KATOLIŠKI
LETO XLIII. - Štev. 42 (2167) - Četrtek, 6. novembra 1991 - Posamezna številka 1000 lir
TAXE PERQUE		GORIZIA	SETTIMANALE - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE GRUPPO 11/70% - AUTORIZZAZIONE DIREZIONE PROVINCIALE P.T. Dl GORIZIA - REG. TRIB. Dl GORIZIA N. 5 - 28-01-1949
TASSA RISCOSSA		ITALY	
UREDNIŠTVO IN UPRAVA REDAZIONE E AMMINISTRAZIONE PODUREDNIŠTVO:			RIVA PIAZZUTTA.18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481/533177 - Fax 533177 - Pošni t/rn 11234499 Vicolo delle Rose, 7 - 34135 TRIESTE - TRST - Tel. 040/414646
Predsednik republike je res prišel v našo deželo, 3. novembra, in se najprej strogo držal vnaprej določenega programa obiska. Redipuglia, Bazovica, Rižarna — to so bile uradne etape njegovega kratkega postanka v deželi. Potem pa se kakor blisk na jasnem nebu Cossiga ustavi tudi v Gorici, kjer ga na županstvu sprejme župan Scarano z odborom in načelniki svetovalskih skupin. Kot prava bomba pa je učinkovala vest, da se bo Cossiga ob koncu dneva podal v Novo Gorico, kjer ga bo pričakal slovenski predsednik Kučan ob spremstvu ministrskega predsednika Peterleta. Nekateri so to povezali z nepredvideno akcijo Cossigovih potez, ki zlasti zadnje mesece učinkujejo kakor prava eksplozija!
Naj tu spomnimo na nekatere pretekle dogodke. Sen. Francesco Cossiga je pred leti kot predsednik senata obiskal Gorico in v tamkajšnjem Avditoriju odprl akademsko leto devinskega Svetovnega zavoda. Ob tej priliki je nepričakovano pozdravil tudi v slovenskem jeziku in zaželel državljanom manjšine srečne bližnje božične praznike. Ko je postal predsednik republike, je Cossiga v svojem nastopnem govoru pred parlamentom slovesno zagotovil, da bo predsednik vseh državljanov, tudi narodnih manjšin. Tako je bilo pričakovati, da bo v teku svojega predsednikovanja tudi v tem duhu ravnal.
Zato je bilo pričakovanje za sedanji Cossigov obisk v naši deželi res veliko. Tudi od strani naše manjšine v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Prav zato je najprej negativno odjeknila vest, da državni poglavar ne bo sprejel slovenske delegacije in ne bo šel k spomeniku bazoviških žrtev. Slovenci smo pač pričakovali, da bo po njegovi gesti italijanska država vsaj načelno priznala protifašistični boj naših junakov in se temu primerno oddolžila.
Predsednik republike se je oglasil z uradno besedo samo v Gorici. Tu
Tri republike in njih problemi
Srbija zavrača načrt Evropske gospodarske skupnosti
Predsednik Cossiga
pa je le omenil tudi naše probleme. Dejal je, da če ni sedaj šel k spomeniku bazoviških junakov, je bilo samo zaradi pomanjkanja časa. Prav
INFLACIJA V SLOVENIJI
Tokratni pregled dogodkov v Sloveniji začenjamo z izidi Delove javnomnenjske raziskave o priljubljenosti strank na Slovenskem. Takoj za prvouvrščenimi krščanskimi demokrati sledijo Ruplovi demokrati (ki so se nedavno odcepili od matične SDZ), prvi s 16%, drugi s 15,8%. Na tretjem mestu so prenovitelji (13,5%), približno enak delež imajo Školjčevi liberalci, nato pa sledijo Zeleni, Socialdemokrati in Kmečka zveza. Preseneča nizek delež neopredeljenih, ki jih je manj kot 15%, sicer pa sama lestvica verjetno še ne pomeni kaj drugega kot potrditev, da se slovenski volilci politično opredeljujejo predvsem po osebah, manj pa po strankarskih programih. Med političnimi osebami po priljubljenosti vodi Drnovšek, čeravno javnosti ni ušlo, da ga ni bilo na proslavi ob odhodu Armade iz Slovenije v Kopru. V intervjuju, ki ga je dal za ljubljanski radio, je dal vedeti, da ima za odsotnost tudi politične razloge, o katerih pa je bil redkobeseden.
Tolar, ki ga je sedaj na svojo listo uvrstil tudi Ufficio Italiano Cambi, je v zamejskih menjalnicah in na ljubljanski črni borzi nekoliko zdrsnil. Na pohodu je inflacija, saj so se cene v trgovinah v oktobru v primerjavi s septembrom dvignile za
21,5% (v primerjavi z lanskim oktobrom za 168%).
HRVATI MED SEBOJ
Vukovar tudi po doslej najhujših napadih v zadnjih dneh še ni padel, dasi Tanjug poroča, da boji za ulice in hiše potekajo že nekaj sto metrov od središča mesta, kar tokrat tudi po vsej verjetnosti ni daleč od resnice. Poveljstvo mesta, v katerem ranjencem komaj še lahko ponudijo posteljo, zdravil pa menda ni več, neprestano ponavlja dramatične klice na pomoč, vendar je iz Zagreba ni, v ozadju da so politični razlogi. Zalomilo se je tudi med hrvaško vlado in Hrvatsko stranko prava (vodi jo Dobroslav Paraga), katero notranje ministrstvo obtožuje, da so njeni oboroženi pripradniki izvršili več zločinov nad civilnim prebivalstvom. Hrvatska očitno poskuša ustvariti red med strankarskimi paravojaškimi formacijami, ki delujejo na svojo roko, po drugi strani pa se poskuša pred Evropo znebiti vseh sumničenj tistih, ki opozarjajo na ustaško preteklost.
Mnogo opravka s seboj imajo tudi Srbi, ki sedaj Kadijeviča javno zmerjajo z izdajalcem; mladi častniki, ki so se vrnili s hrvaških bojišč, poročajo o »demoralizaciji in izdaji«. Vse več Srbov začenja dvomiti v smiselnost te vojne, čeprav so pro-
stovoljci deležni raznoterih ugodnosti.
HAAG: OSMIČ
Po prvih informacijah pozno popoldne o torkovem (5.XI.) osmem plenarnem zasedanju predsednikov Slovenije in jugoslovanskih republik še ni bilo jasno, kaj se je v Haagu pravzaprav zgodilo. Kot se zdi, je srbska stran ponovno zavrnila osnovni predlog lorda Carringtona. Novo premirje sicer ni bilo podpisano, pač pa so Tudjman, Miloševič in Kadijevič na sestanku z lordom Car-ringtonom spet potrdili prejšnje premirje, ki pa tako ali tako ni veljalo. O tem, kaj bo sedaj, bodo evropski ministri odločali v petek v Rimu, ob robu vrha pakta NATO. Sankcije so strokovne skupine že pripravile, vprašanje pa je, v kolikšnem obsegu jih bo Evropa uveljavila, če jih sploh bo. Evropa je sankcije napovedala vsem »nekooperativnim« republikam, toda niso se popolnoma razblinili strahovi, da utegne v nemilost zapasti tudi Slovenija, zaradi svoje vztrajnosti na poti do popolne samostojnosti in priznanja. Zadnje vesti so zaskrbljene. Grčija in tudi Sovjetska zveza ne mislita podpreti gospodarskih sankcij. Kaj bodo v petek, 7. novembra, zunanji ministri v Rimu sklenili, bomo šele videli.
Leon Marc
Obisk sv. očeta v Trstu
Ne gre za pravice ali želje, ki jih Slovenci izražamo ob tem epohalnem dogodku papeževega prihoda v Trst. Zdi se nam samo po sebi umevno, naj bi se pri tako prazničnem srečanju uveljavilo edino merilo: Pastoralna modrost!
Ker smo, tudi po besedah našega škofa Bellomija v Trstu, »ena sama Cerkev«, želimo biti na jasnem: kolik bo delež Slovencev pri 60-minutnem mašnem obredu sv. očeta?
Praznična miza edinstvenega Očeta, slovanskega papeža, je prilika, da se poedinim komponentam božjega ljudstva nudi čim več možnosti, da svojo lastno izvirnost izpričajo v duhu vesoljne Cerkve! Tržačanka
Izginil je jezuitski pater
V	četrtek, 31.10.1991, je v okolici vasi Andreis izginil 32-letni jezuit p. Marko Mohorič iz Ljubljane. Kot duhovni asistent slovenskih skavtov se je namreč v tem kraju udeležil izpopolnjevalnega skavtskega tečaja.
V	četrtek zjutraj je prijateljem skavtom rekel, da bi se rad sam malo sprehodil. Od tega trenutka dalje pa je za njim izginila vsaka sled. Isti dan so se začele temeljite raziskave. Zbra-
lo	se je približno 250 prostovoljcev, predvsem slovenskih, zamejskih in italijanskih skavtov, poleg prijateljev in domačih, ki so več dni pod koordinacijo Civilne zaščite intenzivno preiskali zainteresirano področje. V ponedeljek je nastopila tudi italijanska vojska, tako da se raziskava še nadaljuje.
V nedeljo, 10. novembra, pokrajinski kongres SSk v Trstu
Kot smo že poročali, bo Slovenska skupnost na Tržaškem imela to nedeljo, 10. novembra, svoj redni pokrajinski kongres. Odvijal se bo v prostorih Pomorske postaje v Trstu pod geslom »Trst smo tudi mi.« Na kongresu se pričakuje številna udeležba članov, delegatov in drugih somišljenikov ter povabljenih gostov tako iz tukajšnjega političnega življenja kot iz sosednje Slovenije.
Začetek kongresa ob 9. uri.
in v Sloveniji
tako je Cossiga dal priznanje vsem, tudi slovenskim žrtvam fašističnega nasilja. Obenem se je zavzel za pravično ravnanje z narodnimi manjšinami, tako s Slovenci v Italiji kot z italijansko manjšino v Sloveniji.
KRATEK A POMEMBEN OBISK
V	NOVI GORICI
Po obisku na goriškem županstvu se je predsednik republike podal na kratek obisk v Novo Gorico. Na obmejnem prehodu za pešce v ulici sv. Gabrijela je državni poglavar stopil na tla republike Slovenije, kjer so ga pričakale najvišje oblasti, Kučan, Peterle, župan Pelhan. Cossigov obisk je s tem simbolično pomenil neuradno priznanje slovenske države.
Prvi visok državniški obisk bo gotovo imel svoje posledice tudi v politiki italijanske vlade in sploh celotne Evropske skupnosti. Zato je gotovo to zelo pomemben korak v politično-diplomatski dialektiki, v kateri si danes Slovenija prizadeva za mednarodno priznanje, in to predvsem s strani uradne Evrope. Cossiga je dejal, da prihaja na pot miru. Upajmo, da bo ta gesta ene izmed pomembnih držav EGS imela svoj vpliv na celotno politiko Zahoda do nove stvarnosti v nekdanji in danes že razpadli Jugoslaviji!
Spectator
Federalizem
Konec meseca oktobra se je na Sardiniji zaključil še en simpozij, posvečen vprašanjem manjšin in Evrope, še posebej federalizma. Priredila ga je skupina Mavrica (manjšine in avtonomisti) evropskega parlamenta in lista Federalizem v Italiji. Zasedanje se je začelo v soboto, 26. oktobra, zjutraj, zaključilo pa v nedeljo, 27. oktobra, popoldne v kongresnem središču v mestu Cagliari. Na zasedanju so bili glavni referenti evropski poslanec Mario Melis, publicist Andrea Chiti Batelli, publicist Gian Franco Miglio in Mario An-drione, nekdanji predsednik dežele Aosta.
Posamezna zasedanja so vodili predstavniki evropske liste Federalizem Francois Stevenin, Andrej Bratuž, Dario Anghilante in Ettore Beggiato, ki so predstavljali valdo-stansko, slovensko, okcitansko skupnost ter deželo Veneto. Vsi so v svojih uvodnih mislih poudarili značilnosti svoje narodne skupnosti ter jih povezali z idejo političnega federalizma v današnji Evropi. Zasedanja sta se udeležila tudi flamski evropski poslance Jak Vandemeule-broucke iz Belgije in poslanec Lucia-no Caveri iz Aoste, pa tudi evropski poslanec Contu (DC).
V	teku zasedanja je v imenu SSk predložil član deželnega tajništva Antek Terčon posebno resolucijo, ki
in manjšine
se zavzema za takojšnje priznanje Slovenije in Hrvaške, prav tako pa tudi za sprejetje zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Dokument je lista Federalizem soglasno osvojila.
Zasedanje v sardinskem glavnem mestu je vsekakor zelo lepo uspelo. Pokazalo je, da so manjšinske in avtonomistične sile v Italiji in Evropi danes odločno za novo, federalistično Evropo, ki naj upošteva in spoštuje pravice vseh svojih državljanov, tako večinskih kot manjšinskih narodov.
Predsednik Cossiga v deželi
V	prvih dneh novembra, v dneh, ko se vsi spominjamo svojih pokojnih in mrtvih nasploh, je prišel v naše kraje predsednik republike Francesco Cossiga. Prišel je, da se pokloni padlim v Redipugli med prvo svetovno vojno in tudi spominu žrtev nasilja, tako v fojbi v Bazovici kot v Rižarni. Obisk predsednika republike je sprožil že od vsega začetka val odobravanj in neodobravanj. Napovedan je bil predvsem obisk v Trstu in že mesto samo je zadnje čase središče močnih polemik (glej TV oddajo o problemih Trsta) in provakacij (nedavna fašistična »bravata« v Zgoniku). Pa spet s slovenske strani negodovanje, ker državni poglavar ni sprejel prošnje za sprejem predstavništva slovenske manjšine in niti, da se ob obisku bazoviških jam pokloni tudi spomeniku slovenskih bazoviških junakov. Argumentov je kar dovolj za razvoj ne prav lahke polemike...
Kako lahko pomagamo Cerkvi
DUHOVNA MISEL ZA 32. NAVADNO NEDELJO
Prizadevajmo si za
»Vsi so namreč vrgli od svojega preobilja, ta pa je dala od svojega uboštva vse, kar je imela...«
(Mr 12, 44)
Božja beseda današnje nedelje govori o pripadnosti in službi Bogu, ki mora biti sad naše trdne, vztrajne, močne in zveste vere, zaupanja in pokorščine v izpolnjevanju božje volje.
Že starozavezni prerok Elija je bil deležen gostoljublja revne vdove iz mesta Sarepte. Odstopila mu je zadnjo hrano, ki jo je imela pripravljeno zase in svojega sina. Bog takšni velikodušnosti, veri in zaupanju ne ostane dolžan, ampak bo povrnil stokratno in še bo dal v dediščino večno življenje (prim. Mt 19, 29).
Podobno spregovori evangeljski prizor, ko različni ljudje prispevajo v tempeljsko zakladnico. Bogati darujejo od svojega preobilja in zanje ne pomeni nobene žrtve, zanemarljivo izgubo. Nekateri jih celo hvalijo, koliko so dali. Uboga vdova pa je darovala vse, kar je imela. To naredi prostovoljno, iz ljubezni do Boga in razen njega tega nihče ne opazi. Ta žena se je najbolj približala Jezusu, ki zahteva, da se popolnoma izročimo Bogu. Tako kot se je on, božji Sin, daroval na križu za odrešenje sveta.
MILAN NEMAC
Pri reviziji konkordata med Cerkvijo ter italijansko državo leta 1984 seje Cerkev odrekla direktni pomoči s strani države. Odpadle so tako zvane »kongrue« ali plače župnikom in škofom ter vsaka druga pomoč Cerkvi. Namesto tega pa je država pristala na indirektno pomoč vernikov Cerkvi. To lahko naredijo verniki na dva načina: Prvi je ta, da vernik direktno prispeva določeno vsoto za »vzdrževanje duhovnikov« (Sostenimento del Clero). Ta vsota ne sme presegati dveh milijonov lir. Ta svoj prispevek državljan lahko odbije od svojih dohodkov pri vsakoletni prijavi meseca maja. Mora pa priložiti potrdilo, ki ga prejme na škofiji direktno ali po svojem župniku. Lansko leto je na ta način podpr-
lo	Cerkev 173.000 državljanov, ki so prispevali 39,5 milijard lir.
Drugi način podpore je ta, da pri letni prijavi dohodkov državljan s svojim podpisom izrazi namen, naj 8 od tisoč njegovega davka gre ali za Cerkev ali za kako državno humanitarno ustanovo (Rdeči križ npr.). Lani je 42 od sto davkoplačevalcev izjavilo, naj gre 8 od tisoč za cerkvene namene.
Z darovi, ki se tako naberejo, podpira italijanska Cerkev svoje dušne pastirje, ki jih je 39.000, pomaga graditi nove cerkve in podpira samostane stroge klavzure; določen del
Romanje na Sv. Goro je za mladega fanta in dekle postalo dejansko nekaj tujega, in, čeprav se dandanes veliko govori o romanjih, je to živ-Ijensko izkustvo - dobilo zgolj podobo spomina.
Tako sem razmišljal v nedeljo 27.X.,ko sem skupaj z drugimi stopal proti kraju, ki vsako leto zbira ljudi iz vseh koncev te dežele, v kateri se srečujeta dva naroda. In prav slednje je bilo tudi tisto skrito bistvo, ki je vsakega izmed nas pripeljalo na ta dan, nedeljo, na ta kraj, Sv. Goro, za eno samo stvar - srečati se. Veliko želja je bilo po tem, da bi se vsakdo izmed vseh teh mladih romarjev srečal z Nekom in da bi z njim naprej iskal. Bili smo romarji - iskalci srečanj, iskalci enega samega srečanja, ki potem zajame vsa naša srečanja.
Tak je bi! eden izmed občutkov z mladinskega škofijskega romanja na Sv. Goro, ki je potekalo v nedeljo, 27. oktobra, in smo ga začeli na solkanskem mejnem prehodu.
Tema romanja, ki se je stopnjevala na treh postajah in se zaključila z mašo, ki so jo darovali p. Germano Marani, g. Oskar Simčič in p. Gino Dalla Vecchia, se je razvijala po spoznanju, da je za vsako srečanje potrebna »udomačitev«, počutiti se kot doma, torej tam, kjer nisi nikoli tujec: prostor, v katerem se vse začenja z odnosom. In že se je pot vila naprej ob pogovoru in božji besedi, tako da sta se v nas začeli odvijati dvoje srečanj: eno s človekom, dru-
(lani 88 milijard) odšteje za karitativne namene (ob potresih, poplavah, za bolnišnice in šole v Tretjem svetu in podobno).
Pomagaj Cerkvi, da bo Cerkev lahko pomagala potrebnim.
Nova blažena
Jose Maria Escriva, ustanovitelj skupnosti Opus Dei, bo prihodnje leto, 17. maja, razglašen za blaženega. Z njim bo razglašena za blaženo Giuseppina Bakhia, sestra kanosi-janka. Rodila se je v Sudanu in bila sužnja pri Arabcih. Posrečilo se ji je pobegniti iz sužnosti in priti v Italijo. Postala je redovnica s svetniškim življenjem.
Jose Maria Escriva je umrl leta 1975 v starosti 73 let. Verjetno gre za edinstven primer novejše dobe, da bo že 17 let po smrti razglašen za blaženega.
Urnik diskotek neomejen
TAR iz Bolonje je odločil, da je protiustavno določilo, da se morajo diskoteke zapirati ob dveh zjutraj. Sodišče je ugodilo pritožbi lastnikov diskotek.
Družine v deželi Emilia-Romagna so izredno užaljene zaradi utemeljitve sodišča, češ da so družine nesposobne vzgajati svoje otroke in zadrževati njihove nezmernosti. V treh letih je v tej deželi po sobotnem obisku diskotek izgubilo življenje 180 mladih ljudi. Študentje v Mode-ni so iz protesta proti tej odločitvi polegli na trgu po tleh, da predstavijo 180 svojih nesrečnih umrlih tovarišev.
Družine so trdno odločene, da dosežejo zapiranje diskotek kmalu po polnoči. Od sobote, 26. na nedeljo 27. oktobra je na povratku iz diskoteke izgubilo življenje 20 mladih ljudi.
go z Gospodom. Bistvo teh srečanj pa je vedno iskanje, neprenehno človekovo iskanje resnice, resničnega. Ta resnica pa se razodeva v ljubečem odnosu Očeta in Sina, ki uresniči srečanje med Bogom in človekom: Veliko Noč. V tem zaživi človek svoje srečanje z lastno Resnico. Biti resnično človek pomeni živeti Veliko Noč v vsakem srečanju, in kot je Kristus vzel nase srečanje s človekom in tako človeka odrešil, mora človek skozi to srečanje, nase mora prevzeti vsako srečanje s sočlovekom. Isto velja za narode. V srečanju s Kristusom bodo vrženi v spoznanje njihove resnice, tako da skozi ljubeč odnos zaživijo poklic, zaradi katerega so poklicani na določen prostor in v določenem času.
Zaključne misli pridige so bile usmerjene v iskanje prostora, kjer bi se danes, na tej zemlji lahko srečala italijanski in slovenski narod, da bi v tem srečanju lahko skupno ustvarjala lastno italijanstvo in lastno slovenstvo, da bi skupno, v tem prostoru, kjer se srečujeta slovenska in italijanska zemlja, gradila Evropo. Kajti, kakor človek potrebuje so - človeka, tako narod potrebuje so - narod. Ta potreba pa se vedno izraža v iskanju Resnice, ki pa niko-
li	ne bo mogla prebivati v grobovih, v fojbah ali taboriščih. Ta Resnica lahko prebiva samo v odnosu, živem odnosu. Resnica je Velika Noč, zato je velikonočni odnos obrnjen stran od groba in zazrt v neskončno srečanje.	J.Č.
Nove knjige
Iz Buenos Airesa smo dobili tri nove publikacije: dve sta pesniški zbirki. Prva je Tisoč in dva verza z japonskih otokov, zbirka pesmi Vladimirja Kosa; zbirko je ilustrirala Bara Remc, ki je lansko leto umrla. Druga zbirka ima naslov Zenice. Prinaša pesmi Toneta Rodeta, ki je knjigo tudi ilustriral.
Tretja je precej zajetna knjiga, saj šteje nad 700 strani. V njej so zbrani članki in eseji pok. zgodovinarja Franceta Dolinarja, ki je pokopan na sovodenjskem pokopališču, ker sije ob smrti želel biti pokopan v slovenski zemlji.
Vse tri knjige je izdala Slovenska kulturna akcija.
Pastirček za november
Točno ob začetku novega meseca je obiskal naše otroke Pastirček. Vsebina je v glavnem uglašena na spominske dneve v novembru. To pove že uvodna misel: Prvi november. Potem svetnik meseca sv. Martin M. Peratove, pa Pesem jeseni L. Šorli. Tudi pesem Zore Sakside Svetle prošnje se spominja rajnih. Pa še to in ono je v bogati vsebini te revije za otroke, ki je od številke do številke bolj razgibana.
Posebno hvalevredno se mi zdi, da seje Pastirček spomnil zahvalne nedelje, ki jo tudi obhajamo v novembru: najprej misel »Bog me varuje in vodi«, ki se konča: Iz srca kličem hvala! (Namreč Bogu). Med pismi otrok so še zahvalne molitve, ki so jih poslali otroci z Opčin. En sam zgled: »Zahvalim se ti za zrak,/ ki ga dihamo, / za zemljo, ki nam daje hrano,/ za vodo, ki jo pijemo/ in tisoč drugih stvari...«
Zakaj to poudarjam? Ker pogosto ne znamo vzgajati otrok k hvaležnosti. In vendar je hvaležnost prvi od-svit dobrega srca. Sivi Medved
V	pravkar minulih prvonovembr-skih praznikih so razne organizacije in društva polagale vence na spomenike, ki spominjajo na žrtve druge svetovne vojne.
Med venci smo opazili tudi take, ki imajo slovenske barve z dodano rdečo zvezdo. Te so položili člani vsedržavnega združenja partizanov ANPI.
Ob tem se sprašujemo, kaj naj to pomeni? Ali ANPI ni seznanjem z dogajanjem v vsem vzhodnem bloku, kjer so povsod odstranili rdečo zvezdo? Ali morda ne ve, da je tudi Slovenija odstranila rdečo zvezdo z lastne zastave? Da se v imenu in pod okriljem rdeče zvezde napada Slovenija in pobija slovensko ljudstvo? Da je Hrvaško zasedla in razdejala armada z rdečo zvezdo?
Skrajen čas bi bil, da bi se tudi naši borci spametovali in se prilagodili novim razmeram, sicer bodo ostali sami in v protitoku zgodovine.
Izšla je osma številka MLADIKE na 40 straneh in z bogato vsebino.
Naš koledar 1992
Na prodaj je Naš koledar 1992. Poln je barvnih slik iz naših cerkva in iz našega življenja v preteklem letu. Že naslovna slika nam kaže Kon-tovel nad jesensko meglo, za mesec januar pa notranjost župne cerkve sv. Janeza Bosca v Trstu, za mesec oktober somaševanje sv. očeta s slovenskimi škofi v Sloveniku lanskega novembra. Posebej bi opozorili na Kronanje Device Marije, fresko na stropu cerkve sv. Antona v Gorici, ki je najbrž prvič objavljena.
Cena koledarju je šest tisoč lir.
lepo izražanje!
Zlasti zdaj med šolskim letom slišimo v avtobusu in na cesti naše dijake, ki se pogovarjajo v slovenščini, neglede na to, ali jih obkrožajo Italijani. Spominjam se, da je bila v prvih letih po II. svetovni vojni v Trstu zelo razširjena razvada, da so slovenski mladi ljudje govorili pred Italijani po italijansko oziroma v tržaškem italijanskem narečju. Nekaj krivde za to gre pripisati dejstvu, da so rastli v takratnem nacionalistično hudo nestrpnem Trstu, nekaj pa zaradi premajhne samozavesti. Dandanes tako hude in tako zelo razširjene nacionalistične nestrpnosti mogoče ni več. Razveseljivo pa je tudi to, daje med našo mladino več samozavesti in sproščenosti. Toda mogoče ravno zaradi prevelike in neustrezne sproščenosti je med takimi pogovori opaziti premalo skrbi za lepo in uglajeno izražanje. Tako slišimo v avtobusu dosti kričanja, ki je seveda posledica razigranosti in vihravosti mladega človeka. Večkrat pa slišimo tudi neprimerno izražanje. Še najbolj pa zaboli človeka, ko sliši naše mlade fante in dekleta vpletati v svojem sicer slovenskem pogovarjanju vse polno italijanskih tržaških izrazov, ki jih potem prilagajajo slovenskemu sklanjanju in spregan-ju. Pri tem si italijanski someščani lahko mislijo, da Slovenci nimamo dovolj lastnih besed, če uporabljamo italijanske izraze. Enako negativno za nas je, če si mislijo, da pač Slovenci tu sploh ne znamo svojega jezika, da ga poznajo samo v osrednji Sloveniji. Pri tem ne gre ne za eno ne za drugo. Razlog za takšno razvado je verjetno lenoba in čedalje bolj razširjeno mnenje, češ saj ni važno, kako govorimo, oziroma da je to pač narečje. Če govorimo v pristnem narečju, ni seveda nič hudega. Toda nekaj je narečje, ki sicer lahko pozna nekatere že sprejete izposojenke iz italijanščine ali nemščine, nekaj drugega pa izražanje z vse polno italijanskimi izrazi.
Na žalost pa je tako izražanje mogoče slišati tudi iz ust nekaterih preko neke zasebne radijske postaje.
Sproščeno, a istočasno uglajeno izražanje je izraz ne samo naše izobrazbe, ampak tudi naše srčne kulture in pristne slovenske samozavesti, ki nas plemeniti tudi v očeh drugih, v našem primeru tudi someščanov italijanske narodnosti.
Skrb za jezik pa je tudi izraz naše narodne zavesti. Zato so vsi naši veliki možje posvečali prav jeziku nezamenljivo mesto v skrbi za ohranitev naše narodne individualnosti.
Seveda pa moramo naš materin jezik gojiti, se v njem izobraževati in tudi skozi celo življenje izpopolnjevati, kajti drugače bomo utonili v oceanu tujega jezika. Zato ne bo nikoli odveč priporočilo, da beremo čimveč v slovenskem jeziku, od knjig do časopisov in revij, da poslušamo slovenske radijske oddaje in gledamo slovensko televizijo, da obiskujemo slovenske gledališke predstave in se udeležujemo slovenskih predavanj in prireditev, od verskih do zabavnih.
mab
Hribček s križi v Litvi
V	severnem predelu Litve je sredi ravnine nizek hribček, na katerem je postavljenih več deset tisoč križev. Križi spominjajo na žrtve v času komunistične zasedbe Litve. Kljub prepovedi so ob vsaki žrtvi na griču postavili nov križ.
Zbor Lojze Bratuž v štandreški cerkvi, kjer je 25. oktobra izvajal Gallusov večer ob 40-letnici ustanovitve
Srečanje na romanju mladih
Goriške novice
Mozartov koncert v Gorici
Jesenska kulturna ponudba je letos nadvse bogata in pestra, predvsem pa je živahno koncertno delovanje. Ob koncertni sezoni, ki sta jo letos pripravili Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel in goriška Glasbena matica, na kateri bodo nastopili domači in tuji umetniki, se vrstijo v Gorici še drugi, morda še pomembnejši glasbeni dogodki. Gre predvsem za delo in nastope domačih skupin in zborov, ki s svojo dejavnostjo bogatijo in razvijajo kulturno delovanje na Goriškem. V zadnjem tednu sta se zvrstila dva pomembna koncerta, posvečena dvema velikima obletnicama: 400-letnici smrti J. Gallusa in 200-letnici smrti W.A. Mozarta. Obema obletnicama je bilo posvečeno že več koncertov.
Tudi Zveza slovenske katoliške prosvete je že spomladi povabila v svojo sredo zbor Consortium musi-cum iz Ljubljane, ki je z orkestrom in solisti izvajal Mozartov program.
V	mesecu maju so gostovali v Gorici skupni zbori s Tržaškega z Gallusovim programom pod naslovom Gallusovo zvočno bogastvo; našteli pa bi lahko še druge važne pobude posameznih društev in ustanov.
Posebno pa je razveseljiv podvig mešanega zbora Hrast iz Doberdoba, ki je letošnjo pevsko sezono posvetil študiju dveh Mozartovih maš. Že spomladi je z delnim programom nastopil na reviji Primorska poje, kasneje v domači vasi, zadnji teden oktobra pa je dvakrat nastopil s celovečernim programom ob spremlja-
Slovensko katoliško prosvetno društvo Mirko Filej v Gorici vabi na
Orgelsko - vokalni koncert
ki bo v soboto, 9. novembra 1991, ob 20.30 v stolni cerkvi. Nastopata:
Hubert Bergant (orgle)
Samo Vremšak (bariton)
Na sporedu so dela klasičnih in slovenskih skladateljev.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Otvoritvena predstava sezone 1991 - 1992 Sofokles
Kralj Ojdipus
Režija Mile Korun
V ponedeljek, 11. novembra, ob
20.30	Abonma Red A
V torek, 12. novembra, ob 20.30 Abonma Red B
v	Kulturnem domu v Gorici
vi	orkestra. Prvi nastop je zbor imel v soboto, 26. oktobra, v Trstu v cerkvi Srca Jezusovega, drugi pa v cerkvi Sv. Ignacija na Travniku v Gorici v nedeljo, 27. oktobra zvečer. Koncert sta priredila Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici in zbor sv. Ignacija na Travniku. Spored sta sestavljali maši Missa brevis v G duru KV 49 in Missa brevis v C duru KV 259. Poleg zbora Hrast, ki ga je pripravil dirigent Hilarij Lavrenčič, so sodelovali še solisti Livia Valentinsig, sopran, Romina Basso, mezzosopran, Luca Dorbolo, tenor in Paolo Albertelli, bas. Spremljal je orkester Opera Giocosa iz Furlanije-Julijske krajine pod taktirko dirigenta Severina Zannerinija. Koncert je bil zelo lepo sprejet bodisi s strani italijanskih kot slovenskih poslušalcev, ki so za to priliko napolnili travniško cerkev in ob koncu nagradili izvajalce z dolgim aplavzom.
Ž.F.
SKPD »F.B. Sedej« iz Štever-jana vabi na predstavo »Kaj lutke znajo« Lutkovnega gledališča Narcis iz Prage (Češka) v nedeljo, 10. novembra 1991, ob 15.30 v Sedejev dom. Sledila bo tombola z bogatimi dobitki!
Podgora
V	teh novembrskih dneh se spominjamo vseh tistih, ki jih ni več med nami — spominjamo se jih v molitvi, na njihove grobove polagamo cvetje, prižigamo svečke.
MePZ Podgora se je tudi letošnjega, 1. novembra, udeležil komemoracije ob spomeniku padlim v Podgori, ki jo prireja P.D. Paglavec iz Podgore. Nastopili so tudi pevci mladinskega zbora.
Zbor se je popoldne udeležil svečanosti na domačem pokopališču, zatem so nekateri pevci odšli na go-riško in na mirensko pokopališče, kjer so se poklonili spominu zaslužnih slovenskih mož, ki jih žal ni več med nami. Zapeli so tako ob grobu L. Bratuža, M. Fileja, Viktorja Prašnika, bivšega podgorskega župnika B. Špacapana in ob grobu prerano umrlega Petra Špacapana. V soboto popoldne so pevci obiskali še grob pok. Mira Gradnika v Medani v Goriških Brdih.
Naj zabeležimo še, da bo zbor nastopil v soboto, 9. novembra, ob
20.30	v cerkvi v Ločniku na reviji sv. Martina, na kateri bosta nastopila še dva zbora iz Furlanije in zbor iz Ločnika.
Pevski zbor Podgora
Nadškofov pastirski obisk v Mavhinjah
V	okviru pastoralnega načrta je goriški nadškof p. Antonio Vitale Bommarco obiskal župnijo Mavhin-je 31. oktobra in 1. novembra letos.
ŽUPNIJA V STATISTIKI
Naša župnija obsega poleg Mav-hinj še vas Cerovlje in Vižovlje. Po statistiki naj bi imela okrog 640 prebivalcev, od teh okrog 150 ljudi v Mavhinjah, 120 v Cerovljah in druge v Vižovljah, kjer prevladujejo italijanske družine in priseljenci iz drugih daljnih provinc. Pastirski obisk je zajel predvsem slovenski del prebivalstva, ker so italijanski verniki po večini usmerjeni v Sesljan.
Zadnji pastirski obisk v Mavhinjah je opravil zdaj že pokojni msgr. Peter Cocolin, in sicer februarja 1981. Od tedaj do danes se je marsikaj spremenilo tudi v našem devinskem dekanatu. Sesljan se je odcepil od mavhinjske župnije in postal nova župnija sv. Frančiška Asiškega. Cerovlje so zgradile novo cerkev sv. Cirila in Metoda. Tudi dveh osnovnih šol, v Cerovljah in Mavhinjah, ni več, ker maloštevilni otroci obiskujejo osnovno šolo v Devinu. Ostal pa je otroški vrtec, ki ga obiskujejo otroci tudi iz drugih bližnjih vasi. Narodnostni značaj se je spremenil s priselitvijo novih italijanskih družin v Mavhinje in Vižovlje. Stare družine so še zavedne in versko trdne, mlade pa bolj ohlapne in mlačne, v kolikor ne gre že za neko tiho asimilacijo. Za versko življenje skrbi isti župnik kot pred desetletjem.
Mladina se je najprej zbirala v skavtskih vrstah, sedaj pa v novoustanovljenem speleološkem odseku in v novem društvu, ki nosi naslov Športno-kulturno društvo Cerovlje-Mavhinje.
Gospod nadškof je začel svoj pastirski obisk v četrtek popoldne, ko se je srečal z bolniki na njihovih domovih. Temu je sledilo srečanje z mladino v župnišču. Razgovor je bil sproščen.
Nekaj časa je bilo sicer namenjenega za osebno srečanje s posamezniki v župnišču, a ni bilo nikogar. Zvečer je somaševal s krajevnim župnikom v cerkvi v Cerovljah. Nadškof je bil zadovoljen nad številno navzočnostjo ljudi, pohvalil je njihovo skrb za cerkev in jim priporočil, naj bodo prepričani in zgledni kristjani v svojem življenju. Sv. maša
Na Zahvalno nedeljo, 10. novembra, bo ob 17. uri (po kratki maši) v nabrežinski cerkvi izredni koncert:
S pesmijo skozi cerkveno leto
Nastopa društvo Rupa-Peč, ki ga vodi Zdravko Klanjšček.
je bila v slovenskem jeziku, nagovor pa v italijanskem. Pri vseh naslednjih pogovorih z verniki in tudi pri pridigi je nadškof sicer govoril v italijanščini, začel pa s pozdravom v slovenščini in končal prav tako, obenem se opravičil, da ne more spregovoriti v slovenskem jeziku zaradi jezikovnih težav.
Po sv. maši v Cerovljah je bilo srečanje z župnijsko skupnostjo tudi v mavhinjski cerkvi. Nadškof je najprej porabil priložnost za duhovni nagovor, nato pa povedal o sedanjih razmerah v nadškofiji z ozirom na pomanjkanje slovenskih duhovnikov. V prvem delu je razvil duhovno misel iz evangelija, kjer beremo o dveh učencih, ki sta potovala v Emavs.
V	drugem delu je povedal, da bo verjetno prišlo do združitev dveh ali treh župnij, ker ni slovenskih duhovnikov, in omenil možnost, da se devinski dekanat priključi v tržaško škofijo, kot bi sledilo iz Konkordata med Vatikanom in italijansko državo. V pogovoru je dodal še nekaj misli o prihodnjem papeževem obisku v naši deželi.
Na Vse svete je g. nadškof vodil somaševanje z domačim župnikom in svojim tajnikom ob 10.30 dopoldne. Sveta maša je bila slovesna, ker je cerkveni zbor imel levji delež in so cerkvene pevke res ubrano spremljale bogoslužje. V homiliji je nadškof poudaril pomen praznika Vseh svetih in nas povabil, naj jih posnemamo s pristnim in doslednim krščanskim življenjem. Povedal je tudi, kateri je bil njegov namen glede pastirskega obiska, namreč spodbuda za živo krščansko občestvo v vseh njegovih komponentah. Še pred tem se je zahvalil za prijazne pozdravne besede predstavnice župnijskega občestva, cerkvenega zbora in župnijskega pastoralnega sveta. Na koncu sv. maše pa se je župnik zahvalil g. nadškofu za pastirski obisk, posebno še, ker nas je obiskal prav na praznik Vseh svetih.
Po skoro delovnem kosilu v domači restavraciji, pri katerem so bili tudi nekateri okoliški duhovniki, je bilo srečanje še na pokopališču. Procesijo iz cerkve je vodil nadškof, prav tako tudi bogoslužje božje besede na pokopališču. Tu je najprej spregovoril nekaj besed o veri v posmrtno življenje in o občestvu s pokojnimi brati in sestrami, nato pa skupno blagoslovil vse gobove.
Ponovno se je nadškof po končanem obredu na pokopališču vrnil v župnišče na srečanje z novoizvoljenimi predstavniki Župnijskega pastoralnega in gospodarskega sveta.
G. nadškof se je na koncu vsem zahvalil za prisrčen sprejem in sklenil svoj pastirski obisk v naši župniji.
J. Markuža
Mladi v Ssk
V	četrtek, 24. oktobra, se je sestal na svoji prvi redni seji tržaški pokrajinski izvršni odbor Mladinske sekcije Slovenske skupnosti, ki se je na svojem nedavnem pokrajinskem kongresu pomladil.
Na dnevnem redu je bila najprej izvolitev novih vodstvenih organov; za novega pokrajinskega tajnika je bila izvoljena Marijana Opelt, medtem ko je bil za pokrajinskega predsednika izvoljen Franko Guštin.
Sledila je nato razprava o vlogi MsSsk tako med mladimi kot tudi v stranki sami, ki stopa v novo obdobje in prevzema nove naloge v političnem življenju naše narodnostne skupnosti. Veliko pozornost so namenili predvsem dijaškim problemom na slovenskih višjih srednjih šolah in mednarodnim stikom z ostalimi mladinskimi evropskimi organizacijami narodnih manjšin, s katerimi ima MsSsk že vrsto let zelo dobre odnose; okrepili bodo tudi stike z mladinskimi političnimi sekcijami tako v tržaški pokrajini kot tudi s sekcijami narodnih manjšin v Italiji, ob vsem tem pa seveda ne gre pozabiti na utrjevanje odnosov s sorodnimi mladinskimi organizacijami v Sloveniji.
Domenili so se tudi, da bodo v tem delovnem letu posvetili še večjo pozornost aktivni prisotnosti MsSsk v boju za naše narodnostne pravice in osveščanju slovenske zamejske mladine o prednostih enotnega in samostojnega političnega nastopanja. Člani izvršnega odbora MsSsk so še spregovorili o sodelovanju MsSsK pri pripravah na pokrajinski kongres stranke, ki bo 10. novembra na Pomorski postaji v Trstu in pri katerem bo dalo svoj doprinos 5 delegatov iz vrst MsSsk.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
ŠEHEREZADA
Gostovanje Mladinskega gledališča v petek, 8. novembra, ob
20.30	v Kulturnem domu v Trstu.
Bi želel globlje spoznati sv. Pismo?
Oglasi se v četrtek, 14. novembra, ob 20. uri v ulici Donizetti 3. Tema je: »Najstarejša pričevanja vere, da je Jezus iz Nazareta »Kristus«. To je nadaljevanje predavanja iz meseca oktobra. Naj postane sv. Pismo tudi zate, ki želiš biti dober kristjan, »Življenje mojega življenja«!
Nadškof A.V. Bommarco z birmanci 1987. v Mavhinjah
Za naše akademike
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu razpisuje letos svojo peto študijsko štipendijo iz sklada »Mihael Flajban«.
Štipendija bo znašala 2.000.000 lir letno in bo trajala za vso redno študijsko dobo, v kolikor bo lastnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena slovenskim zamejskim visokošol-cem, ki se bodo vpisali na tržaško ali videmsko univerzo v akademskem letu 1991/92.
Za podrobnejša pojasnila o pravilniku in roku vlaganja prošenj naj se interesenti javijo na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ulica Machiavel-
li	22, 2. nadstropje, telefon 631203, vsako sredo od 16 do 18 ure.
Mozartov koncert v cerkvi sv. Ignacija v Gorici, 27. oktobra letos. Poje zbor Hrast iz Doberdoba ob spremljavi orkestra Opera giocosa
40-letnica delovanja goriškega zbora Lojze Bratuž
Prof. Mirko Filej
Goriški zbor Lojze Bratuž je v letošnji sezoni želel na primeren način počastiti dve obletnici: 40-letnico delovanja in 400-letnico Gallusove smrti.
Ta načrt je zboru lepo uspel v petek, 25. oktobra, s koncertom v štan-dreški cerkvi, na katerem se je predstavil z vrsto Gallusovih mote-tov in jih odlično izvedel pod vodstvom dirigenta Stanka Jericija. Spored je povezovala Fanika Klanjšček. Ob koncu je zboru čestital in se mu zahvalil predsednik ZSKP dr. Damjan Paulin, v imenu štandreške-ga zbora pa Kristina Marušič.
Mešani pevski zbor, ki je zrastel v »Slovenskem katoliškem prosvetnem društvu« v Gorici, je prvič nastopil septembra 1951 na taboru v Štever-janu. Ustanovitelj in dirigent zbora je bil neutrudni društveni predsednik prof. Mirko Filej. Vedel je, da ima prav kulturna živahnost največ zaslug, daje naš narod obstal v najhujših časih zatiranja in da v slovenski kulturni rasti še najbolj zeleno požene glasbena veja. Njeni listi niso odpadli niti pod najhujšim nasiljem. Kot v potrditev tega se je zbor leta 1957 poimenoval po Lojzetu Bratužu, skladatelju in dirigentu, ki je ljubezen do slovenske pesmi plačal z življenjem.
Pod vodstvom živahnega dirigenta prof. Fileja je zbor pogosto nastopal in si pridobil veliko zaslug za rast zborovskega petja na Goriškem v prvih povojnih letih. Pevcem so takrat vrele iz srca za dolgo zadušene melodije. Po Filejevi smrti je zbor za nekaj časa vodil Ivo Bolčina, za njim pa je mesto dirigenta prevzel prof. Stanko Jericijo, ki vodi zbor še danes.
Števerjanski stolpni uri v hvaležen spomin
V	petek, 25. oktobra, zvečer si naša stolpna ura utihnila, potem ko si nam dolga desetletja odmerjala čas in sicer postopoma vsakih 15 minut. Tvojim zvokom so prisluhnili prebivalci okoliških vasic. Kmetje iz teh zaselkov so uravnavali svoje delo po bitju naše ure in zvonjenju naših zvonov. Vse tedanje vaško življenje si nekako ti uravnavala. S teboj, stolpna ura, je bilo in je povezano moje življenje. Točen prihod v šolo, popoldne k verouku, pozneje pa še na delovno mesto, zvečer k pevskim vajam, pa tudi k počitku. Bila si nam vsem dobra in zvesta spremljevalka in prijateljica. Bodi zahvaljena! Bila si tesno povezana z našimi zvonovi, ki so nam do sedaj zvonili ob žalostnih in veselih dogodkih. Nisi
nikoli slutila, da pride čas, ko boš v nočeh, ob bučnih godbah, brnenju avtomobilov in hropenju motornih koles, prav ti, stolpna ura, motila spanec gostom, ki morda prespijo kako noč nekje v tvoji bližini? Ko boš, draga ura, sedaj skupaj s svojimi sokrivci-zvonovi počivala od desete ure zvečer do sedme zjutraj, prisluhni zvonovom bližnjih cerkva tostran in onstran meje, kjer zvonijo sveto jutro od polšestih do šestih zjutraj in nikogar ne motijo, kako prijetno bo tebi in nam!
Oprosti mi, če ti ne privoščim nočnega počitka! In tudi vi, števerjanski zvonovi, boste letos na božični večer za polnočnico odšli na »ferie«. Nič za to. Pozvanjali nam bodo zvonovi z Jazbin, iz Cerovega, iz Kojskega in Pevme, saj so naši dobri sosedje. In na velikonočno jutro? Nič ne marajte! Na pomoč nam bodo priskočili vaši štmavrski sosedje.
Verni Števerjanci, kvišku srca, še bo lepo!	Vaščanka
_ obvestila________________________
Zahvalna maša: V letu priprave na obisk svetega očeta v Trstu se bomo Slovenci tržaške škofije srečali s svojim škofom pri zahvalni maši v stolnici sv. Justa v nedeljo, 10. novembra, ob 16. uri. Vabljeni k udeležbi!
V nedeljo, 17. novembra, ob 9. uri bo v cerkvi v Rojanu pri maši s prenosom po radiu pel cerkveni pevski zbor iz Kanala. Sveto mašo bo daroval in pri maši govoril tamkajšnji župnik g. Srečko Šuligoj.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu bo ponedeljkov večer 11. novembra posvetila sodobni hrvaški problematiki.
Gost večera bo pesnik Niko Paljetak.
Občni zbor Prosvetnega društva »Štandrež«
Letošnji občni zbor se je vršil v četrtek, 24. oktobra, v župnijskem domu »Anton Gregorčič« v Štandre-žu in se ga je udeležilo lepo število članov, med katerimi je bilo tudi precej mladih.
Občni zbor so pozdravili predstavniki ZSKP, Centra za glasbeno vzgojo »Emil Komel«, goriškega društva »Mirko Filej«, prosvetnega društva »F.B. Sedej« iz Števerjana, zbora »Lojze Bratuž« in predsednik štan-dreške rajonske konzulte.
O delovanju društva je poročala tajnica Valentina Pavio. Pri tem je dala pregled raznih pobud ob 25-letnici našega društva.
V minuli sezoni je bil zelo aktiven mladinski pevski zbor, ki je pod vodstvom Elvire Chiabai večkrat nastopil, tako doma kot v drugih krajih.
Mešani pevski zbor, ki ga vodi Valentina Pavio, je začel sezono z nastopom na Cecilijanki, najprej na slovenski v Katoliškem domu, nato pa še na italijanski v cerkvi sv. Ignacija. V začetku marca je zbor zastopal ZSKP na »Koroška poje« v Celovcu in pozneje še drugod.
O delovanju mešanega pevskega zbora je poročal Igor Paulin, ki je poudaril vidna napredovanja, ki so sad resnega in strokovnega dela.
O prizadevanjih dramske skupine je poročal Božidar Tabaj, ki je najprej ugotovil, da je ta skupina v zadnjem letu nastopala kar s petimi različnimi deli, in sicer z dvema celovečernima »Jara meščanka« in »Gospod Evstahij z Goriške« ter s tremi enodejankami »Oče na polikliniki«, »Obisk« in »Dolžnost je dolžnost«. Prvi dve deli je režiral Emil Aberšek, ostale pa Mira Štrukelj. Štandreški igralci so nastopili na domačem odru, v Katoliškem domu v Gorici, v Desklah, pri Sv. Ivanu v Trstu, v Sovodnjah, v Rupi, na prazniku špargljev v Štandrežu, na Koroškem in v Ljubljani. Skupina je prejela priznanje Mladi oder in se bo v kratkem predstavila z novo premiero, in sicer z Nušičevo Gospo ministrico.
V poletnih mesecih so nastopale tudi deklice baletne skupine, ki pridno vadijo v prostorih občinske telovadnice v Štandrežu pod vodstvom prof. Nataše Sirk in Kristine Marušič.
Martin Marušič je seznanil občni zbor z delovanjem mladinskega krožka in se zahvalil g. Karlu Bolčinu, ki je, ko je bil za kaplana v Štan-
Prva predstava gledališke sezone SSG
V ponedeljek, 11., in v torek, 12. novembra 1991, se prične v Gorici gledališka sezona 91/92 Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta.
Za prvo letošnjo uprizoritev je ansambel SSG izbral Sofoklesa Kralj Ojdipus v režiji Mileta Koruna.
Predstava bo v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass, 20 s pričetkom ob 20.30.
V teku je še abonmajska kampanja samo za ponedeljkovo predstavo. Vpisovanje ob delavnikih od 11. do 13. ure in od 17. do 19. ure; ob sobotah pa od 10. do 12. ure v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass, 20 -tel. 33288).
begunec iz obleganega Dubrovnika. Začetek ob 20.30.
ACM Gorica vabi k maši za edinost v ponedeljek, 11. novembra, ob 16.00 v Zavodu sv. Družine. Maša zadušnica bo za vse pokojne člane ACM.
Slovenska ljudska knjižnica »D. Fei-gel« vabi v petek, 8. novembra, ob 18.30 na predavanje z diapozitivi »Po sledeh soške fronte v Julijskih Alpah«. Predavatelj je diplomirani geograf Marko Simič.
Poklonili smo se vsem vojnim žrtvam
Zveza slovenske katoliške prosvete je priredila v nedeljo, 3. novembra, v Gonarsu spominsko svečanost v poklon vsem vojnim žrtvam. V go-narski cerkvi je bila najprej sveta maša, ki jo je daroval škofov vikar dr. O. Simčič, sodeloval pa je gori-ški zbor Lojze Bratuž. Isti zbor je zapel tudi nekaj pesmi ob spomeniku, ob katerem so predstavniki Zveze položili venec.
Vence je položil tudi Svet slovenskih organizacij, in sicer na goriškem pokopališču in v Rižarni.
Tudi krajevna kulturna društva so se spomnila vojnih žrtev, saj so bile spominske proslave v vseh naših krajih.
DAROVI
Za slovenske misijonarje: M.P.
100.000; N.N. Rupa 100.000 lir.
Za Caritas: M.P. 100.000 lir.
Za Katoliški dom: N.N. 50.000; N.N. 50.000; M.Ž. 1.000.000 lir.
Namesto cvetja na grob Dorice Pavletič in Černič darujeta Dora in Karlo Krpan za Pastirčka in za ODER 90 po
50.000 (skupaj 100.000 lir).
Ob smrti mame Pepke vd. Dolenc daruje hči Nadja Dolenc Žerjal z družino za cerkveni pevski zbor pri Sv. Ivanu v Trstu 100.000 in za Marijin dom istotam
100.000 lir.
Z lepim spominom na Pepko Sosič Dolenc darujeta Nino in Mirjana Paro-vel za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu
50.000 lir.
Namesto cvetja na grob Pepke Sosič
Dolenc darujejo: družina Žerjal Marafat-to za cerkveni pevski zbor pri Sv. Ivanu v Trstu 50.000 lir; Dora Živic za cerkveni pevski zbor pri Sv. Ivanu 20.000 lir; Marta Požar za cerkveni pevski zbor istotam 25.000 in za svetoivanski Marijin dom 25.000 lir; Laura Parovel za svetoivanski Marijin dom 20.000 lir.
Marcela Pahor v spomin na moža Maria ob 23. obletnici smrti: za župnijsko cerkev pri Sv. Ivanu v Trstu 50.000; za Marijin dom istotam 50.000 in za cerkveni pevski zbor 50.000 lir.
drežu, spremljal skupino in sledil mladim.
V Štandrežu deluje tudi sekcija Centra za glasbeno vzgojo »Emil Komel«. Gojenci so se predstavili 17. junija na zaključnem nastopu v župnijski dvorani.
Iz tajniškega poročila smo slišali, da se je društveni odbor redno sestajal in da je bila udeležba odbornikov na sejah dobra. Prosvetno društvo »Štandrež« je priredilo tudi druge pobude, več družabnih srečanj in večkrat sodelovalo na skupnih prireditvah v okviru Zveze slovenske katoliške prosvete.
O finančnem stanju je podrobno poročal Lucijan Pavio.
Društveni predsednik Damjan Paulin je izrazil zadovoljstvo nad razvejanim delovanjem društvenih skupin, ki odločilno vplivajo na kulturo stanje v vasi in tudi v širši okolici. S kulturnim delom je treba krepko nadaljevati, saj je štandreška skupnost od raznih strani ogrožena.
Predsednik nadzornega odbora Ivo Češčut je ugotovil, da je bilo delovanje društva v skladu s statutom in da je blagajna urejena. Predlagal je razrešnico staremu odboru.
Na volitvah, ki so sledile, je bil izvoljen 15-članski odbor in sicer: Ba-stjančič Vladimir, Brajnik Marko, Breščak Marjan, Kerpan Lucijan, Marušič Joana, Marušič Kristina, Marušič Martin, Mučič Jordan, Pavio Lucijan, Pavio Valentina, Paulin Damjan, Paulin Igor, Puja Danjela, Tabaj Božidar in Žnidarčič Silvana.
Nadzorni odbor sestavljajo Ivo Češčut, Majda Paulin in Viktor Sel-va, razsodišče pa Dušan Brajnik, Irena Nanut in Pavel Marušič.
Knjiga o dr. Tinetu Debeljaku
V Buenos Airesu je pred kakim letom dni umrl dr. Tine Debeljak, pesnik ter esejist. V njegovi rodni škofiji Loki so se ga spomnili na posebnem simpoziju lansko leto. Sedaj so referati z omenjenega simpozija izšli v knjigi z naslovom DOMOVINA IN SVET.
V petek, 8. novembra, ob 19. uri bodo knjigo predstavili v mali dvorani Palače Hotela v Gorici. Naslednja predstavitev bo v Škofji Loki, 14. novembra, ob 18. uri v Knjižnici Ivana Tavčarja.
Sožalje
Ob prezgodnji smrti žene Dorice izreka občuteno sožalje svojemu dolgoletnemu odborniku in igralcu Marjanu Černiču Športno združenje Olympia.
* * *
Sekcija SSk Sovodnje ob Soči izraža iskreno sožalje odborniku Marjanu Černiču in svojcem ob izgubi drage žene Dorice.	»	*	*
Odbor in igralci SZ Soča izrekajo občuteno sožalje odborniku Marjanu ter igralcema Mirjam in Simonu ob bridki izgubi žene in mame Dorice.
* * *
Simonu in Mirjam Černič ob izgubi drage mame izreka iskreno sožalje in izraža svojo bližino
goriška skavtska družina
Spored od 10. do 16. novembra 1991
Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu.
10.00 Mladinski oder: »Blisk«. 11.30 Filmi na ekranih. 11.45 Vera in naš čas.
12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 14.10 Janez Povše: Slovenski obračun s samim seboj. 15.30 Šport in glasba. 17.00 Krajevne stvarnosti.
Ponedeljek: 8.10 Moč tišine - 8. oddaja. 10.10 Stereofonski koncert. 11.30 »Dober nasvet«, izbor humoresk Evgena Juriča. 12.00 Umetniki pred ogledalom. 12.20 Slovenska lahka glasba. 12.40 Mešani zbor Mačkolje. 13.25 Gospodarska problematika. 14.10 Otroški kotiček: »Možiček Kopitljaček«. 15.00 Ko zgodovina zazveni (ponovitev). 16.00 Skladatelj in organist Primož Ramovš. Prvi koncert iz niza Repentabor. 17.10 Jože Plečnik, slovenski svetovni arhitekt.
Torek: 8.10 Alpe-Jadran (ponovitev).
8.40 Orkestralna glasba. 9.30 To je življenje. 11.30 »Dober nasvet«. 12.20 Slovenska lahka glasba. 12.40 Mešani zbor Repentabor. 14.10 Aktualnosti. 16.00 Skupina Gallus consort: Dina Slama, Miloš in Irena Pahor, Fabrizio Lepri.
Sreda: 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji (ponovitev). 11.30 »Dober nasvet«. 12.00 Zdrava prehrana in gastronomija. 12.40 Mešani zbor Sveti Jernej z Opčin. 13.25 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu (1. del). 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu (2. del). 16.00 Slovenski izvajalci v Mozartovih skladbah.
Četrtek: 8.10 Slovenski vojaki v 1. svetovni vojni. 11.30 »Dober nasvet«, izbor humoresk Evgena Juriča. 12.20 Slovenska lahka glasba. 12.40 Slovenski oktet poje domoljubne pesmi. 14.10 Dvignjena zavesa. 15.00 Arhipelag Goli. 16.00 Mi in glasba. Ob Gallusovem letu. Moteti iz zbirke Opus musicum.
Petek: 8.10 Halo, dober dan! 11.30 »Dober nasvet«. 12.00 Prvine Sredozemlja pri primorskih pesnikih in pisateljih. 12.20 Slovenska lahka glasba.
12.40 Slovenski oktet poje domoljubne pesmi. 13.25 Narodnozabavna glasba.
14.10 Otroški kotiček: »Kje je pristalo letalo?« 14.30 Od Milj do Devina. 15.00 Zvočne kulise.
Sobota: 9.00 Slovenska lahka glasba.
10.10 Simfonični orkester RTV Slovenija. 12.00 Krajevne stvarnosti: Rezija in Kanalska dolina. 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon. 16.00 Mladi harmonikarji šole Glasbene matice. 17.10 Alpe-Jadran. 18.00 Janez Povše: Slovenski obračun s samim seboj.
Koncert Bergant - Vremšak
V	goriški stolnici bo orgelsko-vokalni koncert, ki ga prireja SKPD Mirko Filej. Na njem bosta nastopila Hubert Bergant (orgle) in Samo Vremšak (bariton). Koncert bo v soboto, 9. novembra, ob 20.30. Slovenska umetnika bosta izvajala vrsto skladb raznih avtorjev.
KATOLIŠKI GLAS
Tednik
List je nastal po združitvni goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla 2. februarja 1949.
Uredništvo in uprava: Riva Piazzutta, 18 -34170 Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 533177 poštni tekoči račun: 11234499 Poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 11/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo Societa Tipografica Cattolica sri Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.I. 00054100318 Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina: Italija	45.000
inozemstvo	70.000
zračna pošta 95.000 Oglasi, za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 19% IVA