PRIMORSKI DNEVNIK PAbb,U^‘y eotovlttl ^ wsiaie l gruppo - Cena 35 lir Leto XVII. ■ Št. 183 (4957) TRST, četrtek 3. avgusta 1961 Prvi razgovor Fanfanija s Hruščevom hi je poudaril zlasti vprašanje razorožitve «Med nami ni več nesoglasij, čeprav sta naša socialna režima različna», Je dejal Hruščev - Na njegova izvajanja bo na današnjih zaključnih razgovorih odgovoril Fanfani, ki je v včerajšnji zdravici izjavil, da je potrebno doseči vsaj minimalen sporazum za miroljubno sožitje ure (j*, J- ~ Fanfani in Segni sta danes od 15. 5 Hruščei .ovskem času> v Moskvi in prvi razgovor ';rajal trl/0Ir ^ Gromikom, ki se je začel ob 16.15, je no. ure> to je eno uro več kot je bilo predvide- iz obvg{x em,je Sovoril Hruščev, ki je — kot poročajo trebno aAt krogov — dejal med drugim, da je po-žitvp . oastraniti kolonializem, rešiti vprašanje razoro- PoudaS W oh5^a®a “-oioniaiisrom cijo Ji .francosko ak- razo hod; ''Očakom0'6, razorožitve, tem-Uiem Jr°'o nad oboroževa- oemško vprašanje. Pakt da atlantski hi obR^a®a kolonialistom Ciin fti-. iiailCOSKO aK- Bizerte. Glede h°dne d^e 3e de.'al> da za- io kontr-ave V bistvu noče‘ Ujem n o n »nano trd*?11 je že sv°j° Veljavlinn! ° nu.in°Sti U- 0brazložP a nacela «trojke». šfia -J®.1 Je ze znana stali- UemšwJetske vlade §lede vPrasan’a in berlinskega Sončim i Piogovem Poudaril, da po > Voda n^?niln^u v°5ne ne lUrovno P°trobno je skleniti P°’8ajani ??god,bo s pomočjo J*, kakn YPrašal je Fanfani-!P*r°vnor.3e moS°če skleniti 'nsko vk°g-odb.° 'n rositi ber-Sovj«tskii?rasanje na podlagi ?ania voi0^redl°g°v brez tveli je Ja ®3 spopada. Fan-»ost 2, “Sovoril, da odgovor-5ris'ojn0 ° vpr?šanje spada v se ital; • sovJe,iske vlade in te VInošavatnSka vlada ne mo' fa2govoHkSe ie na današnjih ke Ujave i?mejil le na krat' ?. hekatni- . 50 bilo v zvezi ?ceva. v. Urn trditvami Hru-Ital i s ° ie dejal, da je ?satnosv0r, vedno naklonjena k°l°nial^ktvi narodov izpod s- K da k režimov. Zvedelo ®Č6Va na 17vaionia T-Trn- a’CVa Fa-T' na izvajanja Hru-oPoldhe uni odgovoril jutri ra2„’ o se bodo ob 10. ni ideii^ nadaljevali in “ztlaf,',' anaanie razgovore pQ Jejo kot' iskrene. pisarnia^°v?rih, ki so bili v .fn rlani raščeva v Kremlju, °beh delegacij odšli la večeri Svete-a Vladimira« ^ ki in io nrirodi. ei ,.°vietsk’n , j° ie Priredili, .hi in ■ v'ada. V zdravi- 'sarni ~£°Vorih, ki so bili v I v* ^fio pLjf izrekel med ve-- Poudari'v-, ie med dru’ «i Ptodna ’ da so bila vsa kfani ital»Uska gjbooi3 na sl ie Pred il5.skega ljudstva, ti.0Je zedin- leti izbojevalo ;rBes Sn„'n{e"ie in da tudi t*,'talijari„k ko ljudstvo slabosti Patriote. »V pre- daS‘h narorinnDben spor ločil r.n, navadnfkV,ln ni bila krivih sPloh h- Judi in Italijani ce jih je Musso. n, . - ie .. v strašno vojno. EaUsčev rPteklost’ jo dejal so J>ka danea ni nobene- VH forinij baši za Sp0re, čeprav št;/., Poud^if,1”! režimi različ-tfen .‘bi Sn 36 nat0 *»dnji Zil jski J vJetsko-italij anski sui J>reprj^ap0razum in izra-sl! li v n da je moč tazutn -fbvhodnosti drugi bejai • 3Ši rok- 1ahknVladan razmišljati o blaginji vseh ljudi, tudi najbolj oddaljenih in manj znanih. Zato je pogosta izmenjava mnenj med državniki nujna, da bi se odstranile težave in rešila vprašanja, ki so pred nami. Toda samo medsebojno poznanstvo med ljudmi, ki so na oblasti in ki nosijo odgovornost, še ne more čudežno rešiti obstoječih siporov. Zato je potrebno boljie razumevanje, upoštevanje medsebojnih potreb, obojestranska tolerant- nost, kar vse lahko ustvari o-zračje, v katerem je moč doseči vsaj minimum sporazuma, ki je potreben za mirno sožitje, ki je vredno človeških bitij. «Gospod predsednik, vi ste nekoč rekli, da so .politiki kot zdravniki okrog bolnika. Ni dovolj, da ugotovijo diagnozo, potrebno je, da določijo zdravljenje,« je dejal Fanfani in nadaljeval, da se ob začetku razgovorov še ne more reči, kje se zbližujejo stališča in kje se razlikujejo. «Toda prav rad ponovim, da minister Segni in jaz upava, da se boste strinjali, če trdim, da je potrebno skrbno in potrpežljivo delo, ki mora biti tudi preudarno, da bi se z mirom zajamčil varen razvoj naših in vseh narodov sveta.« Omenil je nato dosedanjo vzpostavitev številnih odnosov — gospodarskih in kulturnih — med obema državama in se zahva- stoletnico italijanskega zedinjenja, kakor tudi za sodelovanje ZSSR na proslavah. Pred začetkom razgovorov je Hruščev šaljivo izjavil, da s svojim vabilom na uradni obisk ni hotel spremeniti Fanfanija in Segnija v komuniste, temveč ju le bolje spoznati, tako da bi postala ali boljša prijatelja sovjetskih voditeljev, ali pa sklenila, da je potrebno oborožiti se še bolj, da bi se bolje borila proti njim. Nato je Hruščev predlagal, naj se vsi člani obeh delegacij slečejo jopiče zaradi hude vročine, če zunanji ministri ne bodo imeli nič proti temu. Fanfani je dejal, da se strinja razen glede Segnija, ki ga boli grlo: tako se je zgodilo, da so se slekli vsi, razen italijanskega zunanjega ministra. Med razgovori je Hruščev o-menil tudi svoj dunajski sestanek s Kennedyjem in sestanek ki ga je imel pozneje o razo- lil Hruščevu, ker je omenil > rožitvi z Mc Cloyem in britan- Hlinili I ................................. nuni.. Burgibov odposlanec Ladham je poročal Kennedyju o Bizerti Se prej je imel dolg razgovor z Deanom Ruskom, ki bo v Parizu nadaljeval pritisk na de Caulla, ki ga je bil začel Stevenson Alžirska delegacija je včeraj zapustila Ženevo WAiSHINGTON, 2. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk je sprejel danes tunizijskega državnega tajnika v predsedstvu republike in ministra za obrambo Ladghama. Po razgovoru je Ladgham na vprašanje, ali so po tem razgovoru možnosti za sporazum med Francijo in Tunizijo večje, odgovoril, da ne more tega reči. Pripomnil je, da tunizijska vlada vedno želi doseči evakuacijo francoskih čet iz Tunizije na miren način. Dodal je še, da ima za predsednika Kennedyja «ustno sporočilo« predsednika Burgibe. Kennedy je Ladghama sprejel nocoj ob 22. uri. Tunizijski minister za informacije Masmudi pa je prišel danes z letalom v Dakar, kjer bo poročal senegalski vladi o položaju v Bizerti. Zunanji minister Mokadem je danes popoldne odpotoval z Dunaja v Moskvo. Davi se je razgo-varjal z avstrijskim zunanjim ministrom Kreiskim. Predsednik Naser je podpisal danes dekret, ki daje na razpolago tunizijski vladi znesek 200.000 egiptovskih šter-lingov kot «simbol sodelovanja med obema narodoma«. Znesek bodo uporabili za obnovo Bizerte, ki so jo razdejali francoski napadalci. S tem v zvezi se ugotavlja, da je zaradi francoskega napada padlo tisoč Tunizijcev, 500 pa jih je bilo ranjenih. Kar se tiče zanteve arriško-azijske skupine, naj se skliče izredna seja skupščine OZN zaradi francoskega napada na Bizerto, se opaža, da skupina sedaj čaka na nadaljnji razvoj diplomatske akcije, ki se je začela s tem v zvezi. Zdi se, da se ameriška diplomacija zelo trudi, da bi preprečila sklicanje posebne seje skupščine in skuša vplivati na Francijo, da bi začela s Tunizijci pogajanja na realni podlagi. Na današnji seji francoske vlade je zunanji minister de Murville podrobno poročal v zvezi z Bizerto, Po seji je ""‘“'iiiiinuininHniiMnininMiinmniiiililniMMUHillulmiMMiiMiiMin "»ni “«uiuge vseh. zvezi z Bizerto, ro seji , ' Iv. "luniiiin.. 1&MAH V BEOGRADU 'smo uh, Uja Titu - Glasilo ZKJ obsoja francosko ravnanje pri pogajanjih z Alžirci d_opumka> g.°slovEgrad 'iP' Glavno me. bri; iwieinlorašeno z iu_ jV'“drv Jas? eanskimi aa- ar'4Pel T" MkrumPuredsedn‘ku JUti-i prumshu, ki bo SraVbtsk v ?“PolJne na ura->ViSe v^^vijo.^Beo. ^ Ugledne da lahko P°-i zmu ga, borca » S°sta do-»e’0>iK'a , Prot> koUia-Ln afri«iYisnOst k, Pr^^dnV Jugoslavi- ^avc‘3a &ku.m0 Gane- in S? tačL Pn>u*i » , svojimi ?Qv i?’6 dvo. a vPrašanja s bU a1SKlh odn°- « l>r»H nk mednarod- '6dt'ik GaZnn BeoSrada 'er* |3svaDi ohare s svojimi aie n® uka ..Se a. Htvaskem in Sloveniji ter se bo seznanil z gospodarskimi in drugimi pridobitvami Jugoslavije. Predsednik Tito je sprejel danes veleposlanika Burme v Jugoslaviji, ki je izročil predsedniku osebno pismo predsednika burmanske vlade U Nuja. V. diplomatskih krogih vlada prepričanje, da je pismo v zvezi s konferenco voditeljev izvenblokovskih dr žav, ki se bo začela 1. sep tembra v Beogradu. ((Razprava o določitvi ozemlja, na katerem bi se moralo izvajati načelo samoodločanja je pokazala, da se Francija ne namerava resno razgovarjati o teritorialni celovitosti Alžirije,« piše glasilo Zveze komunistov Jugoslavije «Komun:st» v zvezi s prekinitvijo franco-sko-alžirskih razgovorov v Lu. grinu, »Takšno stališče Francije, ugotavlja ((Komunist«, kaže, da Francija izkorišča po-gajanja z zastopniki alžirske fronte, da bi pridobila na času, kajti popolnoma jasno je, da se ne more pričakovati kompromis v tako resnem vprašanju, kot je vprašanje celovitosti Alžirije.« B. B. minister za informacije Ter-renoire izjavil, da ne more glede tega izjaviti nič drugega. Ta molk se spravlja v zvezo prav s sedanjo diplomatsko dejavnostjo ZDA. Mnogi so mnenja, da bo Dean Rusk, ko bo te dni prišel v Pariz na sestanek zahodnih zunanjih ministrov, ki bo v soboto, nedeljo in ponedeljek, nadaljeval akcijo Ste-vensona in skušal doseči francosko privolitev v kompromis. V Washingtonu so mnenja, da bi bil kompromis mogoč na naslednji podlagi: 1. Umik francoskih čet v Bizerti na prvotne položaje. 2. Tunizija bi se obvezala, da ne bo ovirala komunikacij med raznimi napravami oporišča. 3. Francija bi podala izjavo, da se misli pogajati o končni perspektivi evakuacije Bizerte. Jasno je, da bo imel Dean Rusk v Parizu mnogo opravka, če bo hotel pripraviti de Gaulla do tega, da sprejme vsaj načelo o evakuaciji Bizerte, kajti edino na tej podlagi je Tunizija pripravljena začeti pogajanja. Kakor je znano, zahteva tunizijska vlada, da se določi tudi rok, v katerem bo morala Francija zapustiti oporišče v Bizerti. Tudi kar se tiče pogajanj z Alžirci, so v Parizu zelo rezervirani. Minister za informacije Terrenoire je po današnji seji vlade izjavil, da je voditelj francoske delegacije Joxe poročal «0 pogojih, v katerih so bila pogajanja v Lugrinu prekinjena«. Dodal je, da bo Joxe odpotoval prihodnje dni v Alžirijo. Joxe je imel včeraj po televiziji zmeren govor in je nakazal možnost obnovitve pogajanj. Alžirska delegacija je danes zapustila Ženevo. Pred odhodom je voditelj delegacije Belkasem izjavil, da je bila prekinitev nujna. Pripomnil je: »Alžirska delegacija je zadelo ob trmo Francije, ki ne misli diskutirati o dekolonizaciji drugače nego v okviru Alžirije, od katere bi odrezali Saharo, to je štiri petine njenega ozemlja. Za nas je načelo ozemeljske celovitosti nedotakljivo. To je pogoj za dejansko neodvisnost naše dežele in za njeno morebitno sodelovanje s Francijo. To je bistveni vzrok, zaradi katerega se stališči obeh strani nista mogli srečati, čeprav so pogajanja trajala več tednov. Vendar pa odpotujemo z upanjem, da bo razum končno zmagal; odpotujemo v upanju, da bo kmalu nastala nujnost pravih pogajanj«. Delegacija bo nadaljevala jutri pot v Tunis, kjer se bo v kratkem sestal narodni svet alžirske revolucije. Na zasedanju bodo govorili o sodelovanju alžirske narodnoosvobodilne fronte z državami Magreba in afriške celine na splošno. Dalje bodo govorili o nadaljnjem poteku revolucije, kakor tudi o določitvi programa političnega življenja in razvoja v neodvisni Alžiriji. To bo tretje zasedanje tega sveta, ki je pristojen za sprejemanje najvažnejših sklepov glede nadaljevanja revolucije ali sklenitve miru. «#----------------- ^Prekupčevalci s sužnji* BERLIN, 2. — Vzhodnonemški tisk nadaljuje kampanjo proti tako imenovanim »prekupčevalcem s sužnji« ‘v zahodnem Berlinu ter proti vzhodnim Nemcem, ki delajo v zahodnem Berlinu. Številni Usti objavljajo celo vrsto pi- sem čitateljev, ki zahtevajo stroge ukrepe vlade. Vzhodnonemška agencija «A-DN» poroča, da je državni pravdnik okraj; Erfurt izjavil, da je bilo »mnogo oseb« sojenih in obsojenih pod obtožbo »prekupčevanja s sužnji«. Tako imenujejo v Vzhodni Nemčiji vse tiste, ki so neposredno ali posredno vmešani v organiziranje množičnih pobegov fz 'Vzhodne Nemčije v zahodni Berlin. Državni pravdnik je tudi izjavil, da je neki moški skušal prisiliti 30 z c’ ravnikov, naj zbežijo v Zahodno Nemčijo, in da je bil obsojen na več let prisilnega dela. Vrhovno sodišče v vzhodnem Berlinu je danes obsodilo na kazen od 2 do 15 iet prisilnega dela p;t oseb, ki so obtožene »prekupčevanja s sužnji«. Predsednik vzhodnonemške vlade Ulbncht je izjavil, da ta vlada nima namena zapreti meje, da prepreči množično odhajanje Nemcev v zahodni Berlin, toda s pogojem, da itna drugi strani pokažejo miroljubna čustva«. Ulbricht je dodal, da je treba množično odhajanje Nemcev v zahodni Berlin vključiti v okvir ((psihološke vojne«, ki jo vodi Za. hodna Nemčija proti Vzhodni Nemčiji. skim veleposlanikom Robertsom. Fanfani pa je dejal, da ima vsaka vlada svoje težave, ki jih je treba razumeti in da se jih ne sme izkoriščati, da bi se povečala nevarnost, kakor se tudi ne smejo zastrupljati nove samostojne države z vsem tistim, kar se dogaja v odnosih med Vzhodom in Zahodom. Glede Berlina pa je dejal, da še niso izčrpane vse možnosti za pogajanja in čeprav je sovjetski rok za rešitev tega vprašanja kratek, se ga ne bi smelo pustiti, da poteče zaman. Hruščev: »Dobro je, pa mi dajte vi nasvet, kaj bi storila vaša vlada?« Fanfani: »Odgovornost spada v pristojnost sovjetske vlade«. Hruščev: »Sedaj je na meni odgovornost, da sem vaš gostitelj in moral bi vas odvesti r.a večerjo. Sicer pa mislim, ha se kuhar zelo čudi, ker je piipravil dobre jedi in ne bi hctel, da bi se zaradi naše zamude vse pokvarilo«. Neki predstavnik italijanske delegacije je dejal, da ie bil dosedanji razgovor koristen in tudi odkrit in prisrčen. Ob prihodu na letališče Vnukovo je goste pozdravil s posebnim govorom pred mikrofonom moskovskega radia Hruščev, ki je izrekel dobrodošlico. Odgovoril je Fanfani. ki je med drugim dejal: «Naši očetje so imeli navado ob prestopu novega praga izreči sledeče besede: Bodi mir v tej hiši. Ko prihajam v to mesto, ponavljam te besede in upam, da se bo ta želja z našim in vašim delom uresničila tudi za vse narode sveta«. Posvetovanje skandinavskih držav STOCKHOLM, 2. — Ministrski predsednik Švedske, Norveške in Danske so se danes sestali na posvetovanje v zvezi z vprašanji, ki so povezana z evropskim skupnim tržiščem in z EFTA. Navzoči so bili tudi predstavniki sindikalnih organizacij treh držav. Iz Kopenhagna javljajo, da bo danska vlada vložila svojo zahtevo za vključitev v evropsko skupno tržišče takoj po parlamentarni debati, ki je določena za petek. Toda pogajanja se verjetno ne bodo zadela pred oktobrom. Umrl je pisatelj Angioletti NEAPELJ, 2. — Na kliniki ((Villa del Sole« je danes umrl pisatelj G. B. Angioletti. Rodil se je 27. novembra 1896. Junija letos je bil imenovan za predsednika skupnosti evropskih pisateljev. Sestavljena je koalicijska vlada v Kongu LEOPOLDVILLE, 2. — Leo-poldvillska agencija je nocoj sporočila, da je Ciril Adula, ki je dobil nalogo za sestavo vlade, dobil danes soglasno zaupnico obeh delov parlamenta, ki zaseda v Lovaniumu. V novi vladi bi sedanji predsednik zakonite kongoške vlade Gizen-ga zavril mesto podpredsednika skuno s Sendvejem. Sendve je sporočil, da je bilo delo parlamenta odloženo. Pozneje se je zvedelo, da bodo v novi vladi trije podpredsedniki. Tretji je Bolikango. V vladi je okoli petdeset ministrov in državnih tajnikov. «»--------------- ZDA-Formoza WASHINGTON, 2. — Te dni je bil na uradnem obisku v Washingtonu podpredsednik Formoze Cen Ceng, ki se je razgovarjal s člani tamkajšnje vlade in s Kennedyjem. Danes so o razgovorih objavili skupno poročilo, v katerem predsednik Kennedy ponavlja ameriško podporo Čang-kajšku proti sprejemu pekinške vlade v OZN. Poročilo pravi dalje, da sta oba državnika imela »odkrito izmenjavo misli« glede zahteve za sprejem Zunanje Mongolije in Mavretanije v OZN. Oba državnika sta sporočila svoj namen, da «podpreta sprejem v OZN tistih držav, ki po pridobitvi neodvisnosti imajo vse lastnosti, ki jih zahteva listina OZN«. Oba predsednika pravita dalje, da sta »zelo zaskrbljena zaradi sovjetskega veta proti sprejemu Mavretanije v OZN. Izjava se končuje s trditvijo, da zavzema berlinska kriza pomen »v širšem okviru komunističnega izziva, ki je aktiven na vsem svetu«. Kakor je razvidno iz izjave, se je Cangkajšek uprl sprejemu Zunanje Mongolije v OZN, m Hi....! jmp 1 m - De Gaullova «dekolonizacija»: Tovornik z mrtvimi Tunizijci, ki so padli med francoskim barbarskim pokolom v Bizerti llllllllinilllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllilllHIIHIIIIIIIIIIIIIIMIIItlllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllUllllltIMIIIIIIIIIIIIIIIIItHIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllU Debata v londonski zbornici o vstopu v skupno tržišče Laburisti bodo podprli Mac Millana i vzdržan jem pri današnjem glasovanju Mae Millan je podprl tezo de Gaulla o «Evropi domovin» in se je izrekel proti federaciji - Irska je že vložila zahtevo za vključitev v skupno tržišče LONDON, 2. -- Danes popoldne se je v spodnji zbornici začela debata v zvezi z napovedjo Mac Millana, da bo Velika Britanija začela pogajanja za vključitev v evropsko skupno tržišče. Debata bo trajala dva dni. Mac Millan je izjavil, da trenutek odločitve ni še prišel. «Ko bodo pogajanja končana, je dodal Mac Millan, in naj bo izid kakršen koli, bo moral britanski parlament izreči svojo sodbo.« Mac Millan je nato govoril o razvoju v Evropi po drugi svetovni vojni in izjavil, da je bila najvažnejša stvar sprava med Francijo m Nemčijo, ki se je konkretizirala v u-stanovitvi evropske gospodarske skupnosti. Dodal je, da iiimiiiiiiiiiiiiiiiiimtiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiinriiiHiiiiitiimiiiiiimiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiimniiiiiviiiiiiiifiHiiiiiiiiuiiitimimmmmiuiiiiiiiiiiinii Končno so podpisali sporazum o mezdnih področjih v industriji Število področij se je skrčilo na sedem • Mezdna razlika med Severom in Jugom se je skrčila od 32 na 20 odstotkov MILAN, 2. — Nocoj so na sedežu Generalne konfederacije italijanske industrije za Zgornjo Italijo po dolgih pogajanjih končno podpisali z vsemi sindikalnimi organizaci. jami medkonfederalni sporazum. ki določa novo razporeditev teritorialnih mezdnih področij za nameščence v industriji. Sporazum določa, da se vse italijanske pokrajine razdelijo na sedem mezdnih področij z največjo razliko 20 odstotkov med mezdami v prvem in zadnjem področju, dočim je bila do sedaj razlika med mezdami v prvem in zadnjem področju 32 odstotkov. S tem v zvezi se bodo zvišale minimalne mezde; poviški bodo bolj občutni na južnih področjih. Toda sporazum določa postopno izvajanje na področjih, kjer bi bila bremena za podjetja previsoka. Z istim sporazumom je bilo tudi določeno, da se večina doklad, ki so dozorele od junija 1954, vključi v nove mezdne minimume. Dosedanja lazlika v mezdah na primer med Milanom in Reggio Calabrijo je znašala 32 odstotkov, dejansko pa 40 odst., medtem ko je bila z i.ovim sporazumom skrčena ra 20 odst., oziroma dejansko na 25 odst. število dosedanjih sedemnajst področij se je skrčilo na sedem, S tem bodo imele vse pokrajine Slednje in Južne Italije poviške, ki gredo od 5 do 14 cclst. Kakor so poudarili sindikalni voditelji, je novi sporazum nadaljnji korak na po-i ti izenačenja Severa in Juga, kar se tiče prejemkov. Novi sporazum bo pomenil približno 150 milijard lir dodatnih bremen za delodajalce letno. «»------ Jomo Kenjata bo izpuščen LONDON, 2. — Minister za kolonije lan McLeod je sporočil v spodnji zbornici, da bo kenijski voditelj Jomo Kenjata, ki je bil obsojen na sedem let zapora, izpuščen v drugi polovici avgusta. Najprej ga bo lo premestili v Kiumbu in takoj zatem ga bodo izpustili. Kenjata je bil v začetku leta 1953 obsojen na sedem let zapora. Ko so ga izpustili po petih letih in pol iz zapora, so mu dodelili prisili o bivališče na samotnem področju Severne Kenije. HANOVER ® fr anw^u£2t Letalski hodniki Zahodne Nemčije v zahodni Berlin rimska pogodba ne zajema vprašanj obrambe ali zunanje politike, temveč samo trgovinska in socialna vprašanja. Omenil je dalje, da obstaja v Veliki Britaniji tradicionalno pomanjkanje zaupanja do tujine; dodal pa je, da so Angleži kljub temu »vsakikrat opustili svojo izolacijo in odšli na pomoč svobodi vsakikrat ko je bila ta ogrožena z napadom«. »Seveda, je dodal Mac Millan, Velika Britanija se je vsakikrat povrnila k svojim običajem, ko je bila nevarnost mimo. Toda kdo bi si upal sedaj reči, da je nevarnost mimo?« »Jasno je, je nadaljeval Mac Millan, da če bi v eni od držav evropske gospodarske skupnosti nastala temeljita sprememba in di ta država n. pr. postala komunistična, bi bila Velika Britanija prizadeta. Toda prav tako hudo bi bila prizadeta, če bi bila članica skupnega tržišča ali pa ne. Ni si mogoče zamisliti, je dodal Mac Millan, da bi države Zahodne Evrope postale sateliti Moskve, ne da bi se položaj v Veliki Britaniji temeljito spremenil«. Dalje je Mae Millan izjavil, da bi imela Velika Britanija boljše življenje v notranjosti evropske gospodarske skupnosti kakor pa izven nje. V zvezi s pogajanji je Mac Millan izjavil: «1, Vse sporazume bo moral odobriti parlament. 2. Ves čas pogajanj se bodo morala nadaljevati posvetovanja med Veliko Britanijo in predstavniki, za katerih interese bo šlo. Med temi so angleški kmetovalci, države Commonvvealtha in države evropskega združenja za svobodno izmenjavo. Posvetovanja bodo zavzela različno obliko. Nekatere države evropskega združenja za svobodno izmenjavo se bodo same pogajale s šestimi. Britanska vlada bo v stalnem stiku s predstavniki britanskih kmetijskih interesov. Kar se tiče držav Commonwealtha, se bomo z njimi posvetovali pri vsakem koraku. Ce države Commonwealtha želijo, bi se ob primernem trenutku in pred vsakim dokončnim sklepom sklicala konferenca ministrskih predsednikov«. V zvezi z interesi Common-wealtha je Mac Millan poudaril, da bi se gospodarski in politični vpliv Velike Britanije vedno bolj manjšal, če bi ta ostala izven evropskega skupnega tržišča. »Osamljena Velika Britanija bi malo koristila Commonwealthu in države skupnosti to vedo«, je poudaril Mac Millan. Omenil je tudi spremembe, ki so nastale na svetu po podpisu sporazumov pred 30 leti v Otta-\vi. »Majhno področje svobodne izmenjave, je nadaljeval Mac Millan. bo še dalje ob- stajalo, dokler ne bo njegov smoter — ustanovitev širše skupine — dosežen«. Dodal je, da bodo vse članice EFTA koordinirale svojo akcijo pri prihodnjih pogajanjih in se bodo med pogajanji posvetovale. Omenil je tudi, da bodo sedanji sistem podpor britanskemu kmetijstvu eventualno o-pustili in ga zamenjali z novo trgovinsko strukturo, ki bi zajamčila kmetom zadosten dohodek. Pri tem pa je poudaril, da je kmetijski program evropskega skupnega tržišča dosegel šele razvojno stopnjo. V nasprotju z nekaterimi državami članicami skupnega tržišča ima Velika Britanija samo malo kmečkega prebivalstva. Kar se tiče britanskega kmetijstva, je Mac Millan izrekel prepričanje, da zadovoljiva rešitev r.rkakor ni nemogoča. Ustanovitev velikega evropskega tržišča ie spodbujala velika podjetja kontinenta. Naj se Velika Britanija vključi v skupno tržišče ali ne, bodo te industrije v vsakem primeru vodile hudo konkurenco britanski industriji. Po zadnji vojni, je pripomnil Mac Millan, niso investicije dor.osne ali mogoče drugače, nego v funkciji ogromnega tržišča. Dalje je Mac Millan poudaril, da je evropska gospodarska skupnost predvsem gospodarski organizem in' sprejema sklepe na sektorju carinskih tarif, trgovinskih sporazumov in socialnih ukrepov. »Vsaka pogodba, je pripomnil, omejuje svobodno akcijo reke države, kakor je v našem primeru pripadnost NA TO, OEEC in drugim organizacijam. Toda nikakor nisem opazil, da bi države članice evropskega tržišča zgubile svojo narodno individualnost«. Pripomnil je: »Ko piha veter z Vzhoda, se narodi združijo v enotnosti«. Mac Millan je dejal, da so bili potrebni uradni in poluradni stiki s šestimi, s sedmimi in z državami Common-vvealtha. «Ce bi odložili na jesen sporočilo o našem sklepu, bi to pomenilo zavlačevati. Neuspeh pogajanj bi bila katastrofa, toda jaz imam več upanja kakor prej. Upam, da bo skupina šestih priznala, da je mogoče pogajati se o posebnih določbah, ki jih Velika Britanija potrebuje. Tedaj se bodo pogajanja lahko začela, toda nihče ne more biti gotov, da bodo uspešna. Velika Britanija pri tem lahko mnogo pridobi, toda mora tudi mnogo prispevati. Skupina šestih in Velika Britanija ima'!a veliko odgovornost. Ce bi delitev Evrope še trajala,'bi bile posledice hude: bile bi kakor rak, ki razjeda zahodno zavezništvo.« Mac Millan se je izrekel proti evropski federaciji in za konfederacijo »Evrope domovin«, kakor jo je označil general de Gaulle. S tem v zvezi je izjavil: «Vem, da so v Evropi sile, ki želijo pravi federalistični sistem. Te sile bi hotele spremenili Evropo v neke vrste združenih držav. Evropa je prestara, preveč različna zaradi svojih tradicij, jezikov, zgodovine, da bi se lahko združila na tak način. Čeprav obstaja v Evropi federalistično gibanje, ne uživa naklonjenosti glavnih osebnosti in prav gotovo ne uživa naklonjenosti glavnih vlad v Evropi. Prav gotovo ne uživa naklonjenosti francoske vlade. Edina praktična rešitev bi bila konfederacija, Commonwe-alth, kar je general de Gaulle označil za Evropo domovin, ki bi ohranila velike tradicije in ponos vsakega posameznega naroda, ki bi skupno delovali v sistemu, ki bi ga točno opredelili, v svojo skupno korist. Ta zamisel se mi zdi bolj primerna za narodne tradicij« evropskih držav in zlasti za naše tradicije. To je zamisel, kateri se lahko prav radi in z vsem srcem pridružimo.« Za Mac Millan je govoril vo. ditelj opozicije Gaitskell, ki je sporočil, da se bo laburistična stranka jutri zvečer vzdržala glasovanja o vladni resoluciji, ki priporoča začetek pogajanj z evropskim skupnim tržiščem. Gaitskell je poudaril, da večina britanskih državljanov ni pripravljena sprejeti politične integracije Velike Britanije z Evropo šestih. Dodal je, da so države evropske gospodarske skupno sti dosegle važne gospodarske uspehe, toda rvi dokazano, da je treba ta uspeh pripisati izključno evropskemu skupnemu tržišču. Pripomnil je, da on tega ne verjame. Francoske uspehe pripisuje razvrednotenju franka, nemške uspehe pa priseljevanju iz Vzhoda. Pripomnil je, da so prednosti svobodne izmenjave «zelo dvomljive«, vsaj v Veliki Britaniji. Zatem je Gaitskell izjavil, da, če je že bilo potrebno pogajati se s šestimi, je največji očitek vladi, da je začela pogajanja tako pozno. Dodal je, da v evropskih pooblaščenih krogih menijo, da se Velika Britanija želi vključiti v skupno tržišče zaradi tega, da popravi svoje majajoče se gospodarstvo, in da to dejansko element, ki gre v pasivo Velike Britanije. Nato se je Gaitskell izrekel proti evropski federaciji in za konfederacijo. Zahteval je spre-membe pristojnosti bruseljske komisije in sistema glasovanja v raznih organizmih. Vztrajal je, naj se Commonwealthu dajo enaka zagotovila, kakršna je dala britanska vlada državam EFTA. Zahteval je tudi čimprejšnjo konferenco mini-strskih predsednikov Common-wealtha. Iz Bruslja javljajo, da je Irska že uradno predložila zaht«. vo za vključitev v skupno tržišče. S tem je Irsika prehitela Veliko Britanijo, ker ta ni še vložila nobene uradne zahtev«, Mednarodne finance v letu 1960 Splošna ekonomska konjunktura v 1. 1959 in 1960 je vplivala na določen način tudi na mednarodne finančne odnose, ki jim je v svojem drugem letnem poročilu posvetil precejšnjo pozornost Evropski monetarni spora-zum, Lani se je ekspanzija nadaljevala, bruto narodni dohodek držav članic (vse države Zah. Evrope razen Finske), se je 1. 1959 povečal za 4 odst,, lani pa za približno 6 odst. Cene na drobno so kazale težnjo porasta, vendar to ni dovedlo do krepitve inflacijskega pritiska; poslabšalo se je tudi stanje trgovinske bilance pri večjih državah članicah, ki pa je normalno glede na povečani uvoz surovin in glede na fazo cikla, skozi katerega je šlo zahodnoevropsko gospodarstvo. Lansko leto kaže razen tega tudi izjemen porast zlatih in deviznih rezerv držav članic, ki se giblje na višini približno 4.4 milijarde dolarjev in je v precejšnji meri lezultat gibanja kratkoročnega kapitala, ki bi lahko imel tudi negativne posledice v gospodarstvu držav, v katere se je največ odtekal. Začasno zvišanje cen zlata konec lanskega leta in odliv zlata iz ZDA, ki je bil značilen vse leto, pomeni nedvomno značilnost mednarodnega finančnega položaja. Se bolj značilen pa je kontrast med izboljšanjem stanja osnovne bilance (tekoča bilanca plus neto gibanja navadnih dolgoročnih kapitalov, v glavnem spremenjena z gibanjem blaga, brez transakcij z mednarodnimi monetarnimi institucijami) večine držav članic in ZDA z ene strani ter dejstva, da je nenavadno intenzivno gibanje kapitala okrepilo pritisk na deviznem trgu vseh omenjenih držav, razen v Veliki Britaniji, kjer so imela ta gibanja pravzaprav kompenzacijske posledice. Ce gledamo svetovno rav- Rezerve konec l. 1960 v milijonih dolarjev notežje plačil, tedaj pomeni zmanjšanje ameriškega deficita ob hkratnem zmanjšanju suficita Zahodne Evrope kot celote korak k vzpostavljanju tega ravnotežja, rezultat pa je večjega ameriškega izvoza v 1. 1960, hkrati pa se odraža v cikličnem razhajanju med ekspanzijo v zahodnoevropskih državah ter stagnacijo v ZDA. Posledice kratkoročnih ka-pitaiov niso bile enake v 1. 1959 in 1960. V 1. 1959, vsaj v večini mesecev, so prispevali k uravnovešenju globalne bilance, zlasti če so šli proti ZDA. Za lansko leto je značilno gibanje v nasprotnem smislu: krepitev obstoječega neskladja s hkratnim kopičenjem monetarnih rezerv v Evropi ter zmanjšanje obsega likvidnih sredstev, ki so jih imele na razpolago ZDA. Taka gibanja so značilna zlasti za drugo polovico 1. 1960 in za prve letošnje mesece. Nadaljnja značilnost v gibanju kratkoročnih kapitalov v 1. 1960 je dejstvo, da so bila posledica zlasti v drugem polletju ne enega, temveč hkrati dveh pa tudi več činiteljev (špekulacija, politično apodneb-je«, razlika v obrestni meri). ZAHODNOEVROPSKE MONETARNE REZERVE SO SE POVEČALE LANI ZA V EC KOT 20 ODSTOTKOV Porast monetarnih rezerv zahodnoevropskih držav v 1. 1960 je bil največji, odkar se je začela prerazdelitev rezerv v korist Zahodne Evrope, se pravi od 1. 1950, ko se je delež zahodnoevropskih držav na svetovnih rezervah povečal od 21 odst. 1. 1950 na 40 odst. lani. Do povečanja je prišlo v vseh zahodnoevropskih državah, razen na Danskem, Irskem, Portugalskem in v Turčiji. Povečanje deviznih rezerv v Zahodni Nemčiji je večje od povečanja v vseh drugih zahodnoevropskih državah. Povečanje v primerjavi Delež zlata v monetarnih z l. 1959 v mi- rezervah v % lijonih dol. Avs!rija 698 19 72 Benelux 1422 200 83 Francija 2070 350 79 Zahodna Nemčija 7153 21 9 41 Italija 307 w 126 71 Švica 2296 260 94 Velika Britanija 3231 495 87 Skupno 24867 4406 64 'ovečanje monetarnih re-•v v primerjavi z 1. 1959 i.461 milijonov dolarjev) iša 21 odst., le da se je .ež zlata zmanjšal od 67 it. v 1. 1959 na 64 odst. li. Največji relativni poit je bil v Španiji (173 it.), dalje v Zahodni Nem-i (44 odst.), v kateri je največji absolutni porast 2189 milijonov dolarjev. I letošnjem januarju in »ruarju je prišlo do dolo-lih premikov. Monetarne :erve nekaterih zahodnoev-tskih držav so se začele anjševati. Po revalvaciji mške marke in nizozemske-forinta so se na deviznih ;ih pojavila gibanja, ki so izročila pomembne fluktua-e v monetarnih rezervah Katerih evropskih držav. V »A se je v začetku leta ajšal odliv zlata, od mar-dalje pa je povsem pre-hal, medtem ko je 1. 1960 sšalo zmanjšanje zlatih re-rv 1,1 milijarde dolarjev. Značilno je, da je bila lani zelo močna tezavrizacija zlata. Priliv zlata v evropske centralne banke je le nekoliko večji od odliva zlata iz ZDA, medtem ko je večina svetovne proizvodnje 'tezavri-rana, ZNIŽANJE AKTIVE V PRIMERJAVI Z L. 1959 Aktiva bilance tekočih plačil zahodnoevropskih držav je dosegla s 3516 milijoni dolarjev 1. 1959 svojo najvišjo raven. Tudi v 1. 1960 je imela večina držav aktivne salde, vendar znatno nižje kot v predhodnem letu — z izjemo Francije in Zahodne Nemčije. Aktivni saldo območja kot celote se je znižal približno za nekaj več kot za eno tretjino in dosegel raven 2185 milijonov dolarjev. Značilno je, da je bila trgovinska bilanca v 1. 1959 aktivna, medtem ko je lani dosegla pasiva skoraj 1,5 milijarde dolarjev. Trgovinska bilanca — 206 — 56 + 1130 + 2048 — 636 — 358 —1025 —1375 Avstrija ■Benelux (Francija Zah, Nemčija Italija Švica Vel. Britanija Skupaj Tekoči plačilni bilanci Francije in Vel. Britanije izkazujeta povsem nasprotni težnji gibanja v zadnjih dveh letih. Medtem ko se francoski finančni položaj stalno 'izboljšuje (za približno 1,7 'milijona dolarjev v zadnjih dveh letih), se britanski stalno slabša. Zahodnonemški presežek v 1. 1960 ustreza približno povprečju v 1. 1956 do 1959. Zmanjšanje italijanske aktive je rezultat hitrega povečanja uvoza, do katerega je prišlo zaradi hitre ekspanzije, ki se že približuje popolnemu izkoriščanju razpoložljivih industrijskih zmogljivosti. V drugih državah članicah je opaziti nekoliko blažje težnje k poslabšanju stanja tekoče plačilne bilance (blagovna izmenjava in nevidne transakcije), kar je v glavnem posledica gibanja trgovinske izmenjave. V trgovinski izmenjavi držav članic OEEC je prišlo v 1. 1958—1960 do določenih premikov. Povečala se je medsebojna izmenjava, dalje u-voz iz ZDA, zmanjšal pa se j« uvoz iz tretjih držav. Pri izvozu je prišlo do sprememb * smeri povečanja izvoza na (v milijonih Bilanca nevidnih operacij (neto) + 152 + 160 — 130 — 288 + 1006 + 408 + 255 + 3560 dolarjev) Bilanca tekočih plačil — 54 + 104 + 1000 + 1760 + 370 + 50 — 770 • +2185 njave z ZDA povečal od 400 milijonov leta 1959 na približno 2,2 milijarde dolarjev lani. Dva vzroka sta povzročila tak razvoj: povečani uvoz zahodnoevropskih držav kot rezultat ekonomske ekspanzije in liberalizacije uvoza iz dolarskega območja kot posledica pritiska tako GATT kot mednarodnega monetarnega sklada, pa tudi OEEC. Precejšen delež so imeli nedvomno tudi nakupi osebnih reaktivnih letal v ZDA in izjemno velike ameriške dobave bombaža. Neto priliv zahodnoevropskih držav na podlagi nevidnih transakcij je bil lani večji za približno 400 milijonov dolarjev (3,2:3,6 milijarde). Zdi se, da je v tem povečanju porastel devizni priliv ameriških turistov, ki je znašal približno 100 milijonov dolarjev, zaradi izboljšanja položaja v pomorskem prometu pa so imele večji priliv tudi Norveška, Švedska in Nizozemska. Filmski festival v Pulju Danes je ponovno na vrsti znani igralec Miha Baloh v filmu «Dvoje». Na sliki tudi partnerica Beba Lončar Buren aplavzje prefela Savska cesta št. 48 Film je izredno napet in prikazuje borbo Makedoncev za svobodo pod Turki - Razvlečen «Teror na trgu» (Od našega dopisnika) PULJ, 2. — Šestega dne jugoslovanskega filmskega festivala v Pulju so bili prikazani samo trije filmi v Areni. In sicer kratkometražni. film eSavska cesta štev. 46» in dva filma. Prvi je bil proizvodnje «Vardar filma» «Solunski atentatorji, režiral ga je Zika Mitrovič. Film je bil sneman po resnični zgodbi, ki se dogaja v začetku našega stoletja leta 1903 v Solunu, v glavnem mestu tedanjega evropskega turškega imperija. Skupina mladih Makedoncev - revolucionarjev' ni zadovoljna s počasnim pripravljanjem upora. O-gorčeni so nad evropsko ravnodušnostjo za trpljenje in usodo Makedoncev in organizirajo tajni krožek ter pripravljajo vrsto atentatov proti interesom velikih sil v Turčiji, pod katero so trpeli. Pod otomansko banko s francoskim kapitalom kopljejo tunel, da lllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll llllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllll lllltlllllli|lll||tll||lllllll|||||llllllllll||||| ||||||||1ll|ll|||l|||||||||lt|||||||||||||||||||lillllllllllll||lllllllllllllll Na gozdnatem področju v Južni Tirolski S helikopterja so streljali vojaki na lovskega čuvaja v Čuvaj pravi, da je opazoval srnjaka - Ranili so ga v gleženj z rafalom iz brzostrelke - Izjave vojakov BOČEN, 2. — Oblasti niso dale nobenega pojasnila glede dogodka, ki se je dogodil včeraj na gozdnatem področju v bližini prelaza Pennes, kjer so vojaki iz helikopterja ranili lovskega čuvaja. Izjave lovskega čuvaja in vojakov si me dseboj povsem nasprotujejo. Lovski čuvaj, 2+1 etn i Wal-ter Haller iz Racinessa, ki je bil ranjen v gleženj in ki je sedaj v bolnišnici v Bocnu, je izjavil, da je hodil po gozdu in da je gledal srnjaka, ki je ves preplašen bežal pred helikopterjem. Nato je pogledal proti helikopterju, od koder so mu vojaki nekaj dopovedovali. Njih znakov pa ni razumel,. ttakar so nenadoma pričeli proti njemu stre- ljati iz brzostrelke. Zato je hotel zbežati v gozd. Ponovno so sprožili proti njemu dva rafala ter ga ranili v gleženj. Vojaki, ki so bili na patrulji s helikopterjem, pa pravijo, da so opazili neko osebo, ki se je sumljivo premikala in ki naj bi, ko so se ji pri- bližali, skušala skriti puško in se je nanjo usedla. Spu- stili so se nekaj metrov nad zemljo in ji dali znak, naj se dvigne. Mož pa je bliskovito ustrelil nekaj strelov iz puške, ki pa jih niso zadeli. Zato naj bi odgovorili in pričeli streljati z brzostrelko. Ni bilo mogoče zvedeti, kaj pravijo oblasti. Zvečer je ranjenca zaslišal- namestnik državnega pravdnika dr. Castel- lano, ki se je kasneje dolgo časa razgovarjal z oficirji in s karabinjerji. «»------ Kenncdy in skrivnosten telefonski razgovor WASHINGTON, 2. — Predvčerajšnjim je prejel ameriški predsednik Kennedy po telefonu za nujne primere, ki je nameščen v njegovi spalnici skrivnosten poziv. Telefon je pozvonil in predsednik je odgovoril: «Halo?» Glas: »Govori živinozdrav- niška klinika?* Kennedy: »Ne, tukaj je Bela hiša*. j Glas: «Kaj ni štev. 56-855? območje OEEC v breme izvoza v tretje države. Uvoz Izvoz 1958 1960 1958 1960 % % % % Države OEEC 47 50 51 55 ZDA 11,5 12,5 8 8 Kanada 3,5 3 2,5 2 Ostali svet 38 34,5 38,5 35 V 1. 1959 in 1960 je prišlo do pomembnega premika v trgovinski izmenjavi med za hodnoevropskimi državami in ZDA, kar bi lahko šteli za najznačilnejši činitelj, ki je preko trgovinske bilance vplival na tekočo plačilno bili m. V 1. 1959 je bila trgovinska bilanca zahodnoevropskih držav aktivna za 311 milijonov, lani pa pasivna za 1375 milijonov dolarjev. Do takega preokreta v stanju trgovinskih bilanc držav članic je prišlo v glavnem zaradi sprememb, nastalih v njihovi trgovinski izmenjavi z ZDA. Lani se je izvoz Zahodne Evrope v ZDA zmanjšal po vrednosti za približno 300 milijonov dolarjev, uvoz pa se je povečal za približno 2.2 milijarde dolarjev, s čimer se ie deficit trgovinske izme- rilllHIIIMIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIimiMllllimilll lili Hilli lili lllllllllllllll III llllll lin II IIIU11IIIIIIIII111111111111111 H lil lili IIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIII Zaradi obolelosti sodnika Proces proti Eichmannu so odložili do torka V torek bo zahteval državni pravdnik smrtno kazen Sodba verjetno šele oktobra Zastrupljenje z amoniakom JERUZALEM, 2. — Jutri bi se moral nadaljevati proces proti Eichmannu, so ga pa odložili do torka, ker je zbolel sodnik Benjamin Halevi. Na torkovem zasedanju so na vrsti govori obrambe in obtožbe. Nato pa bodo proces ponovno odložili ter se bo zaključil s proglasitvijo razsodbe. Iz dobro obveščenih virov se je zvedelo, da bo izraelski generalni državni pravdnik Gideon Hausner zahteval smrtno kazen za bivšega polkovnika SS Adolfa Eichman-na. Govor državnega pravdnika sc bo začel 8. avgusta in bo trajal pet zasedanj. Razprava bi se morala nadaljevati že 3. avgusta, vendar so jo odložili zaradi bolezni sodnika Halevija, ki pa je le laže bolan. Državni pravdnik bo med svojim govorom razvil argumente, ki jih je že navedel javni tožilec, ki je od 11. aprila predložil 1434 obtožilnih elementov in zaslišal nekaj sto obtožilnih prič. Obtožnica se deli na 15 poglavij, ki se nanašajo na zločine proti judovskemu narodu, proti človečnosti, kot so bili določen: z londonskim sporazumom pred ustanovitvijo med i.n udnega sodišča v Ntirenbergu. Predvidevajo, da bo sodišče nato odložilo proces za dan ali dva, preden bo pričel govoriti odvetnik obrambe Robert Servatius. Sodba bo izrečena v prvih dneh oktobra, verjetno pa še kasneje. «»------- Atentator že v Rimu? Policija straži inž. Matteija RIM, 2. — Predsednik ENI inž. Mattei je prejel v soboto pumo, da ga je francoska te-roiistična organizacija OAS obsodila na smrt, ker naj bi poopiral Alžirce in naj bi se z njimi že dogovoril o bodo- čem izkoriščanju saharskega petroleja. To pismo, o katerem smo poročali že v včerajšnji številki, je napisano v francoščini ter vsebuje podrobne grožnje Matteiju m njegovi družini. Policija sedaj raziskuje, če je napisano na francoski ali italijanski pisalni stroj. Inž. Mattei je takoj obvestil o pismu oblasti, ki so menda že poskrbele za stražo. Posebno nadzorstvo so uvedli tudi na mejah, vendar pa pravijo, da so morilci menda že prispeli v Italijo. Vsi ti ukrepi so potrebni, saj je znano, da ima OAS možnost izpolniti svoje grožnje. Tako so 31. marca ubili socialističnega župana mesta Evian, kjer naj bi bili prvi stiki med francosko vlado in Alžirci. Teroristična organizacija O AS je nastala po neuspelem poskusu upora fašističnih generalov (Salan, Challe in Jou-baud), ko so se združile različne skupine skrajne francoske desnice. To organizacijo podpirajo francoski koloni in velekapital, ki ima velike interese v Alžiru, uživa pa tudi odkrito podporo desno u-smerjenih vrhov francoske vojske. Tragična smrt COURMAYEUR, 2. — Orožniki iz Chamonixa so opoldne telefonirali v urad za vodiče v Courmayeuru in sporočili, da sta se ponesrečila dva plezalca, ki sta padla z vrha Sentinella rossa, ki spada v Mont Blanc. Alpinista sta letela po zraku 200 metrov. Vest so sporočili francoski alpinisti, ki so prisostvovali nesreči. Iskanje trupel ponesrečencev spada v pristojnost italijanskih vodičev. Po zadnjih vesteh gre za dva nemška Švicarja, ki s*a pred tremi dnevi pustila svoj avto na trgu pred žičnico za Mont Blanc. t CREVE COER (Illinois -- ZDA), 2. — Okoli 10 tisoč o-seb je moralo zapustiti svoje domove, ker so se na obširnem področju razširili amo-niakovi plini, ko je počila cev na rečni ladji. Dvajset oseb so morali sprejeti v bolnišnico, ker so se zastrupile. Popolnoma so izpraznili štiri naselja, policijski agenti sedaj s plinskimi maskami stražijo, da ne' bi prišlo do ropov. Šivali in ribe na tem področju so poginile, rastline pa so dobile temnorjavo barvo. Kennedy, »Ne, tukaj govori Bela hiša*. Glas: »Kaj ne govori go- spod Stevenson?* Kennedy: »Ne, jaz sem predsednik Združenih držav*. Po tem zadnjem odgovoru je neznanec zaprl telefon. Predsednik pa se je začuden spraševal, kako je lahko prišlo do stika na tej posebni telefonski zvezi za izjemne primere. Načelnik tiskovnega urada Pierre Salinger je na vprašanja novinarjev potrdil resničnost tega dogodka. bi banko poslali v zrak. Pripravljajo se za napad na francosko ladjo, ki prihaja v luko. Pri tem pade že en gimnazijec. Njegova smrt še bolj poveže mlade revolucionarje, ki sedaj hitijo z akcijami. V tisti usodni aprilski karnevalski noči zleti v zrak banka, a potniška ladja Guadalquivir gori. Pod ruševinami v banki umira Orcep, Minčev in Ilija poskušata rešiti Bingova, borita se in na koncu umreta. Bingov gre po ulicah mesta, po katerem se vrstijo eksplozije, ko pred njegovimi očmi pogine tudi Irkov. Tokrat naredi Bingov poslednji udarec dostojen časti ostalih tovarišev, s svojo krvjo zapečati veliki podvig mladih makedonskih revolucionarjev. Film je bil sprejet z burnimi aplavzi in celo z vzkliki: Zika, Zika. Publika je bita tako navdušena, da se a-plavzi nikakor niso hoteli poleči. Film je napet in pritegne gledalca tako kot najbolj napeta kovbojka. Ta film pa je nekaj več: je borba Makedonije za suojo suo-bodo izpod Turkov. Režiserju je uspelo in Arena je bila tako polna, kot še nikoli prej. Zelo dobro so rešili svoje vloge študenti gimnazijci in delavci. Igralci so bili naravni v družbi s Francozinjami in nevarni v svojih podvigih. Drugi film, ki smo ga danes gledali: ‘Teror na trgu*, režiserja in scenarista Leonarda Bakoviči proizvodnje »Lončen filma*. Zgodba se godi v nekem mestu okupirane Evrope, kjer ilegalna organizacija ukaže članu doktorju Bcrnardiju, da vrže bombo na nemške oficirje. Ubitih je 30 Nemcev, med katerimi je tudi komandant mesta. Novi okupatorski komandant ukaže, da se postreli 300 talcev, v kolikor se v 24 urah ne javi človek, ki je bombo vrgel. Doktor se hoče prijaviti, toda komandant mu pokaže že okoli 10 ljudi, ki so se že prijavili kot atentatorji, toda komandant išče pravega. Ta mora povedati, kaj je pozabil na kraju, kjer je vrgel bombo. Doktor gre domov in se končno spomni, da ni pozabil niči sar in da je to odgovor na d i gre, ker hoče na vsak način rešiti svoj ih 300 someščanov. Film nekoliko razvlečen, dialog dolgovezen, nekateri prizori zelo dolgi, za nekatere bi pa bilo bolje, da bi jih sploh ne bilo. Zelo dobro so rešili svoje like Crauiford kot dr. Bernardi in Branko Pleša kot novi komandant. Film je zelo podoben «Zakonu vojne* (Legge di guerra) sloven-sko-italijanske koprodukcije, ki smo ga aledali pred kratkim v Trstu. g g O Hladnikovem filmu »Ples v dežju*, ki ga publika na festivalu ni najbolje sprejela, je napisal filmski kritik beograjske «Politike* zelo laskavo poročilo. Kritik je najprej orisal filmski razvoj tega režiserja in njegovo nemirno, antikonvencionalno o-sebnost, njegov pogum in poznavanje filmskega izraza. Nato pa pravi: «Postavil je v gibanje, vse kar zna, vse se je zelo dobro naU , 01 svojih francoskih prijatelji j napravil je impresiven l‘l In dalje: «Hladnik je ves * pet: v njegovi drami ni I ru, njegovi junaki stali*0 I ste jo. Hladnik je v celoti I metnik: do kraja iz0Orc!;llJ ognju, v katerem se je 1° I dek ogrel v naši kinevu fiji*. Nato kritik orisuje ato9,t boličen izraz njegovega Posebna pohvala pa je čena montaži, kjer je . s"*'| f ji# i2+ »H«* ni k z neobičajno spretrti1”’V, | tervencijami znatno - stilske pomanjkljivosti . segel, da izpada ta film u ^ niško, kot do sedaj še m ben jugoslovanski film'. Filmski kritik »Politik®’ iittf1 di zelo ugodno ocenjuje sodelavce m zlasti gl°v igralca Miha Baloha, S ^ Duše Počkajeve pa prav*-je pravo veliko odkritje 1 skega festivala. iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiNiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHi111 Charrier je «ugrabil sina Brigitte Bardot Mali Nikolas je sedaj v varstvu igralčeve očeta, strogega polkovnika PARIZ, 2. — Nikolas, sin svečano komentira, da ~ .»v y . vprašanje komandanta. Kljub Dramatično reševanje ’.) nevarnosti, da bo ubit od svo- sedmih delavcev GENOVA, 2. — Sedem delavcev je bilo osem ur zaprtih v potapljaškem zvonu na morskem dnu v ladjedelnici Ansaldo Sestri Ponente. Nenadoma se je namreč razbil epornik, ki je držal zvon tako. da se je nagnil in da se delavci niso mogli rešiti niti skozi zasilni izhod. Na srečo pa so imeli delavci toliko prisotnosti duha, da so takoj skočili' v posebne pnevmatične komore, poleg tega pa se ni pretrgala cev in so jim lahko ves čas dovajali potrebni zrak. Potapljaški zvon tehta 25 ton in so delavce nameravali najprej rešiti s- pomočjo posebnega pontona »Liberator*, ki naj bi zvon dvignil. Pon-ton je že prispel na mesto nesreče in pričel z operacijami, ki pa so jih prekinili, ker se je izkazalo, da so »možje žabe* bolj priročni. »Možje žabe* so namreč izkopali v blatu pod zvonom deset metrov dolg rov in tako prodrli v notranjost zvona. Najprej so rešili štiri delavce, katerim so prinesli aparat za dihanje tako, da so se izvlekli iz zvona, kasneje pa še preostale tri. Vseh sedem delavcev so dali kasneje v dekompresijsko kamero in njih zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče. jih tovarišev, ki imajo nalog 'streljati, če ga vidijo odhajati v nemški štab dr. Bernar- Jacquesa Charriera in Brigit te Bardot je ponovno povzročil spor med znanima igralcema, ki sta se ločila pred osmimi meseci. Charrier, naj bi namreč ugrabil sina, in ga pred nekaj tedni izročil svojim staršem in ga noče vrniti BB. List «France-Dimanche» piše, da je BB pustila sina varovalki. ko je pričela snemati film »Zasebno življenje* in je odpotovala v Megeve. Takrat pa je sina vzel Charrier in ga najprej odpeljal v svojo vilo, nato pa izročil svojim staršem, ki živijo v Mon-telierru. Oče igralca je polkovnik, s katerim živita dva deda, pet stricev in sedem nečakov in ki sedaj pazijo na otroka. Jacques Charrier niti ne odgovarja na zahteve svoje bivše žene. Ze omenjeni francoski list s** ta vest samo razveseli one, ki so jim otroci Prl.5j Saj za Nikolasa ne skrbi S mati, ki je vedno proč in daj živi pri resni f ran^°' ,t družini, kjer se ne šaliij+l disciplino in čutom dol*11 A in kjer se gre spat vs3*Jj čer ob isti uri. BB pa snema film no življenje*, pri eemef prišlo do čudnega inCibfj BB namreč v filmu igra.. J vo» in predvideva scenah! j di sceno, ko ji ploska 300 I čudovalcev. Statisti Pal*j grali preveč »za res* in s°> od vseh strani stiskali, M da je Brigitte v resnici P8jt v nezavest. Morali so P s cati policiste in gasilce,y( so jo nezavestno odnesli- ^ ta čas pa so filmske ^ ji mirno vrtele in pravijP1m bodo to sceno vključili .zA mi iiiiii iiiiii min Hlinim ...................................................................................................................................... ml....... čeprav nezavest ni bila P videna po scenariju. m...... Pri Luzernu v Švici Avtobus padel v jezeri 20 potnikov utopljenih V avtobusu je bilo 35 ameriških turistov LUZERN, 2. — Turistični pa je avtobus ostal na površ- avtobus je zavozil s ceste in se potopil v jezeru, pri čemer se je utopilo 20 oseb, osemnajstim pa je uspelo se rešiti. Avtobus je vozil 35 ameriških turistov, nekega švicarskega državljana, njegovo ženo, poleg tega pa je bil še šofer. Osemnajst oseb, ki so se rešile, so odpeljali v bolnišnico, vendar pa ni nihče resneje poškodovan. V bolnišnici so povedali, da je avtobus zdrsnil ob cestnem zidu in nato počasi padel v jezero. Ni se takoj potopil, tako da je številnim potnikom uspelo, da so se rešili skozi okna. Nekaterim so pomagali tudi mimoidoči, ki so videli, da je avtobus zavozil proti jezeru in so priskočili na pomoč. Vendar ju samo nekaj trenutkov in se je nato pogreznil z vsemi preostalimi potniki. Sedaj je v globini 16 metrov. Do nesreče je prišlo okoli 17. ure. Do sedaj so našli samo eno truplo ponesrečenca. Zvečer je policijski načelnik kantona na tiskovni konferenci izjavil, da je to najhujša nesreča, ki se je zgodila v daljšem razdobju v Švici. Večina turistov je bilo ameriških učiteljev. Niso mogli povsem točno ugotoviti, kako je do nesreče prišlo. Nesreča se je zgodila ob 17.35, ko je avtobus peljal proti Hergswilu, nasproti pa je peljal tovornik z lahko prikolico. Eno izmed vozil je prehitelo motorista, zaradi česar sta avtobus in tovornik trčila. Avtobus je vrglo ob cestni zid in nato zaneslo v jezero. Voznik motorja je najprej zbežal, nato pa se je vrnil na mesto nesreče. Avtobus je ostal na površju približno tri minute nagnjen na stran. Na mestu, kjer se je avtobus potopil obstaja nekaka podvodna vzpetina in je jezero globoko samo 17 metrov, vendar pa menijo, da se je avtobus v vodi obrnil in da je padel mnogo globlje, kjer ima jezero globino 33 m. Avtobus je imel italijansko tablico in ga je vozil italijan mes» in «Daily TelegraP. |l Koncert je trajal minut in je bil nazvan ‘ ji. štvo za magnetični trak vtikalo«. Včeraj pa je BBC sp°r j^j da je šlo za šalo: ofl°e ((konkretno glasbo« so fl dijih improvizirali ter * eff tem poslužili starih nih škatel in palic, «8* (' kompozitor« Piotr J spioh ne obstaja. M «Daily Telegraph« )e f bad*, Alain Resnais cija); f «Banditi di Orgosol0' to no De Seta (ItaH)a'‘ f *Bndges to tile ’ enne Perier (ZDA); »II brigante*, Renat0 Vardar film iz Skopja bo danes predstavil film »Mirno leto« zil je zelo počasi Policija je ustavila po tej nevarni cesti ves promet. Na istem mestu je prišlo že do številnih nesreč in je padlo v jezero že več avtomobtlov. «» . «Genialna» konkretna glasba LONDON, 2. — Pred nekaj dnevi je znana radiotelevizijska družba «BiBC» oddajala koncert «najnovejše konkretne glasbe mladega revolucionarno genialnega poljskega kompozitorja Piotra Zaka. Glasbo je poslušalo na tisoče poslušalcev, in povsem resno sta jo komentirala kritika »La carriera rin* (ZSSR); di D' C ,l/ »La fille aux Gabriel Albicocco (Fr' \'1 /ilC*’ • II giudizio unia«rS .. . torio De Sica (Italii0'' iR A ' it’1 ‘II giorno quand° fiorira*, Vaclav Krsk° slouašlca); yjt? • Samson*, Andrze) (Poljska); ’ • Summer and s”10 , ter Glenville (ZDA)> (jr •Tu ne tueras PaS’r j de Antant Lara (Svi° •Vamna Vanim*• Rossellini (Italija); _.it^ Basil pe> • Victim* (Velika Britaiiiio); , Hii’ »Vojinilm*, Akt'0 dveh največjih dnevnikov »Ti- (Japonska). ČETRTKOVA ČRTICA Otmar Novak: HHiri J '1 e danes jo vidim pred se- živn In vedno mi bo ostala . t v sPpminu, kakor nam ofo ne brat, sestra, m matb Bila je maihno, Pnjazno dekletce. da^,re^aVa*' smo i° skoraj vsak botr„nt naših “bhodih pri še , K°scu, ki je imel navil n 6’ kakor nam je nra-vefioPraV °eetovsko rad. NAj-ne v zamera bi bila, če se kip * kadar smo bili krat h*}*- Se nekaj-ni 7 z®odilo, da v zadnji voj- dlviaV®*1 hUdih b°jev' ki 30 do n'1 okoli, nismo mogli šemo’ nam ie očita.1: «Ali blizu »3r tako’ da vas ni n'č KHoali smo jo Ankica. Bi-bilo .Zlv,ahna kot vrtavka. Ni vednn* Va’ toda vedela ie dalo mn°go povedati. Ni se bila U8nati' razen kadar je in .Jezna- Tedaj je utihnila do besede ^ ZlePa pripravili nih° 7!flapnas ie vse po ime‘ Pozdravljalad:aleČ je Vedn° 'Zdravo, ivo! Zdravo> Pet. ~ , Črtomir!. Zdravo, Ankica, ratI odgovarjali. tr„K- pa jo spet tako hi-‘r° nehate?, Nekam k°! Zdra' hkr-:‘aV°.’ Ankica,. smo Ha preveč si radoved- Gieon°v’ačeVudi ne poveste- botru Koscu. Pri J*..«* tja, če si upaš,. £.,MiodrniIi- *Boš že vi- vorili * bomo botra nago- Prideš., te b° spodil- ko 'To ,p , dilo > • Pa nikoli zgo- Sll ’ 10 Drenripp„alnp dila i JC ,prePričevalno zatr-v°i Pri tem stresla z gla-so ji dolge debele ki- te drselo •Ali sem in tja po hrbtu, vas rmi.sbte' da ima boter že nef^iu kakor mene? Vas ne i)0 ima rajši in me ‘No,. nikdar spodil.« mi s®0 rekli, .kar z na-bi Se s *' Tako bo bolje. Kaj ne »bo prepirali, saj nič Tak druge ln podobno smo drug Se sreč i- zbadali, kadar smo Paj z a’’ Potem pa smo sku-bostjjjr tnltico odšli k botru. Prič, di, Vala- Zgodilo se je tu-®aini Je Ankica pritekla za Vse botru Koscu, ki je Pa sta nas že.cba kar v',u: razen pozimi, bival granin rekla1 St0P‘la Za hta k naHaPez b^16 P°8'e‘ Vezaja kaj tr°m se sa' esti jih mi Prida meniti. PrisedaJi6 *Ze Vse Povedal, P°VeduiB,i sama njemu *SeVedUiem>- S? S nb.0mb°,k”*'“ ■«■• Uto pazi botra nam do- SS. Da bir te bomo za b^ niie na^ua«’ ka' «0 , 1 harerin ega na3" iih kar na,ašč’ lička a v ta, . sama od sebe 'Kar „ lzraz- 8*tnkar rnenf' pazite' botra hal** veUkaPrepUstite. Saj n lrn, kar 'n d°ma vse 0lsUt*. porečej°*-d*vet',4ePrav V* J1*18 po' let. e ni imela Zdaj' Vs* letoeS ”advse *kr-redn z °him \ aj s tem> die p«d*ni„ ?Seni je bi>o hi e šlo bil, 'Stanja koruz®. peče- •*o vrsto Potem j® Pri- *j»li yr (za ritmosimfonične skladbe) Kot je bilo računati, je glavno občinstvo prišlo na grad šele včeraj zvečer, ko se je tridnevna prireditev zaključila s finalom. Izvajane so bile skladbe, ki so bile v prvih dveh dneh izbrane za finale. K levem zaključku te prireditve je po svoje pripomoglo tudi vreme, ki je bilo vse te tri dni zelo ugodno. In tako je bil včeraj tudi obisk kar zelo lep. Občinstvo se je včeraj izreklo o skladbah, ki so bile na sporedu. Način za glasovanje je bil isti kot v prvih dveh dneh — ploskanje in torej registracija na aplavzo-metru ter dviganje (ali ne) belih krogov. Kajpak tudi tak način presojanja ni najbolj popoln m najbolj zanesljiv, vendar se je pokazal dovolj dober. Seveda so sekunde trajanja aplavza odvisne tudi od posameznih izvajalcev, kako se na primer znajo zadrževati na odru; občinstvo namreč ploska, dokler se pevec ne umakne. Tudi včeraj so bile najprej na vrsti skladbe za jazz. Na sporedu jih ie bilo pet namesto štiri — ker sta v prejšnjih izvedbah dve skladbi piejeli enako oceno. V dveh primerih se ie to dogodilo tudi pri popevkah in tako je bilo tudi teh na sporedu 14 namesto 12. Glavno zanimanje pa je seveda veljalo za popevke in del občinstva je bil že kar nestrpen. Prvi se je pred mikrofonom pojavil Arturo Testa, ki ga je občinstvo prisrčno pozdravilo. Sledila je Nuccia Bongiovanni nato pa Jula De Palma, za katero smo morali zopet slišati, kako težavno potovanje je irttela (že včeraj!) in da še ni prav pri glasu. Lahko je bilo v vsem tem nekaj špekulacije, vsekakor pa je pevka naletela na zelo do- ber sprejem. Vihar navduše- 2a njihov trud dalji, tretjo medaljo pa so dali Tržačanki Conchiti. Za zadnjo kategorijo skladb pa je prejel prvo nagrado E-doardo Brizio za skladbo .Klavir v Stalingradu., drugo pa Umberto Belloni za .Rock s of CornwalD. Lepa prireditev je bila s tem zaključena in ne bi bilo narobe, če bi se ponovila tudi drugo leto. Prirediteljem gre vsekakor vse priznanje ^ PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST UL. MONTECUH1 6-11 TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GOHICA Ulica S. Pellico 1-11. r* Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA at. 20 — Tel. št. 37-338 NAHOCNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, me-sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — PoStnl tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928. tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, flnančno-upravni 120 osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi r-> naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV RK.NKO Izdaja In tiska ZTT Trst .J nja je zbudila pojava Little Tonj/ja z njegovo godbeno skupino. Za Franco Raimondi je na vrsti Miranda Martino, nato pa Claudio Villa. Njegov pojav je nekako polemičen; slišijo se mnogi neprijazni klici poleg ploskanja. Toda ko je Villa nehal peti tlnverosi-mile amore», je bilo takoj videti, da tolikšnega ploskanja še nihče pred njim ni imel in tudi belih krogov ni bilo pri nobeni prejšnji skladbi tako na gosto. Kar dobro se je nato odrezala Paula, nato pa je prišel spet na oder Little Tony. Nuccia Bongiovanni s svojima pesmima ni imela posebne sreče ne pri aplavzu ne pri belih krogih. Arturo Testa je odpel še drugo pesem, nakar se je pojavila drugič tudi Miranda Martino s eCalda e-state d’amore», s katero je dosegla pri občinstvu lep u-speh. Za drugim nastopom Jule De Palma se je za zadnjo popevko pojavil spet Claudio Villa. Pel je sFenestellou in zopet požel velikansko odobravanje. Bilo je jasno, da bo kaka nagrada njegova. Končno je simfonični orkester Tržaške filharmonije odigral ritmosimfonični sklad bi «Rocks of Cornwalh> ter «Kla-vir v Stalingradu«. Obe skladbi sta občinstvu ugajali, zlasti pa druga. Preden je prišlo do razglasa izidov, je bila podeljena zapestna ura moškemu, ki se je rodil 2. avgusta; (leto — postranska stvar) Seveda se je tak slavljenec takoj našel in tako je za svojo 48-letnico dobil uro Genzo Vergerio. Little Tony pa je s svojim kom-pleksom še nekaj časa zabaval občinstvo, nato pa je sledil razglas izidov glasovanja. O skladbah za jazz je občinstvo odločilo, da prejme prvo nagrado .Balet, avtorja Valdambrinija, drugo pa «Syn-copal Runlet», ki ga je uglasbil Ni cola Pastina. Pri popevkah pa je ploskanje in dviganje belih krogov prineslo prvo nagrado avtorjema Riviju in Innocenziju za popevko «Inverosimile a-more., ki jo je pel Claudio Villa. In da ta pevec le še ni, da bi ga tako ugnal v kozji rog, je pokazala tudi odločitev za drugo nagrajeno popevko, ki jo je tudi on pel. Drugo nagrado so torej prejeli Filibello, Fiammenghi in Beltempo za «Fenestello., Miranda Martino pa je pripomogla k tretji nagradi popevki «Calda estate d’amore», katere avtor je Renato Rascel. Claudio Villa in Miranda Martine sta prejela zlati me- Prihod štirih V petek Zjutraj priplujejo v Trst štiri ladje angleške vojne mornarice pod poveljstvom kontradmirala Busha, in sicer ena križarka, ena podmornica, 1 rušilec in ena petrolejska cisterna. Kmalu po prihodu bodo angleški višji oficirji obiskali tržaške oblasti. Križarko in rušilec bo lahko obiskalo občinstvo v soboto in nedeljo od 14.30 do 17.30. Ladje ostanejo v Trstu do srede 9. avgusta. «»-------- Na prvi seji novega odbora Zveze industrijcev je bil ponovno izvoljen za predsednika dr. Dario Poria. V vodstvu zveze sta kot podpredsednika tudi Modiano, ki predstavlja male in srednje industrijce, ter Faceannoni, ki zastopa gradbeno industrijo. movala le prodaja poletnih oblačil in čevljev, predmetov iz gume in plastike, športnih predmetov in dragotin, in sicer zaradi birme. Drugače pa so bili potrošniki pri nakupih precej previdni. Trgovina na debelo je bila pretežno tudi le bolj zaspana. V juniju je bilo v tržaški občini 54.054 nočnin italijanskih turistov in 22.144 nočnin tujih turistov. V primerjavi z junijem lani je bilo za 11,3 odstotka več nočnin tujih turistov in za 5,8 odstotka manj nočnin domačih turistov. V prvih šestih mesecih je bilo 308.043 nočnin italijanskih turistov in 97,337 nočnin tujih turistov, to je okrog 14.000 več kot lani v istem razdobju. Kar se tiče poljedelstva, so bile razmere v prvi polovici meseca zaradi slabega vremena slabe, v drugi polovici pa so se izboljšale. Zato so utrpele škodo zlasti krmne rastline, ker niso mogli pravočasno pokositi trave. V drugi polovici so redno opravili kmečka dela, le 28. junija je povzročila ponekod toča škodo v vinogradih. Zdravstveno stanje živine je bilo dobro. Od cen 73 živilskih proizvodov so se znižale cene 19 (surovemu maslu, sladkorju itd.), zvišale pa osmim. Cene oblačil so ostale v glavnem neiz-premenjene. Indeks življenjskih stroškov je znašal v juniju 66,94 točke proti 66,69 točke v maju. V primerjavi z lanskim junijem znaša povišek 2,1 odstotka. Tobaka so potrošili v juniju 36.354 kg, to je za 12,6 odstotka manj kot v maju, a 13.2 odstotka več kot v lanskem juniju. V prvem polletju so prodali 224.161 kg tobaka proti 210.161 kg lani, kar pomeni, da se je njegova potrošnja zvišala za 6,7 odstotka. Mesa so potrošili v Trstu 8.015 stotov (v maju 9.701 stot), in sicer 8 odstotkov manj kot v juniju lani (8.712 stotov). Ce pa primerjamo podatke za prvo polletje, vidimo, da se je pcžtrošnja povečala za 0,7 odstotka in znašala skupno 5-3.911 stotov. Rib, mehkužcev in rakcev so potrošili 3.014 stotov, vseh šest mesecev pa 16.176 stotov, to je 4,2 odstotka manj kot lani. Na trgu na debelo so prodali 26.891 stotov povrtnin in krompirja 'fer- 20.777 stotov sadja; v primerjavi z lani sta se zvišali potrošnja sadja in zelenjave za okrog 2.000 stotov vsaka. Skupno so prodali na trgu na debelo v prvem polletju 134.667 stotov povrtnin in 115.500 stotov sadja, to je precej več kot lani. Kar se tiče ribolova je bil letošnji ulov slabši od lanskega. Pomorski promet je znašal v juniju 341.767 ton in je bil za četrtino manjši od prometa v maju (457.492 ton). V primerjavi z lanskim junijem pa se je promet skrčil za 15 od- stotkov. V prvih šestih mesecih pa je znašal skupno 2 milijona 542.328 ton, to je 1,2 odstotka manj kot lani. Promet po železnici je upadel v primerjavi z majem za 24,8 odstotka in je znašal 180.517 ton, v prvem polletju pa 1 milijon 243.868 ton. Položaj glede zastavljenih predmetov je ostal v glavnem nespremenjen. Od davkov so imeli 837 milijonov lir dohodka, od katerih 537 milijonov od IGE (davka na poslovni promet). V primerjavi z lanskim junijem se je donos davkov zvišal za 200 milijonov. V juniju so bili napovedani 3 stečaji. Naraslo je tudi število meničnih protestov in njihova skupna vsota. Protestov je bilo 2.349 za 63 milijonov lir. V prvem polletju je bilo 12 tisoč 949 meničnih protestov za 422.445.977 lir. Lani je bilo protestov več, toda skupna vsota je bila mnogo nižja (290 milijonov lir). Zaposlenih je bilo 92.460, to je 436 manj kot v maju, v primeri z lanskim junijem pa 1,6 odstotka več. Brezposelnih je bilo 11.597, in sicer 90 manj kot v maju ter 1.193 manj kot lani. Mladost, ritem, ples in pesem pred ankaranskim «Konventom » Nagradni natečaj za turistične filme Tretji festivalski dan: Zmagoslavje jugoslovanskega amaterizma Včerajšnji dan je bil v znaku zaključnega nastopa štirih elitnih jugoslovanskih amaterskih plesnih ansamblov. Na lepem prizorišču pred starim Konventom v Ankaranu so nastopili s svojimi najboljšimi točkami ansambli: *Vaso Mi-skin-Crni• iz Sarajeva, «Vinko Jedjut» iz Zagreba, *Kočo Racin» iz Skopja in «Branko Krsmanovič» iz Beograda. Vsaka od teh skupin je številnemu občinstvu predstavila odlične koreografije plesov iz svojih republik, zato so bile tudi izvedbe na višku in najbliže originalnosti. Neponovljivi so bili na primer plesi Bratinevski povrati iz o-kolice Zagreba, *Palanje» z otoka Medieta in čudoviti «Posavski plesi» v izvedbi zagrebškega ansambla *Vinko Jedjut». Nad prizoriščem se je zgostil molk, ko je nastopil sarajevski ansambel *Vaso Miskin-Crni* s točko «Nemi ples» iz Hercegovine in je dajal ritem le bogat nakit in zamolkli koraki. Ista skupina je z vsem žarom predstavila še *Plese iz okolice Sarajevo• in starinska Kola iz okolice Dervente. Iz starih makedonskih taborov, ki jih prepletajo temperamentni plesi se je najprej predstavila skopska skupina «KoČo Racin*. Svoj nastop je nadaljevala s folklorno fantazijo «Djordja» in zaključila s haj-duško bojno igro imenovano «Čipte čamte». Oglušujoč a- II. FESTIVAL JUGOSLOVANSKE FOLKLORE ČETRTEK, 3. avgusta ob 21. uri KOPER • 'litov trg Festivalski gost: DRŽAVNI ANSAMBEL PLESOV IN PESMI ZAR (ZDRUZENE ARABSKE REPUBLIKE) IZ KAIRA Po dvomesečnem gostovanju po zahodni Evropi prvič v Jugoslaviji. Fantazmagorija kostumov, a-rabskib plesov in orientalskih melodij. mini m miiim miai HUM MIHI i iiihiii i m h *## ■-■ •*-'* Urejam bežne novinarske marginalije treh festivalskih dni na Koprskem. Najprej u-radna ugotovitev: Da je organizator tega II. festivala «Ko- Tržaška turistična uslal?°t0, sporoča, da je Avtonomna 1*‘ viščarska in turistična ustan va iz Varalla Sesia ra_zpisa nagradni natečaj za začeta1* za osem-milimetrske, črno-M ali barvne filme z motivi V ralla in Valsesie. Prošnje za udeležbo je tret>? poslati omenjeni ustanovi naj- kasneje do 31. t. m. in n’oraJu biti opremljene s 1000 hran« za vpisnino za vsak film. * j me same pa bo treba P°s je navedeni ustanovi najkasnej do 15. oktobra letos in rnJrai. biti opremljeni s kratkim °K som tematike in navedbo manih krajev. Za vsa druga pojasnila, se interesenti obrnejo naTa„ nost na Avtonomno letovišča^ sko in turistično ustanovo Varallo Sesia (pokrajina Ver celli) — Korzo Roma 3. ( oiepaližča^ GRAD SV. JUSTA Por-Prodaja vstopnic pri osreči blagajni v Pasaži Protti. K A JX O ) Catpentier, TBčafe 16.30 Yarda« (Nadaljevanje na 6. strani) Promet v Javnih skladiščih Po neuradnih podatkih je znašal v juliju promet skozi Javna skladišča 145.000 ton, od katerih so jih 84.500 razložili in 60.500 naložili. Skupno je torej šlo v prvih sedmih mesecih skozi Javna skladišča 1.273000 ton blaga, proti 1.405.000 tonam lani, kar pomeni, da se je promet znižal za 9,4 odstotka. Na prvem mestu je pritem premog s 471.000 tonami; sledi žito s 106.000 tonami, les s 117.000 tonami in drugo blago s 548.000 tonami. Padec 132.000 ton prometa se nanaša na izključno masovno blago. Izboljšal pa se je promet z raznim blagom. «»--------- iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiitMiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimimiiiiiiimiiiiimiiiiiifiiiiiimi S sodnije Prihodnjič ne ho pustil hišnih ključev doma Popolnoma oproščena avtomobilista, ki sta bila zapletena v dve prometni nesreči Trst na celovškem in dunajskem velesejmu Trst bo tudi letos zastopan na celovškem in dunajskem velesejmu. Ta sklep so sprejeli na sestanku odbora za enotno propagando. Na dunajskem velesejmu, ki se prične tretjega septembra, bodo pripravili popolnoma nov pavi-j ljon, na katerem bodo razka-I zali gospodarsko dejavnost v Trstu. Celovški velesejem pa se bo pričel 10. avgusta. Obeh velesejmov se bo udeležila delegacija tržaškega gospodarstva «»----------------- Včeraj predpoldne se je ustavilo na Trgu Unitš 10 novih avtobusov, ki so jih zastopniki družbe Alfa Romeo izročili podjetju Acegat, ki jih je naročilo marca meseca. Izročitve avtobusov so se med drugimi udeležili tudi župan dr. Fran-zil, predsednik komisije Ace- gata dr. Fazzini glavni ravnatelj inž. Mottoni itd. Oblasti so si najprej ogledale avtobuse, nato pa se odpeljale z enim avtobusom na Kolonjo in v Grljan, kjer je družba Alfa Romeo priredila zakusko. Nato so odpeljali vse avtobuse v remizo. Kot smo že pisali, bo v njih prostora za 107 potnikov: 19 jih bo sedelo, ostali pa bodo stali. Avtobusni imajo troje vrat, in sicer dvoje za izstop in ena za vstop. Predvsem jih bo'o uporabljali na progah št. 29 in 18. Tiskovna konferenca predsednika združenih Prihodnji ponedeljek ob 17. uri bo v glavni bolnišnici tiskovna konferenca, na kateri bo predsednik združenih bolnišnic odv. Enzo Morgera govori) o predlogih upravnega sveta tržaških združenih bolnišnic za preureditev glavne bolnišnice in ta zgraditev enega samega poslopja s 400 posteljami v bolnišnici pri Magdaleni. Pri Pred sodnikom Mancusom se je zagovarjal včeraj aa-iei-m r.an Klincon iz ut. uona-doni, ki je bil obtožen vinjenosti, kantve nočnega miru in da je onemogo-ai počitek meščanom. bodniK ga je oo-sodil na 18 dni pr.pora ter na plačilo sodnih stroknov. DogodeiK, ai je pripeljal Khncona pred sounika, se je odigral 27. julija v zgodnjih jutranjih urah. Možak, ki je ze v pokoju, je bil dvignil pokojnino ter se je malo zadržal po gostilnan in javnin lokalih. Ko se je končno poslovil od prijateljev in znancev ter se odpravil domov, je opazil, da je brez ključa vhodnih vrat. 2,ato je na ves glas klical sestro in vratarico, da bi mu odprli vrata. Njegovo vpitje pa je razburilo neke sosede, ki so tele-lomrali na policijo. Agenti so seveda takoj prihiteli ter Klincona priprli. Včeraj je obtoženec povedal, da je bil svoj cas vratar pri nogometnem klubu dPonziana«. Zaradi neke nezgode pa so ga operirali na kolenu in od tedaj šepa. To pa daje vtis, da je vinjen, četudi Je popil le kozarec vina. Ta zagovor mu ni mnogo pomagal, kajti sodnik ga je vseeno spoznal za krivega. * * * Pred istim sodnikom se je zagovarjal tudi 54-letni Luigi Cristiano iz Ul. Giulia 19, brivec po poklicu, ki je bil obtožen, da je prizadejal lažje telesne poškodbe nekemu motoristu. Bilo je okoli 17.40 ure 10. oktobra lani, ko se je Cristiano peljal z avtom Fiat 1100-103 navzgor po Stan istrski cesti. V bližini nekega križišča, 'kjer je hotel zaviti na levo, je pravočasno nakazal smer, da bo zavil na levo stran cestišča. Pri tem pa se je ustavil na sredini ceste, ker so mu prihajala naproti neka motorna vozila. Vsaj tako je trdil obtoženec sam, medtem ko je poškodovanec, 30-letm Luigi Vigini, izpovedal, da je Cristiano nadaljeval svojo pot. Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da je prišlo do trčenja med Cristia-novim avtom in vespo, ki jo je vozil Vigini. Na vespi je bil poleg omenjenega vozača se njegov prijatelj 26-ietni Giuliano T:nun,n iz Ul. Gin-nasiica 29. Na srečo ni šlo za čelno trčenje Motor je zdrsnil ob avtu tei se potem zaletel v nek. leseno ograjo. Motoristi- sta odnesla le neznatne prasse, tako da ju sploh niso prepeljali v bolnišnico. Takrj na kraju nezgode je prišlo do sporazuma med Cr.stianom in Viginijem. Cn-stiano je odštel slednjemu 8 tisoč hi kot odikodnino za pt škodbe, ki jih je ta zado-bil. Pozneje pa se je zgodilo, da je Vigini tožil Cristiana na sodišču. Ni pa imel sreče, ker je celo tožilec zahteval, naj sodnik opros*i Cristiana zaradi pomanjkanja dokazov. Pre-tor pa je šel še dlje, saj je sklenil, da se ukine kazenski postopek proti Cristianu. Svoj sklep je zasnoval na ustreznem zakonskem določilu, ki predvideva ukinitev postopka, če je že prišlo do poravnave med prizadetima strankama. • * * Dario Paoluzzi iz begunskega taborišča pri Orehu, trgovski pomočnik po poklicu, je okoli 12. ure 23. oktobra lani šel z dvema prijateljema po državni cesti št. 15, ki pelje iz Trsta proti Kopru. Hodili so pravilno po robu cestišča, ko je Paoluzzi nenadoma zagledal avtobus, ki je prihajal od bloka in bil namenjen v mesto. Ker se je nameraval peljati z omenjenim avtobusom, se je obrnil, pozdravil prijatelje ter pohitel proti postajališču. Tedaj pa je privozil iz mesta avto Fiat 600, ki ga je vozil 36-letni Vit-tirio Toscan iz Ul. C. Rossi 25 (bivša Spodnja Magdalena 1199). Zaradi Paoluzzijeve naglice se šoferju ni posrečilo, da bi zavrl svoje vozilo. Mladeniča je podrl na tla ter ga poškodoval. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili razne poškodbe zaradi katerih je ozdravel v 20 dneh. Na včerajšnji razpravi je tožilec zahteval, naj sodnik oprosti Toscana, ker ni zakrivil inkriminiranega dejanja. Sodnik pa je bil celo mnenja, da inkriminirano dejanje ne obstaja ter je v tem smislu Toscana tudi oprostil. Nazionale 16.00 ((Bongo Prepovedano mladim. , Ftnice 16.00 «Zakoriski mož«, " beito Sorui Excelsior 16 00 «Cloveški cilj* Grattacielo 16.00 ((He.lzapopP1"’' Arcobalen0 16.00 ((Koctsov sllWl Rock Hudson bupeicinema 16.00 «Beli Alberto Sordi. Alaoarda 16.30 ((Zenske sejb veter«, Scilia Gaoel. PrepO' dano mlaomi. Zadnji dan. , Aurora 16.30 19.00 21.45 zvoni«, uary Cooper. , Cristallo 16 30 «Vojna gangs** jev«, Barry Suluvan . | Garibaldi 16.30 «Zimske po®" con, Alberti Bordi, De S' Renato Salvah 'i. Capitol 16.0o ((Poročni vrtiljalG James Mason. prepovedi mlad:ni. Impero 16.30 «Pohod smeha*. italia 16.30 «Golj kakor j® £ bog ustvaril«, tecbnicolor, risa Allasio. Prepovedano ^ diru. Massimo 16.30 «Gestapo na P ži». Policijski film. Moderno 18.00 «Gladko in nr,. pavo«, Nadiia Tiller. PrepO' dano mladini. Astoria 17.00 «Korak do smrt1’1 Prepovedano mladini. Astra 16.30 ((Kleopatrine ie^'L Vittorio Veneto 17.00 Revija^, ^■Ufijski-n filmov eKlub tflL šterje ». Ship Homeier, ° «Vohun SCO*!1" . j j Marconi 16.30 na prostem ™ fir,t Alan Ladd, technicolor. PRISPEVAJTE IS DIJAŠKO MATICO 1 . ----------------------------------------ii«** iiaiiiaitiiiiiitiiitiiiiiiiiint iiiiinntfi*'11 OD VČERAJ DO 0A$ ROJSTVA, SMRTI IN POK' U** 1 Dne 2. avgusta t.l. se c« Trstu rodilo 14 otrok, umrlo je 8 cieb ROmlLI SO SE: Serenclla ^ ousa, Piero Delbello, Magrj|iJ Meola, Roberto De Luca, -' |)a Ronceili, Giuseppe CopP^Lii, rt Claudio Colussi, Laila ““2)1* P.ola Del Ben, Susanna c si, Gabriella Simeoni, Marchesi, Sirlene Merciai, S lise Cosanz. .^,|0 j UMRLI SO: 30-letni Ladic, 63-letni Remo Pieri, 67-letr i Marcel-lo 62-letni Aladin0 Papini, Teresa Tessarin vd. Ferro. letna Tereza Babuder vd. p, vre, 76-letr.i Eugenio Marc® Ge letna Lucija Černe vd. ” gher. ** — «N NOČNA SLUŽBA LEKA!* J: AlFAlabarda, Istrska u*'ca K iv»n* j; de Leitenburg, Trg sv. dr. Praxmarer, Trg UPjj- Prendini, Ul. Tiziano Vecel**0 C IZLETI Izlet SPDT na Krva*** ^l SPDT priredi v torek ,» la avgusta enodnevni lzfli(iljj Krvavec v Kamniških PjL " Do podnožja z avtobusP"'j^ič Krvavec Pa z žičnico kn nlfl jg0l dlšče za izlete v višje P,,,!# pl>" tega predela Kamniških ki so novost za naše p'afl „ v Vpisovanje kot običajno Geppa 9-11 v dnevrnh ur mali OBIŠČITE VELET RGOVIN ., I LICE • Trat, Ulica cird,„, f [ Kupili boste: bunde de* M šče, hlače, srajce, lope K^IP, go drugih artiklov vrst po res konkurent uab. ENAL0TT0 BARI CAGLIARI FLORENCA GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE NEAPELJ II. RIM II X 1 X 1 X \ X X 1 \ 2 X 2 X 1 3. avgusta 1961 VPRAŠANJA IN ODGOVORI Kaj je bila OVRA? Se.m še razliko ft m^ad, to je vsaj to-kar\em VBm- 0 faSizmu le to, Zato T ° nJem *lišal ali bral-fcaj je bila Predujem vedel, in dPravzaprav OVRA obiaviu , rh kn^0- k' so jih ni znL ■l]anski antifašistič- ^del °V,Trjk bi ka> vsem n», osisticni dobi, ki je nn?a' ]ala toliko zla. ce za usfa*^ OVRA s0 krati-ni Podlag ° na Pr°stovolj-f^.zma n,/3 2a^!ranie anti-PobuiTn'«« 1 so i° na njena nai -a Mus®°limja in PoUtSfiSh0,Ajf bila' da PO'eg deduje Ova, lkov kvestur za- tifašistifne hnr preganja an' ki se nfil borce m vse tiste, dodati « 8trinjali z režimom biia ta ]e treba’ da ie' na in « tanoYa seveda taj-raznih i6 ie. Posluževala nasilja jf tih metod in uradno’ war- pad ni mogla se ie ?n)ati kvestura, ki konitosti ■ držati neke za-šistiene ceprav seveda le fa-OVRa sal druSe ni bilo. zastopnike sev®da imela svoje oddelkih v političnih so se odlikoes|Ur in ravno ti mi» in t!u?v? po sv°i> «vne-2en Teol krvoločnosti. Ra-mrežo eh, ?? imela celo mi so bil?StCeJ.al?ev- Med "j'* torih ie s-. 41 ljudje, o ka- ,aSsti dnti .**• da so anti-tazkrinkaii I seveda niso lev ji hn Takih Provokator-Se je na ° na kupe. Po vojni le bil tat pnmer zvedelo, da nik OVRAP^ov°kator in zaup-Srafski nič * znani porno-taSistj n? atelj Pitigrilli, anti-0Vaduške , ,Za vse te njegove Prej. vloge zvedeli že v‘demskfnaj len Primer je bil le razkri ?dyetnik Re. ki ga v knjiaj antifašist Rossi tne» in w*. » spia del regi-Sistiani Je.Povzročil antifašizem, « ,.pini «Giustizia e Sitni ie t°likanj zla. Med dru-zapor tudi*5!.1 zaradi njega v svojo , ■ erruccio Parri s le tud; Pano, od katere jih Ti zau nekaj v zaporu umrlo. činom?"*1 PVRA so bili vele. ki ii!0ra 0 Propadli ljud-Vala zaid- Je P°'iciia izsilje-, elani ap raznih kriminalnih , 1 Don« manjših prestopkov, kot je bYrb' bnnkrotov itd.! njenee« tudi primer orne- Seveda 6tnika' Ra tudi ,ie šlo skozi roke OV tlfnil! ni Ho ftro el/\i*nnn1r{U r. v, tifa. mnogo slovenskih an- šistov • • Ustannvfa3 3e bila naloSa •a je Ji Predvsem v tem, ’.2redn0 Pr?.v.llaia ljudi pred flst'čne j°dlšče za zaščito fakine nQijtr-ave. Posebnost te .•',1® tudi cne organizacije je da a-i., y, tem, da je napr-t°tb !f#*«tOm mnogo več V Isšišfi-0 s° bili krivi tudi P je .'."e® smislu. S tem v flti nvJ.-lltttela še bolj pri-, .Inih p gospodarjem, češ ezitu nevarnosti je rešila °°Vr4 • A Je napisal obširno knjigo visok funkcionar notranjega ministrstva Guido Leto, ki je bil od leta 1938 načelnik politične policijske službe za vso državo. Knjigo je izdal založnik Cappelli leta 1951 pod naslovom «OVRA — Fa-scismo — Antifascismo«. V njej pa ni prikazal resničnega bistva 4e tajne policije tej se je omejil le na njeno organizacijsko plat in neke podrobnosti. V bistvu je skušal Leto OVRA le opravičiti, češ da je bila nekak posredovalni organ med Mussolinijem in izrednim sodiščem. Leto je v knjigi opravičeval tudi delo načelnika policije Bocchinija, ki je opravljal to službo skoraj vseh dvajset let režima. Zato nima ta knjiga nobene prave zgodovinske vrednosti, čeprav bi Leto lahko odkril vso resnico, saj je na svojem položaju lahko vedel vse. Leta 1956 je Ernesto Rossi opisal delo OVRA v nekaj člankih, ki jih je izdal v snopiču pod naslovom «OVRA — dučejeva punčica«. Z nezadostnimi viri, ki jih je imel na razpolago, je skušal prikazati pravo sliko OVRA, to je takšno, kot so jo videli antifašisti s stališča preganjancev in ne preganjalca, kakršen je bil tudi funkcionar Leto. No, s tem je pač osvetlil nekatere strani tega vprašanja, ki jih je pustil Leto nalašč v temi. Knjiga je imela zato precej polemičen fon in je pač razblinila meglo okrog te «dučejeve punčice«, ki ji jo je skušal ohraniti Leto. Podatke za svoje trditve je črpal iz tedanjega časopisja, nekaj je zvedel tudi od bolj objektivnih policijskih funkcionarjev, toda glavno delovanje OVRA je vseeno ostalo delno zavito v temo. Manjkala mu je namreč dokumentacija iz arhivov glavne direkcije javne varnosti, izrednega sodišča, SIM in drugih ustanov, tako da ni mogel napisati dokumentirane in znanstveno verne zgodovine italijanske politične policije za režima. Toda s svojo knjigo je le jasno dokazal bistveno podobo OVRA. Leto je namreč trdil, da je ta politična policija na pobudo Bocchinija, izvajala — kot smo že omenili — nekako posredovalno vlogo ter vzela kvesturam pobudo, da bi same prijavljale antifašiste izrednemu sodišču, češ da je bilo to njeno ravnanje pravzaprav bolj objektivno. Tisti pa, ki so pozneje proučevali te prijave, so ugotovili, da so bile prijave kvestur se-stavjjene v sicer sovražnem duhu proti prijetim antifašistom, vendar da so ohranile vsaj nekaj objektivnosti, seveda glede na tiste čase in razmere. Prijave OVRA pa so bile vedno skrajno napihnjene in polne izmišljenih dejstev. Torej vse kaj drugega kot ^posredovanje«! Za to policijo in za izredno sodišče je bil že samo članek proti vojni v Abesiniji v listu «Giustizia e Liberta« prava sabotaža te vojne in izredno sodišče je naprtilo tistim, ki so širili list, od 15 do 20 let ječe! Kar se_ tiče samega izrednega sodišča, je Mussolini dovolil, da so v letih 1927-1932 objavijali poročila o razpravah (če jih smemo tako imenovati) in o sodbah. Kasneje je videl, da mu to kvari ugled v svetu in razen nekaj izjem, kot na primer demonstrativni proces proti slovenskim antifašistom, so vse procese zamolčali. V ječah pa je bilo na tisoče in tisoče antifašistov, predvsem komunistov, pri čemer so imeli seveda slovenski antifašisti sorazmerno največji delež. Ker smo mimogrede omenili tudi SIM (vojaška obveščevalna služba) naj še povemo, da je tudi to uporabljal režim za svoje namene, zlasti pa za razna zločinska dejanja v inozemstvu. Tako je znano, da je organiziral SIM umor bratov Rosselli v Franciji, in sicer s pomočjo francoskih «cagoular-dov«, to je fašistov. V stvar sta bila neposredno zapletena polkovnik Santo Emanuele in kapetan Roberto Navale. Prvega so leta 1944 prijeli in je prišel tudi pred sodišče. Iz njegovih izpovedi in iz zaplenjenih dokumentov se je izvedelo, da sta vedela za ta zločin tudi Ciano in sedanji mi-sovski voditelj Anfuso, ki je bil tudi fašistični poslanik v Berlinu. Prav tako je bila seveda vsa stvar znana tudi Mussoliniju, ki so mu o njej osebno poročali. No, kljub temu pa so še pred kratkim dali Anfusu v nekem procesu v Messini prav, češ da ni proti njemu nikakih dokazov. Kar se tiče fašističnih knjig o fašistični dobi, jih je izšlo po vojni mnogo in so jih na-pisali omenjeni Rossi, Salva, torelli, Salvemini, Garosci itd Tudi pri nas je izšlo več krajših knjig in med zadnjimi knjiga komunista Piemontesi-ja. Kaj pa je pomenil fašizem že od vsega začetka, je zelo jasno in pronicavo ori sal že voditelj KPI Gramsci, katerega spisi niso le zanimivo marveč tudi zelo poučno branje. S seje občinskega sveta v Gorici Pri imenovanju novih ulic je prišlo do apologije fašizma Tudi v teh zadevah bi moral občinski svet upoštevati v večji meri zgodovinsko stvarnost bre<,v»Ja danes 3. t. m. ob 18. uri v dvorani in z začetkom ob 20-30 na prostem film kfofuu DeCARLO <£*• DONIM AUMONT, EVE ARDEN ( ŠOLSKE VESTI ) Havoateljstf . Državne nižje Industrijske strokovne Sole s slo venskim utrmo jezikom v Trstu opozarja prizadete starše, da se vrši vpisovanje učencev in u-čenk za prihodnje šolsko leto 1961-62 za II. in III. razred do vključno 25. septembra t.l. Na Državnem znanstvenem li ceju s slovenskim učn.m jezi kom v Trstu, ki ima poleg raz redov z znanstvenim učnim na Črtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vr-Si vpisovanje za Šolsko leto 1961 1962 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Laz-zaretio vecchio št. 9 neprekinje no do 25 septembra 1961. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. # * • Ravnateljstvo Industrijskega strokovnega tečaja v Dolini jav Ija, da se vrši vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 13, ure v tajništvu šole Za vpis v II. In III. r. je čas do 15. septembra. Ob vpisu mora učenec predložiti zadnje šolsko sprčevaki in prijavnico, ki Jo dobi v šoli, vse druge listine lahko predloži učenec do 30. sep ten bra. Učenci, ki imajo popravljalne izpite v septembru, se bodo vpi sali takoj po opravljenih izpitih Nadaljuje se z uspehom DODAJA OSTALE Pri ZALOGE PlTASSI Vse|> konfekcij n z« MOŠKE - ŽENSKE • OTROKE t ttpujtv J To je več kot razprodaja $i|f©|Ig bi IsIožCe ife feo&ie pbepbicali ** S T ° Halla 7 GORICA Korzo Verdi 92 V drugem delu svoje torkove seje je goriški občinski svet pod predsedstvom župana dr. Poterzia odobril dodatek občinskim uslužbencem in ga dvignil od dosedanjih 2.400 na 3.200 lir. Odobrili so tudi sklep o gradnji novega goriškega vodovoda na področju «Mocchetta», za katerega je po načrtu predviden v občinskem proračunu strošek 423 milijonov lir. Sklenjeno je bilo, naj se pri ministrstvu za javna dela zahteva, da bi prej začeli s prvim obrokom del, za katera je določenih 330 milijonov lir obenem pa naj bi ministrstvo dovolilo zakonske olajšave tudi za preostalih 93 milijonov lir stroškov, da bi tako prišlo čim-prej do začetka in izvedbe tega dela. Živahna debata pa se je razvnela okrog imen, ki naj bi jih dali trem novim goriškim ulicam, od katerih sta dve na Livadi in ena, ki povezuje Ul. Montesanto z Ul. Catterini. Odbor za poimenovanje ulic je predlagal imena Sebastia-no Scaramuzza, Ul. Brigata Abruzzi in Ul. Brigata Tosca-na in ta predlog si je osvojil tudi občinski odbor. Svetova-lev dr. Battello (KPI) je s tem v zvezi predlagal, naj bi vsaj eni izmed treh novih u-lic dali ime Giovanni Amendo-la, Fratelli Rosselli, Gramsci ali Piero Gobetti, kar bi bilo mnogo bolj v skladu z današnjo goriško stvarnostjo. Tudi svetovalec Peter Sancin (PSI) se je strinjal s tem predlogom, ki je bolj v skladu z zgodovinsko stvarnostjo Italije in ko so od strani KD ugovarjali, da se ne more spreminjati sklepov posvetovalne komisije in občinskega odbora, je poudaril, da ima občinski svet vendar pravico spreminjati predloge, ki jih stavi ta ali druga komisija. Predstavnik MSI odv. Pa-scoli se je spričo teh predlogov razburil in zahteval, naj se tak predlog zavrne. Dodal je, da bi komunisti morda hoteli poimenovati kakšno goriško ulico tudi po IX. Korpusu, Titu ali partizanskih brigadah. Svetovalec Bergomas ga je nato vprašal, če bi bilo morda treba dati ime kakšni ulici po »črnih brigadah«. Na to pripombo je Pascoli menda izrazil željo, da bi se res vrnile fašistične brigade, ki naj bi pomagale pomesti s komunisti. Bergomas je po tej izjavil zahteval od župana, da se postavi Pascolijevo izjavo dobesedno v zapisnik, ker da gre za apologijo fašizma, ki je po zakonu kazniva. Zupanu in nekaterim demo-kristjanskim svetovalcem se je končno posrečilo za silo pomiriti razburjene duhove, nakar je večina odobrila predlagano poimenovanje novih u-lic, medtem ko so si predstavniki levice pridržali pravico, da bodo predlagali ime- na za prihodnje poimenovanje novih ulic, ki še vedno nastajajo v Gorici. Pri drugih točkah dnevnega reda se je ozračje umirilo in je šlo delo še dovolj naglo naprej. Med drugim so odobrili pogodbo z vodstvom u-stanove INA-Casa za kanalizacijo v novem naselju pri pemskern mostu, dogovor z državo o poslovanju državne knjižnice v Gorici, in okrepitev ulične razsvetljave v Ul. Attimis v Podgori. Seja se je zavlekla še čez eno uro popolnoči, ker so hoteli zaključiti vse delo, ki je bilo na programu, da bi tako po počitnicah začeli z novim delom, v kolikor se ne povrnejo na dnevni red točke, ki so bile že tokrat v obravnavi. Bolniško zavarovanje trgovcev Kaj morajo vedeti prizadeti trgovei osvojeni zavarovanju Nekaj navodil iz pravilnika, ki je stopil v veljavo s 1. julijem letos BOLNIŠKO ZAVAROVANJE TRGOVCEV Od 1. julija letos je začela delovati bolniška blagajna za trgovce na Goriškem. V interesu prizadetih objavljamo, v pričakovanju nadaljnjih in podrobnejših navodil, pravilnik, po katerem se morajo ravnati zavarovanci. Ta pravilnik nam je poslala v objavo Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici. IZKAZNICA ZA ZAVAROVANCE Vsa prizadeta podjetja so prejela od Bolniške blagajne posebno izkaznico v kateri so navedeni gospodarji, pomočniki in njihovi družinski člani, ki imajo pravico do socialnega zavarovanja. To izkaznico je treba skrbno hraniti in jo piedložiti Bolniški blagajni, bolnišnici, zdravilišču, zdravniku ali babici, kadar se zahteva zdravniško pomoč. Kakršno koli spremembo v iiiiimiiiimimmiiiiiiiiiiiiiiimmiiiimiimniiniiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiMiiimmtiiMiiiiimmmiimmiiiiMiiiuiiiniiuititiiiiiiimiiiimimMiiiiiii Pojasnilo PSI o ukrepih za Tržič KD je obljubljala in zavlačevala ponovno izvedbo davčnih olajšav Vloga socialističnega poslanca Bettolija pri reševanju tega vprašanja Tiskovni urad pokrajinske federacije socialistične stranke v Gorici nam je poslal v objavo posebno poročilo, v katerem pojasnjuje, kako so se razvijali dogodki okrog obljubljenih ukrepov za pomoč tržiškemu gospodarstvu. V zvezi z raznimi objavami, ki so jih izdale KD ter z njo povezani stranki PSDI in PLI glede na zakon o davčnih olajšavah za Tržič, je treba vedeti, da so imele te objave namen, prikazati večje ali manjše zasluge te ali druge stranke pri prizadevanju, da bi tak ukrep končno prišel v veljavo. Goriška federacija socialistične stranke ugotavlja, z namenom, da bi prikazala resnico s točno navedbo dogodkov, ki so jih morda nekateri pozabili, da je ponovno uveljavitev omenjenega zakona postavila na dnevni red najprej Zveza industrijcev iz Tržiča v poročilu, ki ga je iiilHiiiiiimiiiimiiiiiilMHilHiiiimiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiitimmiiiiiiiiiiitiiiiiiMiimiitiiiiiiliiiif Jutri podražitev kruha Pokrajinski odbor za cene je na svoji seji dne 1. t. m. proučil zahtevo pekov za podražitev kruha v zvezi z zahtevami za mezdne izboljšave delavcev te kategorije. Sprejet' je bil sklep, da se odobri z veljavnostjo od 4. t. m. podražitev kruha v naslednji meri; 1. Kruh iz moke vrste «0» in v kosih od 80 do 130 g se podraži od dosedanjih 126 na 130 lir za kg; 2. kruh iz moke vrste «1» in v kosih od 150 do 250 g se podraži od sedanjih 110 na 116 lir za kg. Navedena podražitev bo o-mogočila ugoditev zahtevam delavcev te stroke glede dra-ginjske doklade, ki so jo do sedaj prejemali nižjo kot je določena. V skladu s tem sklepom je izdal v sredo 2. t. m. prefekt odločbo, da se dovoli omenjeno podražitev kruha od petka 4. t. m. dalje. «»------- Prvi obiski novega kvcstorja Novi goriški kvestor doktor Fernando Pervilli, ki je v torek nastopil službo v našem mestu, je včeraj obiskal goriškega župana dr. Poterzia, predsednika pokrajine dr. Chientarollija in nadškofa Ambrosija. Napravil je nekaj vljudnostnih obiskov tudi pri vojaških predstavništvih naše pokrajine. Ob 18. uri pa je sprejel predstavnike krajevnega tiska in se zadržal z njimi v prijaznem razgovoru, pri kate- rem je bilo govora tudi o problemu obveščevanja javnosti preko časopisja. «»------- Razpis službe občinskega smetarja Goriško županstvo namerava vzeti na delo enega delavca. ki bo zaposlen pri odnašanju smeti. Starost največ do 30 let, zdrave in krepke postave. Interesenti naj vložijo pismeno prošnjo na nekolkov. papirju v vložišču (ufficio pri-tocollo) na goriškem županstvu najkasneje do 12. ure dne 10. , avgusta. Tam bodo dobili tudi vsa potrebnejša pojasnila. «»------- Dijaške lekcije za popravne izpite Uprava Slovenskega dijaške doma v Gorici obvešča starše dijakov goriških srednjih šol, ki imajo popravne izpite v jesenskem roku, da se pričnejo ponavljalne lekcije v ponedeljek 7. avgusta ob 9. uri v prostorih Dijaškega doma, v Ul. Montesanto 84. Ker manjka le še mesec dni do začetka popravnih izpitov na šoli, priporočamo staršem, naj brez odlašanja pošljejo o-troke k lekcijam. Čila j te in firite PRIMORSKI DNEVNIK dal inž. Bagon meseca julija 1959. Pozneje si je ta predlog usvojil občinski svet v Tržiču in so ga podprle v tem svetu in na drugih mestih vse politične stranke. Se pozneje je bil napravljen nov korak s predlogom zakona Bozzi (PLI) v parlamentu in samo po krivdi vlade, to je KD, ni prišlo do njegove odobritve in je bil zakon odložen; pozneje se je zanj zanimala ista KD, potem ko so vse stranke v svojih volilnih programih zahtevale potrdilo tega zakona in ga je hotela prikazati nekaj ur pred zaključkom volilne kampanje za volitve 28. maja, kot da je sprejet, čeprav to ni bilo res. Te ugotovitve se tičejo prvega obdobja pr; tem problemu in objektivno prikazujejo, katere sile so se odkrito zavzemale za rešitev tega vprašanja. Iz tega je tudi razvidna špekulacija KD, ki si lasti zasluge, katerih nima. Vendar ta stranka vztraja pri enostranskem informiranju javnega mnenja in širjenju laži, s katerimi hoče prikazati, da je tudi poznejši pozitivni razvoj in odobritev tega zakona izključno njena zasluga. Resnica je drugačna in PSI smatra za potrebno, da tudi o tem drugem obdobju poroča, kako so se stvari razvijale pri pristojnih komisijah v rimskem parlamentu. Socialisti so načelno proti kakšnim prednostnim ukrepom, ker se z njimi ne da rešiti osnovnih problemov naše države in ker lahko samo organska ekonomska politika, zajeta vsaj v deželnem merilu Furlanija-Julij. ska krajina lahko učinkovito spremeni gospodarstvo naše dežele. Vendar pa upoštevajoč položaj na tržiškem področju in ker gre za ponovno uveljavljanje nekega zakona, ne pa za kak nov ukrep, je hotela PSI dati svoj učinkovit prispevek s posredovanjem poslanca Bettolija pri komisiji za finance in zaklad, da bi tako preprečil ponovno sabotiranje tega zakona; do takega zavlačevanja bi prišlo, če bi sprejeli tezo KD, ki jo je podpiral tudi poslanec Martina. Namesto da bi potvarjala resnico, bi KD morala pojasniti, če je komisija za proračun v zbornici glasovala za zakonski osnutek, ki je povezoval Tržič in Porto Nogaro. Z izvedbo takega načrta bi ne imela koristi niti Tržič niti Porto Nogaro. Samo s posredovanjem poslanca Bettolija od PSI pri komisiji za finance in zaklad je prišlo do spremembe položaja v korist Tržiča. Vsako drugo tolmačenje ne odgovarja dejstvom, ki jih je PSI pripravljena podpreti tudi z dokumenti, da bo javnost pravilno obveščena o vsej zadevi. «»----------------- Praznik v Števerjanu Prosvetno društvo «Briški grič« iz Steverjana priredi v soboto 5. in v nedeljo 6. avgusta zvečer domač praznik s plesom in prosto zabavo. Prireditev bo pri «Klanjščko-vih» v Uklancih, nedaleč od Bukovja. Plesišče bo na prostem in bo na njem dovolj prostora za vse plesalce. Igrala bo prvovrstna godba na pihala, deloval pa bo tudi dobro založen bife z izborno briško kapljico in dobrim prigrizkom, Na razpolago bodo seveda tudi breskve in sladokusci že vedo, kako so dobre s pristnim briškim vinom. Prireditelji-nabije Goričane-in druge prijatelje, da pridejo v soboto in jjedeljo prihodnjega tedna na zabavo in izlet v Brda. stanju, bodisi glede na število družinskih članov, naslov, dohodnino itd. je treba v ro- r,j» v naslednjih primerih: 1. Zdravljenje v bolnišnicah vključno zdravila, preglede in krajinsko komisijo za ugotovitev in sestavo seznamov trgovskih podjetij pri trgovinski zbornici. Na isti naslov je treba prijaviti tudi vse pomote, ki bi bile v izkaznici. OBLIKE SOCIALNE POMOČI Vsak zavarovanec lahko za hteva od bolniške blagajne di?'ektno ali indirektno pomoč. Direktna pomoč se razume v primerih, kadar bolniška biagajna prevzame v svoje breme vse stroške in sicer: Zdravljenje v bolnišnici (tretji razred ali skupne sobe), zdravila, preglede, kirurške posege v bolnišnicah ali zdraviliščih, s katerimi ima bolniška blagajna posebno pogodbo; dalje preglede in posebno zdravljenje pri zdravnikih specialistih, ki so navedeni v posebnem seznamu; porodniška pomoč. V navedenih primerih zavarovanec ne plača ničesar, niti ne kakega predujma, ker je po posebnem dogovoru bolnicami, zdravilišči, zdravniki in babicami zdravljenje v breme bolniške blagajne za trgovce Pomoč je indirektna, kadar se zavarovanec zateče v bolnišnice, zdravilišča, k zdravnikom ali babicam, s katerimi bolniška blagajna nima posebne pogodbe. V takem primeru bo moral zavarovanec sam plačati stroške zdravljenja, bolniška blagajna pa mu bo po predložitvi posebnega dovoljenja in predložitev stroškov, povrnila toliko kolikor bi morala plačati, če bi se zavarovanec zdravil v direktni obliki. ZDRAVLJENJE V BOLNIŠNICI Eolniška blagajna prevzame vse stroške za zdravljenje v bolnišnici in za kirurške posege ter za zdravila v tretjem razredu bolnišnic in zdravilišč, s katerimi je napravila pogodbo. Ce gre zavarovanec v višje razrede bolnišnice, bo moral sam pla-čati razliko v ceni. OMEJITVE BOLNIŠKEGA ZAVAROVANJA Bolniška blagajna trgovcev si prevzame stroške zdravlje- llllllllllllllllllllllll||lfl||||||||||||||||||||||imill(„,|l|||,||||,||||,|„||||||||,|||||m||||||||||||||||||)|| Sklepi pokrajinskega odbora Posekli bodo drevje ob cesti Fara-Gradiška ku 30 dni sporočiti na: Po-: opelacije v tretjem razredu. Preden si bo privoščil poletne počitnice, je imel pretekli torek ob 18. uri pokrajinski upravni odbor še eno tedensko sejo, na kateri so obravnavali razne upravne probleme. Najprej je predsednik obširno poročal o pripravah za razširjenje pokrajinske ceste na odseku Fara-Gradiška in si je šel tudi osebno ogledat vse priprave in položaj. Po obširni debati so odborniki določili, katere ukrepe je treba sprejeti, da bi prišlo čimprej do dejanskega začetka pri izvedbi teh del. Med drugim so sprejeli tudi ponudbo podjetja Tacchino iz Gorice za odstranitev dreves ob cesti Fara-Gradiška, kar je potrebno zaradi razširitve cestišča. Nato so obravnavali vrsto problemov, ki se tičejo organskega pravilnika in položaja posameznih pokrajinskih u-službencev s tem v zvezi. O-dobrili so tudi pregled nekaterih že izvedenih del in odredili nekatera dela na šolah, ki jih je treba izvesti med počitnicami. Na koncu so sklenili, da bodo poslali pokrajinsko zastopstvo na gorski praznik, ki bo v nedeljo in da bo odbornik Bottegaro obiskal pokrajinsko otroško počitniško kolonijo v Lužnici v Kanalski dolini pred njenim zaključkom. Odobrili so tudi izplačilo stroškov za počitniško kolonijo gluhonemih v Gradežu. *? M# *■' ................... Dvorec v Pevmi, kjer je Cesto osmica. ki zlasti v poletnih mesecih vabi izletnike, ko hitijo mimo po glavni cesti, na kozarec domače kapljice Motiv ob Kornu, kjer že več kot leto dni odlagaj) material, ki ga odvažajo pri novih gradnjah. Z njim zasipajo del doline potoka Koma in širijo prostor ob Drevoredu Virgilio. Nekateri predlagajo, naj bi na tem prostoru uredili dirkališče za novi šport go kart, ki se tudi v Gorici vedno bolj uveljavlja Z avtom ie trčjl v moped Včeraj okrog 14. ure popoldne se je peljal 45-letni in-dustrijec Bruno Venturini, doma iz Krmina Ul. Isonzo št. 55 s svojim avtom Giulietta sprint proti Ločniku. Ko je hotel zaviti v Ul. Mocchetta pa je prepozno opazil pred seboj ciklomotor Motom, ki ga je vozil 42-letni Arnaldo Bressan iz Ločnika, Ul. Mocchetta 5. Prišlo je do neizogibnega trčenja, pri katerem je motociklist treščil v svojim vozilom na tla. Z isto Giulietto ga je Venturini odpeljal v goriško bolnišnico, kjer so Bressanu ugotovili številne poškodbe po vsem telesu, zaradi katerih so ga pridržali na zdravljenju za 10 dni. Na kraj nesreče je prišla tudi cestna policija, da bi u-gotovila odgovornost. Avtobusni vozni red za Scsljan in Gradcž S 1. julijem je na Ribijevi avtobusni progi Gorica-Tržič-Sesljati stopil v veljavo poletni vozni red avtobusov, ki je naslednji: Odhod iz Gorice ob delavnikih ob 8 in 13.30; ob nedeljah in praznikih ob 8, 12 10 13.30 in 17.15. Udhod iz Sesljana ob delavnikih ob 12 in 18.30; ob nedeljah in praznikih pa ob 10, 13 18 in 13.30. Ta vozni red ostane v veljavi do 31. avgusta; povratni listek Gorica-Sesljan in nazaj stane 450 lir. * • * Na progi Gorica-Gradež pa je od 18. junija do 30. septembra v veljavi naslednji avtobusni vozni red; Odhod iz Gorice ob delavnikih: ob 7, 8, 11.45, 13.30 in 18.30; ob nedeljah in praznikih: ob 7.15. 8, 9, 11.45. 13.10, 20.15 in 21.30*. Odhod iz Gradeia ob delavnikih: ob 6.50, 8.15, 12.15, 13.15, 17.15 in 19; ob nedeljah in praznikih: ob 7, 8.15, 12.15, 13.15, 18.15, 19, 20 in 23* Vožnja označena z * velja samo za julij in avgust Cena vožnje v eno smer znaša 310 lir. Diagnoze in zdravljenje pri zdravnikih specialistih (v njihovih ambulatorjih in ie v težkih primerih na domu pacienta). 3. Porodniška pomoč (pomoč na domu med nosečnostjo, pri porodu, splavu itd.; pomoč pri porodnih bolečinah in odprema porodnice v bolnišnico). Bolniška blagajna ne prevzema stroškov za bolezni, ki se zdravijo doma in tudi ne za zdravila v takih primerih, razen, če ne gre za posebno zdravljenje in bolnik ne more v zdravnikovo ambulanto. V vsakem primeru pa bolnik nima pravice do pomoči bolniške blagajne v naslednjih primerih. Pri kužnih boleznih (kjer je zdravljenje v breme občine); pri jetičnih (kjer je zdravljenje v breme INPS); pri spolnih bolezni (zdravljenje na račun države); pri u-mobolnih (zdravljenje v breme pokrajinske uprave, kadar bolnik predstavlja nevarnost za skupnost, v nasprotnem primeru prevzame stroške zdravljenja bolniška blagajna); pri boleznih, ki si jih je nameroma povzročil zavarovanec ali pri težkih in dolgotrajnih boleznih; pri namerno povzročenem splavu (r:e v zdravstvene namene); pri otroški paralizi (v breme notranjega ministrstva); pri poklicnih boleznih in nesrečah na delu in končno pri boleznih, ki jih je imel zavarovanec še pred zavarovanjem. Zavarovanec, ki želi dobi*i pomoč od bolniške blagajne, mora predložiti na njenem sedežu prošnjo s priloženim zdravniškim potrdilom. Prošnja je lahko pismena ali ustna. Kadar je pisipena (pismo) ji je treba vedno predložiti zdravniško spričevalo ter navesti podatke o lastniku podjetja ter bolnišnico, zdravilišče ali zdravnika, ki si ga je izbral zavarovanec. V nujnih primerih je dovoljen takojšen sprejem v bolnišnice in zdravilišča. Zavarovanec (ali njegov zaston-rik) bo prijavil svoje zavarovanje v bolnišnici ali v zdravilišču, ki bo to prijavo sporočilo bolniški blagajni. V takih primerih ni potrebna direktna prijava bolniški blagajni. PORODNIŠKA POMOČ Tudi v teh primerih m potrebna posebna prijava bolniški blagajni. Vendar mora zavarovanka sporočiti babici, da je vpisana v bolniško blagajno in po prvem pregledu ne .more več zamenjati babice do poroda, razen v posen-mh primerih, ki jih bo ugotovila bolniška blagajna. Za porodniške preglede ni potrebno predložiti zdravniškega spričevala kadar napravi prijavo pri okencu bolniške blagajne direktno prizadeta oseba. Kadar pa napravi tako prijavo tretja oseba, ali pismeno, je treba predložiti zdravniško spričevalo. V primerih nujnega prevoza v bolnišnico izven pokrajine mora prizadeti ali tretja oseba sporočiti sprejem v bolnišnico najkasneje v dveh dneh na bolniško blagajno svcje pokrajine ali pa v tisti pokrajini, v kateri se nahaja bolnišnica ali zdravilišče. SEZNAM BOLNIŠNIC Z bolniško blagajno za trgovce so sklenile pogodbo naslednje bolnišnice: Civilne bolnišnice v Gorici, Krir.inu, Gradežu in Tržiču ter zdravilišče »Villa S. Giu-sto» v Gorici. Kar se tiče zdravnikov specialistov seznam še ni sestavljen in ga bomo objavili en-kra; pozneje. Sedež bolniške blagajne za trgovce je v Gorici na Korzu Verdi št. 141, tel. 56-02. Stranke se sprejemajo od 9. do 11. uie Na sedež bolniške blagajne se lahko obrnejo prizadeti tudi za vsa podrobnejša pc jasnila. OD VČERAJ DO DANES v K 8 l*» v V.tiRlU CORSO. 17.00: «Tolpa terorja«, F. Fuchsberger in K. Dorf. Nemški film. VERDI. Zaprto VITTORIA. 17.15: «Na svidenje Rim«. M. Lanza in M. Alla-sio. Italijanski film v barvah. CENTRALE. 17.30: «Noči saka-lov«. D. Carrel in P. Vanech. Ameriški film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. «»------- TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 26 sto* pinj ob 12.30 uri in najnižjo 12.6 stopinje ob 5. uri. Pov-F'rei na dnevna vlaga je bila 70 odstotna. Zopet v Zagrebu dirkači «Po Jugoslaviji» Na lahkoatletskih stezah doma in po svetu Poljak Krolak včerajšnji zmagovalec Hemel nekoliko slabši iDober podmladek •• _ 1 1 • rri • 1 . , a • • . • | 1 z njim na cilju Colombo in Trajkov v let n po olimpiadl Brez sprememb splošna lestvica z Levačičem in Volčičem na čelu ZAGREB, 2. — V sedmi etapi kolesarske dirke po Jugoslaviji ra 127 kilometrov dolgi proti Ljubljana-Zagreb, je zmagal Poljak Krolak. Progo je prevozil v času 3.22’3”. V današnji etapi se ni dogodilo kdovekaj posebnega. Po enodnevnem odmoru so šli tekmovalci spočiti na pot in lepa cesta jim je dovoljevala precejšnjo hitrost. Prvi begi so se začeli šele 50 km od Ljubljane. Oddvojila se je manjša skupina štirih vozačev, v kateri so bili Madžar Aranyi, Romun Radulescu, Poljak Krolak in Jugoslovan Boltežar. To skupino je začela loviti druga, približno 90 km od Ljubljane, v kateri so bili Dazzi, Olson, Singer in Peterson ter zmagovalec Vršiča Škrl. Lov jim je uspel in na cilju v Zagrebu se je znašlo z enakim časom 8 tekmovalcev. Približno dve minuti kasneje je prišla glavna skupina, v kateri je bil tudi nosilec rumene majice Levačič in vsi ostali. V gs t a. nem plasmaju ni biuvenih sprememb. Levačič je ohranil vodstvo, le Boltežar se je pomac nil z osmega na šesto mes.->. Jutri bodo vozili osmo eiapo od Zagreba do Slavonskega Broda v dolžini 202 km. Vrstni red na čilju VII. etape: 1 1. Krolak (Polj.) 3.2203”; 2. Colombo (It.); 3. Trajkov (Bolg.); 4. Radulescu (Rom.); 5. Aranyi (Madž.); 6. Mahoy (Madž.); 7. Boltežar (Jug.); 8. Skrl (individualec, «Rog» (LJublj.) vsi v času Krolaka; 9. Larsen (Dan.), 3.24’22”. Sledi skupina skoraj vseh drugih tekmovalcev s časom Larsena. Splošna lestvica po 7. etapi: 1. Levrčič (Jug.), 27.39’32”; 2. Valčič (Jug ), 27.40 18”; 3. Me-gyerdi (Madž.), 27.40’25”; 4. Lanzani (It ), 27.41’U”; 5. Ha-rings (Hol.), 27.41 36”; 6. Bolte-zar (Jug ), 27.42’23”; 7. Bobekov (Bol.), 27.43’16”; 8. Šebenik (Jug ), 27 447°”: 9. ‘-■'‘•'musz (Madž.); 10. Beckers (Hol.). V generalnem piasmaju ekip vodi Jugoslavija s časom 83.1’7”; 2. Madžarska 83.20’44”; 3. Holandska 83.2041”; 4. Italija 83.32’56”. Slede 5. Srbija, 6. Bolgarija, 7. Danska, 8. Poljska, 9. Slovenija in druge. Nov evropski rekord Francozinja Piacentini v 2 36”6 na 200 m hrbtno PARIZ, 2. — Francozinja Rosy Piacentini je zrušila evropski rekord na 200 m hrbtno s časom 2'35”6. Ta rezuHat je dosegla danes popoldne na navtičnem stadionu «Georges Vallerey», ko je skušala izboljšati lasten francoski rekord, ki ga je dosegla preteklo nedeljo na tekmovanju za državno prvenstvo. S časom 2’35”6 je Piacentini za 6 desetink sekunde izboljšala evropski rekord, ki ga je 12. junija 1960 postavila Holandka Ria Dobler v Leipzigu. Svetovni rekord na tej progi pa pripada Japonki Sa-toko Tanaka z 2’33”2, ki ga je dosegla 20. julija v Tokiu med japonskim plavalnim prvenstvom. Kolesarji amaterji v Rimu in v Monsumano Terme MILAN, 2. — Tehnična komisija kolesarske zveze je sklicala spodaj navedene kolesar- je za italijansko državno prvenstvo na dirkališču, ki bo jutri, v petek in soboto na o-limpijskem dirkališču v Rimu. Gre le za amaterje. Za hitrostno vožnjo: Gualla, Damiano, De Martino, Toma-selli, Beghetto, Bianchetto, Za-netti, Porro, Turrini, Pettenel-la, Angeli, Gatto, Tagliaferri, Valentini, Carcano, Signorini, Barretta, Gallerani. Za zasledovalno vožnjo: Bis-sacco, Rancati, De Longhi, Testa, Belloni, Turrini, Imperi, Lolli, Costantino, Barretta, De Cicco, Simonigh. Stayers: Viola, Meneghelli, Galanti, Scaccia, De Lillo, Fe-de, Checchetto. Za drugo pregledno dirko za svetovno prvenstvo diletantov — dirka bo v nedeljo v Monsumano Terme (Pistoia) -- so povabljeni sledeči dirkači: Alzani, Angella, Aldovini, Bcngioni, Bosoni, Carminati, Ceppi, Cerbini, Corsini, Conti, De Rosso, Di Pausto, Fantina-to. Goretti, Ghisoni, Ghedim, Grassi, Mariani, Mačehi, Mel-dolesi, Mencaglia, Pifferi, Pao-linelli, Ripamonti, Storai, San- tini, Susta, Tagliani, Tonoli, Vendemmiati, Zancanaro, Zi-lioli. » * * SANTIAGO DO CACEM, 2 — Brazilec Rosa je zmagal v sedmi etapi kolesarske dirke po Portugalskem La Aimada-Santiagu do Cacem (165 km). Portugalec De Castro je prevzel vodstvo v splošni lestvici. Vrstni red na cilju: 1. Rosa (Braz.) 4.32’27”; 2. Silva (Port.); 3. Pacheco (Port.); 4. Silva (Port.); 5. Dante (It.); 6 Sa (Port.); 7. Carvalho (Port.); 8. Castro (Port.); 9. Ro-que (Port.); 10. Andrade (Port.); 11. Marcoletti (It.) vsi s časom zmagovalca. * * * RIM, 1. — Za svetovno kolesarsko prvenstvo profesionalcev na dirkališčih, ki bo od 25. do 31. avgusta v Zuerichu, so pozvan; na skupen trening sledeči dirkači: Maspes, Gaiardo-ni, Pesenti, Sacchi, Faggin. Messina. Bailetti, Pizzali. Trening se bo pričel 8. avgusta v Zuerichu. TENIS CAVA DEI TIRRENI, 2. — Tu se je danes pričel teniški turnir, na katerem so bili doseženi sledeči rezultati: Prvo kolo — Moški: Alvarez (Kolumb.) - Drisaldi €:3, 6:2; Moore (Avstral.)-Mon-da 6:2, 6:0; Fernandez (Braz.)-Attanasio 6:1, 6:0: Merlo-Santo-riello W. O.; Woodchock (Av-stral.)-Mangoni 6:4, 6:4. Zenske: Ostermann (Nemč.)-Ramori-no 3:6, 6:2, 7:5; Riedl-Carter (ZDA) W. O.; Bassi-Billaz (Fr.) 6:2, 6:2. Partizan v Rimu nato v Južni Ameriki BEOGRAD, 2. — Nogometni klub »Partizan* iz Beograda bo 30. avgusta gostoval v Rimu, kjer bo igral z Laziom. Po vesteh iz uprave »Partizana* bo moštvo decembra odpotovalo na 40-dnevno turne jo po Južni Ameriki. »Parti' zan* je že podpisal sporazume o odigranju 5 tekem v Peruju in Čilu, Trenutno se vodijo pogajanja o gostovanju v Argentini, Urugvaju Kolumbiji, Ekvadorju in Ve^ nezueli. Odličen Janz na 400 m z ovirami Kaufmann odpovedal pred ciljem iiiiiipiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimimiiiiMiiiiiHiiimiiiHimiiiiiiiiiiiimtiiiiiimi Pred odločitvijo v evropskem finalu Od jutri do nedelje v Milanu teniški dvoboj Italija-Švedska Po daljšem presledku igra zopet v italijanskem moštvu Fausto Gardini - Med Švedi najbolj nevaren Schmidt MILAN, 2. — Na področju tenisa je v teh dneh najbolj važno vprašanje za italijanske igralce finalni dvoboj evropske cone za Davisov pokal med Italijo in Švedsko, ki se bo pričel v petek v Milanu. Italijani imajo v dvobojih s švedsko močno aktivo, saj so v šestih dvobojih petkrat zmagali. Tako so v srečanju za Davisov pokal leta 1953 v Turinu zmagali s 4:1, dve leti pozneje z enakim rezultatom v Milanu, leta 1956 kar s 5:0, nato zopet s 4:1 naslednje leto v Milanu in še lanj s 3:2 v Baastadu. Pač pa Pietrangeli so doživeli popoln poraz 5:0 leta 1954 v Stockholmu. V letih 1958 in 1959 pa moštvi nista imeli direktnih srečanj v tekmovanju za Davisov pokal. Švedski tenisarji pa dajejo kljub temu optimistične izja- ve, čeprav te niso vedno tako zelo prepričljive temveč ustvarjajo prej vtis nekake kljubovalnosti. Sicer pa je Schmidt zares v odlični formi in verjame v uspeh tako lasten kot ostalega moštva. Brez ovinkov je povedal, da se bodo morali Italijani zelo potruditi, če bi jih hoteli premagati. Napovedal pa je švedsko zmago. »Seveda,* je dejal, »tudi za nas bo trda. Dvoboj bo težak ne glede ne igre posameznikov ali v dvoje*. Orlando Sirola, ki v mno-gočem soglaša s Schmidtom, čeprav daje nekaj prednosti Italijanom, vztraja pri svojih napovedih, ki jih je dal v ponedeljek: tedaj je namreč pripisal Italijanom 51 odstotkov možnosti za zmago. Fausto Gardini, ki se po dolgem presledku spet vrača v italijansko teniško moštvo in ki bo igral namesto Si-role v igrah posamezno, je še naprej prepričan v italijansko zmago. »To je moje prepričanje*, je dejal. »In sicer ga danes izražam celo z manj pridržki kot včeraj*. Jasno je, da tudi Pietran-geli ne more drugače, kot da napoveduje domačo zmago. »Po mojem mnenju nam bo Gardini pridobil eno točko, toda ima možnosti, da si o-svoji tudi obe. Kar se mene tiče, se zelo dobro počutim. Kolikor zadeva igro v dvoje, imamo do sedaj za nas ugodno bilanco: v 26 srečanjih v dvoje v okviru tekmovanja za Davisov pokal nismo nikoli izgubili. Mogoče bomo nekega dne tudi premagani, toda do sedaj še nismo bili*. Bivši češki igralec Jaroslav Drobny, ki je »general mana- H:' ■■ Sirola ger* italijanske reprezentance, pa zatrjuje: »Tako Pietran- geli kot Sirola in Gardini so pokazali stalen napredek forme v treningih preteklih dni. Gre za težak dvoboj, vendar ne toliko težak, da ne bi bil optimist. Najbolj nevaren med Švedi je Schmidt. To je t-gralec, ki igra kak dan zelo dobro potem pa spet manj dobro, tako da je nasprotnik vedno nekoliko zmeden, ker ne ve, na kakšnega nasprotnika bo naletel. Na podlagi njegovih najnovejših uspehov in njegove odlične forma je vsekakor nasprotnik, ki povzroča naj večjo zaskrbljenos ». Vsakdo bo priznal, da predstavljajo Nemci v lahki atletiki velesilo, zlasti še, če se združijo tekmovalci iz Vzhodne in Zahodne Nemčije. Lahkoatletsko prvenstvo Zahodne Nemčije, ki je bilo pred dnevi v Duesseldorfu, je pokazalo, da nemški atleti letos niso v taki formi kot lani. Kar zadeva sprinterja Germarja, pa nasprotno velja, da se celo približuje svoji sijajni formi pred tremi leti. Ko Harryja m bilo, je pobral obe zmagi na kratkih progah. Pri tem sam rezultat — zlasti na 100 metrov — ne pove mnogo, ker je bilo tekališče razmočeno. Nekateri atleti pa še niso, kar so bili. Značilno je, da sta celo dva favorita zasedla slabi mesti. Tako je bil Pensber-ger na 110 m z ovirami šele peti, svetovni prvak na 400 m Kaumfann pa je doživel tik pred ciljem zlom, tako da sta ga prehitela ne samo oba glavna rivala Kaiser in Kin der, temveč tudi Weinmann. Odlično pa se je izkazal Janz na 400 m z ovirami, ko je brez konkurence dosegel čas 50”7. Navajamo boljše rezultate: MOŠKI 100: Germar 10”5; Ulonska 10”6; Hebauf 10”7. 110 ovire; Willimczyk 14”4; Winter 14”6; Gergib 14”7. Krogla: Urbach 17,98; Lin- gr.au 17,74; Wegmann 16,56. Kladivo: Fahsl 60,26; Wulff 58,05; Knappe 57,81. Troskok: Wischmyer 15,33; Schonewolf 15,14; Sauer 15,10. Palica: Lehnertz 4,30; Mo- hring 4,30; Schmidt 4,20. Maraton: Wedekind 2.28’28”4. 10.000: Watschke 29”5’4; Dis-se 29’55”8; Hueneke 30T5”4. 200 ovire: Gerbig 23”9; Nue-ske 24”2; Hellmich 24”3. Disk: Reimers 53,10; Urbach 51,52; Klick 50-76. 3X1000: F.S.V. in Frankfurt 7’25”4; B.S.C. Berlin 7’26”4; H. S.V. Hamburg 7’27”4. Hoja 20 km: Doering 1.35’5”2. 200: 1. Germar 21”3; T. Mat-tbofer 21”5; 3. Burg 21”8. 400: 1. Kaiser 46”7; 2. Kinder 46”9; 3. Weinmann 47”4; 4. Kaufmann 47”9. 800: 1. Schmidt 1’48”7; 2. Klinkenberg 1’49”2; 3. Balke 1’49”4. 1500: 1. Eyeraufer 3’44”8; 2. Lehman« 3’45”; 3. Christ 3’45”1. 5000: 1. Watschke 14’; 2. Flossbach 14'03”4; 3. Schmitz X4’05”. 400 ovire: 1. Jan 50”7; 2. Wa-gner 52”1; ij. Haas 52”4. 3000 oviTe: 1. Bohme 8’47”2; 2. Muller 8'50”2; 3. Lork 8’52”8. Kopje: 1. Herings 77,83; 2. Schen 75,07; 3. Rieder 74,65. Višina: 1. Puli 2,02; 2. Rie-bensahm 1,99; 3. Hopf 1,96. Daljina: 1. Steinbach 7,50; 2. Schonnewolf 7,39; 3. Vaubel 7,32. 4X100: 1. A.S.V. Koeln 40”8; 2. Bayer Leverkusen 41”2; 3. Hannover 96 41 ”5. 4X400: 1. O.S.V. Horde 3’12”5; 2. S.C. Charlottenburg 3’13”5; 3. Hannover 96 3T4". ZENSKE 100: Collin 11”9; Heine 12”; Bronnsach 12”. 400: Jeibmann 56”2; Buschar 57”; Meisack 57”4. Kopje: Gerhars 51,35; Brom-mel 50,94; Junghanel 47,66. Višina: Hans 1.67; Becker 167; Strossenreuter 1,61. Daljina: Hoffmann 6,13; Becker 6,10; Scheller 5,98. Krogla: Grabert 15,35; Klein 14,51; Forster 14,22. 200: 1. Heine 24”; 2. Collin 24”3; 3. Jeibmann 24”6. 800: 1. Gleichfeldt 2’>2”6; 2. Schiller 2’14”4; 3. Nitsch 2’14”5. 80 ovire: 1. Fisch 11”; 2. Schlundt 11 ”1; 3. Doderlein 11 ”4. Disk: 1. Hausmann 51,85; 2. Kapolke 48,32; 3. Ruhlow 47,25. 4X100: 1. S.V. Wuppertal 47”1; 2. Hannover 96 47”5; 3. U.S.C. Heidelberg 47”9. «»------- Dirkači za Niirburgring BONN, 1. Za nedeljsko avtomobilsko dirko na veliko nagrado Nemčije in Evrope v Niirburgringu se je prijavi- lo 34 vozačev. Moštva glavnih tovarn bodo tako sestavljena: FERRARI: Von Trips, Phil Hill, Ginther, Mairesse. COOPER: Brabham, McLaren. LOTUS: Clark, Ireland in Seidel. BRM: Brooks, Graham Hill. PORSCHE: Bonnier, Gur- ney, Barth, Herrmann. Razen tega bodo startali Surtess, Duke, Stirling Moss, Masten, Gregory, Salvadori in Pirocci na Cooperju, Trinti-gnant na Osca Maserati.iu, May in Burgess na Lotusu in Beaufort na Porschu. v lahki atletikj Na državnem prvenstvu juniorjev so bilt doseženi tudi rezultati, ki omogočajo vstop v državno reprezentanco V soboto in nedeljo je bilo iiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiimmmimiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiinitii Po plavalnem prvenstvu za ženske Beneck in Saini imeni v ospredju Državno plavalno prvenstvo za ženske je dalo nekaj dobrih rezultatov. Beneck Anna je tudi izenačila rekord na 100 m metuljček (1’17”1) ter pri tem premagala Tržačanko Cechi. Drugače se pa še kar precej časa ponavljajo na tekmovanjih skoraj ista i-mena. Toda prav pri plavanju imajo lahko že juniorji važno besedo, saj dosegajo rezultate, s katerimi spravljajo s prestolov seniorje. Splošna raven sposobnosti tekmovalk se je pa močno dvignila v nekaj letih, kot kažejo nekateri rezultati, ki jih objavljamo. SENIORKE 100 METROV PROSTO I. bat.: 1. Cecchi (Edera) 1’09”7; 2. Androsoni (Lazio) 1’11”3; 3. Nostini (id.) 1’17”7. II. bat.: 1. Contardo Rosan-na (Roma) 1’10”5; 2. Pioppi (Lazio) l’U”6; 3. Podesta (Fiat) 1’11”9; 4. Micheli Mar-cella (RN Livorno) 1’14”6. III. bat.: 1. Costoli (Roma) 1’09”; 2. Ramagli (RN Livorno) 1’13”5; 3. Gallino (Fiat) 1’15"7. 200 METROV PRSNO I. bat.: 1. De Micheroux (R N Napoli) 3’09”9: 2. Gherse-nich (Fiat) 3’16”6. II. bat.: 1. Zennaro (Vene-ziana) 3’03”9; 2. Trevisan (E-dera) 3’16”6. JUNIORKE 100 METROV PROSTO I. bat.: 1. Beneck Daniela (Lazio) 1’07”5; 2. Pugliaro (Fiat) 1’11”3; 3. Dolfi (Roma) 1’14”7; 4. Orlandi (RN Torino) 1’14”8. II. bat.: 1. Pacifici (Lazio) 1’07”8; 2. Piccini (RN Livorno) 1’11”3; 3. Cutolo (RN Napoli) 1’12”9; 4. Palma (Can. Milano) 1T4”1. III. bat.: 1. Saini (Lazio) 1’06"; 2. Passagnoli (Edera) 1’10”3; 3. Cavatorta (Lazio) 1’11”5; 4. Ribegna (Fiat) 1’ in 15”2. 200 METROV PRSNO I. bat.: 1. Guidetti (Vicen-za) 3’19”4; 2. Contardo Luisa (Roma) ?’20”2. II. bat.: 1. Gualdi (Lazio) 3’17”3; 2. Kanizsa Silvia (Sn am) 3’23”9. FINALE SENIORKE 400 METROV PROSTO 1. Veschi 5’18”9; 2. Costoli 5’22”; 3. Pioppi 5’39”5; 4. Ja-cono A. 5’48”6; 5. Micheli G. 6’8”2. 100 METROV HRBTNO 1. Serpelli 1’16”7; 2. Marti-nelli 1’20”5; 3. Brusa 1’22”9; 4. Androsoni 1’23”9. 100 M METULJČEK 1. Beneck A. 1’17”1; 2. Cecchi 1 ’21 ”8; 3. Zennaro 1’24”7; 4. Trevisan 1*28”; 5. Venturini 1’28”2. 4x100 M MEŠANO 1. Lazio (Serpilli, Firino, Beneck A., Veschi) 5’19”9; 2. Fiat 5’37”. 100 METROV PROSTO 1. Costoli (Roma) 1’8”5; 2. Cecchi (Edera) 1’9”5; 3. Contardo Roma) 1’9”7; 4. Androsoni (Lazio) 1’10”4; 5. Pioppi (Lazio) 1’11”2; 6. Podesta (Fiat) 1’11”9; 7. Micheli (Livorno) 1’12”7; 8. Ramagli (Livorno) 1’13”4. 200 METROV PRSNO 1. Zennaro (Veneziana) 3’ in 2”2; 2. De Micheroux (RN Napoli) 3’6”6; 3. Trevisan (E-dera) 3’11”2. 4x100 M PROSTO 1. Lazio (Serpilli, Pioppi, Androsoni, Cecchi) 4’45”4; 2. Fiat 4’51”4. JUNIORKE 400 METROV PROSTO 1. Saini 5’13”5; 2. Beneck D. o’19”3; 3. Pacifici 5’19”6; 4. Cutolo 5’47"2; 5. De Maio 5’ in 51”2; 6. Turini R. 5’51”6; 7. Divignani C. 5’57”4; 8. Ja-cono L. 5’57”9. 100 METROV HRBTNO 1. Segrada 1’17"5; 2. Mas-senzi 1’19”8; 3. Marchei 1’21”8; 4. Croce 1’22”2. 100 M METULJČEK 1. Piccini 1’25”2; 2. Mars 1 ’25”3; 3. Passagnoli 1’28”8; 4. Palma 1’28”8. 4x100 M MEŠANO 1. Lazio (Segrada, Gualdi, Bedoni, Beneck D.) 5’25”8; 2. Snam 5’41”1. 100 METROV PROSTO 1. Saini (Lazio) 1’5”6; 2. Pacifici (Lazio) 1’6”4; 3. Passagnoli (Edera) 1 ’8”; 4, Beneck Daniela (Lazio) 1’9”6; 5. Pugliaro (Fiat) 1’10”6: 6. Piccini (Livorno) 1!10”6; 7. Cavatorta (Lazio) 1T0”9; 8. Cutolo (RN Napoli) 1’13”9. 200 METROV PRSNO 1. Gualdi (Lazio) 3’14”7; 2. Contardo Luisa (Roma) 3’18”5; 3. Guidetti (Vicenza) 3’19”6; 4. Kanizsa (Snam) 3’19”7. 4x100 M PROSTO 1. Lazio (Segrada, Cavaton ta, Pacifici, Saini) 4’37”5 (nov rekord kategorije); 2. Roma A 4’58”6; 3. Fiat 5’5”7. v Bologni lahkoatletsko tekmovanje za državno prvenstvo juniorjev. Nastopali so tekmovalci, ki jih je lahkoatletska zveza že prej povabila na skupne treninge pod vodstvom strokovnjakov. Ta skrb za lahkoatletski naraščaj ni ostala brez uspeha, saj so juniorji dosegli marsikateri rezultat, s katerim je mogoče nastopiti tudi v državni reprezentanci. Sicer so res nastopali tekmovalci, ki so že bili državni reprezentanti. Tako se je Ottolina odlikoval v sprintu, Bello na 400 m in na nizkih ovirah, Romano je pripravljen za visoke ovire, Zam-parelli in Bogliatto sta skočila v višino 1,94 m, trije so se pognali več kot 7 metrov in še več drugih je pokazalo, da tehničnemu komisarju ni treba biti v skrbeh, kdo bo nadomestil sedanje seniorje. Navajamo najboljše dosežke v posameznih disciplinah. 100: 1. Ottolina 10”8; 2. Nobili 10”9; 3. Eibenstein 10”9; 4. Bertolli 11”. 400: 1. Bello 48”3 (izenačen juniorski rekord); 2. Dentesa-no 48”6; 3. Tozzi 49”5; 4. Iraldo 49”7. 1500: 1. Picarella 3’59”2; 2. Sacchi 4’0”2; 3. Porqueddu 40”3; 4. Colelli 4’01”6. 3000: 1. Guglielmetti 8’51”6; 2. Spitale 8’52”4; 3. Ibatici 8’54”6. 110 m ovire: 1. Romano 14”9; 2. Filippini 15”7; 3. Patelli 15”7. Višina: 1. Zamparelli 1,94; 2. Bogliatto 1,94; 3. Galli 1,88; 4. Pico 1,85; 4. Fornaro 1,85; 4. Pedrazzini 1,85. Krogla: 1. Balleggi 14*"’ Gerocarni 13,91; 3. Verone* 13,31; 4. Randi 13.11. - Disk: 1. Ferrini 45,89; 2. w toli 43,76; 3. Pasin 43,08. 4X100: 1. Centrale B"? (DaiTAglio, Martella, Catt«w' Bottoni) 43”7; 2. Montepo" Iglesias (Trentin, Pili, Pi***1 Tamponi) 43”7. Daljina: 1. Giudice 7,23. ' Firas 7,19; 3. Martinotti 7,™; Serafico 6,88. 200: 1. Ottolina 21”8; 2. r«c' cilli 22’3. ^ 800: 1. Sicari 1’56’T; 2. " Buono 1’56”5; 3. Romane“ 1’56”6; 4. Mauri 1’59”3. , 400 ovire: 1. Bello 53”». Romano 55"4. 1500 ovire: 1. Begnis 4'2" 2. Panichi 4’25”2. , Troskok: 1. Gentile 14.91;! Molini 14,48; 3. Farsaci "P 4. Cont 13.94. Palica: 1. Catenacci 3,.-- , Coli 3,80; 3. Tomasetti 3,80; Fontanesi 3,80; 5. Bernardi Z Kopje: 1. Rodeghiero ® ’ J 2. Mantiero 61,75; 3. Fatt0' 61,43; 4. Rausa 61,23. Kladivo: 1. Cornia Fornasari 45,06. Hoja 10 km: 1. Zamt>al“ 50’08”8; 2. Simonetta 52‘03. Malachita 52'29"8. - 4X400: 1. Assi Giglio Firence (Recami, Cavalieri. . stori, Vannucci) 3'28”7; 2. »L Turin 3’30”3; 3. Pro Patria * lan 3’30”8; 4. SEF Macer* 3'31”4. Klasifikacija moštev: '•. o, tus Este točk 29; 2. Assi Rosso 25; 3. Gallaratese 23. Fro Patria Milano 21; "5. tas Doppieri Novara 18; 6' relli Milano 17. yi t iiiiiumiimiiimmiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiimiiiiimiiiiimi.iiiiiiiimimiiiimiiiiiiiiiiiii1 II. festival jugoslovanske folklor« — pisnih in komentator kol", ske televizije iz Amsterd"* ki bo povezoval zaključn1 j . jugoslovanskega festivali1 L Holandsko): «Prvič sem " ; goslaviji, ki me je spre) bogastvom svoje neizčtfa folklore. To, kar sem (Nadaljevanje s 4. strani) prski zavod Primorske prireditven letos bolj na široko zajel priprave na ta vrhunski dogodek slovenskega obalnega področja in da je prav zategadelj napravil velikansko u-slugo vsem turističnim organizacijam v Kopru in Portorožu, ki sicer zgledno razvijajo svojo dejavnost in so tujini turistom vselej na uslugo, vendar jim pa prav razen dobrohotnega nasmeha ničesar ne nudijo. Portorož se je omejil na skromno improvizirano tekmo osličkov, tu in tam predstavi svojo komaj ustanovljeno folklorno skupino, pa priredi skromno slikarsko razstavo, a vse to je premalo atraktivno. Sele ta festival je razgibal obalno področje in prinesel nekaj več dinamike v turistično dejavnost. Organizator se je dobesedno vrgel v to jugoslovansko festivalno transakcijo brez sleherne pom oči turističnih organizacij, ki bi v svojem interesu bile dolžne nuditi ves svoj aparat, da bi bila podoba slovenske obale čim lepša m pestrejša. Res je, da sta dva vrhunska festivalna dneva še pred nami, ko bodo nocoj nastopili trije elitni folklorni plesni ansambli, in sicer v Piranu «Kolo», v Portorožu iiTanec» in v Ankaranu «Lado», o soboto, pa z začetkom že ob 20. uri na reviji «Jugoslavija pleše in poje» najprej ljubljanski «Franče Marolt», potem pa z najbolj elitnimi točkami še {(Lado«, «Kolos in ((Tanecs in bo to največjo atrakcijo prenašala tudi Evrovizija, toda organizatorji so z doseženimi uspehi prvih treh dni lahko več kot zadovoljni. Za naš list tu, je nekaj spotoma ujetih izjav: Wimibo, posebni do- doslej na nastopu izvirne 1 #(i lore, pa drugi dan v P” in Izoli, bi niti v sanjt" pričakoval.s — «Ce objavili, dodajte, da si )e -fl goslavija pridobila iskre" ^ prijatelja, ki bo skrbeh t bodo holandski časopisi *■ jji■ nujlepši obliki tudi objn* i| Tu je tudi bežno sreča"! J polkovnikom Henrijem r jl: lepem iz Manchestra, "Ljrl predsednik svetovnega ? nja folkloristov. Dejal )e: g) znam kopico vseh m°i mednarodnih festivala" N Langolena do sicilij0"* Agrigenta. Letos sem sP° pf še jugoslovanskega. Lah"0 J: vem, da je to festival ' j? ponosa, najbolj izvirne ui st i in seveda čudovite (r ke. Kakšna škoda, da ropa ne pozna.» Postarat L ji Dobravc, ameriški rojak, "M po 40 letih obiskal svoJ (») ((Vejste, jest sim že sim gledal yesterday " * H v Izoli te plese, pov^Uft kej takega še nisem 1 ft*. No, sej zastouptes — M cu je dodal aO-keg.t “ vi' verjamem, pa ne vem, tf. se je potem takoj odstr / Tu so še zbrane j katerih domačih strokot>n‘pt m laskave besede p drugih obiskovalcev. da bi bila sklenjena z ' & dom bogom pogodba f u/f grešnih duš. se je nad skim področjem utabori -lovilo nebo, ki z nast"^' prekriva festivalne prir' . M u ALOJZ RAVBAR V viharju 4. SVINČENKA Ko je odšla, se je oddahnil. Vedel je, da dr. Novaka ob tej uri ni več v bolnišnici, toda moral se je je za nekaj minut iznebiti. Ko je ostal sam z instru-mentarko, ki si je še vedno dajala opravka s prekuhavanjem instrumentov, se je postavil ob ranjencu tako, da jo Je imel za hrbtom. Dekle ni bila slaba, vendar ji ni mogel povsem zaupati, ker je bila precej klepetava. Lahko bi nepremišljeno komu zaupala, kar je videla, in to bi utegnilo imeti neprijetne posledice. Ne da bi instrumentarka opazila, je izvlekel iz rane svinčenko in jo spustil v žep svoje halje. Minuto nato se je vrnila sestra Berta in povedala, da dr. Novaka ni. «No, nič ne de,» je rekel dr. Jeran. «Kar začnimo!» V tišino, ki jo je motil le žvenket instrumentov, je sestra Berta nenadoma vprašala a rahlo priprtimi, prežečimi očmi: «Se vam ne zdi, doktor, da bi mogla podobno rano narediti tudi krogla?« Kirurg je dvignil pogled in s komaj zaznavno zavzetostjo pomotril sestro. Njeno nenadejano vprašanje ga je nekolikanj zmedlo. Vendar je hip nato docela mimo odgovoril: «Res je, toda tu očitno ne gre za strel, temveč za vbod šilastega predmeta.« Sestra je povesila pogled in mu molče podala tampon. Nekaj sumi, je pomislil dr. Jeran in pohitel, da bi čimprej končal operacijo in čimprej odstranil ranjenca iz bolnišnice. Vendar takoj ga ne sme poslati iz bolnišnice, ker s tem bi le potrdil njen sum. Moral ga bo torej nekaj časa pridržati v bolnišnici, vtem pa bo poskrbel za ostalo. Po opravljeni operaciji je dal ranjenca prepeljati v neko sobo, kjer je bil sam. Nato se je vrnil v dežurno sobo, nemirno stopal gor in dol ter razmišljal o tem, kar je pravkar bilo za njim. Nenadoma se je nečesa domislil in odhitel je v operacijsko dvorano. Ko je segel v žep svoje halje, je osupnil: svinčenke, ki jo je bil spustil vanj, ni bilo več. Hlastno je potipal desni žep in se oddahnil: bila je v njem. Toda koj nato se je spet zavzel ob spoznanju: Nskdo je stikal po žepih halje, našel je svinčenko, si jo ogledal in jo nato pomotoma spustil v desni namesto v levi žep. Kdo je bil to? Ni dvoma: sestra Berta! Zdaj ji je bilo jasno: ranjenec je bil zadet od Italijanov. To bo gotovo nekomu povedala. In kdo ve komu utegne ta nekdo sporočiti, če že ne bo sporočila ona sama? Kaj storiti? Edini izhod: ranjenec mora kar najhitreje iz bolnišnice. Svinčenko je spustil v hlačni žep in odhitel iskat strežnika Maksa. Ta je bil postaven, izredno močan fant, ki je tudi najtežje bolnike prenašal na rokah kakor deteta. Dr. Jeran mu je marsikaj zaupal, ker je tudi on sodeloval v odporniškem gibanju. Našel ga je na nekem hodniku. «Poslušaj, Maks! Pred pol ure sem operiral nekega fanta, ki je bil ranjen nekje v okolici mesta. Sestra Berta, ki mi je asistirala, je ugotovila, da je partizan. Ker niti malo ne dvomim, da bo o tem obvestila koga, ga je treba nemudoma odstraniti iz bolnišnice. Toda predvsem ga je treba prepeljati v mrt- vašnico in sestri Berti reči, da je umrl. Potem pa pojdi in poišči dva človeka, ki sta nekje pri vhodu v bolnišnico in ki se izdajata za fantovega očeta in brata, ter jima izroči fanta, ki naj ga takoj odpeljeta iz mesta. Ker bi sicer moral nekaj časa ostati tukaj, vprašaj ju, kje ga bodo imeli, da ga bom lahko obiskoval, dokler ne o-zdravi.« Deset minut nato je Maks pripeljal pred sobo, kjer je ležal ranjenec, voziček za prevažanje bolnikov, naložil nanj še vedno onesveščenega ranjenca in ga odpeljal v mrtvašnico. Četrt ure zatem je dr. Je-lar. naletel. na sestro Berto, ki je pravkar izstopila iz sobe, kjer je poprej bil ranjenec. «Kje pa je oni pacient, doktor?« je začudena vprašala. «Dal sem ga prepeljati v mrtvašnico, ker je podlegel.« «Revež,» je rekla sestra z nadihom sočutja in zavila v prvo nadstropje. Dr. Jeran se je vrnil v dežurno sobo, kjer je ves nestrpen čakal, kdaj se vrne Maks. Končno je le prišel in povedal: «Vse v redu. Ranjenec bo v Dvoru pri Romanovih.« Dr. Jeran se je globoko oddahnil. Potem je ponudil Maksu cigareto in še sebi prižgal eno ter kadil s posebnim užitkom. Pri tem ga je navdajal občutek zadovoljstva, ki ga pozna samo zdravnik, ki je uspešno opravil svojo dolžnost in še več. Ko je ostal sam, je pogledal na svojo uro: deset minut čez polnoč. Zehnil je. trudoma segel z dlanjo po čelu in stopil nekajkrat po sobd. Vtem je začul na hodniku številne korake. Malo nato je nekdo krepko potrkal na vrata in jih odprl. Na pragu se je pojavil nizek, debelušast človek, črnih las in oči. «Ste vi dr. Jeran?« je skoraj osorno vprašal po i-tahjansko. Dr. Jeran je po blisko-vo ošinil s pogledom tega, ki Je stal na pragu, in šti- ri druge moške, ki so stali za njim. Tedaj ga je prešinilo : Kvestura! «Da, jaz sem dr. Jeran,« je po tolmaču odgovoril dokaj zbrano. Ta, ki je stal na pragu, je zdaj dal onim štirim znak, naj preiščejo sobo, istočasno pa je sam začel preiskovati dr. Jerana. Pri tem je v hlačnem žepu zatipal nekaj, kar je že i-skal v njegovi operacijski halji, a ni našel. Hlastno mu je segel v žep, vzel ven tisti predmet in si ga o-gledal. Svinčenka! Zdajci so se mu oči zlovešče zablisnile in nosnice so se mu razširile kakor hijeni, ki je zavohala mrhovino. «0-0! Od kod pa to, doktor?!« Je režaje se vprašal. Dr. Jeran je za hipec o-drevenel. Medtem ko si je dajal opravka z ranjencem, je bil popolnoma pozabil na to, da bi odvrgel svinčenko. «Našel sem jo v rani ne- kega človeka, ki ga je po nesreči ranila neka italijanska patrulja,« je odgovoril brez pomišljanja. «Tako? Kje pa imate tistega človeka?« «Ker je podlegel operaciji, so ga svojci že odpeljali domov.« «Kam? Od kod je bil doma?« «Z Iga,« se je dr. Jeran sproti izmišljal podatke. «Kako se je pisal?« ♦Kalan, Ignac Kalan.« «In tale tu vam je pomagal pri delu, ne?« je rekel oni in pokazal na Maksa, ki je stal za vrati tako, da ga dr. Jeran dotlej ni bil opazil. Preden je dr. Jeran utegnil kaj reči, je Maks dejal: ♦Pomagal sem izročiti ranjenca njegovim ljudem.« ♦Dobro. Opravita se in pojdita z nami, da se podrobneje pogovorimo o tej zadevi,« je rekel debeluh in spustil svinčenko v žep svoje suknje. «Potem pa dovolite, da se preoblečem,« je rekel dr. Jeran. ret1' «In jaz tudi,« Je Maks t Debeluh je nand?11 , jii nemu od četvorice, 11 spremi. g Ko so zavili na jlf motni hodnik, je skoma udaril s svoj® ^ gočno pestjo polic*® zatilju tako, da se J i- - - « priči zrušil onesveš^' 'f naslednjem hipu 111 ^t\ vzel pištolo, ki jo za pasom. Nato Je PTj Kr dr. Jerana, ki je obs1 kor okamenel. jjff ♦Maks!« je slednji vil. tfš ♦To je edini izhod' tor!« je izšepetal «Zdaj nama preost^ mo še gozd ...» ( ♦Za mano, doktor'*^® Ko sta pritekla h® j