopku za podelitev nagrad občine Ljubljana Center 343 272. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Ljubljana Moste-Polje) 344 273. Odlok o snremembnh in dopolnitvah odloka posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Ljubljana Moste-Polje) 345 Stran 274. Odlok o spremembi odloka o davku na promet nepremičnin (Ljubljana Moste-Polje) 345 I 275. Odlok d obveznem radiolotografiranju prebivalstva v občini Ljubljana Moste-Polje) 345 276. Sklep o javni razgrnitvi predloga tehničnega dela zazidalnega načrta v Obrijah G-6 (Ljubljana Moste-Bolje) 346 277. Odlok o nagradah in priznanjih občine Ljubljana Šiška 0 346 278. Odlok o spremembah in dopolr .tvah odloka o davkih občanov (Ljubljana Vič-Rudnik) 1 347 279. Odlok o spremembi odloka o davku na promet nepremičnin (Ljubljana Vič-Rudnik) 347 280. Odlok o za asnem financiranju proračunskih potreb v občini Šentjur pri Celju v I. trimesečju 1976 (Šentjur pri Celju) 348 281. Odlok o davkih občanov (Šentjur pri Celju) 348 282. Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Šentjur pri Celju) 354 2li3. Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Šentjur pri Celju 354 284. Odlok o prispevku za komunalno opremljanje stavb- t nega zemljišč«! (Šentjur pri Celju) 354 285. Odlok o zazidalnem načrtu dela naselja Loka pri Zusmu (Šentjur pri Celju) 355 286. Odlok o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih ‘kmetijskih gospodarstev — kmetij (Šentjur pri Celju) 355 287. Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o davkih občanov (Šmarje pri Jelšah) 356 288. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka, o poseb- nem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Šmarje pri Jelšah) SS* 289. Odlok o določitvi krajevnih skupnosti ter delovnih in drugih organizacij združenega dela. ki morajo ustanoviti organe In enote civilne zaščite (Šmarje pri Jelšah) 358 290. Odlok o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Šmarje prt Jelšah 359 291. Odlok o pogrebnih svečanostih na območju občine Šmarje pri Jelšah 362 — Popravek (Laško) 363 i Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS - Direktor tn odgovorni urednik Milan Blbei - Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani - Naročnina za leto 1976 240 din. Inozemstvo 350 din - Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po •/ ’u /sake Številke - Uredništvo in oprava. Ljubljana, Veselova 11. poštni predai J79'VIi felefon direktoi uredništvo, uprav* n knjigovodstvo 20 701. prodaja, preklici m naročnine 23 579 - 2li-o račun 50100-603-40323 - Oproščeno prometnega davk* no mnFnl'i ^pkretarlate rp ’nformaelle v izvršnem «vetn Skupščin#« Slovenile št 421-I^Tz