38. številka Trst v torek 7. februvarja 1905. Tečaj XXX. HT Izhaja vsaki dan. I adi ob nedeljah in premikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. Posamične Številke se prodajajo po 3 novč. (6 gtotink) ▼ mnogih tobakamah v Trstu in otolici, Ljubljani, Gorici, Celii. Kranju, Mariboru. Celovcu. Idriji, Petru, Sežani, Nabrežini, Novemmestu itd. Oalase in narofbe sprejema uprava lista ..Edinost", ttllea Gfonrio Galatti St. — I/radne ure so od 2. pop. do S. ZTe*er. — Cene oglasom 16 »t na vrsto petit; poslanice, smrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON Štev. Ili7. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč t Naročnina znala za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo Da uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. x8. Ptošno-hranilnični račun št. 652.S41. ■ "J (Brzojavne vesti). General Steielj. CARIGRAD 6. General Steselj dospe ^emkaj dne 23. t. m. z 200 častniki iz Port Ar:urje. Petrr grajski odposlanec se mu jutri odpelje nasproti do Port Saida. Vesti iz Liaojana. PETROGRADG. Petrograjska brz. £gen-tura poroča iz Sujuguaa od 5. t. m. : Kakor zagotavljajo kitajska poročila, se nahaja v Liaoj&nu le orožnikov in redarjev. Okolo :»0oškcdovana ter zamore na dan prevažati 10 vlakov na vse strani. Vsak vlak ima 40 voz. Diuga železniška črta Jaiu-Li£ojan ni še drgradjene. Kakor se zatrju e, 6e':ma zgraditi paralelno s to železnico druga ozkotiraa železnica za Konjski obrat. Poročila iz Tokija. TOKIO ♦ ">. 1 radno se poroča: V okolici liangtuaa je mirno, izvcemši, da §e Rusi marljivo utrjujejo. Dne 4. t. m. so Rusi napadli H: t tj t *u ter so se prihodnjega dne umaknili proti severu. Dne 4. in 5. je rusko :>»pništvo obstreljevalo Mahnaošan. Mali od-leiki ruske pehote so napadli tukaj Japonce, tc3 metrov«, je umrl na kongestiji možganov. Poročilo generala Kuropatkina. PETROGRAD 6. (Uradno) General Kuropatkin je sp ročil »včeraj : Neki ruski oddelek Je prodrl v Santaitse, 12 verat južno-vit eno od Sitonitaja ter je pregnal japonsko pehoto iz Santaitse in Saodanecga. Naše z gube >=o neznatne. Nadelje je Kuropatkin včeraj sporoč i : Sovražnik je iz Keanhuntse Tataja potisnil naprej več baterij, kar pcmenja, da prično •Jar onci ofenzivo. Naše topništvo je pričelo streljanje ter je odbilo Japonce. Brzojavne vesti. v Profesor Riehter. <;RADEC •'». V&eučiiiščni profesor dr. rd li chter, cei akademije znanoeti, je Avstrijska zbornica. DUNAJ 6. Po prečitanih dosih vlogah so minister za uk in bogočastje, minister za notranje stvari in voditelj pravosodnega minist. odgovorili na več interpelacij. Mi nit ter notranjih stvari je odgovoril na inteipelacijo po'1. Daszvnskega glede na dogodke v Rusiji. ^ Ko so še govorili poal. F resi, Stsrnberg in Pernerstoifer j 9 zbornica prešla na dnevoi red ter razpravi ala o prvem čitanju rekrutne predloge. Prihodnja seja jutri. Knez Ferdinand pot nje t Berolln. SOFIJA 6. Na novo vabilo cesarja Viljema odpotuje danes po noči knez Ferdinand v Berolm, Voivodinja Klementina, obe hčeri kneževi in njegov brat princ Fdip Koburžki potujejo ž Djim do BudimpesLe ter se o i tod podajo v Mentone. Ministerska kriza t Srbiji. BELIGRAD 6. Ministeratvo Paš čavo je podalo kralju svojo ostavko. BELIGRAD 6. Minister*tvo Paš-čevo je utemeljilo s tem svojo demisijo, češ, da je kraljev privatni tajnik, Balutšic nadaljeval svoje napade proti miniaterstvu. Temu nasprotij se tukaj naglasa, da je Balutsic prekinil svoje zveze z dvorom, torej da ee ima smatrati kakor zasebnik. Kralj je za popo-iudne sklical pred^ed-tvo skupščine v palačo. Kakor se sedaj govori, ni kralj vsprejei demisije Pašičevega kabineta ter isto radi motivacije, čes, da 7lada odstopa radi dvornih spletk, odklonil. Sedaj ee vrsi posvetovanje ministrov. BELIGRAD C». (Jugosl. kor. biro.) V skupščini je nacijonakc Ribarac vložil interpelacijo, v kateri zahteva pojašnjenja radi gonje, ki jo je proti vladi povel kraljev tajnik BalutVc glede vprašanja o posojilu in o nakupu brzostrelnih topov. Predsednik skupščine je odgovoril na interpelacijo, da je vlada že včeraj podala ostavko, ki jo je kraij vspreje1, ker je sam umešan v berbo prot: vladi. Ali ker vživa vlada popolno zaupanje skupščine, postavi se gotovo vsa Srbija na njeno stran, da se miadi srbski parlamentarnem resi vsicsga vmešavanja od vzgoraj. Saje skupščine so odložene do sestave nove vlade. Kraij je danes ponudil sestavo kabineta ministru notranjih stvari, Prtt:cu, česar pa isti ni vsprejei. Ob štirih popoludne je bil Pas'ć pozvan v kraljevo palačo. Vepeh ni ša znan. Ni izključeno, da bo razpnš^ena skupščina ter da se razpišejo no»e volitve. Avstro osrrska in Srbija. BKLIGRAI) G. Avstro-ogrska je odpovedala Si bij i trgovinsko pogodbo in konvencijo o živinski kugi za dne 15. febru vsr a. PODLISTEK. 122 Prokletstvo. ns.ri roman Avgusta Šenoe — Nadaljeval •r. dovršil I. E. Tomić. Prevel M. C—6. ===== Kra jevci smo — je nadaljeval Živan — ali tmo tudi svobodni pošteni ljudje .0 ne dfij&mo se klat brez potrebe, ampak nraoimu kri za svoje h.še, žene in otroke. Z1 nje dajani) tudi srce. Kapetan Lučenac je p dkupil sodrgo, ki mma doma, a na to ga ;e naščuval, veste-li Kdo ? Grga Prišlin, ca- krvnik, ki ga je škof izpadi), ker je vaš »rvnik. V jezi radi tega dela na to, da bi Gričan: .n Kapiteljci razbijali glave med aeboj. To vam je jeza. I a varajo vas. Da, ii.tr. ob zori odide kralj Karlo, ali ne odide rez vojske. Miadi Paližna ne odide pred d j tu, marveč ob enem žnjim, ker so v Ka I :«i u zvedeli, kaj namerja Lučenac. Poj te ! Dvignite kopje! Zažgite Kapitelj ! Izgubita le neumno s veje glave ! Dajte, da vam zažgo vase hiše ! Idits ! Storite, da se povrne leto, ko je pod plamenom pala nemška vas v pepel. Zakaj stojite bled , zakaj zijate na me"? Glava vam je na kocki, prodani ste. Ljudje ! Ali ne vidite sedaj, da stojite na takem ledu ? Vrzite t > orožje na tla. Tudi vaSfga sodnika in vaše s .-etovalstvo so hoteli podkupit: na beanilo, ali sodnik jih je zavrnil, ker je poštena g'ava. Kdor je človek, naj se le odnesa na svoj dom, naj miruje, dokler ga ne pozove svetovalstvo ! Ali Bte fcčuli ? — Živio Živan ! je zakričal čevljar Sta-bel, to je čl »vek, drugi pa ao (lopovi. Zrna-mili so nas na led. Aj, je nadaljeval zasu-kavši rokave, podkupiti so nas hoteli. Podkupimo jih sedaj mi! Aj, Paviša, kje si ? Kje si učitelj? je skočil čevljar. L jp! Bratje, d9jte j h ! — Dajmo jih ! je zakričala večina in v bipu eo se z ba i na mojsterskih ramah Pa- Naša „trmoglavost". n. »Piccolo« bi hotel dokazati neko inkon-sekvenco v nastopanju tržaških Slovencev ob vseučiliškem vprašanju. To svoje prizadevanje je oprl na dejstvo, da so se slovenski svetovali v mestnem zboru tržaškem Rvojedobno brezpogojno (aenza condizioni o limitazioni) pridružili zahtevi večine po italijanski univerzi in da so Ee glede zahteve, da bodi v Trstu sedež italijanskemu vseučilišču vzdržali glasovanja le zato, ker Italijani odrekajo slovensko ljudsko šolo v Trstu. »Piccolo« prikazuje, oziroma tolmači stvari drugače, nego so bile in &o. Tižaški Slovenci so elej ko prej za to, da doba Italijani svoje vseučilišče. To je bilo in je tudi danes njihovo principijelno stal šČe. Iz dejstva pa, da so se tedaj glede sedeža vzdržali glasovanja, se ne daje sklepati na nikako inkonsekvenco, oziroma na kako navskrižje med tedanjim in sedanjim vedenjem tržaških Slovencev. Slovenci smatrajo zahtevo po italijanskem vseučilišču kakor povsem opravičen kulturelen postulat. Povsem krivo je, ako hoče italijansko glasilo trditi, kakor da so S9 Slovenci vzdržali glasovanja glede sedeža edino le radi slovenske šole, in ako hoče s tem vzbujati mnenje, da bi bili glasovali za Trst, ako bi se jim zagotovila ljudska šola! Oni so se vzdržali glasovanja glede sedeža edino zato, da bi stvar ne zadobila videza kakor da Slovenci načelno nasprotujejo tej kulturni zahtevi Italijanov, ki jo smatrajo opravičeno. Niso hoteli kaliti enoglasnosti. Takov pomen in nam?n je imelo njihovo tedanje postopanje in lahko rečemo, da je bil to čin redke obzirnosti in noblese Slovencev do Italijanov. S tem, da se niso izrazili glede sedežn, so na eni sttani hoteli preprečiti takov videz, a na drugi strani so eebi vendar zagotovili popolno svobodo glede nadaljnjega )astnega postopanja. Iz dejstva, da se kdo ni izrekel ne za, ne proti kaki stvari, more le kakov p'cBolovski sofist izvajat', da je bil — zc ! Tudi se niso slovenski zastopniki s svojim tedanjim postopanjem čisti nič vezali glede vprašanja, kakova bodi uredba italijanskega vsenčilišča, ako isto pride v Trst. Oni so se izrekii le za pravo Italijanov, ni jim pa bilo na mislih, da bi se 3 tem odrekali svojemu pravu v me9tu tržaškem ! Neresnica je torej, izrečena zavestno in drzno, ako »Piccolo« trdi, da je sedaj prvikrat, ko trdimo, da Italijani ne morejo za htevat" univerze po lastnem pravu. Mi nismo tega trdili nikdar in ne trdimo sedaj. Višek — lažnjivosti pa je, ko se laško glasilo povspenja do trditve, da mi ne priveščamo Trstu časti in koristi, ki bi mu jo donašala univerza. Gori že smo povdarili, da smo odločno z« to zahtevo Italijanov, in eino tudi za slučaj, da pride italijanska univerza v Trat! Seveda to le v toliko, v kolikor je to kulturelen postulat Italijanov. Cut po samo- viša, učitelj in zdravnik, mabaje z rokami po zraku, a po njihovih plečah, rebrih in gls.vah so padale, podobno toči, pesti ob kriku množice. — Tu ti ie podkupnina! Na, cekin, Paviša ! Lop ! Danes je š.ba naša, he, učitelj ! Tu imaš medicinec, lop! Udri ! in nesrečne žrtve so se zvijale, hrešče in kricaje, pod ljutim mlatenjem prevarjenih ljudij. V hipu je skoč:l Stabel in odprl vrata, pa je zakričal — v sneg jih dajte ! Jezne roke so neusmiljeno prijele Pavišo, da je kakor strela iz-letel skozi vrata v sneg in zopet so zamahnile roke po šolniku, ki se je prevrnil pred vratmi v jamo. — Še zdravnika! je zakričal Stabel in šor Cavagnoli je skočil v zrak, na kar je bil spoštovani zdravnik v hipu pred hišo na trebuhu, globoko v snegu, ter je začel kopati z nogama ter posezati z rokama. — Male de t ti ! Maledetti! Ca ni ! Ca ni ! Cani! ohrani in najopr&vičeneji egoizem pa naB silita, da napenjamo vse svoje sile v to, da ta kulturelni postulat ne postane Italijanom politična pridobitev, ki bi nas ubijala, da nam italijansko vseučilišče ne postane v nevarnost za politični in narodni obstanek našega življa v Primorju ! Garancij zahtevamo proti tej veliki, življenski nevarnosti. Brez takih garancij bi imela italijanska univerza pomen velike politične pridobitve, pred katerim bo izginjal kulturelni moment ! Zato naštevamo tudi pogoje, pod katerimi jedi-nimi bi mogli privoliti v ustanovitev vseučilišča v Trstu ! Rusko-japonska vojna. (Dopis iz strokovnjaškega peresa.) Trst, 6. februvarja 1905. Danes je že 12. dan po račetju iznenadne ofenzive Kuropatkina z njegovim desnim krilom preko črte reke Hunho, Betsia—Da-vanganpu proti levemu boku in hrbtu štirih japonskih armad Nogi, Oku, Nodzu in Ku-roki, zbranih severno od reke Taitsiho in južno od reke Šaho. Skrajno desno rusko krilo stoji še vedno pri Saimatsi (15 km severno-zapadno od Liaojana na pot Liaojan-Sinmintin). Od tu gre ruska ofenzivna fronta podolgoma ob rečenem potu preko Labutsi-Landungon—Heikontai—S a n d e p u — Čan-tanhovan (3 in pol km vzhodno od Šantana) — potem v severno-zapadni niieri, kjer za-devlje na rusko severno fronto, to je, lOverst zapadno od železniške postaje Šaho, ali 8 km zapadno od Liošipu. Na tej črti se vrše od 26. januvarja boji z menjajočim se vspehom. To je ruska tienzivna fronta nad 30 km širine, katere najzapadneja točka je Santan-henan (3 km vzhodno Šantana, na vzhodnem bregu reke Hunho). Ta zadnji kraj leži ravno v sredi imenovane ofenzivne fronte desnega ruskega krila vzhodno od doline ob reki Hunho. Ta kraj je, kakor se vse zdi, prehajal iz ene roke v drugo, a je bil, glasom poročila Kuropatkinovega, dne 3. fobruvarija zopet vzet ed Rusov. Sploh se vrše na vsej fronti vsaj praske. In odkar je, par dni sem, v Mandžuriji ugodneje vreme, postajajo boji vedno huji na imenovani ofenzivni fronti desnega ruskega kriJa. Iz včerajšnjih vesti iz japonskega glavnega stana je razvideti, da vihra boj na Viej ogromni fronti preko 2C0 km širine, najhuje pa na gori omenjeni, 30 km široki fronti ob Hunho na levem boku in za hrbtom japonske armade. Tu so posamični boji, začenši od meči patrulj do infanterijakih divizij. Glasom istih vesti iz japonskega glavnega stani gradijo Rusi, radi lagljejega in hitrejega prometa, železnico za vojsko do pred tVonte do Sandepu se svojim desaim krilom inje rečena železnica /e izručena prometu. Tu je takoj najbolji dokaz, da Rusi res hočejo resno groziti japonskemu levemu krilu, — Gričani! je zakrival Stabel, sodnik in Živan sta naB rešila velikega zla. Bili smo osli. — S ava šolniku ! Slava Zivanu ! — S.ava ! — Položite orožje! Vrzite proč pro'ilećo podkupnino! Razbijte vrče ! Pili smo strup. In ljudje b) začeli lomiti kopje in meče, metati zlati denar na tla, a vrči za vino so treskali ob zid, ob stebre, in na tla na tisoč kosov. Kričaje v noč je četa obstopila Živana in sodnika, klicaje ju je odvedla na dom v mesto. Tomaž je zaklenil vrata. Smejaje se je zmignil z rameni in šepnil : — Da, da, osli Bte ! Pometali ste cekine ! Ha, ha, ha ! Dobro ste storili, osli. Vsaj ostane za-me to peklensko zlato. Potem je pokleknil in jel pobirati razsuto zlato po mokrem podu. * * * (Pride Pe.) da -e bolo Jim motno b:>lj uveljavljali luii za hiši. Zdravnik in usmiljena sestra sta ob nje-hrbtom Japoncev. g°vi postelji. V neki drugi depeši omenjenega Vojne železnice ta hrbtom kake velike Usta pa ee glasi, da je rana resneje naravi se polagajo kakor zahteva potreba, radialno in paralelno k fronti. Te pa le tam, kjer je pr čakovati daljšo dobo porabljanja od ettni lastnih čet in neovirano od strani •ovr, pa Dogodki t Rusiji. Nemci imajo alevečega publicista v osebi Maksa Hardena. Ta mež je že vali ko trpel zaika med vso odločilno operacijo. Ker i tU(j] ^ je5ah sa svobodnostne ideje. Vzvišen i je — kakor javlja tudi Ojama sam — je wrej Maks Harden nad vsakim sumom, da bi b 1 nazadnjak in da bi hotel braniti g ri rečeni oien^ivni izpad ruskega desnega krila tapričel z najmanje 7 divizijami in-taaterije, v času od 24. januvarja do 1. fe-bravarja, mi postaja vedno jasneje pred očmi, da m v kratkem času vprizori napad z najmanje Pi enkrat toliko ruskih čet (skupno 500.000 mož, t>00 topov m 20—:>0.000 sabelj) v imenovani ctfiizivni fronti od zapada proti levexu boku in hrbti Japoncev. In sicer to »dI šai smeri proti S nmintin— Liarjan kakor glavni Črti operacijske baze. To črto treba tudi preskrbeti z vojno železnico od Sinmin-tins t a do fronte, tako, da se bo moglo Živila iz K.tajske, ki pr hajajo po železnici Tienčin-S cm ntin za rusko napadalno četo, pošiljati iz S nmintina, kakor glavnega skladiščs, na fror t i in da bo s tam it*k že preobremenjena ruska dovozna črta Harbm—Mukden vsaj nea»i.ko razbremenjena. Iatotako bi se morali — če se to ni zgodilo — zvezati z vojno železnico S nmintin in Mukden, kakor sem se že ali prikrivati kakova nasilja, bodi ruska, bodi katera druga. Ali Harden je tudi človek, kateremu je resnica nad vee. Gnan po tem svojem resn'coljubj« je mož priobčil v svojem listu »Zukunft« članek o degodkih v Petro-gradu, v katerem neusmiljeno biča lažnjivost in nesramnost, s katero so rusoiobi neznansko pretiravali, oziroma pačili resnico glede postanka krvavih dogodkov v Petrogradu. Kar so pisali razni listi o teh dogodkih, tega da ne more verjeti nit! kakor četrtošolee. Štrajk je navstal — pravi Harden — ker se podjetniki niso hoteli pogajati s ptujimi zastopniki njim sovražne organizacije, temveč so se hoteli pogajati le z delavci. Vlada se je vedla nevtralno in je bila — ker Rusija ni še v območi kapitalizma — prej pripravljena postaviti se na stran delavcev. Vlada je eicer mirno gledala, kako so štrajkovci pretepali one, ki so hoteli delati, in kako so z nasiljem nike v vseh jugoslovanskih centrih, pa jej bo možno hitro in zanesljivo obveščati jugoBlov. in drugo časopisje o Tseh važnejših dogodkih na slov. jugu in na ta način bo vpoznavala Jugoslovane med seboj in obveščala severno-slov. in tuje časopisje o pravem in resničnem stanju na s!ov. jngu. A delovali bo tudi v tej smeri, da aainteresuje evropsko javnost za težko borbo, ki jo vodijo za svoj obstanek nesvobodni Jugoslovani se svojimi nenormalnimi tlačitelji. V strankarskih in Bpornih vprašanjih med Jugoslovani ostane »Jugoslovanska korespondencija« vsikdar objektivna, ker bi v nasprotnem slučaju izgubila svoj splcšoo-jugoslovanski značaj. To je v kratkih potezah začrtan nje program. zadnj č izrazil. Tudi od Sinmintina preko te poslednje tirali iz tovarn. In to tudi iz takih, ki ni došla iz njih nikaka pritožba in kjer ni bilo nikakega konfl kta med gospodi in hlapci. Tu pa je prišel manifeet, ki ga je sestavil Bvečenik Gapon. Car bi moral, ako noče pokazati strahopetneža in Blabotneža, ob določeni uri pričakovati delavce v svoji zimski palači, pegnati bi moral bando urad dniških sleparjev in podeliti ustavo. Za njegovo osebo se je zagotovljala varnost. Harden vprašuje: bi-li mogel kateri vladar slediti temu kliku, ako ne misli odstopiti še istega dne ?! Govorilo se je, da carja ni v palači, da ga niti ni v mestu. Zastonj. Sprevod se je razvrst i. Na Vasiljevem Ostrovu, v mestnem delu tovarn je vojaštvo zaprlo mostove in ceste, ki vodjo v notranje meBto. Množica se ni dala zadržavati. Gapon je korakal spredaj s križem. Neki nemški tovarnar, ki je gledal iz tovarne boj na ulici, piše Hardenu : »Že prejšnjega dne eo delavci razbili lesene ograje in hišna vata, so zasedli rusko amerikansko tovarno za gumi, katere voditelj je živel z 8000 delavci v nekaljeni slegi. Drugod so pogasili kotle in so delavca b poleni pognali iz tovarne. Sedaj se je videlo na rudečih zastavicah napisa : »Doli z avto- j kracijo«. Brzojavni dragi so bili izpodžagani, prodajalnice in stanovanja op'.enjena. Mncžica je bila večkrat pokvarjena s signali in slepimi salvami, po mojem mnenju je vojaštvo prepozno poseglo vmes. Na Nemškem ne bi bili { tako dolgo čakali. Iz uat mnogih delavcev sem čul pozneje, da Be le ne bi bili ume-šavali tudi dijaki (od katerih eo bili posamični preoblečeni v svečenike!) Ti in pa ropajoča Bodrga so nam vse pokvarili. Kdor le količkaj pozna razmere — v Petrogradu jako potrebujejo dobrih delavov vseh branš in dobivajo ti prav lahko prav dobrega zusiužka — ne dvomi, da je bila ustaja delo anarhistov in revolucionarnih dijakov. Ravno delavcc nima tu razlogr. za tožbe prot. vladi«. Harden zaključuje: Tako mi piše očividec Če tudi piše s stališča stanovskega interesa, ali kar je 6t oril Gapon, to je bil očiten upor, ki bi bil v vsaki državi, k^ima vojaštvo, dovel do cestnega boja. Mari niso leta 1848. streljali tudi na Dunaju in v Berolinu ? Ali so možje komune (v Parizu leta 1871.) bolje postopali s svojimi sovražniki? Ali ne bi morda v premogovnikih ob Ruhri (na Vestfalskem, kjer je sedaj veiik štrajk) tekla kri v hipu, čim bi štrajkove'. — in naj b: bilo to tudi -brez političnega prevrata — g in ili le z enim pr-Btom proti delavcem, ki nočejo delati, ali ako bi celo razdevali stroje ? ! Tako sodi pravico- in resnicoljub Maks Anš: jun v Betsia bi se morala zgrad ti stranska vojoa železnica kakor dovozna črta za desno kr. i« menovana ruske izpadalne črte. « »Jih 20.0« »0—.'»0.000 jez lecev bi moralo v » tf aflju z glavno izpadalno fronto Betsia-Dav&nganpu delovati na železniško črto Liaojan-Kajeov razdirajoče in ovirajoča za ja;.<>n-ko armado, ter bi se morali giede svojega dovoza bazirati na železnico Tienčin-Ickav in na črto ob reki Ljaoho. Najbolj občutljivo za sedanjo japonsk0 armado bi bilo prekinjenje (razrušenje) črte Kajčov—Hajčvan, in pa zaplenjenje oziroma ud o e japonskih zaleg v In&avu, Njuč-vanff i, Hsjčenu in Dašičanu. Ako bi se po-sreČ 1 > Kurop .tkinu, da v tem mesecu vzame i kaje in ee s primernimi močmi i adrž-ti vse dovoze v tem prostoru, potem • •i hi j smatrati trma do Ovama kakor iz-giiij ic. Na vzhodu nnežaiki in sovrtžaik v t? lo h pozicijah — na zapadu japonska armada oojeta od m« enih sovražnih sil — na jugu pre r^iod glavno japonsko dovt/anje — a na sevtru ob reki Sah > najmočneje bo v ražne pozicije : ob takem položaju ne bi Ovami pač preostajalo druzega, nego da poskusi zadnji obu; n izpad na katero-koli stran, da bi p (te-n — reši v š čast orožja — na odprtem sneženem polju položil orežje. /' ito bi bilo želet , da bi fcavalerija vspe.šoo izvršila operacijo proti imenovanemu etapnemu štiri kotu. S tem bi bilo severno od L a aaa got jvo prihranjene mnogo krvi Ruaov in Ja;»oncev. Da ni ruska kavalerija — ievzeaši slučaj, ko e neka pairulja doe 3. lebruvarja razpr-š ia ne s i moat južno od Liaojana — od 24. januvarja wm poskusila še nič podobnega v označesem velikem obsegu : vzrok temu utegne biti v ojetrem mrasu. Pričakovati pa je t?ga veak h;p. Današnje oficijelne vest: Kuropat-kin ve javljajo, da so ruski oddelki ca skrajnem levem krilu dne 3. t. m pregnali sovražnika iz vasi Tsiantšsn n Siaeir. Pognali da so Japonce v tak Leg, da so ti poslednji ostavili vse svoje mrtve in ranjene. Zavzetje Tsian-tsana pomeoja napredovanje Rusov iz njih dosedanjih pozicij za kak h .">0 km proti jugu na potu Saimatai—Fen~*engvan. Po takem so Rusi sedaj gospodarji ob gornjem in srednjem toku reke T<-it»iho (v črti Santeiatsi—Sasir-I dianšan-Frtant^iao). Kraj Tsianšan je velikega pomena, najvažneja točka glede bjdoče otenz.ve Rusov na črti S.nmintin—Saimatei henčengvan. Ta k«*aj je eredotočje, petero prometnih poti. Od teh vodijo 3 važne poti Harden. In komu naj verujemo preje : ali proti Vidžu (ustje reke Jalu, na meji Koreje). Tudi današnje večerne vesti poročajo, da je na desnem ruskem krilu velik mraz, vsled česar se vrše le manje praske. teneral Mišeenko ranjen. Glasom neke depeše »Novoje Vremja« je bil ranjeni generalni adjutant Miščenko temu mučeniku za svobodnostne ideje, ali pa čifutakim lažnjivesm in brezvestnežem ? ! „Jugoslovanska korespondencija". Ako se hofejo Jugoslovani v istini ujediniti in skupno delati za boljo, skupno bodočnost, morajo se najprej v poznati med seboj, ker sedaj tega posnavanja ni. Mi smo se doslej o najbližjih svrjih bratih informirali iz dne januvarja odveden v Mukden. Ra- J tujega, sam sovražnega časopisja in da Be n ia ga je krc trlja v levo nogo pod kolenom, cdpomore temu nedostatku, osnovana je >Ju General se pofut debro t€r biva v posebni goalov. korespondencija«, ki ima svoje dopis Domače vesti. »Na Osojah«. Minolo nedeljo je naše >Dramatično društvo« pod režijo marljivega g. Jaka Stoke upriaorilo prvikrat Mosentha-lov ljudski igrokaz »Na Oaojah«. Po dolžnosti kronistov moramo najprej zabeležiti, da je bila vdeležba zelo častna, in to tem bolj ob sedanji obilioi predpustnib priredeb, kar nas čim dalje bolj utrja v prepričanju, da Be je pri nas ustvarilo in se dalje mtvarja stalno gledališko občinstvo. A to je odločilne važnosti za razvoj našega »Dramatičnega društva« in njega priredeb. Kar se tiče uprizoritve te igre, moramo, ako uvažujemo vseskozi diletantski okvir, — igralno in tehnično osobje in režijo--vspeh označiti zelo povoljnim,, ako abstrahiramo od gotovih nijanB v afektu in konkretiziranju kakega višega psihologičnega razpoloženja, kar zamore izvesti le umetnik in more diletant le markirati. Občinstvo je izražalo svojo zadovoljnest b tem, da je opetovano, po posamičnih dejanjih, izzvalo igralca na oder. Nositelji glavne ideje in dejanja igie : Marijana (g.a Ponikvarica), Valentin (g- **+)> Matija (g. I. Štoka) in A n a (g.a Štuiar.ca) so sestavljali precej jasen enaemble ter se \rlo podpirali drug druzega in se jim je videlo, da so ee toplo uživeli v svoje uloge; če sem in tja njih čutatvo ni prišlo do pravega in primernega izraza, moramo staviti to pač le na račun pomanjkanja tehnike in rutine, katerima pa je neizogiben pogoj : zietematičen teoretičen pouk. Marijani, ki je bila kaj dobra v izražanju mehk h čutatev, bi bili želeli v gotovih momentih več rezkosti po zahtevi položaja, — Toplo čut-stvo na eni strani, a pomanjkanje tehnike v imražanju istega smo opažali sosebno na Valentinu. Videio se mu je, da je res igral s čutatvom, ali giede kretnje in tona je bil često v zadreg*. V navdušenju postaja preveč deklamatoričen. — V ulogi Matije treba razlikovati: pijanca-propalico, cinika in člo veka, ki je provcročitelj in žrtev zla. Svojstvo pijanca ni prišlo do pravega reelnega izraza. To pa je menda pripisovati sicer hvalevredni bojazni, da ne bi pretiraval, kar se jako rado dogaja ravno v takih ulogah. Kakor cinik je našel prave tone in prava naglašenja. Kar se tiče tretje strani te uioge, je g. Stoka dosegel, kolikor sploh more doseči diletant. — Ani smo že parkrat očitali, da kaže premalo čuvBtva v mehkih momentih. To pot smo opažali z zadovoljstvom, da ee je jako poboljšala v tem pogledu. V Čuvstvih, v katerih Ana v tej igri prekipeva fekozi in skozi, je pogajala primerno modulacijo, ki je dobila svoj višek v sklepnem vskliku. Pomanjkljiva pa je bila v pasivni nemi igri. Naj pomisli, da je ona važna oseba tudi tedaj, ko drugi govore in ima biti ona refleks učinka besed partnerja. Posebno pa bi priporočili tej vrli igralki, naj ne postsja tu pa ta tam — pretiha. — Župnik (g. Udovič) in kotlar Si cenec (g. Mihaj-lov c), oba umerjena tipa, bolje drugi, nego prvi, sta nas na sploh jako zadovoljila. Uvažila pa naj bi, da je včasih manje — več ! Končno se posebno spominjamo mlade moči, g.ce J ano ve, ki si je v ulogi »velike dekle« Mrete pride bila vseobče pri poznanje se svojim krepkim, zdravo samozavestnim in konsekventnim igranjem. V njeni igri ie res življenje. In če bo napredovala tudi odslej, kakor je do sedaj v le par nastopih, je bo lahko veselo »Dramatično društvo« in občinstvo. Oatali igralci so se dobro prilagodili ca-loti igre in igralcev ; posebno ljubka in izra-eita je bila to pot M i c i k a (g.ca Odi-nalova). Z uprizoritvijo tega igrokaza je naše »Dramatično društvo« zopet pomnožilo serijo »ljudskih iger«. Ta vrst dramatičnih proizvodov ni samo zelo pristopna širšemu občinstvu, ampik je tudi najbolj primerna za začetek resnemu stremljenju dramatičnega društva. Ker je naše društvo tekom svojih uprizoritsv takih iger dalo dokas, da je v njem možnosti in Bpcsobnosti, nam to utrja nado, da se bo moglo počasi — in ziatema-tično lotevati tudi težavnejih nalog. Jezikovna enakopravnost na cerkvenih oblastih. Lavantinska (mariborska) škofija je izključno slovenska, izvzemš; tistih par mestec na Spodnjem Štajarskem, kjsr je pa ludi lep odstotek Slovencev. Duhovnika nemške narodnosti pa ga menda ni v v>ej škofiji niti enega. A na ordinarijatu te škofije cvete nemško uradovanje, kakor da je isti kje sredi Nemčije. V »Domovini« čitamo, kako je britko vzdihnil neki župnik-narodnjak. Vrgši pred svojega goBta par listov in knjig, je menil : Sami smo krivi . . . PerBonaletand, Verord-nuDgsb:;1tter, razna naznanila, da se je v škofiji zgodilo to in to, da ee je oddala ta in ta župnija, vse je v blaženi nemščini . . . ! Danes bi lahko zasedel knezo-škoiijsko stolico v Mariboru pristen Nemec ; ne našel bi nobenih težkoČ, saj je že vse tako lepo pripravljeno za . . . Nemce »Domovina« stavlja mučna vprašanja : ». . . po katerih načelih, v čegav prid in — od kedaj se tako kršijo narodne pravice?« Od kedaj ? Naš odgovor : Ni ga več — Slomšeka, tega blagega dobrotnika in raš3it-nika Slovencev, njeg«, ki je bil velik ne le po vrlinah svojega cerkvenega dostojaoatva, ampak tudi po svoji ljubezni in svoji skrbi za napredek in razvoj lastnega naroda. Ako bi ga kdo danes vzdramil iz večnega spanja, ako bi pokojni škof danes vstal iz groba, in ako bi videl, kako ee germanski duh širi tam, kjer je nekdaj vladala njegova roka in oplojevala se svojimi deli duševni razvoj vsega naroda slovenskega — zazeblo bi ga v dušo in zajokal bi se in b solzami bi ee povrnil v grob. Dopisnik »Domovine« sa je dotaknil kočljive točke, ki je res marsikje v vir naši stagnaciji, ko pravi, kako se razne osebe — in sicer slovenski sinovi — odlikujejo z raznimi križci in se jim pridevljejo razni naslovi: »T oda vladni križ ni bil nikdar Kristov križ!« Dopisnik zaključuje : »Nemcem na ljubo se je že toliko storilo, vendar to ni prineslo ne spoštovanje, ne koristi katoliški stvari. Ali pač? Ali je naša nespametna prizane§ljivost — toda kaj prizaneslivcst ! nespametna naklonjenost napram Nemcem, ali je kaj omejila pročodrim-sko gibanje, ali je pospešila razvoj nase stvari v naši deželi ? Shod v Mariboru je priča. Pa to nas ne spametuje. Nasprotno! Zdaj se prestavi kakšnega lozino iz Laškega trga, zdaj zopet se pokliče koga na odgovor radi narodnega delovanja itd. itd. Skupnih slovenskih stvari niste nikdar podpirali. Skoraj smo prepričanj, da ee stvari v dogledne m času ce epremene, t^da svarimo resno, da ne bo prepozno !c Franeoščina In angleščina na gimnazijah. Te dni je na Dunaju pod predsedstvom deželnega šolskega nadzornika St. Kappa zborovalo več uglednih avstrijskih šolnikov, da se posvetujejo, da li bi ne kazalo uvesti na gimnazijah francoščino ali angleščino kakor obligaten predmet? Po temeljiti razpravi 33 sklenili soglasno, da naj se deluje na to, da Ee eden teh jezikov uvede na gimnazijah kakor relativno obligaten predme t. Iz malega raste veliko ! Ko so se pied desetimi leti naši somišljeniki in prijatelji lotili dela na trgovskem polju, ki je bilo, lahko rečemo, nekako najbolj zanemarjeno, si gotovo niso mogli predstavljati, da nav-etane čez deset let iz malega kroga trgovskih pomočnikov moSno trgovsko izobraževalno društvo, ki bo imelo svoje lepe prostore, kjer se lahko shajajo gospodarji in uslužbenci, kjer se skrbi za pouk in zabavo. »Trgovsko izobraževalno društvo slavi torej letos desetletnico narodnega združenja, narodnega delovanja ! To desetletnico ho5e tudi častno praznovati in slaviti. V to svrho je društvo najelo veliko dvorano v tržaškem »Narodnem domu«, kjer bo imelo svoj veliki trgovski ples, ki se bo vršil dne 26. februvarja 1905. Začetek ob 9. uri zvečer. — Uver^eai, da tržaški Slovenci poznajo važaost tega društva, pr čakujemo, da se udeleže v velikem številu, da pokažemo sv^tu, da j« v Trstu tudi naš; ga življa, ki se zaveda svoje naloee. L mrla je v Gorici Rozina Poniž t'»pr ga gospoda vodniškega uč.telja v pokoja Senediks Poniža. V Gorici je umrlo v minolem mesecu ll»i oseb; to je ea Gorica tako v so ko žte v.lo, kakoršnega ni bi!o od Uta 1S91, ko je razdejala prcič influeaca po mesta. Takrat je umrlo le '.Hi oseb, letos torej 20 veS. Vse gorške bolnišn ce so polne bolnikov. Hozarjl pridejo v Gorico meseca aprila. Gor ^ei magistrat išče za n'e primerne proste r«. Tečaj za krojaee In i-evJjarje ▼ fto- riei. V eredo je bil po inicijativi društva za po? s pese vanje obrti otvorjen v Goric tečaj za krojače, ki bo trajal do 11. msrca t. L Pou5uje g. M. Kune iz Ljabljane. V tečaj za čevljarje, ki se je otvoril v soboto jo inicijat vi gori omenjenega društva, (»e je vpisalo 3*3 čevljarjev. Kaj pomeni to i Pod tem nas'ovom piše »Siovenec«: »V kostanje vike in sodnij ekem okraju so dobili župni uradi za mesečne izcaze mrtvih in nezakonskih za tekoče leto samo nemške vzorce, ko so mico'a leta imeli zgolj slovenske!« Bedaka, ki je na plesno vabilo ("italijansko) neke tukajšnje skupine delavcev na-p »al razne leške oslarije in to izpostavil na Samomor. Včeraj v jutro ob 8. uri se je ustrelil z revolverjem v desno eecce na svojem stanovanju, o6-letni Josip Dali' Armi. DiU' Armt je bil že 5 let blagajniSar pri tramvaju. Stanoval je z družino (žena, 24 letni sin Ivan Karol in 23 letna hči Lucija) v IV. nadstropju hiše št. 43 na Corsu. Včeraj v jutro ob rečeni uri je šel na stranišče in kmalu potem je žena njegova zaSula strel iz revolverja. Poklicala je takoj eioa in hčer in vsi trije sfcupaj eo podrli vrata stranišča ter našii očeta oziroma soproga ležečega v krvi na tleh. V desni roki je še tiščal revolver, a z rane na desnem sencu mu je curljala kri po obrazu. Poklicali so takoj zdravnika s* zdravniške postije, ki je tudi takoj prišel, a ni mogel c praviti niSesar druzega, nego kostatovati smrt nesrečneža. O vzroku, ki da je privel nesrečaega moža do samomore, se govori mej ljudstvom o nekei defravdaciji, in sicer z± svoto 40.000 do 50.000 kron. Na ravnate j *tvu tramvajske družbe pa trdijo, da je pokojni Dali' Armi puet 1 vse v najpopolnejšem redu. Pokojni je bil doma iz Martelage blizu Benetek. Še en samomor. V I. nadstropju hiše št. 21 v ulici della Barriera vecchia ima svojo trgovino s pohištvom g. Doreghini. Zadnje brzojavne vesti. Dogodki na Ruskem ■trdno.) Čpirit za terJiT m^ec 4t>.«5 za mireč 1^50 rt maj-avguuat 44.— ;a september - december 3 >.50 I trdno). Sladkor surov 88° uao nov 33l/4-397., trdnoi be' za tekoči meaec 435g za marec junij 41% za PETROGRAD 6. Iz Kališa javljajo, da maj-avgnst 44*'., za ofctober-jan. 3:,-, t dno, J J.imi «■ rafinir»r «b-„—77 Vreme: meg a. eo delavci zopet šli n. delo. Trgovina s* zaklanimi prašiči. Iz Jekaterinoslava poročajo, da ao de- je bu0 prpeHaa.h na tnkajfia- lavci tiskarn, vslužbenei lekarn in vslužbenci , trg 72 z»klanh prešifev. Cena I. vrsti K tramvaja zopet pričeli delati. 1 120. Prodalo se je vre. Vprtštpja veliko, a Iz Lodza brzojavljajo, da je več delav žal premalo bUea. cev tovarne Geiner prišlo delat, ne da bi Pekarnain sladcicarna z lastno tovarno bi Škotov jim to branili štrajkovci. Na spopadu med ^ • ^ • delavci in kocaki sta bila en kozak in en J OSI D Jf l • 6UB6 delavec ubita in 15 delavcev ranjenih. TRST - ulica Molin Grande št. 32 - TRST _ - , , , . , , . 3 krat na dan svež kruli, raznovrstne moke prvih iržasba iredentovska afera pred dunaj- ogrskih mlinov, fine vina v buteljkah, sladeiee itd. skimi porotniki. , Sprejemu naročbe za sladeiee. DUNAJ 6. Pred tukajšnjim sodiščem se je vršila razprava v znani tržaški irreden- j tističoi eteri proti 22-letnemu diurnistu tržaškega mestnega magistrata, Feliksu Vidusso radi zločina motenja javnega miru po £ 65. kaz. zak. Obtoženec je bil oproščen z 0 proti 3 glasovi zlooioa motenja javnega miru, krivim spoznan pregreška ščuvanja z 10 proti 2 glasom ter je bil obsojen na en mesec strogega zapora. lr»r.t.!» okni kJT* DomHM • onrn»*«n|«m Uydrowe žitne kane POSKUSITE' ep. vtore* c-jjc»0|n&. °oi:n. S ac OOtllltJ 4 K £f> h Ir.ncO. DOMAČI PRIJATELJ" l.tOOf Hti.4-> "-*fc*tntL Zj'ćrciJ Iciirne Jifat taC* Vre?a-l 'IU Borzna porodila dne 6 februvarja Tržaška borza. _ , Napoleoni K 19.10— 1913—, angležke lire K-- Kakor uradn ca je bila pri'njemu v službi d0—.—, London eratek termin K 24030—240l75 31 letna D jena vdova Bradaschia, stanujoča Francija K 95.50-95 75, Italija K 95^-55 60 uprava »ivlmostu. .. . _ J _ , , - . i italiianaki bankovci K ——.—. Nemčija K v ulici Canova st. y. o.noči okolu t. ure m 117.35—117.60, nemški bankovi -- Vnaiom se oc^a Pa Pro(^a nova ndJOlll p 7 sobami, kletjo, 1 kuhinjo in dvoriščem. Hiša je pripravna za vsako obrt ter se nahaja v sredi vasi Gorjansko in tik eeste Nabrežina Komen. — Naslov pove avstrijska ednotna renta K 100— 100.30 ogrsk kronska renta K 98.10 40. ftalijanata rent« » 103. V* 103.3/4 kreditne akcije K $76.--678.— državne železnice S 649.-- 65 2 — Lombarr'i i? 9U.—, Lloydove akcije K 700.--710 — Srečke: Tisa K 334.---339 —. vredi^ r: 476.- do 436.-, Bodenkredit 1880 K 307.— 318 —, Wo ■ denkredit 1889 K 298.— 308—. Tnrakt, K 133 — Dunajska borza ob 2. uri pop. nemudoma sedel v kočijo ter se odpeljal na označeno mesto. A ko je prišel tja, ga je g. pol je pa Dijana se samomorilnim namenom izpila precejšnjo množino karbolne bislice. vratih krčme >Ademo de Franzc — svetu- 1 K<> j« g- Doreghini kmalu za tem prišel na jemo, naj bo ob sličnih bedastih prilikah:sled njenemu blaznemu početju, je še* naglo zelo previden, ker, ako bo zasačen — se v bližnjo mirodilnico goepida Kuber-ja, od_________ mu bo s aba godila. Ko bi bil Lah pisal io ! Ki«r j« telcfuničaim potom poklical na pomoč | do"l35.— Srbske —.— do — — ikšiljal Slovence v Rusijo, bi mu toliko ne ' zdravnika se zdravniške postaje. Ziravnik je hn^a nh zamerili, ali da si kak slovenski odpadnik upa kaj takega — je to že več nego be- (jtgto» Doreghini vsprejel na posebno surov način. Seja širšesa odbora za veliki Ciril-1 Psovati je začel njega in društvo »Guardia ^j^^^^J^fo 3 Metodijski ples bo d ne S. in ne 9. t. m. rnedlea* s psovkami »ladri«, .aBsassini« itd., češ, da zdravnika predo'go ni b 1 >, kamor je bil pozvan. Da pa to ni ras, govori ja?no vsa mino lost te človekoljubne institucije, ki je že toliko nesrečnežem rešila življenje in katero marsikdaj le preveč zlorabljajo za vsako malenkost. Poleg tega je pa tudi dotični za Rendezvous mladine bo VELIKI PLES 25. t. m. Državni dolg v papirju „ r. « srebru Avstrijska renta v zlatu „ n kronah 4°L ob i', uri zvečer v jedilnem salonu hotela »Balkan' ter se vabijo vsi gg. odbornik', da -e prav gotovo iste udeleže ter svoje prijate e — Boodbornike opozore na to sejo. Odbor. Poziv ! Przvali smo bili že nešs trgovce, obrtni se itd., da ee iglass pri našem poobla „ 3 V, kronah 4°/( Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini včeraj 100.60 100.60 119.60 100.30 91.80 118.8T 98 30 89.40 1630.-677.25 •240.42 117.35 23.F0 19.12 96.50 11 34 danes 100.60 100.60 119.75 10030 91.75 118.05 98.30 89 40 16Ž5 - -676.— L'40 35 117.30 23-gO 19.12 9S 50 11.34 — „SANUS" — novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsed. 9 C. COMINI, Trst Barriera 2S jt Velikanski prihranek se zadobi s kurjavo štedilnikov 1*11 pečij, ako se rabi L' Rntracit (p°sebna z"amka> r t" t i_ j p snik, ki govori jasn >, da zdravnik oi mudil eccu, g. h. Kravosu v »Delavskem pod-1 r l, , , n . 1 čaea. Zapisnik se glasi: Poziv: ob i. uri 48 p rnem društva«, ki vsprejema oglase, ki se » , - ^ . . ... ..... , rp , ,1 .m. Izišli: ob t. ur 1 ;>0 m. Povrnili se: cb ' i * tiskali na vami h inesa > l rzaske s'o- * . , , ... j . H. uri. Torej v 12 minutah je bil zdravnik vfi-ke maline«, kateri ba dne Jo. t. m. ! m * \ vf»e r pravil. Treba pa povedati, da jr, prj. *™trijHk* date nm- 10/.-, Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Fraocozka renta 9^.60, italijanska renta 104-40. španski exterieur 91 70. akcije otomanske banke 596—. Menjice na London 251 60. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne žele?" e 697 — Lomhardi —.— aniticirana tur^ks rA-ns S9.3S ogrska 1 ®/0 zlatu l iko ponaviiamo danes ta posiv s pristav * ' f« j , p**~|ientP 100.45 Lfindcrba* —turške srečke , še«ck& 13.05, italijanskp meridi- '' niške pestaje spremil v bolnišnico, kjer se je 1 onalDe akcii6 762.-. akcije Bio Tinto 15.87. Trdna. .. . _ . , * * . 1 I London. (Sklep) Konsolidiran do'p 88'/., vstavil najmanje D minut. In to nsj bi mla Lombardi 3'/, "rebro 2S1/*, fpaiska r«nta it pCČSSDOšt ? NesreSnica je bila izpila — kakor že j stalna, povedano — precejšnjo množ no strupa in i Tržna poročila 6. februvarja. ki se vdobiva v zalogi oglja v ulici Lazzaretto vecchio št. 52 kjer se tudi prodaja oglje „Gries" posebno pripravno za pekarne. - Nizke cene. ------- ■•MMI samomora ;e neznan. CrOzdni požar. Včeraj popcludne je zgorelo kakih 4000 čt rjaških metrov gnzda nad proseško cesto pri >rumirni hiš « v Bar-kovljah. Gasilei ec imeli dobri dve uri tru-dapolnfga dfla, preino eo pogasili pežar. k in, da je ie še malo oglasov dati. «e vsprejemajo do dne 10. t. m. | P«, žuri e se! Predsedništvo. »Trgovsko izobraževalno društvo« opezar'a svoje člene >n somiš.jenike, da bo dne 12. t. m. plesoi venček v društvenih prostorih, ki pr čne ob *>. uri. Veliki trgovski ples pa bo :?♦»_ t. m. v krn-c?rtai dve rani v »Narodnem domu«. Plesne vaje ob torkih prenehajo in bodo samo še ob četrtkih ob navadni uii. Kdor želi [ ri učiti §e novih plesov, naj se požuri. Učitelj plesov je g. Umek, znani strokovnjak. I. vojaško veteransko društvo. Dae -•">. t. m. ob 3. uri popoludne bo XXV. giavn redni zbor gori imenovanega društva v prostor h restavracije »Leon d'oro« v ulici Stadion št. 10. Istega dne se bo darovala ob S. uri otrok. Učiteljev je bilo 172.492. V posled-i utrai sr. maša zadušnica za ude, umrle v njih 4 letih ae je število učencev in učiteljev minolem letu. znatno povečalo, ker se računa, da se po- častiti g. častni udje, prijatelji veteru- prečno vsako leto otvor a okolo 1000 novih njv in redni udje so uljudno naprošen', da šil. Ssveda je to še ma o, ako sa pomisli, da še uielcžijo sv. msše zadušnice, oziroma glav- ima Frencozka za 39 milijonov prebivalcev c«ga zborovanja. S4.976 osnovnih š)J. Veterani se zbero ob 7. uri zjutraj pred lijanska renta 1C37/,. tržni diskont, 2'/, menjica c; Dunaju —.— dohodki banke--izplačila bank: jej ni bilo več možno rešiti življenja. Umrla „ 1fl F ® il m P e..5S1" K 1954 dM * i } 1 k 19 E8; rž za apnl K Id.30 do K 15.32 ; oveB z® »pni je v bolnišnici že ob H. uri in pol. Vzrok j od K 1<\.-- do 14.02; koruza za naai K 14.;,8 do K H.60 — P&enica : ponudbe srednje; povpraaevKu e Razne vesti. Osnovne sole na Ruskem. Koncem leta 1900. je bilo na Ruskem (brez Finske) 84.54n šjI, v katerih se je poučevalo 4 580.827 društveno pisarno (ulica Gelsi št. 12), od k .olaganje računov in prečitanje bilance blagajnika ; 3) podatki glavnega nadzornika; 4) razni predlogi udov. ako ee v smielu £ 35 pravočasno predlože predsedništvu ; 5) razgovor in giasovanje za absolutonj. Suša V Avstraliji. Perijcdične 6 u še v Avstraliji provzr^čajo živinorejcem veliko škede. V C^aeeoslandu je n. pr. leta 1900. poginilo radi suše skoro o m lijonov ovec. O J leta 1X92. do 1900. je štev i o ovac padlo od 22 milijonov glav na 10 milijonov. Jajca V Danski. Danska zadruga za trgovino jajc je tekom leta 1903. izvozila jajc za skoro "> in pol milijonov frankov. Ta zadruga šteje eedaj 33 500 Členov. Izreden mraz v Severni Ameriki. Ie Darovi za veliki ples zrn družbo sr. Cirila in Metodija naj se blagovole dopo- Ntw Yorka V0™**;0' d* vlada v zapadnih iiljati blagajniku g. dru. F. t\rne-tu, ul ca drtavab Severne Amerike izredno hud mraz. Spindione št. 7. ' V nekater;h kraJih J® mraz OV]ran' tako tudi na brto' hvaljuje »Uvrn ženski podružoici družbe sv.|jftvnih Crtab« V driavl Montana imaj° 46 Cirila n Metodija v Trstu za podarjeni dve 6tc,Pinj mra"' v Juini Dakotl V V,8C0U otročji obleki in za podarjenih mu 5 kron. Kg plačaj ! Jakob Kavčič. 1 sinu .'tO itd. zmerno, mrtvo. Prodaja 8.000 met. st. za 5 stotink zniisnja. Druga žita mrtvo Vieme : lepo. H a v r e. (Bkleo ) Kava ? Sl»dkor zb febr. 31.50, za acarec bl.»>5 za apiil 31.75 maj 3185, za juni 31 90. zt jan. 31 95 Mlačno. Vreme: dež. London. Sladkor iz repe surov J53/4 31. Java 16.10»/,. Stalro. HlidKor tuzemski. Centrifagal pile, prooiov* K 66.50 do 69.00, za septinaber K —.— do — marec-avg. 66.50 do 68.— Concassš io Meli»t' i promptno K 68.30 do 69.3) a aept. K —. —, marec-avg. 68.30 do b 30. Pariz. Rž za tek"- meaeo 16—, r* * marec 16.—, za marec jun;j 16 50, za m j avgust 16.— (mirno.) — t-^enica za tekofii m -Šec 23.45 za marec 23 75. za maiec - junij 24.15 za maj-avgust 24.10 (mir r,\ — Moka za te kofi meaec 30.45 za mireč 20 65 za marec-junij 30.i»5, za maj-avgust 3110 (mlaSa>). — Repično olje za tekoči mesec 45 ~5, za marec 46.25 za maj - avgust 46 75 za aejtembe'- december 47.— Sprejemajo se vsakovrstna dela posebnih načrtih. III po Jinstrovaa ceni* brezplačno in franto. im Tovarna pohištva = RAFAEL ITALIA = Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij TRST ulica Malcanton štev. 1 po zelo nizkih cenah. »easeslia MMIt« • NSM ■ i6ovama. pohištva Aleksander Levi Hnzi ulica Tesa & 52. (v lastni hifil.) ZALOGA: A Piazzi RotaH« (šolsko poslopje). Cone. da ao nt bati tlkl Scoak"!?; s . . Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi lelo moko. naravno maslo, sveče, milo, jedilno olje prve vrste po 36 novć. — Iilasro vedno sveže.— Trst slikar-dekorater. Sprejema delo na deželi. Pe-komije !M»h s papirjem. Slikanje <>ob in napi)«»v t vseh slonih in tia vse načine, p.v-narejen les in marmor. Barvanje pohiStva. podov itd. Vse po zmernih cenah, točno in hitro. — Delavnica: ulica Ugo Foscolo štev. 19. Restavracija ,flIIaCifta di Francoforte4 ulica Molin Piccolo št. 17 t id ilict Saverio Mercadanie ste?. 4 (a Piazza della Mi toči izvrstno in vedno sveže šteinfeldsko pivo kakor tudi dobra in pristna vina. Kuhinja vedno z dobrimi jedili - preskrbljena. ~ Postrežba točna in cene nizke. Se toplo priporoča Rudolf Szoboszlay gostilničar. < mi je javiti, da sem prevzel prodajalnico . -seije^ v uliei Ct^rmi ^t. v tvrdke EMIL HACKER, lajn i. -»nizalo žil z blagom I. vrste ter ajernih < • ■ . ter prodajam od 1 „ naprej. Nadejaje s obiska. beležim udani. Ivan Jrismancicli. mm~ URAR F. PERTOT Trst, ul. Poste nuove 9 priporoča veliki izbor ur: Ornega. Schaffhause Longi-nes. Tavanes itd kakor tudi zlate, srebrne in kovinske fi^cror za birmo ure za gospe. ;na popravljanja po nizkih cenah. wm- Čevljarnica * Iv. Lekan TRST Dl. Giniia 7 ip.lifld.Trti) izvršuje točno in elegan. vsakovrstna obuvala za gospe, oospode in otroke. Specijaliteta: obuvalo za defektne noge; obuvalo po ko^itah zad. modela. Podpisani priporoča svojo mm- NOVO PEKARNO IN SLADČIČARNO pri Sv. Jakobu isircua ulica 12 (zraven si. šole). Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom Sprejema na-r-»čila in domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Benedikt Suban PEKARNA Alojzij Gnl TRST-ul. Gaserma 17 - TRST iaa«profi trgovinski kavarni) priporoča v vsakem času svez kruh. sladčice itd. itd. Sprejemanje domačega — kruta v pecivo. Prodaja muko prvin mlinov. Pošiljanje na dom. Tovarna kisa Brnscliia & Hrovath Trst - Riva Grumula 6 Zaloga vinskega kisa in specijalnih kisov. Konkurenčne cene. Drag.Schonbcrger TRST ul. S. Caterina u, JI civilna trojačnica Naročbe in plačila po dogovoru Vsala obleta se ugotovi? 24 nr. 3van Jančar tehn. konces. zobozdravnik TRST ul, Torrente 32II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iz kaučuka ali zlata po francozkem sestavu. Poprave v 2 urah. mm~ Cene zmerne. Sprejema od 8—6 pop. Guerino jtfarcon ulica TIvarnella 5tv. 3 Priporoča svojo zalogo oglja in drv. ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Poilljasje na dom. ■v Telefon štev. 1664. Fran Macorig trgovina z jestvinami ul. Barrieravecchia 38 Zaloga sladkorja, kave. ri/.a. raznega žita, moke in otrobov. Vino v buteljkah. mineralna voda. Specijaliteta, tu inoz. testenine, surovo in kuhano maslo. OOOOOOOOOOOOOOO Svoji k svojim! Podpisani priporoča svojo zalogo oglja. drva. premoga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha, ul. Ca vena luhod ulica Ca-vazzeni št. 3). OOOOOOOOOOOOOOO Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče ♦ Cenik: Brezplačno m fraako. proti 4 dnevni odpovedi 21* °/0 =Jfova zaloga= ovsa in sena na debelo in drobno M. vd. Zerquenich ul. Pierluigi di Palestrina (prej ul. delle Acque) vogal ul. Coroneo. Prva trž. brusita _ na električno moč as Gualtiero Cozzio Passo S. Giovanni št. 2 (vogal ulice Torrente nasproti kavarne Chiozza izvršuje vsakourstno brušenje in poliranje. J ma tudi v zalogi vsakovrstne nože itd. MIRODILNICA Simona SRrinjar ulica Farneto it. 33 podružnica nI. Settefontane 629 sprejema tudi pismena naročila ter pošilja na zali levo blaga na dom po najnižjih cenah. Ticijan Salvatore omam. kamnoseski mojster DELAVNICA spominskih kamnov — _ marmorza pohištvo Trst ul. Farneto 37 Josip Talamini trst - mi. deila Pietd 13 (dvorišče) Zaloga istrskega in dalmatinskega vina. maršale, vermuta in najlin. refoška v boliljkali. Dostavljanje na dom MIRODILMCA Henrik Bonetta ul. Carradori 18 (vogal Bfippa) Specijaliteta navadnih in n>e-dicinalnih drog. }.arv, |M>kosti, lakov, Sćetk, Oopičev, navadnega in (larftmuifga mila, petroleja, Špirita (žeste) za noreti. — Barvilo m ćiSćeuje ■ vina. ===== Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno Nova prodajalnica Romolo Perini zlatar in droguljar Via del Rivo 2 O Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele. Popravlja ure aa jamstvo. PrGdaialnlca icrmn m iulonijal napoljskih in tuzemskih ss= ^b testenin, olja. kisa. mila Ivan Počkaj TRST ul. Petronio 2 vogal ulice Settefontane Zaloga moke, žita. otrobov na izbero, Vedno sv« že blago Pošiljanje na doni in ml 5 klg. na deželo. m F I L J A L K A c. kr. privat. A.VSTK. KREDITNEGA ZAVODA za trgovino in obrt v Trsfu sprejema: izplačila v kronah na blagajniške nakaze na naslovljena izplačilna prinoscu pisma i, o, proti4 dnevni odpovedi2V'. > 8 > > 2V/, > 30 > > rio > 30 » > 3°/o v z atih napoljonih na izplačilna pisma proti 30 dnevni odpovedi 2% » 3 mes. n 2l/4®/0 n « n „ 2V/o Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi novfc obrestna mera v veljavo 1., 5. odnosno 27. februvarju bodočega leta in sicer po dotičnej odpovedi. Baneogiro v kronah z 21,0,, takoj v kolikor na razpolago Krone in zlati napol;oni na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, kiji se stavijo od časa do časa in sicer po loka odpovedi. Izdaja nakaznice za Dunaj, Budimpešto, Brno, Karlove vari, Keko. Lvov, Prago, Reichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb. Arad, Belice, Gablonz, Gradec, Hernianstadt, Inomost, Celovec, Ljubljano. Line, Olomuc, Saaz, Solnograd. prosto stroškov. Se bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vreduostij. Sprejema iztirjevanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vseh drugih izti rje vanj. Daja predujme na NVarrante in vrednosti po jako zmernih pogojih. Krediti na karikacijsko listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu iu drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pismu se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila. Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat in srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice „Banca d' Italia- v italijanskih lirah ali v kronah do dnevnem kurzu. Jfarodiu kolek je vdobiti pri npravi „Edinost4' Drogerija GUSTAV MARCO u lira (iiiilia st. 20. ge, barve, pekostj, petro-. čepici, ščetke. mila, parfumi itd. itd. Zaloga šip in steklenin. ^ZZZ iVkarna in sladrirarua RAN MILLANICH niha 1'ommertriilf T — Trst r - e«n - «/. -.ni i vrare. Raz- : ■- i r.N ik-na. S.tte,Miwi caro^be na sla'ic;ee t . o priliki iiovd< 'n krstov. Najugodnejše cene. sjmi naznanja «-enj. občinstvu, tem daja podpisani rad nasvete, ter prodaja pumpe za vsako potrebo po zmernih cenah in z jamstvom. ž i v i c i n k,i TRST, trg. ulica št. 2 • vtn'.fru fcl Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Stantič /alazatelj e. kr. redarstvene straže, c. kr. ?]avnet?a carin skega urada in skladišč, e. kr. priv. llovd. »rož. e. kr. iiiiančn straže v Trstu. Kopru in Pnlju. TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najboljše J^Jljn voščilo (hiks) = j ™BUI Cene nizke Postrežba točna. C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta Glavnica in rezer?ni zakladi društva glasom bilance 31. decembra 1902. Zadružna glavnica (od kejih vplačano S 3,200.000) ....... K 8,000.000 Rezervni zakladi dobkkov .... „ 7,133.5^0 „ zaklad proti vpadanju vreduostij javnih efektov ... „ 3,700.580 Kezervni zaklad premij za zavarovanja ...............„ 71,255.752 Zavarovanja na življenje v veljavi „ 2r>4.'.ttit>.i40 Izplačane škode v vseli oddelkih od ustanovitve društva [1838—1902] „ 408,919.050 Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih zavarovanja proti požaru, streli. Škodi vsled razstrelb, ulomu kakor tudi prevozov po suhem in m rju ; sklepa pogodbe za zavarovanje življenja po raznovrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačna do smiti ali po smrti zavarovanca, doto otrokom itd. JAKOB SOTLAE Via dci liacchi j. Zaloga dalmatinskih in istrskih vin prve vrste. Vsakovrstni desertni likerji. Najfinejši špirit za konzerve. ■ Prodaja na debelo in drobno. Dostavljenje na dom. Zaloga istrskih in dalmat. vin v ulici Cecilia 16 4 vogal ul. Ruggero Manna) Zaloga je vedno preskrbljena z vini najboljših kletij. Cene: istrsko po »J4 st., belo briško po "" st. opolo iz Visa po 7'2 st., vse franko na dom. Za obilne naročbe se priporoča ivan tonel Nad 40-leten vspeh. Najstarejša medicinalna specijaliteta dm^.-pokrajine. PASTIGrLIE prendini (od ogolunjeue sladke -korje) Iznajditelj in izdajatelj p. prexdixi v trstu. Odlik« »vaiie z kolajnami in di|>lomami na prvih mej narodnih razstavah. Počaščene se zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domače zdravi h» pri : grlobolu, kašlju, hripavosti, upadanji glasu, kataru. Zamorejo jih vživati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zad(d>«l* čist in svež xp>. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno ..Pastiglie Prendini". v škatlicah : v lekarni ..Prendini v Trstu - ter v vseh boljših lekarnah tukaj in v Evropi. spremo«* Mv*r_>vanjit človeškega življenja po n»jrixnovr«tsejših kombinaci-)ai> pod take. ngodnimi pogoji, ko do-sesa druga zavarovalnica Zlasti je •godno zavarovanje na doživetje in •mri x zmanj&ujočimi se vplačili. Vuk flao ima po preteku petih let pranco do dividende „SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 99,217.694.46 K Izplačane odškodnine: 78,324.623*17 K Po velikosti draga vzajemna aavarovalnlea nase države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Gaaeralai zastep v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja tn premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cena!:. $kode cenjuje takoj in najakuntneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.