Prezzo - Cena Ur 0.40
Spedlzlone In abbonament« postale Poštnina plačana v gotovini
Štev. 92.	F	Ljubljani, v peteh, 24. aprila 1942-XX	Leto	VII.
Izkljnčna pooElaičenka ca oglalevaaje f!af!)ansEega In tnjeg* | Urednlltvo ta epravas Kopitarjeva t, Ljubljana | Concmstonaria udariva pet la pubEllcfti Ot proveaienia Ualiaoe Ut or a: Unioue PnbbliciU ItaJiana & A. Milano.	|	Red&zione.	Amrninlstrazione:	Lopitarten	&,	Lobiana.	1	ed	asterat	Union«	fubblicit*	Uallaaa	d	A.	Milano.
Vojno poročilo št. 691:
Letalski nastopi na Sredozemlju in na Malti
Uradno vojno poročilo it. 691. pravi;
V C i r e n a j k i redno delovanje patrol. Eno letalo, ki ga je zadelo naSe protiletalsko topništvo, je v plamenih treščilo na tla.
Nadaljevalo se je bombardiranje vojaških naprav na Malti.
Nemška lovska letala so v bojih nad otokom ■estrelila osem letal vrste »Spitiire« in eno vrste »Curtiss«. Mnogo drugih letal je bilo uničenih na tleh.
Zadnjo noč so angleška letala spustila nekaj bomb n n Ragu s o in znova na Comisso. Med prebivalstvom ni nobene žrtve, nepomembna škoda v Comissu. Po najnovejših poročilih je bilo ugotovljeno, da je angleški rušilec »Havock«, o katerem govori vojno poročilo št. 675, torpedirala in potopila naša podmornica »Aradam«, ki ji poveljuje poročnik bojne ladje Oskar Gran, ko se je vračal z nekega križarjenja.
Vojni položaj na Filipinskih otokih in na bojišču v Birmi
Tokio, 24. aprila, s. Poveljstvo japonskega ekspedicijskega zbora na Filipinskih otokih sporoča, da znaša število vojnih ujetnikov, ki so jih Japonci dobili v roke na polotoku Batangu, 23.400, od tega 9533 Amerikancev. Na bojišču so našli 5000 mrtvih in ranjenih Filipincev ter Amerikancev. Med vojnim plenom so 4 letala, 45 oklepnih voz, 4500 tovornih avtomobilov, več sto topov, med njimi 50 protiletalskih, 700 težkih strojnic, 710 lahkih strojnic, 700 avtomatičnih strojnic, 29.000 pušk, 4600 samokresov, veliko streliva, obleke in •drugega blaga. Skoraj 2000 ameriških in filipinskih ujetnikov se zdaj zdravi po japonskih bolnišnicah.
Bangkok, 24. aprila, s V Birmi so se obnovil? boji zlasti ob reki Salweenu. Japonci so vrgli zoper nasprotnika močne oddelke in izkoristili na ojačenja, katera so dobili te dni. Obnovili 60 se tudi siloviti napadi * tanki v pokrajini Shang in Loikaw, kjer Japonci zelo močno pritiskajo na obrambne črte zaveznikov. Angleške in kitajske čete so se umaknile na drugi breg reke Pintechang in Angleži priznavajo, da so imeli precej hude izgube v ljudeh in vojnih potrebščinah.
Tokio, 24. aprila, s. S Filipinov poročajo, da je požar skoraj docela uničil Zebu, po velikosti drugo mesto na filipinskih otokih. Požar so zanetile ameriške čete, ko so se umaknile. Neki japonski pilot je ugotovil, da so Amerikanci zažgali
hiše Japoncev, ki prebivajo v mestu, dalje bencin, ska skladišča, zaloge in druga poslopja. Japoncem se je zdaj posrečilo obvladati požare, ki so divjali po mestu. Amerikanci so spustili v zrak tudi vodovod ter povzročili hudo škodo prebivalstvu.
»IM
Nemško vojno poročilo
Podrobnosti o odbitem poskusu angleškega izkrcanja
na francoski obali
Hitlerjev glavni stan, 24. aprila: Nemško vrhovno poveljstvo daje naslednje uradno vojno poročilo:
Na vzhodu smo izvedli več uspešnih napadov, Na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča so izpodleteli krajevni sovražnikovi napadi. Bojna letala so zadnjo noč napadla veliko oboroževalno tovarno v Stalingradu ter jo večkrat v polno zadela. Zadetkom so sledili požari in eksplozije. Nadaljnji uspešni letalski napad je bil naperjen na pristaniške naprave v Murmansku.
V Severni Afriki obojestransko ogledni-ško delovanje.
Močne skupine bojnih, strmoglavih in lovskih leial so ponoči in podnevi uspešno nadaljevale z napadi na pristaniške naprave In letališča na M a 11L V letalskih bojih nad Malto je bilo sestreljenih 9 angleških letal.
Bojna letala so pri nočnih napadih v polno zadela neko tovarno za orožje v južni Angliji.
V Rokavskem preliva je v noči na 22. april prišlo do boja med nemškimi sprednjimi oddelki in angleškimi hitrimi čolni. Poškodovanih je bilo več angleških hitrih čolnov.
V vodah južno od Boulognea je isto noč prišlo do spopada med nemškimi iskalci min in angleškimi hitrimi čolni, pri katerem je bil en angleški hitri čoln potopljen, dva nadaljnja pa hudo poškodovana. Angleška skupina se je potem v varstvu umetne infegle umaknila. Nemški čolni so se brez izgub ali poškodb vrnili v svoje oporišče. Med to kratko bitko so Angleži na nekem mestn na obali, ki je precej od rok, izkrcali manjšo ndarno četo, ki se je takoj zapletla v boj z nemško obalno stražo in se po krvavih izgubah hitro umaknila, vse orožje pa pustila na bojišču.
Zadnjo noč so angleški bombniki spuščali bombe na zahodno Nemčijo. Civilno prebivalstvo je imelo nekaj izgub. Neznatna škoda je nastala zlasti v stanovanjskih okrajih. Nočni lovci so skupno s protiletalsko obrambo sestrelili 5 napadajočih bombnikov.
Berlin, 24. aprila e. Vojaški krogi so podali nekaj podrobnosti o poskusu angleških sil,^ ki so ee hotele izkrcati južno od Boulognea. Angležem se je posrečilo, da 60 premagali žične ovire, ki eo jih Nemci razpostavili vzdolž obale. Nato so se Angleži, ki jih je bilo okrog petdeset, približali francoski obali in prvi^ začeli streljati z avtomatičnimi in navadnimi puškami. Nekaj hipov potem je nemška obalna straža z utrjene postojanke odgovorila na ogenj, močni svetilniki pa eo obsevali angleške skupine, taiko da so jim nemške strojnice lahko pripravile krvav pozdrav. 2e ob fprvem nemškem od-
Japonci so pričeli z obnovitvenimi deli v vojnem oporišču v Suraibaji na Javi. Pri tem so zaposleni holandski vojni ujetniki in domačinu Surabajska luka je polna potopljenih ladij, ki ovirajo vodni promet, a bo kmalu sposobna za ladijski promet. Madžarske oblasti so prijele enega največjih madžarskih posestnikov grofa Wenkeima Denesa, ker je obtožen, da je na potovanjih v Švico tihotapil iz Madžarske dragocenosti in valute. Ameriški poslanik pri francoski vladi v Vichyju, •admiral Leahy, je napovedal, da namerava odpotovati v Washington 1. maja. Odhod je odložil zaradi ženine smrti.
Nemška vojaška uprava v zasedeni Rusiji je y kratkem času dvignila iz Dnjepra 22 rečnih ladij, s katerimi bo kmalu obnovila promet po Dnjepru.
Komunski gospodarski minister je	uredbo,
po kateri morajo industrijska podjetja, ki uporabljajo nafto, preurediti stroje na pogon s premogom. Zgradili bodo tudi cevovod za zemeljski plin iz Sedmo graške do Bukarešte. Novi francoski državni tajnik za notranje zadeve namerava čisto preurediti policijsko službo v Franciji.	...
Na Irskem bodo « 1. majem prenehali voziti vsi zasebni avtomobili razen voz poslancev ter zdravnikov, kirurgov in babic, h Avstralije poročajo, da je bilo poveljstvo nad vsemi pomorskimi silami Združenih držav in Nove Zelandije izročeno ameriškemu admiralu Ghormleyju, ki bo imel svoj glavni stan v mesili Aacklandu na Novi Zelandiji.
govoru so Angleži urno pobegnili in ee spravili na varno na dva motorna čolna, ki sta čaikala kakih sto metrov od obale.
Pod zaščito umetne megle so jo angleški oddelki potem popihali. Malo nato sta se dva nemška motorna čolna, ki sta se vračala z neke poti na odprtem morju, z njima srečala in takoj spoprijela. Že ob prvi zori se je videlo, da so Angleži na naglem begu zapustili na obali puške, ročne bombe, nekaj min in drugega orožja. Prav verjetno je, da so Angleži v svojih vrstah imeli nekaj ranjenih, kakor je soditi po mlakužah krvi, ki so jih našli na obali. Berlinski vojaški krogi naglašajo, da se je Angležem s tem nastopom posrečilo edinole to, da so borih esem minut ostali na francoskih tleh-
Nasilja okupatorjev v zasedeni Perziji
Ankara, 24. aprila, s. Turški časopisi prinašajo vznemirljive podrobnosti o nasilstvih, ki jih uganjajo sovjetske čete, ki so zasedle Perzijo, nad tamkajšnjim prebivalstvom. Po svojem prihodu v mesto Urmia v Azerbejdžanu so sovjetske čete razdejale nad 3000 trgovin in bazarjev, ne da bi njihovi lastniki mogli na kakršen koli način to preprečiti. In kakor da to še ni bilo dovolj, so Sovjeti razširili svoj delokrog v svojem vandalstvu in ropanju na okoliško podeželje, kjer so uničili ves pridelek. Iz sto in sto malih vasi so odpeljali vso živino, edino, kar so ljudje imeli. V mestu Urmia se je pustošeča besno Sovjetov vrgla nad drevje in ga posekala ter pri tem naredila več milijonov rialov škode. V istem mestu je bilo nad tisoč ljudi na barbarski način pobitih. Urmia je zdaj samo še kup razvalin. Po ulicah Tabriza, Kazvina, Zem-giana im Teherana prosii miloščine nad 16.000 ljudi, ki pripadajo plemenu Afšiarov. Prej eo živeli zunaj
Hitlerjevo odlikovanje poveljniku Italijanske vojske v Grčiji
Atene, 24. aprila, a. Fiihrer je ob priliki obletnice svojega rojstnega dne na predlog letalskega maršala Goringa odlikoval z velikim križem reda nemškega orla z meči generala Gelosa, vrhovnega poveljnika italijanske vojske na Grškem, s križcem z zvezdo in meči istega reda pa divizijskega generala Zanninija, poveljnika atenske trdnjave, ter generala Tripiccionejaj načelnika glavnega stana italijanskih oboroženih sil v Grčiji.
Italijanska tretja fronta, njena trdnost, njena prizadevanja in naloge
Važna izvajanja ministra Riccardija o vprašanjih vojnega gospodarstva, urejanja cen, inflacije in izmenjave blaga
Rim, 24. aprila, s. V osrednjih prostorih Državnega zavoda za fašistovsko omiko je imel včeraj predavanje minister za izmenjavo in valute Riccardi in sicer o predmetu »Tretja fronta«. Po pozdravu Kralju in Duceju, ki ga je zapovedal tajnik stranke, je minister Riccardi izvajal:
Veliko zločinskih upanj naših sovražnikov je temeljilo na tretji, na gospodarski fronti, ker so to fronto znova in znova napačno ocenjevali. Temeljna gospodarska vprašanja v vojni se porajajo zaradi zredčenja gospodarskih virov, ker je delovna sila prešla od dela v boj. Po drugi strani izvirajo^ ta vprašanja iz zelo važne prestavitve razpoložljivih dobrin, ki prehajajo z zasebnega in civilnega področja na vojaško in javno' področje. Ob teh vprašanjih nastajajo še druga vzporedna in postranska vprašanja, ki se prepletajo in se spajajo po različnih poteh ter ovladujejo vojno, ki se bije. Na isto izhodišče je treba postaviti tudi zunanjo trgovino.
Zaradi tega je treba ločiti današnje gospodarske potrebe v prave vojne potrebe, v prehranjevalne potrebe in v tiste, ki se posredno ali neposredno vežejo z obema navedenima vrstama. Zunanja trgovina zahteva zlasti izdelavo in to izdelavo pospešuje. Zato se je bilo pri vojnem gospodarstvu treba ozirati na izdelavo in na vprašanja, ki se nanašajo na možnost za spreminjanje izdelave in na avtarkijo, na porabo blaga, ki se je povečala zaradi vojne, na upravljanje prihrankov, kar je potrebno zaradi plačevanja blaga, ki ga požira vojni vrtinec. Zaradi vsega tega je nujno potrebna avtarkija, ki jo je treba razumeti kot pojem o samozadoščanju po domači izdelavi.
Vprašanje o tako imenovanem Svobodnem gospodarstvu demokracij dokazuje, da so vprav Anglija, Združene države in Francija bile na čelu držav, ki uvajajo državno vodstvo v gospodarstvu. Kakor vedno je tudi v teh vprašanjih pravilna srednja pot: tista, ki se giblje med izključno zasebnim in med izključno podržavljenim gospodarstvom.
Politika cen je temelj gospodarske politike v vojnem času, zakaj cene so merilo za denar. Nihanje cen lahko privede do zoprne prikazni inflacije. Inflacijo je mogoče ustaviti na dva načina: s tem, da se pomnožijo dobrine za splošno porabo, s čimer dobi denar možnost, da takoj doseže pravilno ravnovesje s cenami. Ta način je čisto teoretičen. Drugi način pa bi bil v tem, da se zmanjša množina dobrin za splošno uporabo, tudi blaga, ki je na nakaznice in'nad čigar porabo država neposredno bdi., S tem bi se denar usmeril v štednjo. Pripomoček za to bi bili nekateri koraki glede prihrankov, kakor n. pr. določena vezava hranilnih vlog. Ti ukrepi lahko omejujejo ali pa sploh onemogočijo uporabljanje vlog za ves čas vojne. Iz tega bi država dobila različne davčne, finančne in socialne koristi.
Denar je znamenje dela, žrtve, hrabrosti in moči vsega ljudstva, organiziranega v državni skupnosti. Braniti ga je treba z enako neizprosnostjo, a katero se brani čast. ognjišče, zastava.
Denar držav trojne zveze, s katerim ravna država, za katerega daje poroštvo budna politika cen in pravilen odnos med obtokom in med državno izdelavo, denar, ki mu daje vrednost delo, to bo novo plačilno sredstvo v posameznih denarnih območjih. K zlatu se bodo te države zatekale samo za plačevanje računov izven svojega denarnega območja. V zvezi s tem je treba omeniti načrt za ureditev evropskega gospodarstva, zlasti z ozirom na prehrano. Za vzgled lahko služi japonski desetletni gospodarski načrt za veliko vzhodno Azijo, ki velja zlasti poljedelstvu.
Zaradi tvornega gospodarskega sodelovanja med Italijo in Nemčijo nič ne kaže, da bi tretja fronta odnehavala. Čeprav mora napenjati vse sile, vendar izpolnjuje v industrijski izdelavi zahteve, ki jih postavlja vojna. To dela tretja fronta po programih od zgoraj. Zaradi tega tretja fronta ni in ne bo ranljiva točka v razporeditvi vseh človeških in tvarnih sil, ki 'ih zahteva totalitarna vojna.
S Hrvaškega
Podpredsednik slovaške vlade Šanjo Mach
je podaril hrvaškemu zunanjemu ministru dr. Mladenu Lorkovičii najsodobnejši radijski aparat. Aparat je izdelan tudi za potovanja. Spravljen je v usnjenem kovčku, na straneh pa ima slovaški in hrvaški državni grb. Darilo mu je izročil slovaški opolnomooeni minister in poslanik pri hrvaški vladi dr. J. Cieker.
Italijanski poslanik v Zagrebu Eksc. Caser-tano je izročil vsoto dvakrat po 50.000 kun in to en del za pomoč siromašni delavski mladini, drugih 50.000 kun pa je namenjenih hrvaški »Pomoči«. Nadalje je Eksc. Casertano dal še posebej 10.000 kun od čistega dobička pri dobro obiskanem koncertu kvarteta Poltronieri, ki je bil prirejen že pretekli mesec v dvorani Hrvaškega državnega konservatorija. Tudi ta vsota je šla v blagajno »Pomoči«.
V Osijeka bodo prodajali drva odslej na živilske nakaznice. To zaradi tega, da bi bila razdelitev kurjave med meščane čim bolj pravična.
V Zagrebu izdelujejo načrte za gostilničarsko šolo. Ustanovljene bodo tri šole, in sicer nižja, srednja in višja. V višjo gostilničarsko šolo bodo sprejeti le tisti, ki bodo imeli višji tečajni izpit. Prav tako bo lahko stopil v to višjo šolo le tisti, ki bo aibsolviral srednjo gostilničarsko šolo.
Društvo hrvaških Zagorcev je odločilo, da bo za prvo obletnico hrvaške nezavisnosti zasadilo v Hrvaškem Zagorju 3000 sadovnjakov. Prav tako bodo Zagorci odkrili spominsko ploščo velikemu rodoljubu dr. &ufflayu na njegovi rojstni hiši v Lepor glavi.
Zagrebška mestna vrtnarija je začela z deli v saeh mestnih sprehajališčih ia parkih. Vrtove in
na deželi, ki eo jo z ognjem in mečem pokončali »častivredni« zavezniki angleške vojske.
Carigrad, 24. aprila s. V tukajšnjih diplomatskih krogih smatrajo položaj v Perziji za težek. Zvedelo se je, da v teheranski poslanski zbornici potekajo razburljive razprave. Ministrski predsednik in vojni minister sta se morala v svojih go^ vorih zelo prizadevati, ko sta branila vojsko, ki jo od vseh strani napadajo zlasti zaradi njenega maščevalnega nastopa proti kurdskim upornikom. Na drugi strani pa turško prebivalstvo, ki živi v Perziji, kaže znake vznemirjenja in težko prenaša gospodstvo sovjetskih čet. Perzijski domoljubi so v skrbeh za svojo domovino, katere neodvisnost je ogrožena po starem ruskem poželenju, ki se mu zdaj daje prilika za zadostitev. Obstoji strah pred novimi nemiri kljub brezobzirnim represalijam kurdskih upornikov.
Hrvaški trgovinski minister sprejet pri Duceju
Rim, 24. aprila, s. Duce je predvčerajšnjim sprejel dr. D ragu ti na Totha, hrvaškega ministra za trgovino in industrijo, ki mu ga je predstavil italijanski minister za zamenjavo in valute. Imel je z njim prisrčen razgovor.
Vesti 24. aprila
V Zagrebu bodo 1. maja otvorili protijudovsko raz-
stavo, kjer bodo z vernimi dokazili prikazali mednarodno delovanje Judov 6 posebnim pogledom na Hrvateko. Razstavo je pripravljal urad za tisk in propagando, ki bo z njo seznanil široke ljudske plasti z nevarnostjo judovskega duha. Medtem pa bodo po Zagrebu kazali nekaj filmov protijudovske vsebine.
Iz Berna jporočajo, da so po nekaterih švicarskih pokrajinah preiskali in zaprli precej komuni, stov, ki so v poslednjih časih razširjali komunistično časopisje in protipo6tavne letake.
Nemški vodja je odlikoval policijskega majorja Wiimvenberga, poveljnika neke divizije napadalnih oddelkov s hrastovo vejico viteškega reda železnega križca. To je zdaj 91. član nemške oborožene 6ile, ki no6i to visoko odlikovanje.
Japonski finančni minister je izjavil, da bodo ja.
ponski vojaški denar, ki zdaj kroži ob filipinskem pesu, dolarju in holandskem goldinarju na ozemljih Holandske Indije, nadomestili z običajnim japonskim denarjem.
Iz Buenos Airesa poročajo, da je po zadnjem štetju argentinsko prebivalstvo do 31. decembra 1941 narastlo na 13.518.229. V primeri z lanskim letom znaša porast 1 odstotek.
Zaradi velikih potreb v vojni industriji je ameriška
vlada odredila, da delavci letos ne bodo smeli na poletni dopust, vendar pa bodo za svoje delo dobivali dvojno plačo.
Včeraj so v svetišču Iasukuni. ki ga imajo na Japonskem za oltar domovine, opravili veliko slovesnost za prištevanje med bogove 15017 vojakov, ki so padli na Kitajskem.
Argentinska vlada j-e prevzela nadzorstvo nad
vsemi tekstilnimi tovarnami v državi.
Romunski državni poglavar je razglasil obsežno pomilostitev za vse prestopke na ozemlju zasedene Besarabije in Bukovine.
V bližini Saragose je skočil s tira tovorni vlak
in je zaradi tega ustavljen ves železniški promet med Madridom in Barcelono.
Na prihodnji seji angleške zbornice bo porogal angleški minister Stafford Cripps o svojih razgovorih v Indiji.
Kitajske carinske oblasti 60 odpustile nad 200 angleških in ameriških uradnikov. V skladu s tesnim sodelovanjem med Kitajsko in Japonsko so zaposlili v kitajski carinski službi nad 500 Japoncev. Z odpustom angleških im ameriških uradnikov si je kitajska državna uprava prihranila izdatke v višini 11 milijonov jenov.
gredice bodo posadili s cvetjem in tudi sicer od svoje strani vse naredili, da bo Zagreb čim lepši.
Osješka mestna oblina je na eni zadnjih svojih sej sklenila, da bo sezidala dom za onemogle starce in starke. Dom bodo sezidali v spomin na prvo ^obletnico hrvaške nezavisnosti. V ta namen je občina že dala 2,700.000 kun. Dom bodo zgradili v neposredni bližani delavskega doma, kjer bo po načrtih bodoče središče osješkega mesta. Dom se bo imenoval po Starčeviču.
Najveiji trg ▼ Crikveniel se bo odslej imenoval po pokojnem generalu Petru Kvaterniku: Crikve-ničani mu bodo postavili tudi posebno spominsko piosep,
-BX
-ori
Važen razglas vojaške in civilne oblasti
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino in
Poveljnik XI. Armadnega Zbora glede na to, da se na ozemlju pokrajine še
vedno ponavljajo kruta zločinstva po morilcih v službi komunizma, in
smatrajoča za neogibno potrebno, da se taki zločinski pojavi zatrejo z vsemi sredstvi v zaščito in obrambo javnega reda ter življenjskega miru prebivalstva,
dajeta na znanje:
Čc bi se od danes dalje dogodil še kak umor ali poskus umora zoper pripadnike oboroženih sil, policijskega zbora ali državnih oblastev, italijanske državljane ali slovenske civilne osebe, ki kakor koli zvesto sodelujejo z oblastvi in se pokoravajo njihovim ukazom,
kakor tudi zoper državljane drugih, zavezniških ali prijateljskih držav,
bodo, če se ugotove glede zgoraj omenjenih zločinstev nagibi politične narave ali kakor koli škodljivi ugledu države, in se v 48 urah po zločinskem dejanju ne izsledijo krivci, ustreljene — po možnosti na kraju, kjer se je zločinstvo zgodilo — osebe, o katerih se je ugotovilo, da so pristaši komunizma, ali je ugotovljeno, da gotovo podpirajo državnim oblastvom protivno delovanje.
Obseg represalij se določi v razmerju s težo izvršenega zločinstva in se objavi z lepakom.
Ljubljana, dne 24. aprila 1942-XX.
General Poveljnik	Visoki	Komisar
XI. Armadnega zbora za Ljublj. pokrajino MARIO ROBOTTI	EMILIO GRAZIOLI
žalovanje mestnega preskrbovalnega odbora
Preskrba mesta z živili in kurivom terja mnogo dela in delavcev
Ljubljana, 25. aprila.
Uprava mestnega preskrbovalnega odbora je imela sejo, ki so se je udeležili z malimi izjemami vsi člani. Zupan dr. Juro Adlešič je kot predsednik pozdravil predvsem predstavnika Prevoda, g. majorja ing. cav. uff. Antonija de Riva, odposlanca urada za kontrolo cen svetnika g. Poklukarja ter nova člana gg. Dominika Če-bina in Antona Bartola kot zastopnika trgovcev s kurivom, seveda ie pa pozdravil vse člane kot vnete sodelavce pri delu za vse mesto. Seja ie bila sklicana po daljšem odmoru, ker doslej ni bila potrebna, saj je preskrbovalni odbor s pre skrbovalnim uradom in drugimi oblastmi lani o pravem času vse zagotovil za čim najboljšo preskrbo prebivalstva čez zimo. obenem so bila pa živila in druge gospodinjske potrebščine racioni-rane. Zlasti je pa važno, da ie Prevod dobavljal vsa racionirana živila v takih množinah, da je vsakdo dobil na živilske nakaznice vsa določena živila.
Mestni preskrbovalni urad ie sicer prebivalstvu dobavil 124 vagonov krompirja, zaman se je pa doslej trudil za večje množine tega važnega živila. Mnogo več kot druga leta smo pa krompirja lani pridelali Ljubljančani sami ter smo tudi letos z dobavo semenskega krompirja poskrbeli za čim večji pridelek.
Enako skrb smo pa posvetili tudi nabavi fižola in kuriva, dvema glavnima točkama dnevnega reda seje. Čeprav je bila zima izredno dolga in huda. so jo Ljubljančani prebili brez posebnih težav, ki so se pa pojavile v zadnjem času posebno pri dobavi drv. Zato pa moramo že sedaj skrbeti za kurivo za prihodnjo zimo, zlasti pa moramo delati na to. da se bo prebivalstvo posluževalo čim bolj premoga.
Po teh izvajanjih je župan poročal o ogromnem delu, ki ga preskrbovalni urad zmaguje od meseca do meseca tako, da bi občinstvo zadovoljil. Samo februarja meseca ie iz svojih skladišč oddal trgovcem 688.728 kg 10 vrst živil in milal Še posebej pa Gospodarska zveza oskrbuje zadruge. Prevod pa peke. Poleg tega ie pa jflHMleJil meseca januarja nad. 123.000 živilskih, med temi ie pa ( raznih dodatnih kart skoraj 23.000. pri tem ie pa opazil, da se to visoko število stalno znižuje.
To delo opravlja 35 stalno nameščenih uslužbencev in 53 nestalno nameščenih, med njimi jih ie 40 zaposlenih samo s pisanjem ži vilskih nakaznic, 14 je pa delavcev. Poleg tega pa zaposluje mestni preskrbovalni urad vsak mesec po 10 dni do 50 oseb z dosravljaniem živilskih nakaznic. S tako veliko zaposlitvijo pa občina tako pomaga lajšati tudi nezaposlenost med umskim delavstvom.
Po poročilu načelnika dr. Freliha o preskrbi s fižolom se je pri razpravi uveljavilo mnenje trgovcev, nuj bi razen zadrug tudi trgovci dobivali fižol, saj so prav med njihovimi odjemalci najpotrebnejši sloji. V splošnem ie pa prevladalo prepričanje, da je treba fižol rabiti s skrajno previdnostjo in ga hraniti za morebitno poslabšanje razmer. Vsak dan namreč že prihaja več povrtnine na trg ter bo tako skrb za prehrano od tedna do tedna lažja. Kadar bi pa ta nujnost vendar le nastopila, naj bi dobile fižol predvsem najpotrebnejše družine z veliko otrok in nižje uslnžbenstvo.
Mestni preskrbovalni urad si ie lani nabavil večjo zalogo drv in je ta drva začel prodajati že marca meseca letos na mesarske knjižice največ po 1000 kg za družino. Letos je šla preskrbovalnemu uradu posebno na roko Gozdna milica, ki .mu ie dobavila že znatno količino drv, poleg teh mu je pa zagotovila še večjo množipo drv. Dobljena drva naj bi bila razdeljena po pravičnem ključu trgovcem s kurivom.
Razveseljiva jo pa statistika uvoza premoga, ki napram lanskemu letu kaže v letošnjih
prvih treh mesecih porast za 5000 ton. Seveda iz _ tega ne sinemo delati preoptimističnih za-kliučkov, ker ie ta premog zaradi dolge in ostre zime najbrž že porabljen in ie tudi poraba premoga zaradi slabše kakovosti večja. Predvsem naj pa prebivalstvo Čim najbolj moqoČe varčuie z drvmi ter kolikor največ moqoče rabi premon..
V imenu trgovcev s kurivom ie član mestnega sveta g. Čebin podal daljše poročilo ter
opozarjal, da so letos zadnji čas kmetje pripeljali samo še 20 odstotkov tiste količine drv kot so jo pripeljali druga leta o tem času. Pridružil se je predlogu, naj bi zaradi evidence, da ne bi nekateri kupičili drv in da bi bila drva pravično razdeljena med konsumente, tako kot sedaj mestni preskrbovalni urad odslej tudi trgovci s kurivom oddajali drva na mesarske knjižice. Pri tej naj bi pa služile mesarske knjižice samo za kontrolo, vendar pa majhne količine za najpotrebnejše odjemalce ne bi bile vpisane v mesarske knjižice.
Zupan ie tudi pri tem vprašanju spet poudarjal. da bo mestna uprava vse storila po željah in sklepih zborovalcev ter sc z vso skrbjo zavzela pri oblasteh za preskrbo Ljubljane s kurivom. Posebno ie pa priporočal, naj si prebivalstvo o pravem času priskrbi kurivo ter naj kuri zlasti premog.
Pri slučajnostih so zastopnice konsumentov izrazile marsikaj želja aiede mleka. Po poročilu mestnega veterinarja dr. Kunca dobiva sedaj Ljubljana okrog 17.000 litrov mleka na dan, veijdar pa zelo pada kakovost mleka. Zastopnice konsumentov so se zlasti zavzele, nuj bi spet mlekarice iz vse okolice neovirano prinašale mleko v mesto, ter so za to predlagale marsikaj upoštevanja vrednih predlogov. Splošno ie obveljalo mnenje, nai se za Ljubljano zbira mleko v oddaljenih krajih, iz okolice naj bo pa olajšano prinašanje mleka v mesto.
Zastopnik trgovcev s kurivom, član mest. sveta Čebin, ie opozarjal tudi na težave pri prehrani vprežne živine za razvažanje kuriva, zastopnik veletrgovcev g. Knez ie pa utemeljeval svoj nasvet, naj bi koruzo mleli šele v pokrajini. ker se koruzna moka naglo pokvari.
Zupan dr. Juro Adlešič je nato zaključil
sejo.
Novice iz Države
Ponovitev »Vdove RoŠlinke« v naši drami
Ljubljana, 23. aprila.
Letošnjo uprizoritev Golarjeve komedije »Vdova Rošlinka« je zrežiral Fr. Lipah. V naslovni vlogi je nastopila tako kakor pred leti zopet Juvanova P., Janeza igra Presetnik, Balantača pa Košič. Ponovitev je bila tedaj zanimiva predvsem v tem, kako bo Košič podal zelo krepko izdelano in izklesano vlogo Balantača.
Košič velja za zelo močnega in v izraznih sredstvih na široko obdarjenega igralca. Kdor je mo-mogel videti njegovo igro v lanskem gostovanju {»Na dnu«) v drami, je moral biti zelo radoveden, kako bo Košič izoblikoval Balantača, ki bi bil hvaležna vloga tudi za igralca z velikimi tradicijami in zahtevami. Košič je ostal bolj v okviru čisto realističnega, skoraj da naturalistično podajanega lika. Tako je tista široka plat naivnosti in sanjarske obremenjenosti te vloge ostala odmaknjena, delu samemu v škodo. Pa tudi tako podana vloga je velik uspeh in potrdilo Košičevih sposobnosti.
0 samem delu pa bi tokrat bilo še manj reči, kakor pa o prvih uprizoritvah pred 15 leti. Komedija je v nekaterih mestih močna in izredno živa ter ljudska, v glavnih potezah pa vendarle prehaja v grobo karikaturo, kjer je več načel in resnic bolj osmešenih in zmaličenih kakor pa napak in laži ošibanih.
Največji zaklad in bogastvo našega gledališča pa je bila včasih velika in pomembna skrb za čisto in svetlo podajanje našega jezika, za dikcijo in enotnost v izrazu in naglasu. To bogastvo od predstave do predstave silno plahne in medli; če bi bilo dovolj opravičila za šibkost izbere, pač ne more biti nobenega izgovarjanja za opuščanje tehničnih prvin pri igralcih, ki so člani osrednjega. in vodilnega gledališča.
Polog tega bi si drznili vprašati propagandno vodstvo našega gledališča, kaj bo z raznimi velikopoteznimi obljubami, ki smo jih brali v napovedi. letošnjega sporeda.
Dovoz živeža v Grčijo iz Srbije in Bolgarije
Atene, 24. aprila. 8. Poročajo, da so te dni iz
Srbije in iz Bolgarije pripeljali v Grčijo 6000 ton živeža ter 1,700.000 jajc za ljudske in otroške kuhinje v Grčiji. Drugih pošiljatev živeža za grško civilno prebivalstvo pričakujejo iz Turčije.
Nadzorstveno potovanje hrvaškega zunanjega ministra po bosenskih bojiščih
Zagreb, 24. aprila, s Včeraj je imel hrvaški zunanji minister Lorkovič po zagrebškem radiu govor, v katerem je popisal vtise, ki jih je dobil s potovanja po nekaterih bosanskih krajih, kjer 60 divjali hudi boji s četniki in komunističnimi tolpami. V spremstvu vodje javne varnosti Evgena Kvaternika in nemškega generala Glaise von Hor-stenaua je minister potoval skozi Slavonski Brod ter Sarajevo in prišel ob Savi navzdol do Drine. Dejal je, da je v vseh prepotovanih pokrajinah povsod naletel na popoln red, ki ga varujejo hrvaške vojaške, nemške in ustaške oblasti. Nato je minister govoril še o najvažnejših socialnih ustanovah, ki jih je nova vlada uresničila v prvem letu svojega življenja. V podrobnejšem krajevnem popisu je minister Lorkovič dejal, da je že 15 km od Sarajeva naprej našel prve sledove krvavih bitk, ki so jih junaški hrvaški oddelki zmagovito bili s tolpami.
Pri nedeljski prvenstveni iekmi se je precej močno poškodoval na glavi nemški državni repre. zentativni igralec Ronde. Če ne bo ozdravel do nastopa z Madžari, bo to vsekakor za Nemce oslabitev.
Izšel je kot 15. knjiga »Slovenčeve knjižnice«
znameniti detektivski roman
»Žametne copate
«
Knjigo dobite v vseh knjigarnah in trafikah. - Stane samo 5 lir.
Zaloge živil, odkrite v Splita. Po podatkih, ki so jih dali nekateri prebivalci v isti ulici, je policija prišla pogledat skladišče, katero je imel v ulici Natalije Nakič v Splitu trgovec Bonačič. Tam je dobila 715 kg prosene moke, 44 kg prosa, 450 kg sladkorja, 100 litrov olivnega olja, 70 kg mila, 50 kg riža, 60 kg fižola in 130 kg bele moke. Trgovec se je zagovarjal, da je imel tolikšno zalogo še iz časov bivše Jugoslavije, kajti takrat je časopisje opozarjalo ljudi, naj si narede zaloge, da ne bi bili v času stiske brez hrane. Rekel pa je, da je rabil olivno olje kot zdravilo, ker je bolan, pa masti ne sme uživati, toda vsi njegovi zagovori mu niso pomagali. Roba je bilp zaplenjena, trgovec pa ovaden zavoljo tega, ker svojih zalog ni prijavil oblastem.
50 ton nafte zaplenjene. Policija v Padovi je izvedela, da obstoji nekje v mestu veliko skladišče nafte, ki ni prijavljena^ Po trimesečnem iskanju so odkrili skladišče pri nekem Dubbimju Fulgenziju in našli 50 ton nafte. Dubbini je nafto kupil po 12.50 lire za kilo-
§ram in jo sredi januarja spravil v svoje skla-išče. Nafto so mu zaplenili, obenem pa ga naznanili posebnemu sodišču skupaj s prodajalcem in posrednikom vred, kajti nafta spada med blago, za katero je bilo treba narediti prijavo drževn. podtajništvu za vojno izdelavo.
Dva milijona ton premoga je prištedila državi elektrifikacija železnic. Glavna proračunska komisija fašistične in korporacijske zbornice je razpravljala o proračunu prometnega ministrstva in se menila tudi o trgovinski mornarici. Predlagano je biio, da je treba povečati obratovanje v ladjedelnicah, da bi se izdelalo čim več novih ladij, kajti trgovska mornarica igra že sedaj v vojni veliko vlogo, še mnogo večjo pa bo po končani vojni. Zato je treba izpeljati načrt za zgraditev novih ladij za dva in pol milijona ton. Poročevalec o prometu poštnih hranilnic je ugotovil, da imajo poštni hranilni zavodi za 45 milijard varčeval-skih vlog. Končno je bilo govora O železnicah in so vsi govorniki zastopali mišljenje, da je treba elektrifikacijo z vsemi sredstvi podpreti, kajti že do sedaj se je dognalo, da je električna pogonska sila železnic prihranila državi stroške za nakup čez dva milijona ton premoga, ki bi ga seveda morali nabaviti v tujini in plačati zanj visoke zneske.
V treh vrstah...
Za občino Kungota, Svečino in Jurski vrh na Štajerskem je bila ustanovljena posebna rajfaj-znovka. Rajfarjznovka bo kmetom in obrtnikom v veliko pomoč, saj bodo lahko ob tej priliki stopili v denarno zvezo s svojimi naročniki in prehranjevalnimi uradi.
Preteklo nedeljo sta bila na Jesenicah ob veliki udeležbi Jeseničanov pokopana jeseniški župan Karel Luckmann in pa blokovni vodja koroškega Volksbunda Andrej Jakelj. Na pogreb je prišel v večjem spremstvu tudi koroški gauleiter dr. Reiner, ki je imel na grobu posmrtni govor, v katerem je poveličeval prizadevanje obeh umrlih, da bi se nemštvo na Gorenjskem čim bolj utrdilo.
Včeraj je bil prvi posvetovalni dan pri koroškem gauleiterju. Gauleiter je sprejemni posamezne prošnjike od 9 zjutraj dalje. Vsak se je moral izkazati z osebno izkaznico.
Zaradi ljubosumnosti je 50 letna Ana Leit-nerjeva iz Beljaka spečemu možu presekala glavo, potem pa je še sama skočila z II. naclstropja in se ubila. Vzrok družinski žaloigri je bila ženina ljubosumnost.
Na pooročjn Maribora se je pojavila kokošja kuga. Vsi kokošjerejci morajo takoj prijaviti ži-vinozdravnikom vsakršno obolenje.
Preteklo sredo so v Mariboru preizkušali alarmne sirene. Preizkušnja je trajala eno minuto. Prebivalstvu pa je bilo naročeno, da se mora ravnati tako, kakor ob pravrtn letalskem napadu.
Provate i budinl alla vanlglia con frulla colla e sciroppj
Pokusite Dr. OETKER jev pudingov prašek z vani lijevim okusom, s kuhanim sadjem ali s sadnim sokom,
Chiedeteci I noslri prospelti a colori Zahtevajta nas« barvan« prospekta I
OetKe\
Doti. A. OETKER S. A. I. - MILANO.Via Mont« S. Genesio 8
E. Wallace
ROMAN
RDEČI KROG
Pomembno je udaril po listu.
»Pri prvem umoru ste pustili, da je imel vse zasluge za zajetje zločinca Yale. Domnevam, da ste videli Yalea?«
Detektiv je prikimal.
»In kaj pravi on o tem?«
Mr. Parr je v zadregi prestopal z noge na nogo.
»Povedal ml je cel kup neumnosti o temnem, črnem možu, katerega je bolel zob.«
»In kako je	prišel na to?«	je vprašal hitro	upravnik.
»Iz patrone,	ki jo je našel na tleh,« je dejal detektiv	in
nadaljeval:
»Jaz ne dam mnogo na njegovo psiliometrično sklepanje.«
' Upravnik se	je zleknil na	svoje naslonjalo	in vzdihnil.
»Jaz mislim,	da vi sploh ne	daste mnogo na	kako novico,	ki
bi vam lahko služila, Parr,« je dejal upravnik, »in ne zasmehujte Yalea. Ta mož ima namreč nenavadne in svojevrstne lastnosti. Dejstvo, da jih vi ne razumete, pa še ne pomeni, da to kaj zmanjšuje izrednosti njegovih dognanj.«
»Ali mislite s tem reči, sir,« je dejal mr. Parr nekam ugovar-jajoče, »da je že mogoče na podlagi patrone, ki jo ima nekdo ▼ rokah, natančno povedati, kdo jo je imel zadnji pred njim v rokah in kaj je pri tem celo mislil? To je čisto nemogoče!«
»Nič ni nemogoče,« je dejal mirno upravnik. — »Vedo o psihometriji uporabljajo že precej let. Nekateri ljudje so občutljivi za občutke drugih ljudi in so zmožni, da vam povedo o njih najznačilnejše stvari. In Yale je eden tistih.«
»On je bil tam, ko je bil zločin Izvršen,« je odvrnil Parr.
— »Bil je skupaj z Beardmorovim sinom niti sto metrov proč od krajn zločina, pa vendar ni mogel ujeti zločinca.«
Upravnik je prikimal.
»Tudi vi ga niste,« je dejal. — »Pred 12. meseci ste mi pravili o vašem načrtu, kako boste ujeli v past ,Rdeči krog*. Jaz sera se strinjal z vašimi načrti. Pri tem pa se mi zdi, da sva oba le preveč pričakovala od vašega načrta. Morali boste poizkusiti kaj bolj uspešnega. Sicer mi je zoprno, da vam to povem, vendar mi ne kaže kaj drugega.«
Nekaj časa je Parr molčal, nato pa je na veliko upravnikovo začudenje sunkovito potegnil k mizi stol in sedel, ne da bi ga upravnik povabil.
»Polkovnik,« je dejal, »nekaj vam bom povedal.« — Pri teh besedah je bil tako malo podoben samemu sebi, da ga je upravnik ves začuden motril.
»Tolpo Rdečega kroga je mogoče ujeti brez večjih težav. Jaz lahko iztaknem vsakega izmed njih, in jih tudi bom, le če boste dali za to dovolj časa. Toda jaz stremim za tem, da ujamem glavnega voditelja, kajti če bom tega ujel v svojo past, ne bodo vsi njegovi sodelavci več nič pomenili. Da se mi bo pa to posrečilo, mi boste morali dati malo več moči, kakor pa sem jo imel dozdaj.«
»Malo več moči?« je dejal presenečeno upravnik. — »Kaj pa hočete s tem reči?«
»Razložil vam bom,« je dejal Parr in oči’ so mu pri tem še bolj izstopile.
Potem mu je stvar razložil na tak način, da je bil upravnik molčeč in zamišljen, ko je odšel.
Ko, je zapustil policijsko upravo, je Parr odšel najprej v neki urad v sredini mesta.
V tretjem nadstropju se je ustavil pred vrati, ki so vodila v zasebno stanovanje, ki se je odlikovalo po imenitnosti stanovalca. Mr. Derrick Yale ga je že pričakoval. Večjega nasprotja kot sta bila Yale in Parr si ni bilo mogoče nredstavljatL Yale
prenapet, nervozen in občutljiv sanjač; Parr soliden in kremenit, navidezno nesposoben za samostojno mišljenje.
»Kako je bilo z vašim intervjujem, Parr?«
»Ne prav dobro,« je dejal Parr obžalujoče. — »Mislim, da ima upravnik nekaj proti meni. Ali ste vi prišli komu na sled?«
»Zasledil sem tistega moža z zobobolom,« je bil presenetljiv odgovor. — »Ta mož je nek pomorščak, Sibly po imenu, in so ga zadnjič videli v bližini hiše. Naslednji dan, to je včeraj — pri teni se je sklonil in vzel v roko brzojavko — pa so ga aretirali zaradi pijanosti in pa slabega vedenja. Pri njem so našli brzostrelno pištrlo, s katero je, kakor si jaz predstavljam, izvršil ta zločin. Vi se boste gotovo spominjali, da je bila krogla, ki so jo izvlekli iz ubogega Beardmorea. izstreljena prav gotovo iz brzostrelne pištole.«
Parr je samo buljil vanj z velikim presenečenjem«
»Kako pa ste do tega prišli?«
Derrick Yale se je nalahno posmehnil.
»Kakor se mi zdi, vi nimate kaj velike vere v moje psiho-metrične zmožnosti,« je dejal s senco humorja v očeh. — »Toda, ko sem obtipal tisto patrono, sem bil čisto prepričan, da bom prišel na sled zločinca tnko gotovo, kakor ste zdaj vi pred menoj. Poslal sem enega izmed svojih pomočnikov tja doli, da se bo o stvari še bolj prepričal. In glej!« Pri tem je vzel brzojavko v roke.
Mr. Parr je obstal kakor prikovan. Težke gube so mu zmaličile še tisto malo lepote, s katero bi se lahko ponašal.
»In tako so ga ujeli,« je dejal skoraj mehko. — »Sedaj bi pa rad vedel, če je on tole napisal.« Pri tem je vzel iz žepa beležnico in potegnil iz nje košček papirja, ki je bil ožgan, kakor so pričali črni robovi.
Derrick Yale je vse to natančno opazil in mu vzel iz rok ožgani košček papirja.
»Kje ste pa to našli?« je vprašal.
»Ta list sem včeraj izgrebel iz zaboja za nepel.« je delal Parr.
Ljubljanska klavnica in njena moderna ureditev
Nekaj zanimivosti o klanju živine v različnih časih
Ljubljana, 24. aprila.
Ravnatelj ljubljanske mestne klavnice g. Pe-stotnik je že pred desetimi leti napisal ‘prav zanimiv članek o klanju živine in pregledovanju mesa. Člankar opisuje moderno ljubljansko klavnico, ki je za Ljubljano vsekakor velika pridobitev. Ljubljanska klavnica spada brez dvoma med največja mestna podjetja, ki se sama vzdržuje.
Pregledovanju mesa so že stari narodi posvečali veliko pozornost, zlasti še, ker ni imelo ogledovanje samo prohibitiven namen, ampak tudi verski značaj. Stari narodi so klali živino na točno odrejenih krajih. Pri Egipčanih in pri Grkih je bilo dovoljeno klati le v preddvorjih templjev. Meso-gledniki so bili duhovni. Rimljani so klalj na javnih trgih, da so zakol videle tudi množice ljudi. To splošno nadzorstvo je imelo namen onemogočiti, da bi klali bolne živali ali celo prodajali meso poginulih živali.
Posebno v Italiji so bili v 13. stol. take vrste predpisi zelo strogi. Kdor je prodajal meso bolnih živali, j« bil najprej telesno kaznovan, drugič so mu odsekali roko, v tretjem primeru pa so ga obesili. Povsod se pojavijo stroge določbe o mesu in klanju živine. Papež Zaharija je izdal celo določbo, da se sme uživati svinjsko meso in slanina le v prekuhanem stanju.
V Amiensu so imeli že v XIII. stol. javno klavnico. Mesogledniki so bili že strokovnjaki. Nemška državna uprava je tedaj že izdajala posebna določila o uporabi skupnih klavnic, pobiranju pristojbin in drugo. Tako je šlo vse do XIX. stoletja, ko naletimo v Evropi na prve vseobče državne zakone, ki urejajo način zatiranja živinskih kužnih bolezni in določajo obvezen ogled klavnih živali in mesa.
V Ljubljani smo imeli do 1. 1881 le skupno
klavnico za govedo. Bila je zgrajena na kolih nad Ljubljanico v bližini sedanje prisilne delavnice.
Prlma dellattaco d e c 1 s I v o . . .
„Qual’e attualmente la situazione delle Potenze deirAsse? Sotto quali aspe'ti č particolarmente migliorata nel corso degli uiti mi 12 mesi?“ A queste do man de, risponde ampia-mente SIGNAL, la grande rivista illustrata. II lettore di SIGNAL, attraverso esatte informazioni, car-tine e grafici, pu6 formarsi un con-cetto adeguato degli avvenimenti decisivi che stanno per verificarsi.
II segrelo del noovo film a colorl
Che cosa significa „Tecbnicolor“?
, E che cosa „Agfacolor“? Perchfe quest’ultima invenzione tedesca fe di tanto superiore al sistema ame-ricano? In numerose tavole a colori, SIGNAL spiega questo procedimento todesco per cinematografia a colori, il piii semplice.
Pršice in teleta pa so največ klali po večjih mesarskih dvoriščih po mestu. Največ prašičev so zaklali na dvorišču gostilne pri »Štrajzelnu« na Poljanski cesti.
Istega leta je tedanja občinska uprava odprla novo, za takratne razmere čisto moderno klavnico. Da je bila res moderna, priča tudi dejstvo, da so 6i jo prišli ogledat tudi strokovnjaki iz Monako-vega. Kmalu so potem tudi v Monakovem zgradili podobno klavnico, kakršna je bila ljubljanska. Ljubljanska klavnica je bila na istem mestu, kj-er je današnja. Z odprtjem nove skupne klavnice je bilo prepovedano klati živino doma. Klavnični promet je postajal od leta do leta večji. Klavnica iz leta 1881 ni več zmagovala. Slaba stran klavnice je bila v tem, da ni bilo prepotrebne hladilnice. Za Ljubljano je tedaj postalo že namreč katastrofalno pomanjkanje hladilnih naprav. Prebivalstvo je moralo poleti uživati od podgan in muh onesnaženo meso. Mesar ni mogel klati na zalogo, ker ni smel nakupiti več kot pa je preračunal, da bo lahko prodal.
Moderna klavnica je bila v mestu nujno potrebna, prav tako pa tudi hladilnica. Mestna občina je res začela z zidavo. Prenovljena klavnica in hladilnica sta začeli obratovati 1. 1927 Vsa zgradba današnje klavnice obstoji v glavnem iz dveh velikih dvoran: v prvi koljejo gov«do in drobnico, druga dvorana pa je razdeljena na pet delov: iz ohlajevalnice, hladilnice, zmnzovalnice, na-soljevalnice in oddelka za hlajenje slanine. Važen oddelek klavnice je brez dvoma ledarna, v kateri lahko izdelajo dnevno do 10.000 kg ledu. V klavnico je napeljan tudi poseben železniški tir. Klavnica amortizira iz lastnih dohodkov svotj dolg, krije vso ostalo režijo, kakor plače, obratovanje, vzdrževanje naprav in donaša občini še lep dohodek.
Z najmodernejšimi tehničnimi napravami, g katerimi je opremljena ljubljanska klavnica, se je
Pred odločilnim napadom...
»Kakšen je trenutni položaj sil Osi? Pod kakšnimi pogoji se je delno izboljšal v teku zadnjih 12 mesecev?* Na vsa ta vprašanja obšiino odgovarja velika ilustrirana revija SIGNAL. Ciialec Sl GNAL-a si more na-praviti z izčrpnimi poročili, slikami in grafikoni približno sliko neizbežnih dogodkov v bodočnosti, ki se pričenjajo uresničevali.
Talna novega barvastega nima
Kaj pomeni „Tehnikolor“ ? in kaj »Aglakolor*1? Zakaj je ta zadnji nemški izum toliko boljši od ameriškega? Številne slike v barvah, SIGNAL razlaga ta nemški postopek za kinematogralijo v barvah, najenostavnejši postopek na svetu.
Alfrl a r (I c o 11:	Druge	zanimivosti:
Camerati per la vita e per la morte (30 mesi dal diario di una Compagnia di soldati tedeschi) - Come si arri-v6 al Tripartito - La nuova moda a Bedino e a Vienna.
4n pagine con 11 tavole a colori e 75 fotografie.
‘Documentatevi
LEGGENDO
Tovariši v življenju In smrti (80
mesecev dnevnika nekega oddelka nemških vojakov). - Kako je prišlo do Trojne zveze. - Nova moda v Berlinu in na Dunaju.
40 strani z 11 barvastimi slikami in 75 fotografijami.
(Poučujte se
O STVARNOSTI S ČITANJEM
/M
ORATIS: chi non conosce ancora SIGNAL o non lo trova nella piu vicina rivendita, puč> chiederne un numero di saggio all’editore, niedi-ante cartotina postalo affrancata con 30 cent. e indirizzata a SIGNAL presso S.I.S.E., Bologna.
BREZPLAČNO. Kdor še ne pozna SIGNALA in ga ne more dobiti v najbližji prodajalni časopisov, lahko zahteva eno številko za ogled pri izdajatelju potom dopisnice, opi emljene z znamko za 80 cent. in naslovljene na SIGNAL pri S. I. S. E., Bologna.
do skrajnosti olajšal poprej tako težavni mesarski posel. Za podjetne mesarje pa se je ustvarila možnost in pogoj, da svojo obrt lahko razvijejo do najvišje mere. Na ljubljansko klavnico smemo bili meščani ponosni, saj ustreza vsem zdravstvenim predpisom.
Sporočila mestnega prehranjevalnega odbora
Razdeljevanje nakazil in živil trgovcem. Zaradi hitrejšega poslovanja v skladišču mestnega preskrbovalnega urada bodo trgovci dobivali nakazila za moko, riž in testenine od ponedeljka, (27. 4., dalje po sledečem vretnem redu: ob ponedeljkih trgovci z začetno črko A do F, ob torkih od d do J, ob sredah K do L, ob četrtkih od M do O, ob petkih od P do S in ob sobotah trgovci i začetnimi črkami Š do 2. Po nakaznice lahko trgovci pridejo od 8. do 10. ure dopoldne v sobo št. 5 II. nad. stropja Mestnega doma pri vhodu 6 Streliške ulice. Na ta način bo vsak trgovec prišel na vreto za nakazilo prej navedenega blaga po enkrat na teden V Vidmarjevem skladišču v Gradišču pa bo urad oddajal blago po naslednjem razporedu- Ob torkih bodo prišli na vrsto trgovci z začetnimi črkami A do F, ob 6redah G do ob četrtkih K do L, ob petkih M do O, ob sobotah P do S in ob ponedeljkih bodo prišli na vreto trgovci z začetnicami S do Ž. Blago bodo dobili trgovci v skladišču od 8 do 12. ure. Maščobe, sladkdr in milo pa bo razdeljeval urad v posebnem skladišču v Mandeljčevi ulici št. 2 ob Trnovskem pristanu. Vrstni red za to skladišče bo posebej objavljen. Preskrbovalni urad prosi trgovce, naj natanko upoštevajo določene ure, ker imajo uslužbenci nalog, da 6mejo poslovati le po tem razporedu. Vrstni red za vračanje vreč pa ostane nespremenjen.
Drobne izpod visoke Slivnice .
22. aprila.
Malokdaj se kaj sliši v javnosti o naših krajih. Saj se končno tudi res ne zgodi kaj posebnega, da bi morali obveščati preko časopisov, vendar pa je prav, da enkrat tudi javno povemo, kako živimo tu, v cerkniških hribih.
Včasih je pojm »cerkniški hribi« obsegal precej več krajev, kakor pa jih dandanes. S tem izrazom so bili označeni vsi oni kraji v hribih, ki so spadali pod cerkniško občino. Po preureditvi, pred leti, pa so ostale v območju cerkniške občine še samo vasi: Otonica, Podslivnica in Mahneti.
Naši mali otroci hodijo redno v domačo šolo. Le iz Otonioe obiskujejo šolo v Begunjah, oni iz Podslivnice in Mahnetov pa hodijo k Sv. Trojici. Zaradi hude zime, velikih zametov in silnega mraza otroci niso mogli vsak dan narediti tolikšne poti. No, sedaj, ko so vse te težave za nami, bodo pa spet lahko trgali čevlje ali čez kratek čas kar podplate na nogah.
Pogled na naše polje je žalosten. Posledice ztme, ki niso očite samo v gozdovih in vrtovih, kjer je drevje polomljeno in razpokano, so tudi na polju, posejanem z ozimino. Ta je skoraj vsa pognila. Vse njive bo treba preorati. Bi že bilo, 6e bi imeli kakšno drugo seme. Lansko pomlad nam je toča vse potolkla, letos zima vse vzela, tako da upravičeno gledamo z resnim in zaskrbljenim pogledom v bodočnost.
Cesta, ki pelje od glavne ceste v Podslivnico je precej slaba in bi jo bilo treba popraviti. Če drugače ne bo šlo — pa kuluk!
Iz Cerkniške doline poročajo...
Popravljamo. Da bi ne bilo nepotrebnih neprijetnosti, popravljamo naše poročilo, objavljeno
v »Slov. domu« 18. aprila t. 1. v toliko, da fašist g. Bernardini, predsednik Pomožnega odbora v Cerknici, sprejema stranke dnevno od 11 do 12 (in ne od 10 do 11, kot -je bilo pomotoma objavljeno) v prostorih Centra, t. j. v Posojilnici.
Pogozdovanje Krasa se nadaljuje. Da je to delo prepotrebno, o tem ni treba več ne govoriti ne porabljati črnila. Kraški svet, kraški gozdovi, nekoč glavni vir kmečkih dohodkov, so se pričeli silno, prehudo redčiti. Pogled na in v gozdove je bil in je — žalosten. Rane, nastale zadnje čase, deset in desetletja ne bodo zaceljene. Zato se po drugi strani spet dela toliko bolj na novem terenu, na nezaraščeni zemlji. Na več krajih rastejo novi gozdiči, upanje na novo bodočnost. V ponedeljek so spet pričeli s pogozdovanjem na Slivnici. Pri teh delih je zaposleno večje število delavcev vseh vrst, obeh spolov in raznih sposobnosti. Na novo bodo zasadili večje število smrekovih mladik, bržkone tudi borovce, nakar bodo očistili in dosadili še v starih nasadih.
Rdeči križ poroča. Za dopisovanje s Srbijo so-izdani posebni formularji. Zato naj se vsi oni s področja cerkniške občine, ki bi te formularje rabili, čim prej javijo pri tajniku R. K. ali pa v šolski pisarni.
Nov lokal. Pred nedavnim je bil v trgu odprt nov frizerski salon, prav okusno urejen, tako da imamo sedaj 2 lokala. Novi lokal je v Kravanje-
vi hiiši.
»Slovenčeva knjižnica«. Vse že izdane knjige dobite pri g. Ivanu Turšiču.
Ljnbljana
Koledar
Danes, petek 24. urila: Jurij, mučenec.
Sobota, 25. aprilai Marko, evangelist.
Obvestila
Nočno službo Imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmay«r R., Sv. Petra c. 78.
Paketi ca druge pokrajine t Kraljevini la za
Hrvatsko se predajajo v Ljubljani ori carinskem oddelku pošte Ljubljana 2 (na kolodvoru) ob delavnikih od 8 do 11.30 dopoldne. — Pokrajinsko poštno ravnateljstvo v Ljubljani.
Ne odlašajte z oddajo radijskega sprejemnika, ker rok za oddajo čez_ 30. april nikakor n« bo podaljšan. Ne zanašajte še torej na podaljšanje roka, ker bi morali nositi vse težke posledice stroge odredbe, če ne bi oddali svojega radijskega aparata že ta mesec meetni občini v shrambo. — K oddaji prinesite aparat v ne-zabitem zabojčku, da z odbijanjem in zabijanjem ne bo nepotrebnih zamud. Kdor še nima ugodne rešitve svoje prošnje za dovoljenje, da sme aparat obdržati, naj aparat kljub temu prinese, saj ga bo dobil takoj nazaj, kadar bo predložil dovoljenje kr. kvesture in potrdilo, ki ga dobi za aparat pri odddaji od mestne občine. Tiskovine dobite pri vratarju leve hiše magistrata, aparate pa vsak dan sprejemajo komisije brez odmora od 8 zjutraj do 20 zvečer v II. nadstropju stare cukrarne na Poljanskem nasipu št. 40.
Zaradi dodatnih živilskih nakaznic naj stranke ne prihajajo v mestni preskrbovalni urad, dokler merodajna oblast ne objavi novega seznama upravičencev. Zato torej mestni preskrbovalni urad opozarja ročne, težke in najtežje delavce, da bi sedaj s prihajanjem v meetni preskrbovalni urad samo gubili svoj dragoceni čas.
Mestni preskrbovalni urad bo zaradi snaženja prostorov v soboto in nedeljo 25. in 26. aprila posloval samo v najnujnejših primerih, zato naj pa trgovci pridejo po blago že v petek 24. aprila.
Interesenti sa semenski krompir, ki so oddeli prošnje zanj kmetijskemu referentu mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici št. 7. II. nadstropje, soba št 35, naj pridejo po nakaznico zanj z začetnimi črkami priimkov P, R S v soboto 25. t. m., in sicer od 8 do 9 oni z začetno črko P< od 9 do 10 z začetnico R in od 10 do 11 z začetnico S v navedeno sobo.	•
Glede osebnih izkaznic opozarja ljubljansko mestno poglavarstvo vse, ki jih imajo, naj zabeležijo številko svoje izkaznice za primer, da bi jim nakaznica na ta ali oni način zmanjkala ali bi jo izgubili ali bi bila pa tako ali tako uničena. V prošnji za duplikat naj vsakdo navede vedno tudi številko pogrešane izkaznice, kar bo postopek za novo izkaznico pospešilo.
Priianašajte nasadom na Žalah! Ljudje, ki hodijo na Žale, prav nič ne pazijo na prelepo preprogo zelene travice ter jo zlasti okoli kapelic pri pogrebih tako pohodijo, da so lani dvakrat morali vrtnarji travo nasejati in zato tudi pripraviti zemljo. Trava .je neprestano poteptana, da taka nepazljivost in neobzirnost res ne dela Časti ljubljanskemu prebivalstvu, ki bi se moralo na Žalah pietetno zavedati, da so na Vseh svetih vrtu, ne pa na gmajni. Zato Mestni pogrebtiH zavod prav lepo prosi vse obiskovalce Žal, hodijo samo po belih stezicah, naj ne teptajo trave in ne uničujejo nasadov.
Ljubljansko gledališče
Dr/ima:
Petek, 24. aprila, ob 15. uri: Boter Andraž, kv. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol.
Sobota, 25. aprila, ob 17.30: Zaljubljena žena. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol.
Nedelja, 26. aprila, ob 14: Jurček. Mladinka predstava. Izven. Cene od 15 lir navzdol. — Ob 17.30: Vdova Rošlinka. Izven. Cene od 15 lir navz.
Onem■
Petek, 24. aprila, ob 15. uri: Indija Koromandija. Mladinska opereta. Izven. Zeto zrtižane cene od 12 lir navzdol.
Sobota, 25. aprila, ob 15: Don Pasquale. Izv. Znižane cene od 18 lir navzdol.
Nedelja, 26. aprila, ob 15: Sveti Aoton, vseh zaljubljenih patron. Izv. Znižane cene od 15 lir navz.
Pietro Mascagni: »Prijatelj Fric*. Prva slovenska uprizoritev te opere bo prihodnji teden. Delo očituje vse značilnosti Mascagnija, ki ga poznamo kot komponista »Cavallerie rusticane*. Melodioz. nost glasbe, učinkoviti spevi, ritmično zanimivo in orkestralno 6očno zasnovana zgradba dela, 6tavljajo pevce in njihove glasovne zmožnc*ti v ospredje zanimanja. Peli bodo: Suzo Vidalijeva. Frica Franci, cigana Golobova, doktorja Popov, Haneza Dolničar, Federica Kristančič, Katarino PoliČeva Dirigent D. Žebre, režiser R. Primožič, zborovodja: R. Simoniti, scenski načrti po zamisli režiserja inž. Franz.
I
KRIMINALNI ROMAN
S. S. ven Olne
»Iz česa sklepate, da so ji dali morfij v juho?«
Postrežnica je pogledala Ileatha, kakor bi se obotavljala:
»Vsako dopoldne moram prinesti stari gospej Greenejevi dva krožnika juhe, enega zanjo, drugega pa za gospodično Ado. Tako ukazuje gospa. Ko je bila Ada že v sobi pri materi, sem odšla v kuhinjo, da prinesem tista dva krožnika juhe. Ko sem se vrnila, je bila stara gospa spet sama. Zato sem ji dala njen krožnik, drugega J>a sem nesla v Adi no sobo in ga postavila na mizico pri postelji. Vsekakor se je morala Ada takoj vrniti v sobo, jaz pa sem šla gor v svojo sobo, da končam z delom za gospo.«
»Potem je Adina juha ostala tam kakšno minuto ali dve,« je nadaljeval Vanče.
»Nc več kot dvajset sekund. Bila pa sem ves čas v bližini vrat, ki so bila odprta in bi bila lahko slišala vsak najmanjši šum,« Očividno se je postrežnica skušala opravičiti pred posrednim očitkom, da svoje službe mor da ni vestno opravljala.
»Pa niste videli na hodniku nikogar, razen Ade?«
»Prav nikogar, razen dr. Von BIo-na, ki si je oblačil površnik.«
»In je potem hitro odšel iz hiše?«
»Takoj.«
»Ste videli, da je šel skozi hišna vrata?«
»Ne, tega nisem videla, toda oblačil si je površnik in se tudi že poslovil od stare gospe in od mene.«
»Kdaj je to bilo?«
»Ne več ko dve minuti prej. Odšel je iz sobe prav tedaj, ko sem jaz nesla tja juho.«
»In niste opazili, da bi se bil Si-bilin psiček sukal okrog njega?«
»Ne, toda čisto zanesljivo tega ne vem.«
Vanče je umolknil, Markham pa je nadaljeval z zasliševanjem.
»Koliko časa ste še ostali v svoji sobi potem, ko je gospodična Ada klicala?«
»Dokler me ni Sproot obvestil, da me dr. Drumm Fnka.«
»Koliko časa pa je poteklo medtem?«
»Dvajset minut ali kaj malega več.«|
»Da,« je dejal Markham, j>otem ko( je nekaj minut mirno kadil, »strupa ji ni bilo mogoče zadati na kak drug; način kot z juho. Vrnite se k dr. Drummu in mu povejte, da čakamo nanj.«
»Vrag jo vzemi,«_ je zagodrnjal za njo Heath. »Najfooljša ženska, kar jih imamo, pa še ta se je dala sramotno izigrati!«
»Tega ne morete trditi, gosipod narednik,« jo je branil Vanče. »Ostala je na hodniku le nekaj sekund, toliko, da je jx>klicala gospodično. In če morfij ne bi mogel priti v juho danes do-I>oIdne, bi se to zgodilo jutri ali jx)-jutrišnjem ali pa pozneje kdaj.«
Molk, ki je potenj nastal, je prekinil dr. Drumm, mož krepke postave ter na pogled mlad in bojevit. Zadovoljno se je usedel in si obrisal čelo z velikim svilenim robcem.
»Pravo srečo je imela, da se je rešila. Bil sem sam pri oknu, preden je to opazil IIemimesey.^ (Hemmesey je bil tajni policist, ki je stal na straži v hiši nasp+oti Greenejevim.) Jaz sam sem videl, kako so se spustile zavese. Pograbil sem svoj kovčeg in v trenutku sem prišel. Ma.jordom me je pričakoval. Nisva izgubila niti minute časa. Vrl dečko je ta majordom. Že na prvi pogled sem takoj razumel, da ne gre za nič drugega kot za morfij. Nobenih težav, nobenih krčev. Dekle je bilo mirno in modrikastega obraza Zelo 1 'oliko ie riihada. Pogledal sem ji zenic«
v očeh: značilne rdeče pike! Nazadnje nisem več dvomil! Poklical sem po-strežnico	in se	lotil dela.	Ni	mogoče
reči, kaj	bi se	zgodilo, če	ne	bi bila
jiomoč takoj na mestu.«
»Zelo smo vum hvaležni, gospod doktor,« se je zahvalil Markham, »in morda ste viprav vi pripomogli k temu, da razvozlamo to skrivnostno spletko. Kdaj lahko govorimo z vašo pacientko?«
»Jutri	zjutraj prav gotovo.	Gospodična bo	danes	še ves dan	omotljena.
Zato ne bi bilo pametno, če bi jo že danes zasliševali.«
»Odlično, gosj>od doktor. Postrežnica pa je govorila o nekem krožniku za juho...«
»Diši po morfiju!«
Ko je dr. Drumm umolknil, je prišel po hodniku Sproot in odprl vrata. Trenutek zatem se je prikazal na pragu salona Von Blon Globok molk, ki je sledil običajnim pozdravom ga je vznemiril.
»Se je kaj zgodilo?« je vprašal preplašeno.
»Da, gospod doktor,« je odvrnil Vanče. »Ada je bila zastrupljena z morfijem. Doktor Drumm ji je takoj prihitel na pomoč ...«
»In Šibila?« je nadaljeval Von Blon z neko tesnobo v srcu.
>Dobro se počuti.«
Vzdihnil je kakor da mu je odleglo in je kar padel na stol.
»Povejte mi.., kdaj je bil zločin odkrit?«
Dr. Drumm je že hotel spregovoriti, a ga je Vanče prehiteli.
»Takoj nato, ko ste danes dopoldne zapustili hišo. Strup je bil zadan v juho, po katero je strežnica šla v kuhinjo.«
»Toda... to je vendar nemogoče! Saj sem vendar vprav tedaj šel iz sobe, ko jo je strežnica prinesla Sam sem jo videl, ko je stopila v sobo. Kako je mogel strup...?«
»Oprostite, gospod doktor, »te šli morda potem, ko ste oblekli površnik, še enkrat nazaj v prvo nadstropje?«
»Jaz ne!« je ostro odvrnil Von Blon. »Takoj sem se odpravil «
»Potem, ko je postrežnica poklicala Ado?«
»Da, dobro se spominjam. Posfrež-nica je odšla na hodnik klicat Ado in ta je takoj prišla.«
Vanče je kadil dalje, medtem pa skrbno motril preplašeni zdravnikov obraz
»Niti na misel mi ne pride, da bi bil brezobziren ali celo hudoben, toda zdi se mi, da je ta va« obisk ...«
Von Blonov obraz je postal mračen, ni pa bilo na njem niti sence kakšne zamere.
»Res je to. toda vse od tedaj, ko so strupi izgiBili iz mojega kovčka, sem neprestano v silnem strahu pred nesrečo in mislim, da me zato ne more nihče grajati. Kadar se znajdem v bližini te hiSe. mi žilica ne, da mira, da Dfi bj stopil notar.«
rrfe žalost in veselje: :.v.:
j | ; | j Risal Joie Beranek rnrrr Besedilo priredil Mirko Javornik
ID
fitim
' ?
V
» ... Poglavar se je držal od sile čemerno, kakor da bi se mu bilo ponoči sanjalo o sami hudobi. Dojgo me še pogledal ni. Potem me je premeril od nog do glave in me v slabi španščini vprašal, kaj znam. Morda je mislil, da sem krojač ali čevljar...«
m
\
V
«11«'
W
m
566.
»... Popraskal sem se po glavi in mu smeje odgovoril, da nisem rokodelec. Glavar mi je io zameril in me dal iakoj odgnali v majhno sobo, podobno beznici ali vinski kleti. Nekdo mi je prinesel orodje, podobno metli, ter mi velel, naj brlog počedim...«
567.
»... Če nisem bil dosti priden, me je koj doletela bunka. Mojo obleko, orožje in denar si je prisvojil glavar. Že drugo jutro sem videl, kako stopa po dvoru v mojih hlačah in drugem. Hlače so bile dosti prekratke za njegove noge, pa to ga ni nič motilo...«
Čangkajškova prestolnica čungking
kakor jo je videl urednik lista »Neue Ziircher Zeitung«
0 sedanji prestolnici Čangkajškove Kitajske, t Čungkingu, ponatiskujejo iz turinske »Stampe« tole izvirno poročilo, ki ga je napisal nek urednik časopisa »Neue Ziircher Zeitung« po svojem poletu iz New Delhija (Indija) v Čungking ter ga svojemu listu brzojavil sredi letošnjega aprila:
Čungking je bil delno razdejan že desetkrat. Kitajci so ga obnavljali na vedno bolj preprost način. Zdaj je dosežena že skrajna meja, pod katero ni več mogoče iti. V Čungkingu ni nobene hiše več, ki je ne bi zadela vsaj ena bomba. Prostorna stanovanja so izginila in povsod vidiš samo še kupe razvalin.
Obramba pred letalskimi napadi je eno glavnih vprašanj, s katerimi se bavijo v mestu, kjer se življenje delno odigrava pod zemljo. Rotacijski stroji in iinotipije časopisov so v podjemskih kavernah, izklesanih v živo skalo, v podobnih podzemskih zavetiščih pa imajo svoje zaloge tudi trgovci. V svoje trgovine prinesejo le toliko blaga, kar ga lahko prodaijo v enem dnevu ali celo v nekaj urah.
Po čungkinških ulicah ne vidiš avtomobilov. Po njih vozijo počasi le rikše. Pred vojno je bilo življenje v Čungkingu zelo poceni, -zdaj pa bo cene raznemu blagu naravnost astronomsko visoke. Pol
kilograma sirovega masla stane na primer 150 lir, par svilenih nogavic 900 lir, ličilo za ustnice 200 lir, amerikanski radijski aparat pa kar 2000 dolarjev.
Ženske so se začele spet zelo preprosto in čimbolj praktično oblačiti. Opažajo se pojavi socialne revolucije. Strokovni delavec in kuli, ki vozi rikšo, zaslužita dosti več kot pa na primer kak vseučiliški profesor ali pa kak državni uradnik. Toliko zaslužijo ti navadni proletarci, da si lahko privoščijo včasih tudi to razkošje, da po-kade kakšno cigareto ...	i
Da bi omilila spločno bedo (omenjeni časnikar je opazil povsod v Čangkajškovi Kitajski silno bedo), vlada deli med najrevnejše sloje riž zastonj. Za uslužbence in njihove družine so bile ustanovljene tudi skupne kuhinje. V državnih prodajalnah dajejo po stalnih cenah za življenje najnujnejše potrebščine. Z vsem ostalim blagom pa uganjajo veliko špekulacijo.
V Čungkingu ni niti gledališč niti kinematografov. Tudi starih navad, ki so jih Kitajci imeli pri pbiskih, ter velike gostoljubnosti ni več. Vsak mora varčevati s svojimi zalogami, s katerimi še razpolaga. — Vojna traja na Kitajskem zdaj ie pet let.
Elektron in hidronalij - dvoje novih čudes
Nemška kovinska industrija skuša v vedno večji meri nadomestiti železo
z lahkimi kovinami
V naslednjem prinašamo zanimivo poročilo iz Berlina, ki govori o najnovejših uspehih na polju kovinske industrije ter v zvezi s tem omenja neko novo čudovito kovino, ki so ji dali ime »elektron«. Berlinski poročevalec piše:
Nemška kovinska industrija skuša vedno bolj nadomestiti železo z lahkimi kovinami domačega izvora, kakor na primer z aluminijem in magnezijem, kakor tudi z novimi zlitinami. Med temi zadnjimi sta zlasti dve, ki postajata čedalje važnejši. To sta »elektron« in »hidronalij«. Kemično podjetje »I. G. Farben« ima posebno delavnico, v kateri izdelujejo elektron. Ta nova kovina, zlitina, ki ji tvori podlago magnezij, ima to dobro stran, da ni samo silno lahka, pač pa tudi zelo odporna in trpežna. Svojstvena teža elektrona je 1.8, dočim znaša svojstvena teža čistega aluminija 2.7.
2e nekaj časa uporabljajo kovino elektron pri izdelovanju letal. Ker je skrajno lahka, jo celo lahko uporabljajo za izdelovanje letalskih motorjev in dnigih letalskih delov. Mimogrede naj omenimo, da so bili razni deli motorjev »Issotta-Fra-schini 750«, a katerimi so bila opremljena tista letala, s katerimi je poletel Italo Balbo na svojo
slavno pot čez Atlantik, tudi ie iz nove kovine elektron.
Danes v Nemčiji v vedno večji meri uporabljajo elektron, zlasti še za izdelovanje pletilniških strojev, optičnih aparatov, mehaničnih in električnih strojev ter predvsem za izdelovanje avtomobilov.
Isto pravijo tudi o tako imenovanem »hidro-naliju«, ki je spojina aluminija in magnezija. Poleg tega, da je tudi ta kovina zelo odporna ter silno lahka, ima še to lastnost, da ne zarjavi. Spričo teh lastnosti je zelo primerna zlasti izdelovanje ladijskih trupov, ki so izpostavljeni razjedanju po morski vodi. Spodnje dele vodnih letal, zunanje motorje na ladjah in podobno, danes izdelujejo v veliki meri že iz hidronalija.
Pred kratkim je zavod za preskušanje letal v Berlinu naredil tale poskus: Za 96 dni je potopil ploščo iz hidronalija v vodo, ki je vsebovala 3% soli. Dočim se pri navadni aluminijasti zlitini že po 46 dneh očitno pokažejo znaki kemičnega razkrajanja pod vplivom slane vode, hidronalijaste plošče slana voda ne načne. Ta čudovita kovina ostane vedno popolnoma nespremenjena.
Zvonik zgrmel na cerkev
Po naravnost čudežnem naključju se je rešilo smrti 50 otrok
Nenavadno težka nesreča se je pripetila pretekli ponedeljek v Francolinu pri Ferrari, nesreča, pri kateri pa je po naravnost čudežnem naključju ubežalo smrti petdeset otrok, ki so se pripravljali na prvo sveto obhajilo.
Nad omenjenim krajem je v ponedeljek divjala silovita nevihta z gromom in bliskom. V zvonik tamkajšnje župne cerkve je nenadno udarila strela s takšno silo, da se je zrušil in zgrmel na cerkev, in sicer na sprednji del, kjer je bil glavni oltar, zakristija in kor.
Le nekaj trenutkov, preden se je pripetila ta huda nesreča, je klečalo pred glavnim oltarjem 50 otrok, župnik Giovanni Stegani ter kaplan Ti-ziano Oderzo. Ti otroci so se pod vodstvom obeh duhovnikov pravkar pripravljali na prvo sveto obhajilo, ki naj bi ga v kratkem prejeli, ter so pred oltarjem opravljali še nekatere molitve.
Komaj pa so vstali izpred oltarja ter skupno odšli v malo učilnico, da jim kaplan razloži pomen zakramenta, ki ga bodo prejeli, je cerkveni stolp
že treščil z neznansko silo na cerkev in jo huda razdejal. Župnik je v tem trenutku ravno prižgal lučko pred oltarjem Matere možje Prav v bližini tistih petdesetih otrok so zgrmele na kup razvaline. V cerkev je priletel tudi zvon. V silnem 6trahu so se otroci skušali čimprej rešiti na prosto, in vaščani, ki so nesrečo takoj opazili so jim tudi brž prihiteli na pomoč; Po čudežnem naključju pa so ostali vsi do zadnjega nepoškodovani. Popolnoma cel je ostal tudi tabernakelj, v katerem so bile posvečene hostije. Uničenih pa je bilo mnogo dragocenih cerkvenih predmetov, med njimi blesteči lestenci in nekaj krasnih hipov in podob. Popolnoma razdejan pa je tudi kor.
Škodo cenijo na približno 200.000 lir. Na kraj te nenavadne nesreče so prihiteli hitro tudi reševalci ter tehnični strokovnjaki, ki so brž ukrenili vse potrebno, da se ne bi oodrl še ostali del stolpa. Zanimivo je, da je v tisti zvonik tudi že pred nekako dvajsetimi leti udarila strela in ga poškodovala, čeprav ne tako hudo kot zdaj.
Tudi godba je lahko učinkovito zdravilo
Zato so po raznih bolnišnicah uvedli radio ali vsaj gramofon
Znano je že, da glasba lahko v precejšnji meri lajša bolečine bolnikom, in v več primerih se je tudi že zgodilo, ;da je ta ali oni bolnik celo popolnoma ozdravel samo zato, ker je na bolniški postelji lahko poslušal godbo. Pri tem je namreč skoraj čisto pozabil na svojo bolezen in na druge skrbi, ki so bile z njo v zvezi.
Vprav zaradi tega čudovitega učinka glasbe na bolnike, so v številnih nemških bolnišnicah in kli-
V Evropi je preveč žensk
Samo Bolgarija in Irska imata moških več
Po zadnjih številčnih podatkih ima Evropa 524 milijonov prebivalcev, od katerih je približno 254 milijonov 910.000 moških in 269,046.000 žensk. Evropejk je torej kar celih 14 milijonov več kot pa Evropejcev. Na splošno je skoraj pri vseh narodih tako, da imajo ženske večino, ponekod celo precejšnjo večino, vsaj med evropskimi narodi. Le dve državi tvorita v tem oziru izjemo. To sta Bolgarija ih Irska. Tam je, kakor se vidi iz zadnjih statističnih podatkov, moških le več kot pa žensk.
nikah — kakor pravi poročilo iz Kolna — namestili radijske aparate ali vsaj gramofone ter jih zvezali s posameznimi bolniškimi sobami. Pa ne samo v Nemčiji, tudi drugod so uvedli to novost po bolnišnicah. Da pa bolnikom hrupna radijska ali pa gramofonska godba ne bi šla preveč na živce, so pri vsaki bolniški postelji namestili slušalke, da prenos ne bi motil še drugih, za katere takšna godba ni primerna.
Zelo izpopolnjene takšne naprave imajo na primer v neki večji bolnišnici v Kolnu. Celotna naprava obstoji iz radijskega sprejemnika, radio-gramofona in mikrofona. S to centralo je zvezanih kar 54 zvočnikov, pri katerih se jakost glasu lahko primerno uravnava. V gotovih primerih so jih nadomestili celo s slušalkami Da godba res blagodejno vpliva na bolnika, bo zelo verjetno držalo, biti pa mora seveda primerna, če ne, se utegne zgoditi, da gfc še bolj razburja in mu krade živce.
Umetniške razglednice
si oglejte v
PAPIRNICI LJUDSKE KNJIGARNE
Pred škofijo 5 - L|Ubl|{)llQ - Miklošičeva c. 5
lil id
J. RENARD
ROMAN GRDEGA OTROKA
Uši.
Brž ko prideta Feliks an Korenček iz zavoda sv. Marka, jima pripravi gospa Lepicova kopel za noge. Po treh mesecih st« je že potrebna, zakaj v zavodu si nikoli ne umijeta nog. Sicer pa tega tudi noben člen prospekta ne predvideva.
»Gotovo imaš črne noge, ljubi moj Korenček!« pravi gospa Lepioova.
Točno je uganila. Korenčkove noge so vedno bolj črne kot Feliksove. Le zakaj? Oba živita drug ob drugem, ob isti hrani, v i6tem zraku. Feliks po treh mesecih res ne more pokazati belih nog. Korenček pa — po lastnem priznanju — svojih sploh ne pozna več.
Sramežljivo jih potopi v vodo in ravna pri tem spretno kakor cirkuški slepar. Kar n,e vidiš jih, kako zlezejo iz nogavic in se pridružijo nogam brata Feliksa, ki zavzemajo že vse dno v šiknfu. Kmalu se raziprostre plast nesnage kakor prt po'štirih strašanskih stopalih.
Gospod Lepic 6e sprehaja po svoji navadi od enega okna do drugega. Prebira trimesečna poročila svojih dveh sinov, zlasti uripombe, ki jih je zapisa! sam ravnatelj.
O Feliksu piše: »Lahkomiseln, toda bister. Bo izdelal.«
O Korenčku pa: »Se odlikuje, kadar hoče, toda noče vedno.«
Misel, d« se Korenček kdaj odlikuje, je družini v zabavo. Ta hip drži Korenček roke prekrižane na kolenih, namaka noge v ,vodi in mu je, ko v devetih nebesih. Čuti, da ga gledajo. /,di se jim skoraj grši, ker so mu temnordeči lasje tako zelo zrasli. Gospod Lepic sovraži čustvene izlive, zato izraža svoje
veselje nad svidenjem s sinom tako. da ga draži. Ko odhaja proti oknu, krene Korenčka s prstom po	uhlju. Ko	se	vrača,	ga
sune s komolcem. In Korenček	se veselo	reži.
Nuzadnje mu zarijp roko v njegove kuštre in poka z nohti, kakor bi ubijal uši. To je njegova najljubša šala.
Ko pa to pot prvič seže, zares stare uš.
»Ah! Dobro meril!« pravi.	»Nisem je zgrešil.«
In medtem, ko si nekako	s studom	obriše prsta	v	Koren-
čkove lase, dvigne gospa Lepioova roke kvišku:
»Saj 6em slutila!« pravi potrto. »Moj Bog! Pri nas smo vendar čisti! Ernestina, teci brž po skledo za umivanje, deklič, to bo delo zate!«
Ernestina prinese skledo za umivanje, gost glavnik, kisa na krožniku in lov se začne.
»Počeši mene najprej!« vpije Feliks. »Prepričan sem, da sem se jih nalezel od njega!«
Besno se praska po glavi in zahteva vedro vode, da bo vse utopil v njej.
»Pomiri se, Feliks,« pravi Ernestina, ki rada ustreže, »nič te ne bo bolelo.«
Zaveže mu prtič okoli vratu in kaže prav materinsko spretnost in potrpežljivost. Z eno roko brska po laseh, v drugi nalahno drži glavnik in išče. Nič se ji ne zdi za malo, nič je ni strah, da bi 6i še sama nabrala lazic.
Kadar reče:	»Spet	ena!« zacepeta Feliks v škafu in grozi
s	pestjo Korenčku, ki	molče čaika, da pride vrsta nanj.
»Midva sva opravila, Feliks,« pravi Ernestina, »imel si jih samo sedem ali	osem.	Preštej jih, Korenčkove bomo šteli.«
Ko potegne	prvič	po Korenčkovi glavi, jih že zajame	več
kakor jih je bilo vseh skupaj pri Feliksu. Ernestina meni. da je naletela na gnezdišče, pa je le na slepo srečo zajela iz mravljišča...
Vse obstopi Korenčka. Ernestina si prizadeva. Gospod I.epic drži roke na hrbtu in zasleduje delo, ko da je samo radoveden tujec. Gospa Lepicova jokavo vzklika:
»Oh! Oh! Saj bi bilo treba lopate in grabelj!«
Feliks čepi in vrti skledo in prestreza uši. Padajo vanjo, zavite v ^prhljaj. Razločno se vidi, kako migajo z nožicami, podobnimi odrezanim trepalkam Ubogljivo 6e sučejo po skledi in v kisu brž poginejo.
Gospa Lepicova: »Zares, Korenček, ne razumemo te več. Pri svojih letih, kot velik dečko, bi moral zardevati od sramu. Odpuščam ti umazane noge, ker vidiš morda šele doma vso nesnago na njih. Toda uši te žro, pa ne zahtevaš, da te pregledajo gospodje v zavodu, in poveš sam, da bi poskrbeli zate. Razloži nam, te prosim, kakšno veselje imaš nad tem, da se daš žreti pri živem telesu. Krvave kuštre irnaš.«
Korenček : »Glavnik me je razpraskal.«
Gospa Lepicova: »Ah! Glavniki To je torej zahvala za tvojo1 sestro Ga slišiš, Ernestina? Mehkužni gospodič se pritožuje nad svojo frizerko. Svetujem ti, dekle, da pri priči pustiš tega prostovoljnega mučenca, naj ga žre njegov mrčes.« .
Ernestina: »Končala sem za danes, mama. Počedila sem samo v glavnem in bom jutri prebrskala drugič. Ampak zdaj si bom pa privoščila malo kolinske vode.«
Gospa Lepicova: »Ti pa, Korenček, odnesi skledo in postavi jo na vrtni zid. Naj gre vsa Vas mimo, da te bo sram.«
Korenček vzame skledo in gre ven In ko postavi skledo na sonce, se vstopi za stražo zraven nje.
Stara Marija Nanetta pride prva mimo. Vsakokrat, kadar sreča Korenčka, se ustavi in ga opazuje s svojimi kratkovidnimi in hudomušnimi očmi, ipiga s svojo črno avbico in se dela, ko da ugiblje, kako je z njim.
»Kaj pa je to?< pravi.
Korenček ne odgovori. Starka se skloni nad skledo.
»Ali je leča? Primaruha, slabo vidim. Peter, moj sin, bi mi moral kupiti naočnike.«
Otipava s prstom, kakor bi hotela poskusiti. Jasno je, da ne razume.
Za Ljuflsko tiskarno * Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelji lat. Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisu« oe vračamo — »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ob 12 — Me. aeiu naročnina 6 lic. za inozemstvo 15 lit — UredniStroj Kopitarjeva ulica 6/111 — Uoravat Kooilukv« ulica fc. JJnb Liana — Jelelon ttev. <0-U do ifi-nš — Pod minica j Novo mesto