Uredništvo in upravništvo Glasila je v Ckieagi, ^ 111., 2821 So. 40. Ave., kamor je pošiljati vse rokopise, denarne pošiljatve, eploh vse, kar ima stik z listom.
J*
Celoletna naročnina za Zdr. Države in Cañado je $1.00, za inozemstvo $1.50.
m m
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Entered as second-class matter January 28, 1910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
V združenju je moč!


“Glasilo” izhaja vsaki
teden v petek. — Cirkulacija je dosegla nad osem tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Oanadi in stari domovini.
S
Četne za oglase po pogodbi. Enostopna 10 point vrsta 8 centov.
J*
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma ise ne sprejemajo.

LETO—YEAR V.	CHICAGO, ILL., 7. JUNE (JUNIJA) 1912.
Slovenska dekleta zginila v Chicagi.
Dne 1. junja je “Daily World” prinesel kratko vest, da iščejo Katarino Žlogar, 22 let staro slovensko imigrantko njeni sorodniki. Dekle je poslala sveji teti gospej Agries Pirc, 1516 So. 41. C. brzojavko, v kateri ji naznanja, da naj pride po njo na železniško postajo. Gospa Pirčeva je bila, na delu, ko je došla brzojavka. Dobila jo je, ko se je Vrnila domov z dela okoli pete 'ure ponoldne.
Teta ni mogla na postajo do šestih. Ko je prišla tj e, je dekle zginila in je bilo nemogoče najti jo. Uradniki na postaji so ji svetovali, da naj najame kočijo in se pelje k teti, kar je pa dekle odklonila. Videli jo niso na postaji po pol šestih zvečer.
Uredništvo “Glasila” je uvedlo takoj poizvedbe o zginolem slovenskem dekletu, ki so končale do sedaj z naslednjim rezultatom. Dekle je majhne postave, temnih las in okroglolična. Doma je blizu Metlike. V Ameriki ima dva brata imenom Joe in John, za katera se pa ne ve, kje bivata. Na železniški postaji je bila v družbi dveh mladih deklet in enega moškega s črnimi brkami. Moški je govoril zlomljeno angleščino. Železniški * uradniki sodijo, da so bili vsi Slovenci, ker so se živahno razgovar-jali med seboj v njim nerazumljivem jeziku. Dekle ima po izpofie-di njene tete sorodnike v St. Louis, Mo. Teta je brzojavila v St. Louis sorodnikom, če se je pri njih zglasila dekle. Dobila je odgovor, da v St. Louis ni prišla.
Ker se je bati, da so slovenska delciota prislci-T-p.. .	...¿e.-.iu brez
vestnemu trgovcu z dekleti, prosimo uredništva druzih slovenskih časnikov, da objavijo to vest in nadaljujejo z poizvedbami, da se pride resnici na sled. Obračamo se tudi do vseh čitateljev z uljudno prošnjo, da nam pošljejo naslov njenih bratov, ako jim je slučajno znan.
Ta zagonetka, katero bo treba rešiti, dokazuje, da nujno potrebujemo jugoslovansko zvezo za obrambo priseljencev, ki prihajajo iz dežel, v katerih bivajo Jugoslovani. Raznovrstni sleparji prežijo okoli železniških postaj v večjih ameriških mestih, da na spre ten način sleparijo priseljence' in jih oberejo za zadnji cent. Med navadnimi sleparji se nahajajo trgovci z dekleti, ki prodajajo neizkušena in brhka dekleta v bedo sužnost, v hišo sramote. Med takimi sleparji in trgovci se dandanes nahajaj ol judje, ki govorijo za silo, včasi na tudi dobro naš jezik ali pa vse jugoslovanske jezike. Ako hočemo ubraniti naša dekleta pred temi brezvestnimi lopovi, slovenske priseljence pa pred raznovrstnimi sleparji, ki prežijo na njih borni imetek. moramo po vzoru drugih narodov organizirati obrambno zveze za priseljence.
Dekleta, ki prihajajo iz stare domovine in nimajo nobenih življenjskih izkušenj, so najboljši in najprikladnejši plen za trgovce z belimi sužnicami. Pa tudi slovenski fantje, ki prihajajo a dežele direktno v Ameriko in niso nikdar preje živeli v kakem mestu, postanejo kaj lahko žrtve premetenih sleparjev ob svojem prihodu v Ameriko. Ljubezen do svojega naroda, do svojih rodnih bratov in sester pa izkažemo najbolje v tujini, ako obvarujemo priseljence škode in neprilik.
— Grozen prizor pri pokopo-vanju. Iz Zaravice na GaliŠkem poroča “Beri. Tageblatt” naslednjo izgodbo: V torek se je ob pokopavanju bogatega veleposestnika Masniega odigral pretresljiv prizor. Domači župnik je odmolil in žalujoči so sipali prst na krsto, kar se premakne pokrov na krsti in iz nje zadone klici na pomoč. Krsto so dvignili iz groba. Zbranih pogrebcev se je lotila nepopisna panika. Odvzdignili so pokrov in iz krste je vstal dozdevni mrlič. Kmalu se je toliko opomogel, da je šel sam brez tuje pomoči domov. Strašno zmoto je zagrešil ži-vinozdravnik, ki je obenem mrliški oglednik.
Eden in dvajest sirelov.
Tri nemške bojne ladje so priplule v Ameriko in se zasidrale v Hampton Roadu. Tretja divizija ameriškega atlantiškega brodovja je spremila goste. Eskadri sta pozdravili druga drugo z eden in dvajsetimi streli. Tako se glasi prvi del brzojavke.
Eden in dvajset strelov! Zakaj?
Mogoče radi tega, da dokažeta obe eskadri, da sta ukreali smodnik ? Ah, kaj še! Pozdravili sta druga drugo in privabili zijala na obrežje.
Par stotakov je šlo v zrak, kot da ne bi imeli v Ameriki siromakov in bi ljudje ne vedeli kam z denarjem.
Blaznost!
Mar bi kupili obleke in kruha za siromake v Hampton Road in okolici, ko so obojega potrebni.
Brzojavka nam nadalje pripoveduje, da sta na nemški eskadri dva “prava nemška princa”, ki obujata splošno oozornost v nju-jorških in vašingtonskih “družabnih krogih”. To pomeni z drugimi besedami, da se bodo vršile razne zabave, katere bodo posečali sinovi in hčerke ameriških nekronanih kraljev in se potrošile ogromne vsote denarja, ki je izprešan iz ameriškega ljudstva, za cvetlice, šampanjca, konjak in razna lukul-ska jedila.
Sinovi evropejskih kronanih vladarjev in sinovi in hčere ameriških nekronanih knezov se bodo zabavali na račun ameriških delavcev. Sicer ne bodo na te zabave povabili tudi delavcev, ki so vst-varili vse bogatstvo. Delavci di-
*UJG O ZU-ojU,' 'OCigiiui:'ičiuiroZi . ci 1U
lahkoživke pa po parfumu. In to je nesoglasje! Bogatim trotom je dobrodošel le dolar, katerega je delavec zaslužil v potu svojega obraza. Denar jim ne diši! Vzamejo ga, pa naj ga zasluži slovenski, nemški, angleški ali temnopoltni delavec. Bogati lenuhi ne dajo nič za raso ali narod. Njim je vse denar! Vzamejo ga iz vsake roke, ako jim ni treba delati zanj. Ali pri svojih zabavah hočejo biti med seboj. Le lakajem, katere dajo na tehtnico, predno jih zaposlijo, je dovoljeno gledati njih blazirane obraze in poslušati njih neduhovite govorance.
So pač ljudje, ki razumejo drug druzega. Enih ni sram živeti o delu druzih, drugi se pa ne sramujejo delati poklone prvim in s pasjo udanostjo čakati na vsak mi-gljej. ki prihaja iz njih oči.
Eden in dvajset pozdravnih strelov iz topov dveh bojnih flot, na pomeni nič druzega, kakor da so zopet napočili lepi dnovi v Aranjuezu za bogate trote dveh narodov. Za ljudstvo, ki orje, seje, žanje, mlati, dela v tvornicah, rudnikih, na železnicah in ladjah, pa nimajo ti streli toliko vrednosti kot morska pena.
Seveda na bo eden in dvajset pozdravnih strelov odvrnilo ljudstva od začrtane poti, po kateri koraka navzgor in naprej do svojega cilja, do svobode in prave ljudske sreče. Bogati troti si lahko stiskajo desnice med grmenjem topov in pripovedujejo drug drugemu kot naučene papige vsakdanje fraze o večnem prijateljstvu in pobratimstvu izkoriščevalcev vsega sveta. Take opičje prireditve nimajo najmanjšega vpliva na razvoj delavnega ljudstva vsega sveta. Ljudstvo gre naprej, navzgor k luči in svitlobi. Na tem dejstvu ne spremeni nič eden in dvajset pozdravnih strelov!
— Francoska kriminalna statistika. L. 1908 je prišlo pred francoske porotnike 3559 zločincev. Izmed se jih je pregrešilo 1606 proti osebni varnosti. Morilcev in ubijalcev je bilo 776. 'Statistika tudi omenja, da se je morala ustaviti preiskava proti 309.101 osebam. Izmed 1606, ki so bili obtože^ ni, je bilo 597 oproščenih, 1008 obsojenih, od teh 48 na smrt. Zanimivo je, da je bilo izmed 1606 oseb, M so bile obtožene,, 212 anal fabetov, 1348 obtožencev je znalo brati in pisati, 46 jih je imelo višjo šolsko izobrazbo.
Ameriške vesti.
* Chicaška policija je aretirala godbo, ki je na visokem vozu igrala vesele poskočnice in oglašala Hearsta in Lawrenca kot naj večja sovražnika delavcev. Aretacija se je zvršila vzlic temu, da je sodnik Rooney izdal razsodbo, da imajo godbeniki pravico oglašati štrajk tiskarjev.
Policija na konju je spremila godbenike na polieajsko postajo, kjer so godbenike zaprli kot naj-večje hudodelce v smradjive celice. Ob tej priliki se je neki godbenik izrazil:
“Ako bi bili prelomili razsodbo sodišča, kot je to zvršila policija, bi nas ne vrgli v ječo in ne proglasili v kapitalističnih časnikih za hudodelce, ki so nevarni lastnini. Manifestirali smo mirno in aretirali so nas ljudje, ki zasmehujejo zakone. To dokazuje, da se zakoni lahko vsak čas pogazijo na tla, če koristi gospodarjem, naobratno pa zopet pazijo, da se zakoni spoštujejo, če spoštovanje do zakonov nese delodajalcev.”
Mož ima zdravo' človeško pamet in govoril je resnico.
* Odkar je štrajk tiskarjev in prodajalcev v Chicagi, ni človek več varen svojega življenja na u-liei, ker mora policija stražiti stavkokaze v osredju mesta. Gospodično Martho Ahvart in njeno sestro Florence, hčeri bivšega mestnega svetovalca F. W. Al-warta, so lopovi napadli in oropali blizo njenega doma, ko se je vračala domov. Stanovnike v She-ridan Parku in Edgewateru je ta sirov napad toliko razkačil, da bodo med seboj organizirali svojo civilno stražo.
Pametneje bi bilo, če bi tožili mesto za odškodnino. Življenje vsakega državljana je vendar ravno toliko vredno kot malopridnega garjevca. Ali mar ne?
* Tri bombe, ki so razdejale dve igralnici v San Franciscu, so prepričale ondotno policijo, da se je vojna med lastniki igralnic za denar prenesla iz Chicage v San Francisco.
Policija nima najmanjšega sledu, kdo je vrgel bombe. V Chicagi je bilo vrženih nad 50 bomb, vendar pa ni policija izsledila tudi enega krivca. In najbrž se bo zdaj stara vojna obnovila v San Franciscu. Zakaj policija ne pride te vrste hudodelcem na sled, pa ni težko uganiti.
* “National Electric Light Association” se hoče letos izkazati kot dobrotnica človeštva. Osrečila bo nekatere bolne siromake z električnimi pahljačami. Seveda se to ne vrši iz človekoljubja, marveč je navadna ameriška reklama.
Srečni reveži in siromaki! Ako ne bodo imeli kaj jesti, bodo lah-oožirali zrak.
In taka dejanja proglašajo v Ameriki za dobrotvorna.
* Milionar Clarence H. Mackay je podaril univerzi v Nevadi 150 tisoč dolarjev. Ob tej priliki je pa zaklical zbranim dijakom: “Keep your standard of life high!” (Obdržite svoj živi jenski položaj na višini.)
Povedal je to, kar delavski listi učijo delavce že leta , kar pa Mackay in njegovi tovariši skušajo zabraniti z vsemi sredstvi in če mogoče potisniti življenske razmere delavcev na najnižjo stopinjo.
Ali ni dobro za delavce, kar velja za dijake?
* V Monclairu so delodajalci poskusili novo orožje zoper štraj-kujoee delavce. Na skupino štraj-kujočih delavcev so naščuvali — policajske pse.
Ne smerno se čuditi, ako bo “Manufacturers Association” (zveza delodajalcev) splošno u-vedla to novo sredstvo. Do danes še ni bilo delodajalcem nobeno o-.rožje prenizko in preumazano, ako je bilo treba prisiliti delavce, da bi se pokorno zopet vrnili na tlako.
* V zadnjem fiskalnem letu so uvozili v Zdr. države za dve sto milionov diamantov, umetnin,
čipk in drugih vsakovrstnih draguljev in dragocenih nakitov. Delavci, ki neznosno trpijo vsled draginje, niso bili v nobeni zvezi s tem uvozom. Saj si komaj privoščijo najnujneših potrebščin za življenje, mejtem, ko se drugi valjajo v razkošju. Torej ni čudo, ako delavci niso zadovoljni z današnjim gospodarskim redom in ga hočejo strmoglaviti.
* Indijanski urad v Washingto-nu hoče napram Ute Indijancem vporabiti glad, da bi jih spremenil v “koristne” državljane. Člani rodu, katerih imetek znaša po več tisočakov inimajo v bankah lepe hranilne uloge, so danes izročeni mukam in trpljenju lakote in bodo te muke prenašali še nadalje, ako ne bodo sledili drugim indijanskim rodovom in pričeli kultivirati zemljo. Le malokateri se je vdal. Nekateri lovijo divjačino v gorovju za priboljšek k siromašnim južinam, ki jih dobivajo od vladnih uradnikov. Ute rod je bil zelo mogočen rod v Skalnatem gorovju, ko so se tam pričeli naseljevati prvi beli naseljenci. Njih ozemlje se je razprostiralo preko države Utah in Colorado, kjer so se junaško postavili v bran belim osvojevalcem. Le težko so jih pregovorili leta 1890, da so se naselili na Uintah rezervaciji, na rodovitnem zemljišču v severovzhodnem delu države Utah. Obljubili so jim, da 'bodo njih ozemlje v Coloradu prodali, denar pa zanje naložili v banki. Do leta 1905 so uživali svobodno življenje. Vlada jih je oskrbovala z živežem, v gorovju je pa bilo mnogo divjačine. Ali rezervacija vsebuje preveč naravnih zakladov, da bi jim dali mir. Zemlja je rodovitna, v nji pa počivajo neizmerni zakladi asfalta-, žvepla in drugih rudnin. Ko je Utah postala država in je dobila dva senatorja, so pričeli pritiskati na vlado da bi odprla rezervacijo in prisilila Indijance, da bi pričeli delati. Svobodnega življenja vajenim Indijancem pa delo ne ugaja. Vlada dolguje 1500 osebam o-menjenega rodu nad $3,500.000 z3 ozemlje v Coloradu. Na vsako o-sebo pride skoraj $25.000. Nekateri Indijanci imajo še posebej hranilne uloge do $5000, katere pa lahko dvignejo le s pomočjo vladnega agenta. Najvišje zvezno sodišče je razsodilo v prilog Indijancem, ali indijanski urad pa meni, če bi se denar razdelil med Indijance, da bi ga zapravili, vlada bi pa morala kasneje vseeno skrbeti za nje. Ako Ute Indijanci ne bodo sprejeli vladnega predloga, tedaj bodo belopoltni ljudje kultivirali svet. Pa se marsikdo čudi, zakaj Indijanci sovražijo belokožce.
* Med reakcij onarnimi točkami Dillinghamove naselniške predloge, se nahaja točka, v kateri se zahteva, da naj se zabrani vstop na suho vsem oženjenim priseljencem, ki prihajajo v Ameriko, ne da bi vzeli s seboj družino.
Vprav ta točka pa pokazuje vso moralno hinavščino ameriških pre-napetnežev.
UMETNIK.
Oskar W:’de :
Zvečer se je zbudilo v ujego-vem srcu hrepenenje, da ustvari Razkošje trenotka. In šel je po svetu, da poišče brona, zakaj le v bronu so rasle njegove misli.
Ampak ves bron je zginil s sve ta. Nikjer na vsem svetu ni bilo najti brona izimši bronasto podobo “Večne bridkosti”.
In to podobo je ustvaril sam, s svojimi rokami jo je upodobil in postavil na grob, in v igrobu je ležalo vse, kar je v življenju ljubil. Na grob tega, kar je najbolj ljubil v življenju, je postavil svoj umotvor, da priča o ljubezni moža, ki ne umrje, in za simbol bridkosti, ki nima konca. In na vsem svetu ni bilo drugega brona kot bron te podobe.
Vzel je podobo, ki jo je ustvaril, in jo položil v plavž in jo raztopil v ognju.
In iz bronaste podobe bridkosti, ki nima konca, je ustvaril podobo razkošja, ki mine v trenotku.
Zgodovina ameriških ogromnih premoženj.
(Po F. Kummerju in Myersu sestavil J. Z.)
Uvod.
V mali knjižici, ki je izšla leta 1854. v New Yorku, je bilo citati, da je v mestu 25 milionar jev, ki lastujejo skupaj 43 milionov dolarjev. Oba mesta, ki sta se dala v oni dobi primerjati z metropolo ob Hudsonu: Boston in Philadelphia sta štela 18 milionarjev, ki so lastovali 30 milionov dolarjev. Ako k tem vsotam prištejemo še lastnino polmilionarjev, tedaj je premoženje vseh ameriških bogatinov znašalo komaj 100 milionov. To je bilo sredi minolega stoletja. Iz 43 milionarjev je postalo toliko multimilionarjev, da biograf ne more opisati vseh, temveč mora omejiti svoje delo le na one multi-milionarje, ki pripadajo izključno takozvanemu krožku “viših štiri sto ’ ’.
Kako hitro so se množila velika ameriška premoženja, je razvideti iz govora bivšega senatorja Ingall-sa. Po njegovem poročilu je bilo že leta 1891 v Zdr. državah dve sto oseb, ki so povprečno lastova-le po 20 milionov dolarjev, štiri sto oseb, ki so la sto val e' po 10 milionov, 1000 oseb, s pet milionov premoženja, 2000 oseb, ki so lasto-vale pa 2 miliona in pol itd. Z drugimi besedami: leta 1891 je. v A-meriki 31.000 oseb lastovalo 36.250 milionov dolarjev. To je 56% tedanjega narodnega premoženja.
Odtedaj se je osredotočenje premoženja vršilo še hitreje. Žal, da ni natančnih podatkov, da bi se dalo dokazati podrobno za posamezne slučaje. Vsekakor pa vemo, da je danes v republiki več multimilionarjev, kot je bilo pred pol stoletjem polmilionarjev in milionarjev.
Rockefellera, kralja olja so cenili leta 1889 na sto milionov dolarjev. Danes pa ima letnih dohodkov od 72 do 100 milionov dolarjev. Kapitalizacija te vsote nam izkazuje premoženje od 2500 do 3000 milionov. Poleg tega Kreza imamo še druge miliarderje. N. pr. Astorje in Vanderbilte,, tem sledijo Gouldi, Harrimani, Morgan, Field, Hill. Belmont itd. O Rocke-felleru so pripovedovali že pred leti, da lastuje eno štiridesetinko vsega narodnega premoženja, ljudje, ki tvorijo “Standard Oil” družbo, pa eno desetinko. Kolik je delež drugih multimilionarjev pri narodnem premoženju, se pa ne da določiti natančno. Vsekakor je večji, kot so ga eeneli pred leti. Panika leta 1907 je najbogatejšim med bogatini prinesla neštete mi-lione. Da je bilo zadnjih pet let zelo ugodnih za osredotočenje kapitala, dokazuje dejstvo, da se po razglasitvi zadnje volje popolnoma neznanega človeka v širših krogih še le izve, da je bil rajni neznanec večkratni milionar.
Naraščanje ogromnih premoženj je vedno in povsod v tesni zvezi z izkoriščanjem in obubo-žanjem ljudstva. Posebno značilno za Ameriko pa je neizpobitno dejstvo, da se veliki kapitalisti ne brigajo niti za mejo, katero je postavila kapitalistična zakonodaja poželjivosti po vednem več jem premoženju. Zgodovina teh ogromnih premoženj je zgodovina navadnih in prostih zločinov. Tei resnice pa večinoma ljudstvo ne pozna. Posebno v Ameriki ne vidijo v miliarderjih velikih zločincev, temveč jih smatrajo za pridne delavce, dobre oskrbnike svojega premoženja, nesebične rodoljube , včasi pa za dobrotnike človeštva.
Ta razmere pan iso nič izvan-rednega v Ameriki, ker je vsak miliarder našel svojega lakaja-pisatelja, ki piše svojemu delodajalcu slavospeve in ga kuje kot vzor vseh vzorov v deveta nebesa. Pa to še ni vse! Skoraj vsak Krez potroši nekaj zakladov, katere je odvzel občinstvu, za vstanovitev knjižnic, v katerih delavci čitajo životopise dvomljive vrednosti, ali pa za gradnjo visokih šol, v katerih hvalijo kapitalizem, ali pa za cerkve, v katerih sestradanim siromakom vlivajo pokorščino do “velikih ljudskih dobrotnikov”.
ŠTEV,—NUMBER 20.
Kralji po milosti dolarja potrošijo mnogo za svojo reklamo kot njih evrop. tovariši — kralji po milosti božji, seveda z razliko, da dosežejo vedno večji vspeh. Razmere so za kronane glave v “nazadnjaški” Evropi bolj neugodne kot za nekronane vladarje v “najsvobodnejši deželi na svetu. Advokatu velekapitala, bi se v Evropi vse smejalo, ki bi dejal pred sodiščem kot advokat trusta za olje: ... ’’Vzrok za naraščajočo sploš-
med nami je le malo izjem — sužnji teh miliarder jev, ki se niso strašili nobenega sredstva, kedar je šlo za pomnoževanje njih imet-ka.
Myerjevi podatki se ne dajo stisniti v kratek članek. Gradivo je preobširno in prezanimivo. Sicer ne bomo poročali, kako je nastalo premoženje malih miliarder-jev v kolonialni dobi, marveč bomo pričeli z zgodovino premoženja Astorje v.
no bedo je iskati v tem, ker je narava, ali pa vrag vstvaril število slaboumnih in šibkih ljudi, druge je pa napravil lene in ničvredne. Raditega tudi človek, kakor tudi Bog ne moreta storiti nič za človeka, ki noče storiti nič za se”. , Zmešnjavo v oceni miiiarderjev in njih družbe je zamogel roditi skozi desetletja sistematično gojen vpliv na ljudsko mišljenje:
Pred vsem so stare angleške ideje o boljših zmožnostih mogotca močno vplivale na ljudsko mišljenje v Ameriki. Te ideje so skozi stoletja učili pridigarji, člankarji, političarji, narodni ekonomi in uredniki. Na Angleškem so pojmovali, da imajo plemenit-niki boljše zmožnosti kot navadni ljudje. V Ameriki je pa tako pojmovanje veljalo za plemenitnike, veletrgovce in veleposestnike. Ljudstvo so odprto ali pa skrito učili, da je lastnina ne dotakljiva, kateri se je treba tako pokoravati kot v stari dobi vzvišenosti kralja. Pridigali so, da bogati ljudje re-prezentirajo inteligenco in cvet v občivstvu. Kako so pa cenili brezlastnike ? Odrekali so jim vsako odgovornost, njih mnenje in javno delo so pa cenili zelo nizko. Nauki in doktrine na visokih šolah so vedno soglašali z interesi trgovine svoje dobe ... časirki so izhajali s pomočjo oglasov bogatih ljudi. Advokati so zasedli javne korporacije in sodišča. Svo.pm naročnikom so šteli le bogatine, ali so pa stremili za tem, da post mejo bogati ljudje njih prijatelji, kli-jenti itd.
Poleg klečeplaznih bitij - • plačanih pisačev, advokatov, profesorjev, urednikov in pridigarjev, ki so v lastnem interesu peli s hripavim, hreščečim in pravim kramarskim glasom visoko pesen ma-monu je živelo še mnogo malomeš-čanov, ki so imeli čistejšo vest in niso bili v toliki meri sebični in so se potrudili, da izobrazijo in oli-kajo ljudsko mnenje, da iz ljudi napravijo samostojno misleče ljudi. Vendar pa niso imeli poguma, ali jih je bilo pa premalo, da bi se upali prodreti do močvirnatega temelja kapitalističnega sveta. V najboljšem slučaju so omenili posameznega dejstva, ki niso imela nobene medsebojne zveze in so bila radi tega brez vsake vrednosti. Do podrobnega raziskavanja, kako so nastala v Ameriki ogromna premoženja, pa niso imeli najbrž volje in poguma. Ti brezjedrni podatki so potem prihajali v javnost kot znanstvena raziskavanja neodvisnih učenjakov in raziskovalcev.
Še le z naraščajočim socialističnim delavskim gibanjem pričenjajo tudi tukaj spremembe. Socialistični propagandi stoji nakrat nasproti brezobzirna sila trustov. To je nasprotnik, ki ne pozna nobene milosti. Proti takemu sovražniku se pa zmaguje, ako se ima dobro in neizčrpno zalogo duševnega in kritičnega orožja. Potreba zahteva, da se osvetijo vsa tihotapska pota sovražnika, da ljudstvo izve, kako so prišli do premoženja. Socialist Gustavus Myers se je prvi lotil tega težkega dela. Potreboval je obširnih študij. Študirati je moral sodnij,ske akte, parlamentarna poročila, ako je hotel dokazati, kako so prišli do premoženja Astorji, Vanderbilti, Field, Morgan itd. S tremi knjigami, ki so izšle do sedaj, še delo ni končano. Za vsakega kriminalista, kakor tudi za vsakega druzega človeku, ki študira družabne razmere, toliko zanimiva zgodovina, kako je nastalo premoženje “Standard Oil” družbe, še ni izšla. Za gotovo pa izide v četrtem zvezku.
Vsekakor je treba, d ase tudi slovenski delavci seznamijo, kako so ameriški miliarderji prišli do svojega premoženja. Skoraj vsi ameriški Slovenci smo danes —
Astor.
Vstanovitelj te finančne vladarske hiše je bil John Jakob Astor. Rodil se je leta 1763 v badenskem mestecu Waldorf. Ko je bil star osemnajst let je prišel v Ameriko. S seboj je prinesel “čedno nedelja sko obleko”, v žepu pa pet funtov šterlingov. Najprvo se je učil za peka. Ker je kmalu spoznal, da je treba pri tej obrti trdo delati [ ob slabem zaslužku, je rokoledstvo obesil na klin in se oprijel trgovine s kožuhovino. Leta 1786 je odprl svojo prodajalno. Za skopuškega lastnika prodajalne s kožuhovino je delalo veliko krdelo lovcev v bližnjih gozdih. Ali divjačina v teh krasnih šumah se je kmalu tako skrčila, da se lov ni izplačal. Agentje Astorja so pričeli prodirati proti zapadu, proti reki Mississippi in Skalnatem go-rovjuv državi Colorado. Domačine, ki so bili siromašni, miroljubni in naivni divjaki, so prisilili z grožnjami, zvijačami, puško, bodalom in brezmejno korupcijo, da so vstopili v službo pri Astorju. Lovec, ki je prinesol največ žganja s seboj, je odnesel tudi največ kož. Indijancem so dajali za kože žganje najslabejše vrste in manjvredne reči. Sicer je bilo zakonitim potom prepovedano oddajati žganje domačinom. Ali Astor je že takrat razumel, da so varani zakona gledali njegovo početje le z enim ali pa nobenim očesom. V bližini trgovin s kožuhovino so bila tla posuta z moškimi, ženskami in otroki, ki so se zvijali in valjali v zadnjem stadiju pijanosti.
(Dalje prihodnjič).
Banket za stavkokaze.
Splošno pozornost je obudila vest, da je “Tribune” tiskovna dražba priredila na čast stavkoka-zem banket v prostorih časnikarskega kluba na 26 North Dearborn St. v Chicagi.
Vsakovrstne opojne pijače so tekle v potokih; dvorana v kateri se je vršil banket, je pa odmevala od slavospevov na stavkokaze, ki so prihajali iz ust delavskih sovražnikov, kakenšne je zamogla najeti za denar “Tribune”. ■ ■
V lepo donečih frazah so pripovedovali stavkokazeim, dfi je njih delo junaško, ker so zahrbtno naskočili svoje tovariše delavce, ki se borijo za boljše življenske razmere'vseh delavcev. V živih barvah so slikali garjeveem nagrado, ako bodo zvesto in pokorno podpirali svoje gospodarje do zadnjega v nekulturnem stremljenju. ••
“Vse je že bilo na svetu”, je dejal stari in modri Ben Akiba. Banket stavkokazev v •Chicagi pa ponovno potrdi, da se je 'zmotil stari modrijan. Do danes nam zgodovina ne pripoveduje, da so slavili ljudi in jim prirejali slavnostne bankete, ki so izdali svoj narod, svojo domovino, svojega Boga, svojo ženo, svojo deco in svoje tovariše. Treba je bilo, da se je prvotna človeška dražba razvila v današnjo kapitalistično, da jei bilo mogoče prirediti tako slavnost.
Banket za stavkokaze pa govori odprto resnico, v koliki meri sovražijo nekateri lastniki kapitalističnih časnikov delavce. Tu ni potreba mnogo besed! Dejstvo samo pripoveduje sovraštvo do delavcev.
Nekateri delavci pa vseeno podpirajo svoje zaklete sovražnike in kupujejo kapitalistične liste, ker najdejo v njih mnogo pripovedk o morski kači, zakleti princezinji, mnogo slavospevov velekapitali-sttičnem oderuhom, kronanim in nekronanim mogotcem in nobenega zagovora svojih interesov.
Delavci! Kedaj se bodete naučili spoznavati svoje sovražnike?
GLASILO
Slovele Narodne Podporne Jednote
lakaja tadenako.
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredništvo in upravništvo: 2821 SOUTH 40th AVE.,
Chicago, Ul.
Velja za vse leto $1.00.
ORGAN
SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Issued weekly.
OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVE-, Chicag"-, 111.
Subscription, $1.00 per year.

DOPISI.
Camelton in Blocton, Ala.
Camelton je bolj majhna naselbina s^edi lenih in krasnih gozdov. V naselbini živi le malo Slovencev, katere včasi obiščemo, da se male razveselimo z godbo in plesom, pa tudi s čašo ječmenovca. Pod košatim drevjem in med dišečimi cvetkami šetajo krasotice. Seveda je med njimi največ italjianskih “si-gnorin”. Blocton je bila pred dvema mesecema največja naselbina v Alabami. Ali nakrat je voda zalila najveeji rudnik, na kar so Slovenci odpotovali v razne kraje. Postavili so sesalke, da so izsesale vodo. Zdaj smo zopet pričeli delati no malem.
Največ je tukaj1 slovenskih samcev. Vsled tega imamo izven podpornega društva, tudi društvo “Slovenski samec”, štev. 541, ki ima tudi svojo godbo, 'ki je dospe la iz Johnston City, 111. Drugo društvo je “Samski Slovenec” štev. 411. Dne prvega maja je dru štvo 541 priredilo veselico z go c bo, katere smo se udeležili vsi Slo veuci. Najpomembnejši je bil prvi dan, ko so kupili purana, ki je mo žato korakal ob spremstvu godb k zadnjemu počitku. Prignali smo ga pred porotni odbor samcev, ki ga je obsodil na smrt. Eksekucij se je imela z vršiti s krogljo in smodnikom. Ker je bil strelec ze 'lo izurjen v rabi strelnega orožja je prestrelil vrvico, nakar je pu ran pobegnil v gozd. Po trudapol nem lovu se nam je posrečilo ujeti ga in mu odsekati glavo. Njegovo telo smo oddali tje, kjer je večna tema in škriDanje z zobmi. Ker je pa vročina pričela pritiskati, smo obdržavali slhod v samski dvorani pod' košatim drevesom, kjer izvira hladen studenec, ki večkrat služi za ledenico, v kateri hladimo je čmenovca.
Pa še nekaj predno končam. Ne kega večera sem ležal zopet pod košatim hikorijem. Kar me napade jata dolgonogih komarjev. Drvem strahu skoraj omedlim. Ko marji so Lili veliki kot orli, ki so se zaganjali v me. Pričel sem se tresti po vsem životu kot šiba na vodi. Kar mi od strahu padejo očala raz nos in ogromni komarj so se spremenili v majhne, nadležne živalice. Zdaj sem še le opazil da sem na nos nataknil napačna očala.
J.U.
Adamsburg, Pa.
Ustanovili smo društvo in mu dali ime “Dom in Svet”. V “svetu” živimo, društvo naj bi pa bilo naš skupen dom, v katerem bi imeli svoja zavetje.
Vsakemu rojaku, ki živi tukaj in v tukajšni okolici, in 'hoče biti na varnem pred neprilikami sredi življenskih viharjev, bo novo društvo vedno najvarnejše zatočišče v življenskih nezgodah. Da je bilo društvo potrebno, bo pokazala že bližnja bodočnost. Le želeti je, da se društvo krepko razvija, raste in proevita v pomoč in korist slovenskim delavcem.
Vse tukaj sne rojake vabimo uljudno v našo sredo. Društveni odbor nam je porok, da bo društvo napredovalo. Vsi moramo delati za korist društva in vspeh ne bo izostal. 'Seveda ima vsako mlado društvo veliko zaprek, premagati mora mnogo težkoč. Ali to nas ne sme strašiti, marveč moramo vrlo naprej do cilja!
Društvo je bilo sprejeto v “Slov nar. podp. jednoto”. S tem smo se pridružili veliki armadi pod njenim okriljem. Upamo, da ostanemo dobri člani in vrli bojevniki 'za njeno rast in ugled. Vse člane in članice naše “Slov. nar. podp. jednote” pa ob vstopu v njih vrste pozdravljam najiskrenejše v ime nu društva “Dom in Svet” in jim kličem iz srca: Živeli
Karol Žele. tajnik.
Razprava o rezervnem fondu.
Pueblo, Colo.
Slabi časi v Ameriki so mnogo pripomogli, da so se pričeli delavci dramiti z duševnega spanja, zavedati se svojega bednega položaja in stopati v vrste proti narašča jočemu izkoriščanju njih delavne moči.
Povsod se svet drami, na farmah in industrielnib središčih. U-stanovljajo se gospodarske, strokovne in politične organizacije, ki imajo namen ohraniti delavcem pridobljene postojanke in izvoje-vati nove.
Ves svet se organizra proti izsesavanju. V tej organizaciji pa ne smejo zaostati slovenski trpini, katere izsesavajo kapitalisti še bolj kot delavce druzih narodov, ker vprav slovenski trpini opravljajo skoraj najtežja in najbolj opasna dela v Ameriki.
Kakor so potrebne vse druge organizacije, tako je potrebna za nas tudi “Slov. nar. podp. jedno-ta” kot podporna organizacija. V nji imamo zatočišče za slučaj bolezni in nezgode. Naša jednota je zavetnica vdov in sirot. Vsak zaveden Slovenec, pa tudi Slovenka bi morala biti članica te krepke podporne organizacije z jasnimi načeli, cilji in programom.
Ivana Brunovič, članica štev. 21.
Panama, 111.
Prečital sem. že nešteto dopisov glede tega važnega vprašanja in prišel do 'zaključka, da tudi jaz povem svoje mnenje.
Po mojem mnenju bi popolno ma (zadostovalo, ako se asesment, poviša za 5 c mesečno. Ako pogle damo samo štiri mesece nazaj, zagledamo velik napredek v članstvu in v finančnem položaju. Da se pa ta napredek še poveča, bi pri poročal našim delegatom, da bi se zanimali pri konvenciji za spre jemanje novih članov, tudi v angleškem jeziku in sicer: samo ti stih ki so bili rojeni od starišev ki so člani S N P J. Ako pomi slimo, bode v kratki dobi na ti soče take mladine, od katere ne bode znal nihče slovensko pisati ne brati; polovica- njih pa ne bode znala niti slovensko govoriti. Kam potem s to mladino; ako se ta ve levažna točka ne uvede? Ak-o po gledamo v bodočnost, se bodemo prepričali, da naseljevanje v Zdr države, bode pričelo prenehavati ker je vedno bolj težko dobiti de lo. Tako bode hiralo tudi število novih kandidatov za S N P J, ako se ne bodejo naši delegatje popri jeli omenjenega vprašanja. Tam nam je napredek zagotovljen in ne v farmah in drugih enakih špe knlacijah. — Pravila pa naj bi, po mojem ostala pri starem.
To je sicer moje mnenje, raz sodbo pa prepuščam delegaciji.
Fr. Petrič.
(ica) $1.20 v rezervni fond enkrat za vselej.
Gotovo ni računil s tem, da smo vsi člani (ice) zavarovani za $4,-800.000. Pomislimo, kakšna vsota je to, kateri hočemo postaviti nasproti majhen fond. Kje naj bi dobili denar, ako bi nas zadela kaka večja nezgoda? Taka večja nezgoda se lahko pripeti potom eksplozije v rudniku, v katerem dela večje število naših bratov v vedni življenski nevarnosti za kapitaliste. Pojavijo se lahko v kraju, v katerem je naseljenih večje število naših bratov nalezljive bolezni, ki poberejo po več sto ljudi v enem dnevu. ,Ta dejstva pa govorijo, da bi bilo dobro za jednoto, da bi za take slučaje imela svoj dom in bolniške prostore, da ostalim olajša njih bedo in gorje.
V	nekem dopisu sem čital, da bi jednota stopila v zvezo s kako trgovino. S tem predlogom se ne bom mudil,’ ker sem prepričan, da mn skoraj vsak član nasprotuje.
Dobri so predlogi br. V. Zevni ka, ki predlaga, da bi asesment razpredelili v tri sklade. Ta misel je dobra, ker nam je mogoče dokazati, da izplačamo več bolniške podpore kot smrtnine, kar bi vodilo do strogega nadzorstva bolnikov s strani krajevnih društev.
V	dopisu br. N. Krempušha pa čitam, da brat dobro ne razume predloga glede farme. On meni v svojem dopisu, da bi morali vbogi invalidi, ki niso sposobni za indu-strielno delo obdelovati farmo
Radi tega se hočem z izadevo pečati malo bolj natančno, da ne bodo bratje in sestre mislili, da bodo elani, ki bi živeli vsled oslabelosti kot užitkarji na domu na-jednote, prisiljeni delati na
Brookljm, 30. maja.
Nisem se hotel mešati v razpra vo o rezervnem fondu. Ker sem pa iz zadnjih dveh izdaj “Glasi la” spoznal, da je vsa. stvar še zlo temni luči, in da se mnogo do pisnikov še bavi z zadevo, katera še ni jasna in ne bo, dokler jo ne bodo rešili delegatje na prihod nji konvenciji, hočem tudi jaz po vedati svoje mnenje o rezervnem skladu.
Med dopisi je citati čudne preč -loge o farmah, bančnem zavodu, k-onsumnih društvih itd. Največ predlogov je za podjetja, katera je težko kontrolirati in niso do bičkonosna.
Kritizirati nočem speeielno prav zaprav nobenega dopisa, marveč hočem le povedati svoje mnenje Brat Jalovec ni slabo zadel svojim predlogom za konsUmna društva. Ali take špekulacije niso za sedanje čase. Ako se govori skušnjah v Ljubljani, tedaj moramo tudi povedati, da tam ni trnstov ali tako velike konkurence s strani mil j o nar skifa magnatov kakor tukaj.
Po mojem lastnem prepričanju pa vem, da je šlo v Ljubljani in drugod par konsnmnih zadrug rakom žvižgat. Vzroke za to je iskati v slabem nadzorstvu in ker so si nekateri polnili žepe.
Kako bi bilo pa tukaj ? Kako bi napredovale konsumne zadruge tam, kjer so delavci zaposleni v takih podjetjih, da morajo stanovati v kompanijskih hišah in kupovati v kompanijskih prodajalnah? Ali zamoremo v takem slučaju konkurirati z bogato družbo, ki ima milione na razpolago? Ako bi delavci ne kupovali v kompa-nijski prodajalni, bi jih enostavno odslovili. Kaj pa potem s kon-sumno zadrugo?
Ne strinjam se tudi z dopisom br. Kramaršiča. Po njegovem predlogu naj bi plačal vsak član
se
farmi. Ne1 mislite, da bi silili delati invalide, ako bi prostovoljno ne prijeli za delo. Nasprotno so pa nekateri še nekoliko pri moči In tem je dolgčas, ako pohajajo ker so bili preje vajeni dela. Takim se da na razpolago orodje, da delajo po svoji volji v svojem rokodelstvu. Seveda, dobijo za svo je delo nekoliko plačila, kar jim služi le za priboljšek. Da bo vsakdo razumel, zakaj hočemo posta viti svoj dom, naj služijo nasled nji stavki v pojasnilo. Dom hoče mo postaviti, da ne bo treba članom in članicam, ki so postali za delo nezmožni, umirati gladu na cesti, kakor se to dogaja danes.
Nekateri člani se v dopisih pro-tivijo povišanju asesmenta. Ti člani so v pravem, ako bi povišali asesment denar pa porabili za ta ka podjetja, ki bi ne nosila dobička in bi jednota ne imela niti najmanjše koristi od povišanega asesmenta. Gotovo je vsakemu članu (ici), na srcu, da rasteta moč in ugled naše jednote in se denar porabi v take namene, da imajo člani, kakor tudi jednota svoje koristi. Zategadelj polagam na srce vsem članom in članicam, da pazno čitajo naslednje vrstice.
Vsak član (ica) naše jednote naj vplača v rezervni fond na leto $1.80. To lahko plača za celo leto skupaj, na pol leta ali pa mesečno po 15 e. Vplačevanje naj vsakdo uravna po svojih družinskih razmerah in denarnih sredstvih, nikdo naj pa ne zaostane vplačilom dlje kot pol leta. To naj vplačuje vsak član (ica) pet let zapored. Vplačevanje v rezervni fond naj velja za sedanje, kakor tudi za nove člane, ki bodo še le pristopili. V teh petih letih naj se kupi 30 do 40 tisoč akrov dobrega in rodovitnega zemljišča. Tako gromn-o zemljišče bi se dobilo po ceni $1.00 do $2.00 aker.
Ta svet naj se razdeli v akre in lote, ki bi se prodajali od $1.00 do $5.00. Skrbi naj se, da bi se svet prodal v najkrajši dobi čla nom in Slovencem, ki se zavežejo, da postanejo člani jednote.
Vem, da ga ni Slovenca v Zdr. državah, ki ne bi kupil vsaj pet ali deset lot skupaj, ker bo dobil toliko za les, kot stanejo njega lote. Obenem bo pa vsakega vleklo do slovenske izemlje, do svojcev in svojega imetka. Nas je pa nad 8000 članov (i-e), ki bomo agitirali za to.
Jednoti naj se pokloni najmanj 50—60 akrov zemljišča, katere-naj bi se kultiviralo prej ko
ga
mogoče, da se s tem pokaže, da se resno misli na gradnjo doma naše jednote. Zaeno naj se napravi pogoje, da se to zemljišče ne sme prodati nikdar, da se tako postavi temeljni kamen za zavetišče o-nemoglib članov, članic, vdov in sirot.
Ako bodo bratje delegatje vpo-števali ta predlog, tedaj se nam bodo odprla vrata v boljšo bodoč-ost. ker bo vsak član kupil par lot že radi tega, ker so na razpolago le Slovencem.
Jednota bo imela ogromen dobiček, da bo lahko v vsakem slučaju priskočila na pomoč svojim članom. Seveda se ne dajo taki načrti izpeljati v enem dnevu ali tednu. Vsak začetek je težak. Ali
prava sloga zmore vse in premaga vse ovire.
Ako smo složni, bo lahko tudi vsakdo lastoval svoj dom v ameriški republiki, v naši sedanji domovini. Prepričan sem, da se bodo Slovenci radi naseljevali na svoje in kultivirali svoje zemljišče, ker vsakemu smrdi zaduhli mestni zrak, drugi so se naveličali tvornice, tretji pa rudnikov in plavžev, kjer delajo le za kapitaliste in v vedni nevarnosti, da zgubijo svoje zdrave ude ali celo svoje življenje. Nihče ne ve, ki odhaja zjutraj na indnstrielno delo, če se bo še kedaj vrnil zdrav in čil. Marsikdo si je iz velikim trudom prihranil par dolarjev, pa je začel nakrat bolehati in rad bi si privoščil spremembo zraka, če bi lastoval kos svojega zemljišča, kjer bi se odpočil od muk in trpljenja, ki jih je prestal v industri-elnih podjetjih. Ako bi Slovenci imeli svojo obširno kolonijo, podal bi se na svoje zemljišče, kjer bi po eno ali dve letnem bivanju zopet okreval in zadobil svoje zdravje, da bi zopet lahko prijel iza težko delo. Koliko Slovencev leže vsako leto v prerani grob, ker nimajo sredstev, da bi se odpočili od mukotrpnega industriel-nega dela pri lahkem vrtnarskem delu v svežem in čistem zraku. Ako bi imeli svojo naselbino, jednota pa svoj dom, tedaj bi vsak trpin vedel, kam se lahko zateče, ako so pričele pešati njegove moči vsled bolezni. Koliko smrtnih slučajev vsled jetike bi imeli manj, koliko solza in joka bi prihranili, ako bi imeli svojo naselbino in svoj dom. Marsikateri de lavee je vsled slabega zaslužka primoran vporabiti svoje moči do skrajne sile, kar mu prinese počasno hiranje, končno pa smrt. Po smrti se pa v hiši naseli še več, beda, vsa družina je izpostavljena počasnemu umiranju glada.
V slučaju, da jednota kupi 40 tisoč akrov zemljišča za $50.000, proda pa ker po $25 do $30, bi imela $1,300.000 dobička. Gotovo bi se od te vsote še nekoliko odbilo. S tem denarjem se pa lahko pomaga vsakemu članu- do boljše bodočnosti.
Bratje in sestre! Bodimo složni, da dosežemo, kar najbolj potrebujemo. Koliko članov se bori noč in dan iza boljšo bodočnost Preprčan sem, da je vsak dopis, ki pride v naš list, spisan po noči, da dopisnik dostikrat sliši pri pisanju kako grenko od svoje boljše polovice.
Bratje, dopis.ovatelji naj se ne čutijo užaljenim. Moj namen n: žaliti, marveč le povedati kake krut je danes hoj za obstanek, ka terega občutimo vsi. Izrazi! sem le svoje mnenje. Vsekakor si pa štejem v čast, da sem član jpdno-te, katera ima člane, ki se ne bojijo najhujšega in vstrajaio pri svojem delu.
Vsi na delo, čas je z’ato1 Pre-
riji, ker prinaša mnogo koristnega in podučnega čtiva ¡za delavske trpine v ameriški republiki.
Naše društvo štev. 66. je znižalo vstopnino za dobo treh mesecev za dva dolarja. Zdaj ima vsak Slovenec in Slovenka v tukajšni okolici priliko, da se pridruži naši jednoti.
Bratje, člani društva štev. 66., ki ste se preselili od tukaj in še niste vzeli prestopnih listov se zglasite pri br. Frank Mazeku, ki je bil izvoljen prvim tajnikom.
Tudi jaz sem primoran, da si vzamem prestopni list, ker so tukajšne razmere zelo slabe za delavce, dasiravno sem mislil, da se bo v$e obrnilo na boljše, ker nas je obiskal bivši predsednik Dorče Roosevelt. Pozdravil nas je ras lepo, a pozabil je povedati, da so v državi Arkansas zelo slabe in neugodne življenske razmere za delavca. Delavec je izdelan, njegova moč je izčrpana, za dobroto -dobi po vrh še mrzlico, da (zgleda kot mrlič iz voska. Iz boja med Taftom in Rooseveltom se lahko vsak delavec nauči, zakaj se gospodje borijo zavoljo predsedniškega stolca meid seboj. Ako bi bila služba res tako težavna in mukotrpna, bi jo oba prepustila našemu Deb-su.
John Prulich, bivši tajnik.
v korist -društveni blagajni. Začetek veselice ob šestih zvečer.
Vstopnice, ki imajo veljavo tudi za ječmenovca stanejo $1.25. Vstopnice za ples 50 e. Ženske so vstopnine proste.
Vse elane, kakor tudi vse: Slovence in Slovenke v tukajšni okolici vabimo najuljudneje na veselico.
Fr. Smolej, tajnik.
South Bend, Ind.
Društvo “Rožna Dolina”, štev. 92. Franklin, Kans. izrekam najtoplejšo zahvalo za vsoto $5.00.
Ladislav Kovach, W. Division St. 1144,
Canton, Ul.
Vsakemu članu in članici je dovoljeno opisati svoje misli in nazore o vsem, kar bi koristilo naši jednoti.
Konvencija se bliža, čas beži in zategadelj sem se namenil tudi napisati svoje mnenje,
V 17. štev. “Glasila” je neki brat priporočal, da bi se v Chica-gi vstanovila trgovina, od katere bi se čisti prebitek stekal v rezervni fond, da ne bi bilo treba povišati asesmenta.
Tudi jaz se ne strinjam s povišanjem asesmenta. Že zdajšni asesment plačujemo težko, kako bi ga zamogli plačevati, ako bi ga povišali? To je uganka, katere ni lahko rešiti. Povišanje asesmenta bi pomenilo tudi udarec za jednoto. Delegatje naj dobro premisli jo, predno se izrečejo za povišanje asesmenta. Nikar naj ne privolijo več kot 5 c mesečno.
Našo jednoto jo res zadel hud udarec pred par leti, ko se je pripetila nezgoda v rudniku v Cherry, 111., ker je jednota nakrat iz-arubila več dobrih članov.
Ne strinjam se tudi z domom in bolnico. Predno bomo zgradili kaj takega, moramo tudi imeti nekaj kapitala v naši blagajni.
Končno pozi vi jem člane našega društva, da se bolj redno udeležu jejo mesečnih sej. Seje so zelo važne za reševaje vseh jednotinih in društvenih zadev.
Frank Franko.
Indianapolis, Ind.
Opozarjam vse člane društva “Studenček”, štev. 105, da se polnoštevilno udeleže seje dne 30. junija točno ob dveh popoldne v navadnem zborovalnem prostoru.
Na seji imamo rešiti mnogo važnih točk zavoljo prihodnje konvencije in voliti imamo tudi del er gata.
Vsem članom, ki se niso udeležili seje dne 26. maja, pa naznanjam, da smo izvolili novega društvenega tajnika John Sekli-ja, W. Pearl St. 466. V vseh zadevah, ki imajo stik s tajniškim poslom, se v prihodu j ei obrnite do njega.
. Fr. Medveš, bivši tajnik.
roči jo svoje natančne naslove. To velja ¡za vse člane, ne glede, kje živijo, da ne bo sitnosti v kore-spodenei. Kdor ne more sporočiti naslova ustmeno, naj pa to zvrši pismeno.
Potreba je, da se vsi člani v bodoče udeležujejo' sej polnoštevilno, ker bodo na razpravi pravila naše jednote, sploh se bo debatiralo o vsem, kar je važnega za prihodnjo konvencijo. S tem vršimo delo za procvit in napredek naše jednote.
Za društvo “Triglav”, štev. 2. Lavo Zevnik, tajnik.
La Salle, 111.
Društvo “Jutranja Zora”, štev. 103 bo imelo redno mesečno sejo dne 9. maja. Na seji imamo rešiti mnogo važnih točk. Zato je v interesu vseh sester, da pridejo na prihodnjo sejo v polnem številu.
Izvoliti imamo, tudi delegatinjo za prihodnjo konvencijo. Torej naj nobena ne izostane od seje!
F. Novla-n, tajnica.
Joliet, 111.
Obveščam vse člane društva “Jolietska Zavednost”, štev. 115, da se vrši prihodnja seja dne 9. junija ob devetih zjutraj Hickory in Ruby 'St. 911.
Ker imamo poročati o zelo važnih rečeh, vabim najuljudneje, da se vsi člani seje udeleže. Na dnevnem redu imamo tudi volitev delegata. Že ta točka je toliko važna, da se seje, udeleži vsak član in odda svoj glas po svojem prepričanju za najzmožnejšega brata.
člani (ice) bodimo složni, saj v slogi je moč! Zategadelj naprej in naprej za našo jednoto, za naše cilje in načela!
Mike Likovich, tajnik.
sim pa brate, da izrazite odprto svoje mnenje v svojih dopisih mojem predlogu S tem se učim drug od druzegs. Delegatje bodo pa imeli lahko delo na prihodnj konvenciji, kateri naj imajo pred očmi le korist jednote in njenih onemoglih elanov in članic, da po stavijo zavetišče za bolne člane Vdove in uboge otročiče.
S tern bomo dokazali, da smo organizirani delavci in da ljubi mo svoj slovenski narod.
Leo Štrukelj, član štev. 140
Alix, Ark
Veselim se, da se člani in člani ee tako živo zanimajo za rezervni sklad, ker iz tega črpam, da je vsem bratom in sestram ležeče na tem, da dobi naša jednota najtrd nejšo gospodarsko podlago.
Dolgo časa sem pričakoval kak dopis o tem važnem vprašanju iz države Arkansas. Ker se pa do se ■daj ni oglasil nihče, sem se namenil povedati svoje mnenje.
Mnogo naših sotrudnikov je prišlo s prav dobrimi nasveti na dan ■drugi pa bolj s slabimi, ker niso vizeli v prevdarek vsega delokroga naše jednote.
Najbolj mi je všeč nasvet, da se plača 10 c mesečno v rezervni fond. Vsekakor se moramo pobri gati sami, ako hočemo preprečiti da ne bodemo na starost plačevali previsokega asesmenta.
Mi bodeimo vedno starejši, novih članov bo pa vedno manj, ker se bode naseljevanje gotovo omejilo. Vsporedno se bodo pa množili smrtni slučaji, ker to je zahteva narave. Sicer pa delavci v premogovnikih ne bodemo doživeli visoke starosti, ako se razmere v rudnikih ne spremene.
Ako ne bomo pravočasno skrbeli zase, se prav lahko pripeti, da ne bo kje vzeti kaj, ko bo treba plačati bolniško podporo članom, ki so bili po 40 leit zvesti člani jednote, ker bi zmanjkalo denarja v blagajni radi prenizkega asesmenta.
Želim tudi, da bi “Glasilo” o-stalo v stari obliki po peti konven-
Naznanila in vabila.
Člani Francisca Ferrera pozor!
Člane in članice dr. “Francisco Ferretr”, štev. 131 v Chicagi, 111 opozarjam, da se po odloku več članov vrši prihodnja redna seja v soboto 15. junija ob 8 uri zvečer v naših navadnih prostorih. To pa radi tega, ker je v nedeljo 16. m. socialistični piknik v River-view Parku, vsledčesar bi niti ena tretjna članov ne mogla obiskati seje.
Dalje opozarjam člane in članice, da se na prihodnji seji vrše volitve za delegata. Zato je1 dolžnost vsakeara člana in članice, da pride na to sejo.
Ne pozabite na datum: v soboto 15. junija točno ob 8. uri zvečer.
Ivan Molek, tajnik.
So. Range, Mich
Članom priporočam, da pazno čitajo “Glasilo” in pravila, da ne bo pomot in zmešnjav, kedar gre za bolniško podporo.
Vsak član, ki je oddaljen od našega -društva, naj vzame prestopni list k najbližnjemu društvu naše jednote. Člani, ki so na potovanju, naj pa vzamejo potni list. Nadalje opozarjam člane, da se redno udeležujejo društvenih sej, ker se bliža konvencija, da pretresemo pravila in izboljšamo, kar je slabega.
Z delom gre tukaj še precej u-godno, ker so nekatere družbe zvišale plačo za 10%, druge za 5%, nekatere pa za 3%. V rudnikih delajo s polno paro.
M. D. Likovich.
Manderfield, Mich.
Opozarjam vse člane društva ‘Michigan”, štev. 136, da se zanesljivo udeleže seje dne 16. junija. Kdorkoli ne bo navedel za svo-neudeležbo opravičljiv vzrok, bo plačal 25 c v društveno blagajno.
"W. K. tajnik.
Racine, Wis.
Najuljudneje vabimo vsa bratska društva v Racine, Wis. in okolici, kakor tudi vse prijatelje in prijateljice na gozdno veselico (pic-nic), katerega priredi društvo “Slovenec”, štev. 68. dne 16. t. m. v Ipinkert gozdu, Racine, Wis.
Na veselici bo vsakovrstna zabava: ples, šaljiv srečolov, stre ljanje, pa tudi slavnega Kočevar ja z njegovo robo ne bo manjkalo na veselici.
Vstopnina 50 q. Dame so vstop nine proste. Pivo prosto in dober prigrizek bo na razpolago. V slu čaju neugodnega vremena se vrši veselica dne 28. t. m.
ODBOR.
Chicago, 111.
Vse elane (ice) društva “Slavi-,ja”, štev. 1. vabim, da se polnoštevilno udeleže seje dne 9. junija ob dveh popoldne. Na dnevnem redu imamo volitev delegata za peto redno glavno zborovanje. Dolžnost veže vsakega člana in članico, da se te- važne seje udeleži, da ne bo kasneje ugovorov, če komu ne bo izid volitev Všeč.
Redni mesečni asesment za mesec junij je $1.25. Vstopnica za skupni izlet (pic-nic) stane 50 c. Ta znesek bo treba plačati na tej seji.
Opozarjam še posebej brate bolniške obiskovalce, da zanesljivo in redno prihajajo k sejam, ako jih ne zadržujejo važni in opravičljivi vzroki
Joe Werščaj, tajnik.
Me. Kinley, Minn
Vsem članom društva “McKin ley” na znanje!
Prihodnja seja se vrši dne 16 t. m. točno ob eni uri popoldne mestni dvorani.
Na seji se bo reševala tudi zade va glede piknika.
Bratje pridite na sejo vsi, nikdo naj ne ostane doma!
Max Shustar, tajnik.
Pueblo, Colo
Opozarjam vse člane društva “Orel”, štev. 21., da se polnošte vilno udeleže izvanredne seje dne petnajstega junija ob osmih zve cer v društveni dvorani. Z vsakim ki se ne bo udeležil te izvanredne seje, ne da bi v svoj zagovor na vedel opravičljiv vzrok, se bo rav nalo v smislu zaključka zadnje se-ja. Za opravičljiv vzrok velja le bolezen ali delo.
Na dnevnem redu imamo kot prvo točko volitev delegata za prihodnjo konvencijo. Izvolimo naj sposobnejše, najzaneslivejše in nepristranske člane delegatom, ka terim je za blagor in napredek na šena društva in jednote.
Apeliram na vse člane, da se do konvencije udeležujejo vseih rednih sej. Pregledati imamo pravila da odobrimo, kar je dobrega, čr tamo, kar je slabega in popravimo, kar je nejasnega. Dolžnost vsakterega člana je, da dela za procvit in napredek “Slov. nar. podp. jednote.”
Frank Stupar.
Presto, Pa.
Društvo “Slap Peričnik”, štev. 166 priredi dne 15. junija veselico
Cleveland, O
Mesto prostovoljno odstopivše-ga tajnika, br. F. Hudovernika je bil izvoljen tajnikom pri društvu ‘Primož Trubar”, br. John Jug. Vse reči, ki imajo stik s tajniškim poslom, naj se v prihodnje poši ljajo na zdolaj označeni naslov: John Jug, 1096 E. 67. St.
Cleveland, Ohio.
La Salle, 111.
Vsled sklepa društvene seje z dne 2. junija opozarjam vse člane in članice našega društva, da mi najkasneje do prihodnje seje spo-
Panama, 111.
Društvo “Vipava”, štev. 123. S N P J priredi veliko veselico v soboto dne 15. junija točno ob osmi/ uri zvečer. Vstopnina za možke $1.00, dame so vstoprine proste. Za najboljšo in prosto pivo bode skrbel lodbor. Na veselieo se najuljudneje vabijo vsa bližnja društva iz St. Louis, Mo, "VVitta, 111., Livingstone, 111 in bližnje društr vo :S S P Z iz TayIorspringa, 111.
Obetajoč, da jim ob prvi priliki povrnemo, se, , priporočamo za mnogobrojen obisk. Ravno tako vabimo vse v okolici živeče rojake in rojakinje !
Dne 26. maja je udarila strela ravno med društveno sejo v poslopje br. Matija Gričarja, kateri se “pečija” iz br. Fr. Zimerma-nom. Oba omenjena brata sta bila navzoča na seji in tako utekla gotovi smrti. Pod poslopjem smo dobili psa J. Lipovša, kateri je bil ubit od strele. Večje nesreče se ni zgodilo.
Tukajšni premogov rov je sedaj prenapolnen z delavskimi močmi in zato ne svetujem nikomur sem hoditi za delom.
Frank Petrič, tajnik
Cleveland, Ohio.
Naznanjam vsem elanom društva “Slava”, štev. 173 v Newburgh, O., posebno pa onim, kateri niso bili na zadnji seji, da se prihodnje seje 23. junija t. 1. zanesljivo udeleže, ker se bode razpravljalo glede prihodnje konvencije. Rojakom, sploh slov občinstvu v Newburgu naznanjam, da je naše društvo znižalo vstopnino na 3 dolarje za dobo treh mesecev: junij, julij in avgust. Rojaki in rojakinje! Sedaj se vam nudi prilika, da pristopite v vrste naših bratov in seter. S tremi dolarji pristopnine se zavarujete za $600 smrtnine in $7.00 bom Ške podpore. — Še enkrat povdai jam : v vr ste našega društva — pod okrilje dične S N P J.
Iv. M. Križmauič, tajnik.
Chicago, 111.
Vse članice društva “Nada”, štev. 102 opozarjam, da se udeležijo prihodnje seje, na kateri imamo rešitev važnih zadev, kakor tudi volitev dedegatinje za prihodnjo konvencijo.
Da se važne zadeve previdno rešijo, in da se izvoli delegatom članico, ktera naj nepristransko zastopa društvo in njega članice na prihodnji konvenciji, je potreba, da ste vse članice na prihodnji seji.
E. Kure, tajnica.
Aurrora, Minn.
Opozarjam vse članice društva ‘Zvezda”, štev. 111, da se udeležijo prihodnje seje dne 9. junija, ker imamo na dnevnem redu važne točke radi prihodnje konvencije.
Nadalje apeliram na vse članice, -da se vobče bolj redno udeležujejo društvenih sej. Seje se vršijo v našo korist. Vsako članico pa veže dolžnost, da redno zahaja sejam. Marija Kovach, tajnica.
Slovenska Narodna
Ustanovljena 9. aprila
1904
Podporna Jednota
Inkorp. 17. junija 1907 v drž. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik : Martin Potokar, 1625 S Centre Ave., Chicago Podpredsednik : Jakob Miklavčič, Lock Box 3, "Willock,Pa Tajnik : Ivan Verderbar, 2708 S. Lawndale Ave., Chicago Telephone Lawndale 4635
Blagajnik : Pr. Korce, 6006 St. Clair Ave., Cleveland, O. Zapisnikar: Feliks Namors, 1834 Ashland Ave., Chicago.
NADZORNI ODBOR:
Vincenc Cajnkar, 4439 Hunt ave., St. Louis, Mo.
Frank Černč, 6034 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Lavoslav Zevnik, Neustadt Store, LaSalle, 111.
POROTNI ODBOR:
John Šarc, box 131, Cumberland, Wyo.
Valentin Stalick, 302 Pilot Butte Av., Rock Springs, Wyo. Josip Bricelj, box 342, Conemaugh, Pa.
UREDNIK GLASILA:
Jože Zavertnik, 2821 So. 40th Ave., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1842 S. Ashland Av., Chicago, 111.
Denar je pošiljati naravnost na blagajnika, pritožbe gledo nerednega poslovanja na predsednika nadzornega odbora, preporne zadeve pa na predsednika porotnega odbora Ivana Šarca, vse druge uradne stvari na gl. tajnika
66.—Društvo Slovenija štv. 56, New York, N. Y.—Pred.: Zvonimir Jakše, c
IMENIK.
krajevnih društev S. N. P. J.
1.	—Društvo Slavij a štv. 1., Chicago,
Ul. — Pred.:	Alois Jalovec, 969 W.
18th St. — Taj.: Jas. Versčaj, 1504 S 57. Court, Cicero, 111. — Blag.: J. Bartol, 3816 W. 24. St. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo u mesecu.
2.	—Društvo Triglav štv. 2, La Salle, XU.—Pred.: Thomas Golob, cor. l&th & Wright St. — Taj.: L. Zevnik, 1037 2nd St. — Blag.: A. Mežnarič, 1101 — 1st St.
3.	—Društvo Adrija štv. 3, Johnstown,
Pa.—Pred.: Fr. Smarekar, b. 546, Cone-maugh, Pa. — Taj.: J. Hribar, 509 Broad St, Johnstown, Pa.—Blag.: Mike Pečjak, 524 Broad St., Johnstown, Pa.
—	Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
4.	—Društvo Bratstvo štv. 4, Neff, Ohio. — Pred.: Leo. Plahuta, b. 186, Steel, Ohio. — Taj. John Mauri, Box 42, Neff, Ohio. — Blag. Loorenc Potočnik, box 42.
5.	—Društvo Naprej štv. 5, Cleveland^ Ohio. — Pred. Fr. čeme, 6034 St. Clair Ave., N. E. — Taj. Ant. Peterlin, 1143 E. 63rd St. — Blag.: Jos. Birk, 6029 Glass Ave., N. E.
6.	—Društvo Bratstvo štv. 6, Morgan,
Pa.—Pred.: Alois Glaser, b. 77, Morgan, Pa.—Taj.: Baltazar Glažer, b. 77. —Blag.: F. Miklavčič, B. F .B. 3, b. 43, McDonald, Pa.—
7.	—Društvo Bratoljub štv. 7, Cla-ridge, Pa.—Pred. John Tušar, b. 171.— Taj. J. Mlakar, b. 68,—Blag.: Val. Bed-nak, b. 462.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
8.	—Društvo Delavec štv. 8, Co. Chicago, HI. — Pred. John Marinčič, 9503 Ewing Ave. — Taj. Budolph Lustig, 9463 Ewing Ave. — Blag.: Jos. Kuhelj, 9553 Ewing Ave.
9.	—Društvo Bratstvo Naprej štv. 9, Yale, Kans,—Pred.: Ivan Sajovec, b. 73.—Taj.: J. Homec, b. 15.—Blag.- M. Izlakar, b. 101.—Vsi v Yale, Kans.
10.	—Društvo Trdnjava štv. 10, Rock Spring, Wyo.—Pred.: Jos. Pišljar, 308
—	6tb St. — Tajnik: Jos. Pishler, 308—6tb Street. — Blag.: Val. Stalick, 302 Pilot Butte ave. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
11.	—Društvo Sokol štv. 11, Roslyn, Wash. — Pred.: Ant. Stanfel, b. 361.— Taj.: Matt Kučan, ib. 906.—Blag.: Geo Švab, 'b. 486.—Vsi v Roslyn, Wash.
12.	—Društvo Edinost štv. 12, Murray, Utah.—Pred.: Ed. Hoffman, 14 State St. — Taj.: Jos. Šobar, B. F. D. 7, b. 2. —Blag.: John Sablieh, b. 464.
13.	—Društvo Edinost štv. 13, Wheeling Creek, O.—Pred.: Rudolf Tomažič, E. 1, b. 36, Bellaire, O,—Taj.: Ant. Zagorc, b. 689, Bridgeport, O. — Blag.: Victor Solar, b. 312, Bridgeport, O.— Seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
14.	—Društvo Sloga štv. 14, Waukegan, HI. — Pred.: John Mahnič, 316 So. Utica St. — Taj.: Jacob Podboj, 717—8th Street. — Blagajnik: Blaž. Mahnič, 714 Market St.
16.	—Društvo Sloga štv. 16, Milwaukee, Wis.—Pred.: Louis Bewitz, 198 1st ave.—Taj.: John Bezel, 198—1st Ave.
—	Blag.: Matt Schetina, 306 — 1st Ave. — Vsi v Milwaukee, Wis.
17.	—Društvo Bled štv. 17, So. Lorain, Ohio.—Pred.: Frank Ažman, 1657 E. 31st St. — Taj.: Fr. V e tar, b. 34. — Blag.: John Tomšič, 1740 E. 29th St.—
19.	—Društvo Orel štv. 19, W.Mineral Kans. — Pred.: John Goršek, b. 469, Stone Citv, Kans. — Taj.: Mihael Maček, box 484, Stone City, Kans,—Blag.:, Ignac Černe, b. 520, Stone City, Kans.
20.	—Društvo Sokol štv. 20, Ely,Miim. —Pred.: John Teran, b. 432. — Taj.: John Judnich, b. 479. — Blag.; Aato« Boljka, b. 992.
21.	—Društvo Orel štv. 21, Pueblo, Colo. — Pred.: Martin Kočevar, 1219 Eiler Ave. — Taj.: Fr. Stupar, 1234 Eiler Ave. — Blag.: Jacob Heningsmau 1230 Berwind Ave.—Soje vsakega 1. dne v mesecu.
22.	—Društvo Danica štv. 22,Trimoun-tain, Mich.—Pred.: Jacob Zadei, b. 288. —Taj. Matt. D. Likovič, c. o. Baltic Store, Baltic, Mich. — Blag.: Jos. Oza-nič, b. 297, Trimonntain, Mich,—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
23.	—Društvo Edinost štv. 23,Darragh, Pa. — Pred.: Matt Kitz, box 96. — Taj.: M. Brunet, b. 221, Darragh, Pa — (Za ekspresne pošiljatve: B. B. Sta.. Madison, Pa.)—Blag.: V. Hutter, b. 67, Arona, Pa.
24.	—Društvo šmarnica štv. 24, Jenny Lind, Ark.—Pred.:' Anton Kolbe, b. 102. — Taj.: Anton Ravnikar, b. 84. —Blag.: Fr. Gorenc, B. B. 3, b. 246, Fort Smith, Ark.
26.	—Društvo Bratje Svobode štv. 26, Cumberland, Wyo.—Pred.: Anton Shif-frar, b. 64,—Taj. Jer. Werčič, b. 178.— Blag.: Ig. Bozovičar, b. 47.—Seje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 10. uri dp. v dvo rani na st. 2.
27.	—Društvo Celje štv. 27, Frontenac, Kans.—Pred.: Jos. Jereb. — Taj.: John Kerne, b. 147. — Blag.: Louis Prelož-nik.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
28.	—Društvo Novi Dom štv. 28,Greenland, Mich.—Pred.: Peter Geshell, b 111,—Taj.: Jos. Mihelič, b. 83,—Blag.: Mike Geshell, b. 83, Greenland, Mieb.— Seje vsako četrto nedeljo v mesecu.
29.	—Društvo Domovina štv. 29, Thomas, W. Va.—Pred.: Jos. Rus, b. 188. —Taj.: Alois Lukeh, b. 381.—Blag.: Knavs, b. 78.
30.	—Društvo Popotnik štv. 30, Weir. Kans.—Pred.: Ant. Indihar, b. 204, Chicopee, Kans.—Taj.: A. Potisek, b. 181, Weir City, Kans.—Blag.: Tomož. Mravlja, b. 221, Weir City, Kans.
31.	—Društvo Slovenski Dom štv. 31, Sharon, Pa. — Pred.: Fr. Vodenichar, 112 N. Water St. — Taj.: Fr. Stoniša, B. F. D. 57 b. 66. — Blag.: Fr. Bittenc, 108% N. Water St.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu v prostorih br. Fr. Vodeničar, 112 N. Water St.
32.	—Društvo Sava štv. 32, Winterquarters, Utah.—Pred.: Mihael Simšek, box 34. Taj.: Fr. Markošek, b. 1. (za expresne pošiljatve B. B. Scofield, Utah. Blag.: Peter Mede, b. 92.
33.	—Društv« Naš Dem štv. 33, Am-bridge, Pa. — Pred.: Joseph Pelc, b. 146. — Taj.: Valentin Repovš, b. 591. —Blag.: Peter Švigelj, b. 344. — Vsi v Ambridge, Pa.
34.	—Društvo France Prešeren štv. 34, Indianapolis, Ind.—Pred.: Lev. Bizjak, 743 Warman Ave. — Taj.: Anton Bad-kovič, 741 Holmes ave,—Blag.: F. Mervar, 701 Holmes Ave. — Seje vsako četrto nedeljo v mesecu.
35.	—Društvo Zvestoba štv. 25, Chicopee, Kas.—Pred.: Jos. Intihar, b. 252. Taj.: Ant. Šular, b. 209.—Blag.: Ant. Rižnar, b. 126.
36.	—Društvo Zveza štv. 36, Willock,
Pa. — Pred.: Jos. Zajc,, b. 155. — Taj.: L. Dolenec, b. 253. — Blag.: Paul Tancar. — Seja vsaka druga nedelja v mes.
37.	—Društvo Proletarec štv. 37, Lo-wellville, O.—Pred.: John Bibič, b. 315 Lowellville, O.—Taj.: John Sušanj, B. F. D. 1, b. 29, Poland, Ohio.
38.	—Društvo Ilirija štv. 38, Kenosha, Wis.—Pred.: John Ahlin, 360 Oak St. —Taj.: Ignac Radovan, 316 N. Oak St. —Blag.: Fr. Zupančič, 376 Hanson St.
39.	—Društvo Narodni Vitezi štv. 39, Chicago, 111.—Pred.: Fr. Hudale, 1340 S. 42nd Ct. — Taj.: John Hodschar, 1726 So. Centre Ave.—Blag.: Fil. Kaplja, 1650 S. Throop St. — Jed. zast.: Felix Namors.—Bedne seje vsako prvo soboto v mesecu.
40.	—Društvo Zvon štv. 40, Durango, Colo.—Pred.: Antön Hegler, b. 1253.— Taj.: Anton Blatnik, b. 521. — Blag.: Martin Verče, b. 427.
41.	—Društvo Slovenija štv. 41, Irwin, Pa.—Pred.: Jer. Knez, b. 175, Claridge, Pa. — Taj.: Fr. Perko, b. 64. — Blag.: Anton Ret«?, B. F. D. 2.
42.	—Društvo Večernica štv. 42, Aldridge, Mont.—Pred.: John Petek, b. 144 Electric, Mont.—Taj.: Gr. Zobec, b. 144 Electric, Mont. — Blag.: Andrej Pelhan, Electric, Mont.
43.	—Društvo Aurora štv. 43, Aurora, Minn. — Pred.: Vinc. Mikulič, b. 21. — Taj.: John Žumer, b. 53. — Blag.: Jos. Virant, b. 18.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu od 1% popoldan.
44.	—Društvo Danica štv. 44, Cone-maugh, Pa. — Pred.: Jos. Pavlovič, b. 574.—Taj.: John Brezovec, b. 6.—Blag.: Jos. Dremelj, b. 275. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 uri pop. v Slovenskem Izobraževalnem Domu na Franklin, Pa.
46.	—Društvo Gorenjec štv. 46, Oregon City, Or«.—Pred.: Matt Uršič, b. 365—Taj.: Matt. Skoff b. 307,—Blag.: Joe Trošt, Box 344.
47.	—Društva Illinois štv. 47, Spring-
field, 111.—Pred.: Fr. Bregar, 1602 E. Capitol Ave.—Taj.: Matija Banker, B. F. D. 3. — Blag.:	Fr. Golob, 1818
Middlie St.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu v žvegličevi dvorani na 1858 So. 15. St.
48.	—Društva Triglav štv. 48, Barberton, O.—Pred.: Martin Železnikar, 432 Bolive Road.—Taj.: Fr. Tonija, 423 Ho-pogan ave. — Blag.: John Balant, 311 So. 4th St. — Vsi v Barberton, Ohio.
49.	—Društvo Ljubljana štv. 49, Girard, O. — Pred.: John Anziček, z. 362. Taj.: Jer. Orne, b. 297.—Blag.: Alojz Strah, b. 408.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
50.	—Društvo Skala štv. 50, Clinton Ind.—Pred.: Victor Zupančič, b. 17, B. R.—Taj. Leo Prašnikar, box 67.—Blag.: Karl Vrabič, b. 445.
51.	—Društvo Nar«dni Dom štv. 51. Aspen, Colo.—Pred.: Mathias Stariha, b. 34. — Taj.: Lonis Lesar, b. 475. — Blag.: A. E. Bigler, b. 582.
52.	—Društvo Zvezda štv. 52, Brough ton, Pa.—Pred.: Ant. Demšar, b. 135— Taj.: Jak. Dolenc, b. 181.—Blag.: Mih. Mali, b. 155.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob % 10 uri dp. v dvorani Sv. Barbare.
53.	—Društv« “V Boj!” štv. 53, Col-linwood, O.—Pred.: Andrej Pelan, 5608 Culcuta Ave.—Taj.: D. Blumel, 6216 Blodgett Avenue. — Blag.: Joe Kun čič, 439 E. 156th St., Collinwood, O. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dop. v dvorani sobrata Travni-karja na 117. St.
54.	—Društvo Jutranja Zora štv. 54, Glencoe, O, — Pred.: Pavel Dolenc, L. Box 43. — Taj. Ig. žlemberger, L. Box 12. — Blag.: Joe Zibert, L. Box 11. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dp. v dvorani “Union”/
55.	—Društvo Slovan štv. 55, East Palestine, O.—Pred.: Jos. Hafner, b. 158 Taj.: Fr. Miklavčič, b. 291. — Blag.: Ant. Jurjavčič, b. 31.
o. Knauth, Nachod & Kuhne, New Ÿrk City.—Taj.: Felix M. Dolinar, 465 Kerrigan Av., West Hoboken, N. J.—Blag. Fr. Ojster, 757 E. 179th St. — Seje vsa ko drugo soboto v mesecu.
57.	—Društv« Planinar štv. 57, Black Diamond, Wash.—Pred.: Fr. Kučar, b 606.—Taj.: Gregor Porenta, b. 701.— Blag.: Fr Potočnik, b. 600.—Seje vsa ko drugo nedeljo v mesecu «b 10. uri dp. v Masonic dvorani.
58.	—Društvo Litija štv. 58, Wilbur ton, Okla.—Pred.: John Majdič, b. 71 Taj.: Pr. Lauf ar, b. 71. — Blag.: Fr. Skvorž, b. 616.
59.	—Društv« Zavednost štv. 59, De Pue, 111.—Pred.: Joe Dolinšek.—Taj.: Jos. Urbanc, b. 253. — Blag.: Dan Badovinac, b. 341.—Vsi v De Pue, 111.
60.	—Društv« Simon Greg«rič štv. 60 Lloydeil, Pa.—-Pred.: Fr. Arhar, b. 31. Taj.: Jacob Kovsca, b. 115.—Blag.: P. Kerpan, b. 1076, Beaverdale, Pa.
61.	—Društvo Sparta štv. 61, Gilbert. Minn.—Pred.: Vikt. šteh, b. 92.—Taj. Frank Gimpel, b. 18.—Blag: John Stebe, b. 338. — Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu, začetek od 10. uri dopoldne v dvorani Zalarja.
62.	—Društvo Bratska Sloga štv. 62, Calumet, Mich.—Pred.: Fr. Lesar, 415 6th St.—Taj.: Le oJunko, 26 Oak St.. Blag.: John Plautz, 329 — 6th St.
63.	—Društv« Bistrica štv. 63, Kilton Pa.—Pred.: Joe P«glednik, b. 216.— Taj.: Rudolph Sparhakel, b. 158. — Blag.: Jos. Poglednik, b. 216.
64.	—Društv» Slavonska Zastava štv. 64, W. Newton, Pa.—Pred.: Otto Teka-vec, b. 443.—Taj. Bartol Vertačnik, B. F. D. No. 3, b. 98. — Blag.: Jos. Ker-hlikar, b. 89 B. 3.
65.	—Društvo Prvi Maj štv. 65, Breezy Hill, Kans.—Pred.: Blaž. Godina, B. B. 1, b. 62.—Taj. Eochus Godina, B. F. D. 2, b. 125. — Blag.: Fr. Žnidaršič, B. F. D. 2, b. 57.—Vsi v Mulberry, Kans. Seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri dop. v dvorani sobr. M. Zupan.
66.	—Društv» Prosveta štv. 66, Alix, Ark.—Pred.: Matt. Pivk, B. F. D. No. 1, Altus, Ark. — Taj.: Frank Mazek, b. 26. — Blag.: Gregor Salamon, b. 26.
67.	—Društvo Dolenje štv. 67, Huntington, Ark.—Pred.: John Veršnik, b. 36. — Taj.: Karl Petrich, b. 136. — Blag.: Anton Medved.
68.	—Društvo Slovenec štv. 68, Raci ne, Wis.—Pred.: Fr. Jelenz, 203 How land Ave. — Taj.: Jos. Werbié, 827 Riverview St. — Blag.: Mar. Bajuk, 730 Burbeck St.
69.	—Društvo Napredek štv. 69, Eve-leth, Minn.—Pred.: John Kobe, b. 112. Taj.: Jacob Ambrožič, 415 Pierce St. —Blag.: Fr. Stebla j, 508 Grant Ave.
72.—Društvo Spoznanje štv. 72, Radley, Kans.—Pred.: Fr. Vehar, b. 47, Radley Sta., Pittsburg, Pa. — Tajnik: Fr. Rugelj, B. B. 1, Pittsburg, Kans.— Blag.: Ant. Kramar, b. 92, Radley Sta., Pittsburg, Pa.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
74.	—Društvo Grozd štv. 74, Virden,
HI. — Pred.: Fr. Beven, b. 12. — Taj.: Jos. Jurak, b. 426. -— Blag.: Simon Kaučič.
75.	—Društvo Slovenec tšv. 75, Roslyn, Wash. — Pred.: Gregor Jansiček.
Taj.: Louis Aristovnik, b. 866. — Blag.: M. Aristovnik, b. 192.
76.	—Društvo Prijatelj štv. 76, Skid-
more, Kans.—Pred.: John Alič, B. B. No. 3, b. 190, Columbus, Kans. — Taj.: Martin Jurečka, B. B. 3, b. 60, Columbus, Kans. — Blag.: Matt. Dabalack, b. 13. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani br. Zakrajšeka eb 9. uri dop.	.
77.	—Društvo Bratstvo štv. 77, Dc Kalb, 111. — Pred.: Matt Hamovz, 1142 Market St, — Taj.: Frank Bep, 1108 Market St. — Blag.: Fr. Žakelj, 1315 Louis St.
78.	—Društvo Zveza štv. 78, Manor.
Pa.—Pred.: Fr. Boštjančič, b. 89.—Taj. Louis Bonač, b. 275.—Blag.: Jos. Horvat, b. 118.
79.	—Društvo Dobrodošli štv. 79, Cie Elum, Wash.—Pred.: Paul Kolar, b. 337.
Taj.: Fritz Verderbar.—Blag.: Math. Kavzlarič, b. 22.
80.	—Društvo Sov«b«da štv. 80, Brere-ton, 111. — Pred. Frank Aleš, Brereton 111. — Taj.: Filip Oreškovic, box E. — Blag.: Jos. Stipanovič, b. 87. — Seje vsako prvo nedeljo v mestni dvorani ob 9. uri dop.
81.	—Društv« Solnce štv. 81, Red Lodge, Mont. — Pred.: Alois Jeler, b. 47. — Taj.: John Grgurič, b. 50. — Blag.: Jos. Hrovat, b. 14.
82.	—Društvo Triglav št. 82, Johnstown, Pa. — Pred.: Carl Cerjak, B. F. D. 3, b. 57. — Taj.: Fr. Šuštaršič, 196 Wheat St. — Blag.: Mihael Lompret, b. 54, R. F. D. 3.
83.	—Društvo Planina št. 83, Bingham, Utah.—Pred.: John Samec, b. 78.
Taj.: Geo. Stepan, b. 805. — Blag.: Jurij Prijanovič, b. 78.
85.	—Društvo Slovenski Delavec štv. 85, Orient, Pa. — Pred.: Jos. Tarzelj, box 54. — Taj.: Jacob Novšek, b. 105, Orient, Pa. — Blag.: Anton Korbar, b. 7, Edenborn, Pa.
86.	—Društvo Slovenski Dom štv. 86, Chicago, 111. — Pred.: Ant. Pue, 1340 So. 42nd Ct. — Taj.: Frank Slana, 1227 So. 43rd Ave. — Blag.: Jos. Goričan, 642 Grand Ave. — Vsi v Chicagu, 111.— Seje vsako prvo nedeljo v meseeu na 527 Milwaukee ave.
87.	—Društvo Prostomisleci štv. 87, Herminie, Pa. — Pred.: Ant. Sornik, b 202.—Taj.: Valent. Urbas, b. 58.—Blag. Fr. Lovše, b. 277. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
88.	—Društvo Dobri Bratje štv. 88 Moon Bun, Pa.—Pred.: Pr. Podmišljak b. 222. — Taj.: Mihael Jerala, b. 217.— Blag.: Lenard Mihen, b. 68.
89.	—Društvo Glas Nar»da 89, Mid way, Pa. — Pred.: Fr. Zornik, b. 39. — Taj.: John Nagode, b. 56. — Blag.: Vinc. Janežič, b. 34.
90.	—Društvo Bdeči Prapor štv. 90 Hackett, Pa. — Pred.: Fr. Volk, b. 164. —Taj.: Matt Furar, b. 68. — Blag.: Ant. Slanovič. b. 147. — Vsi v Haekett Pa.
91.	—Društvo Johnston City štv. 91, Johnston City, 111. — Pred.: Joe Ban
b. 385,—Taj. Matt Hren, b. 287.—Blag. Ant. Donat, b. 507.
92.	—Društvo Rožna Dolina štv. 92 Franklin, Kans. — Pred.: Alois Karlin-ger, B. F. D 4, b. 86, Girard, Kans. — Taj.: Fr. Vegelj, B. B. No. 4, b. 143, Girard, Kans. — Blag.: Matt. Šetina b. 23.
93.	—Društvo Zarja Svobode štv. 93, Eandall, O. — Pred.: Ant. Kocjančič, b. 5. — Taj.: John Danieič, B. F. D. 3. b. 114, Warrens ville, O. — Blag.: Frank
Japelj, b. 26.
94.	—Društvo Triglav štv. 94, Colorado City, Colo. — Pred.: Joseph Boitz, b. 389. — Taj.: Ant. Fabjančič, b. 498.
—	Blag.: Fr. Adamich, b. 633. — Seje prvo soboto po desetem v Schmittovi dvorani na Colorado ave.
95.	—Društvo Lilija štv. 95, Oglesby, 111. — Pred.: Joseph Gorišek, b. 67. — Taj.: Joseph Mencin, b. 197. — Blag.: Joseph Legan b. 11.
96.	—Društvo Bratje Vsizaenega štv. 96, Livingston, 111. — Pred.: Leo Zve-glich, Livingston, 111.—Taj.: Fr. Krek. Blag.: John Muvrin, b. 152.
97.	—Društvo Krim štv. 97, Bessemer, Pa. — Pred.: Henrik Slapničar, b. 121.
—	Tajnik: Paul Tasoto, box 105.
Blag.: Anton Marolt. — Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani br, J. Serjaka.
98.	—Društvo Sokol štv. 98, La Salle, 111. — Pred.: Teo. Grgovic, 5th Uuion St. 1403. —- Taj.: Fartin Novlan, 5th Croset St. 528. —- Blag.: Thomas Golo bič, 203—2nd & Uion St.
99.	—Društvo Slovenski Rudar štv. 99, So. Willmington, 111. — Pred.: Jer. b-av-čan, Gardner T. O. B. 3, b. 21. — Taj.: Fr. Žnidaršič, b. 380. — Blag.: Jos Gorz, b. 282.'
100.	—Društvo Golobček štv. 100, Victor, Colo. — Pred.: Anton žitnik, b. 148, Goldfield, Colo. — Taj.: Joseph Samec, b. 643. — Blag.: Jos. Mohor, b. 373.
101.	—Društvo Trdnjava štev. 101, Grays Landing, Pa. — Pred.: Al. Draksler, b. 24. — Taj.: Matt. Žele, Grays Landing, Pa., b. 132. — Blag.: Fr. Kastelic, b. 21, Martin, Pa.
102.	—Društvo Nada štv. 102, Chica go, 111. — Pred.: Johana Lozar, 1156 W 18th St. — Taj.: Elziabeth Kure, 2634 So. Hamlin Ave.—Blag.: Mary Hočevar 2317 So. Leavitt St. — Vse v Chicago, lil. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu: 1843 So. Centre Ave.
103.	—Društv« Jutranja Zora štv. 103, La Salle, 111. — Pred.: Mary Grgovic, 835 Crosat St. — Taj. "Fanny Novlan, 5th Croset St. 528. — Blag.: Rozalija Turk, 1146 La Harpe St. — Seje vsako drugo nedeljo v mesesu od 1. uri pop. v dvorani Mrs. Potink.
104.	—Društvo Zavedne Slovenke štv. 104, So. Lorain, Ohio. — Pred.: Ivanka Krištof, 1605 E. 29th St. — Taj. Josefa Eisenhardt, 1777 E. 29th St. — Blag.: Antonija Svet, 1685 E. 31st St.
105.	—Društvo Studenček štv. 105, Indianapolis, Ind. — Pred.: Fred. Matelič, 517 W. Washington St. — Taj.: John Šekli. — Blag.: Fil. Godina, 909 W. Pearl St.
106.	—Društvo Prostost štv. 106, Imperial, Pa. — Pred.: Alois Capu-de, b. 86. — Taj.: Ignac Muršec, b. 328. — Blag.: Anton Božič, b. 38.
107.	—Društvo Planinski Eaj št. 107, St. Louis, Mo. — Pred.: Val. Sever 3404 S. 2nd Street. — Tajnik: John Bertoncelj, 3404 S. 2nd Street. —■ Blag.: Jos. Dolenc, 3127 S. 7th St. — Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu, na 9th St. in Alben ave. ob 2 uri popoldan.
108.	—Društvo Jutranja Zora št. 108, Ely, Minn. — Pred.: Ana Teran. —- Taj. Uršula Bezek, b. 64. — Blag.: Marija Klemenčič.
109.	—Društvo Orel štv. 109, Ladysmith, BB. C. — Pred.: Mirosl. Grgich.
—	Taj.: Jos. Pečjak, b. 120. — Blag.: Anton Turk, South Welington, B. C.— Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri v prostorih br. predsednika.
110.	—Društvo Slovenski Rudar štv.
110,	Chisholm, Minn. — Pred.: Louis Marn. — Taj.: Jos. Drobnič, b. 152.— Blag.: Alois Gande, b. 212. — Vsi v Chisholm, Minn.
111.	—Društvo Zvezda štv. Ill, Aurora, Minn. — Pred.: Marija Glavan, b. 11. — Taj.: Marija Kovach, b. 78. — Blag.: Alice Barle, b. 18.
112.	—Društvo Slovenski Sinovi štv 112, Bear Creek, Mont.—Pred.: John Luzar, b. 152. — Taj.: John Kostelic, b. 161. — Blag.: John Chesarek, b. 16.
Vsi v Bearcreek, Mont.
113.	—Društvo Mangart št. 113, Sunny Side, Utah. — Pred.: Fr. Lutrič, b. 14. — Taj.: Jacob Medved. — Blag.: John Starič, b. 56.
114.	—Društv« živila Hirija štv. 114, Roundup, Mont. — Pred.: Tho. Pavlin, b. 415. — Taj.: Lucas Zupančič, b. 415. Blag.: Ant. Kenda, b. 151. — Seje vsako prvo nedeljo vmeseeu od 9. uri do poldne.
115.	—Društvo Jolietska Zavednost štv 115, Joliet, 111.—Pred.: Fr. Vreček, —Taj.: Mihael Li-kevich, 512 N. Broadway St. — Blag.: Martin Pluth, 1307 Broadway St. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
116.	—Društvo Zagorski Zvonovi štv. 116, Lincoln, 111. — Pred.: John Hočevar, 717 Viehdtte Ave. — Taj.: Jos. Ti-eer, 625 Oklahoma Av.—Blag.: M. Star-eevič, McLean St. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
117.	—Društv« Novi Dom štvr. 117: Yukon, Pa. — Pred.: Mike Masikovšek,
149. — Taj.: John Vidmar, b. 40. — Blag.: Jos. Kastelic, B. F. D. 116, Buffs Dalle, Pa.
118.	—Društv« Slovenski Sokoli štv. 118, Pittsburg, Pa. — Pred.: Geo. Gre-guras, 4938 Hatfield St. — Taj.: Rudolph Bojtz, 4809 Butler St. — Blag.: John Golobič, 4828 Blackberry St. — Vsi v Pittsburg, Pa,
119. —Društvo Moška Enakroprav-nost štv. 119, Waukegan, 111. — Pred.: Frančiška Lenaršič, 609 Market St.— Taj.: Ana Mahnič, 425 Beiwider St. — Blag.: Betti Mahnič, 714 Market St.
120. —Društvo	Gorenjec štv. 120, Heaton, N. Mex. — Pred.: Anton Gantar, b. 57. — Taj. Andrej Mlekush, b. 26. — Blag.: Andrej Jagič, b. 1.
121.	—Društvo Zveza Detroitskih Slovencev štv. 121, Detroit, Mich.—Pred.: Alois Wokae, 206 Post Ave. — Taj.: Jos. Androina, 206 Post ave., Detroit Mich. — Blag.: John Faletič, 2162 N. Jefferson St.
122.	—Društvo Grozd štev. 122, Ali-qulppa, Pa. — Pred.: Fr. Skubic, b. 143. Oolona, Pa. — Taj.: George Smrekar, b. 71, Aliquippa, Pa. — Blag.: John Vrečar, b. 91.
123.	—Društv« Vipava štv. 123, Panama, Hl. — Pred.: Joseph Ferjančič, b. 10. — Taj.: Fr. Petrič, b. 785. — Blag.: Jos. Mihalič, b. 843. — Vsi v Panama.
111.
124.	—Društvo Mednarodna Zveza št. 124, Forest City, Pa.—Pred.: Fr. Bataje b. 106, Vandling, Pa. — Taj.: Ernest Krall, b. 117, Vandling, Pa. — Blag.: Ig. Verbajs, b. 90, Forest City, Pa. — Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10 uri dop. v Forest City, v mestni dvorani.
125.	—Društvo Hibbing štv. 125, Hib-bing, Minn. — Pred.: Matt Glad, 321 3rd Ave. — Taj.: Fr. Hitti, b. 231. — Blag.: Ant. Kramar, 302—3rd St.
126.	—Društvo Primož Trubar štv.
126,	Cleveland, O. — Pred.: Mihael Lah, 1268 E. 55th St. — Taj.: John Jug, 1096 East 67th Street. — Blagajnik: Jos. Bizjak, 6026 St. Clair Ave. — Seje vsako četrto nedeljo v mesecu na 6006 St. Clair Ave.
127.	—Društvo ‘‘V slogi je moč!” št
127,	Oakview, Colo. — Pred.: Louis Zupan, b. 34. — Taj.: Val. Cirar, b. 55.
—	Blag.: Fr. Pajk, b. 125. — Seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu od 9. uri dop.
128.	—Društvo Narodne Slovenske št
128,	Calumet, Mich. — Pred.: Ana Klemenc, 4247 — lit h St. — Taj.: Kate Junko, 26 Oak St., No. 5. — Blag.: Boža Bački, 4211 — llth St. — Seje vsako četrto nedeljo v mesecu v Wil mersovi dvorani ob 1 uri pp.
129.	—Društvo Lipa št. 129, Cleveland, O. — Pred.: Fr. Glavan, 10115 W. Detroit St. — Taj.: Ivan Avsec, 3858 St. Clair Ave. — Blag.: Ant. Cugelj 1387 E. 39 St. N. E. — Seje vsako dru go nedeljo v mesecu v dvorani Marko Bratelj.
130.	—Društvo Eveleth štev. 130, Eve-leth, Minn. — Pred.: Marija Janc, b. 587. — Taj.: Marija Levstek, 512 Douglas Ave.—Blag.: Angela Pucelj, b. 495.
131.	—Društvo Francisco Ferrer, štev. 131, Chicago, 111. — Pred.: Milan He-gji, 217 W. 24th St. — Taj.: .John Molek, 2615 S. 40th ave.—Blag.: Joseph Snoj, 1638 Blue Island ave.—Bedna me sečna seja vsako tretjo nedeljo ob 2. uri popoldan v Kostkovi dvorani, 3834 W. 26th St., ogel Avers Ave.
132.	—Društvo Slovenski Napredek štev. 132, Klein, Mont. — Predsednik: Mihael Burgar, Klein, Mont.—Taj.: Daniel Kranjčeč, Klein, Mont., b. 30. — Blag. Matt Panjan, b. 44, Klein, Mont. —Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
133.	—Društvo Balkan štev. 133, Cleveland, Ohio. — Pred.: Jos. Pozarelli. 2554 E. 82. St., S. E. — Taj.: A. Poza-relli, 2554 E. 82nd St. S. E. — Blag.: Mike Muhič, 12002 Buckeye Ed., S. E.
134.	—Društv« Bratska Ljubezen št. 134, Superior, Wyo. — Pred.: Lov. Demšar, b. 247. — Taj.: Jacob Oblak, b.,201. — Blag.: Jos. Fatur, b. 382. — Vsi v Superior, Wyo.
135.	—Društvo Brooklyn štev. 135, Brooklyn, Ohio. — Pred.: Fr. Jesenovec, 3994 Jennings Bd., So. Brooklyn, O. —
aj.: John Slabe, 3777 W. 14th St., S. W., Cleveland, Ohio. — Blag.: Carl Kuhel, 3994 Jennings Bd.
136.	—Društvo Michigan štev. 136, Manderfield, Mich. — Pred.: Vinko Bratkovieh, box 46, Dodgeville, Mich. — Taj.: Wm. Kroll, box 49, Dodgeville, Mich. — Blag. Nik. Malnar, box 75, Dodgeville, Mich. — Seje vsako tretjo nedeljo v mescu ob 10 uri dop.
137.	—Društvo Napredne Slovenke št.
137,	Cleveland, O. — Pred.:	Franja
Lausche, 6121 St. Clair Ave. — Taj.: Franja Hudovernik, 1243 E. 60th St. — Blag.: Ivana Wence'lj, 1017 E. 62-nd St.
Vse v Cleveland, O. — Seje vsaki prvi četrtek v mesecu na 6006 St. Clair Ave.
138.	—Društ. Postojnska Jama štev.
138,	Canonsburg, Pa. — Pred.:	Paul
Posega, b. 230. — Taj.: John Koklič. b. 276. — Blag.: John Podboj, b. 230. Vsi v Canonsburg, Pa.
139.	—Društvo Tabor, št. 139, Cleveland, O,—Pred.: Fr. Cergol, 2741 Commercial Bd.—Taj. Mihael Erjavec, 701 Benk St. — Blag.: John Lukač, 2741 Commercial Bd.
140.	—Društvo Bratska Zveza štev. 140, Brooklyn, N. Y. — Pred.: John Jurkovič, 223 Stagg St. — Taj.: Felix Kramaršič, 19—Ten—Eyck St.—Blag.: Ant. Stauduhar, 143 Montrose ave. — Vsi v Brooklyn, N. Y.
141.	—Društvo Brod na Kolpi št. 141 Calumet, Mich. — Pred.: Fr. Lisac. — Taj.: Ant. Stimac, b. 527. — Blag.: John Tomac, 321 6th St. — Vsi v Calumet, Mich.
142.	—Društvo Mir štev. 142, Collinwood, O. — Pred.: John Prusnik, 160 St. 664, Collinwood, O. — Taj Jos. Brezar, 15511 Saranac Bd. — Blag.: Louis Blatnik, 15511 Saranac Bd.
143.	—Slovenski Levec št. 143, East Helena, Mont. — Pred.: John Perčič box 143. — Taj.: Frank Smith, b. 4.— Blag.: John Kovač, b. 86. — Vsi v Easit Helena, Mont.
144.	—Društv« Slov. in Hrvati štev. 144, York Kun, Pa.—Pred. Anton Žele, BFD No. 7, box 154, Smithfield, Pa. — Taj.: Fr. Camenchek, b. 452. — Blag.: A. Šorle, b. 452. — Vsi v Fairchance, Pa. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldan.
145.	—Društv« Slavček v Cliff Min«, Pa. — Pred.: Tit Jaki, b.—?—. — Taj.: Matt Petrič, b. 183. — Blag.: Fr. Za-goda, b. 222.
146.	—Društv« Kanarček v Messmor«
Pa. — Pred.: Ant. Kaučič, Messmore Pa. — Taj.: Mihael Polovič, b. 75, Newcomer, Pa. — Blag.: John Cvetkovič b. 75, Newcomer, Pa.
147.	—Vodnikov Venec, št. 147, Cleveland, O. — Pred.: Vinko Kenič, 1126 E. 61st St. — Taj.: Ignac Jerič, 3877 Lakeside Ave. — Blag.: Matt. Glavič, 6131 St. Clair Ave. — Vsi v Cleve-
Ana Bevc, b. 177, Frontenac, Kans. — Blag.: Josefa Slabšek, b. 87.
165.	—Društvo Lunder Adamič, št, 165, Wick Haven, Pa. — Pred.: Vict, Hribar, b. 6. — Taj.: Fr. Hribar, b 135. — Blag.: Lud. Dernovšek, b. 82 Seje vsako četrto nedeljo v mesecu.
166.	—Društvo Slap Peričnik, št. 166, Presto, Pa. — Pred.: Lov. Dolniar, b. 262, Burdine, Pa. — Taj.: Fr. Smolej, b. 46, Presto, Pa. — Blag.: Fr. Petrovich, b. 246, Burdine, Pa.
167.	— Društvo Slovenske Sestre, št.
167, Bessemer, Pa. — Pred.: Matilda Grubelnik, b. 136. — Taj. Ivana Zakrajšek, b. 145. — Blag.: Klara Klančnik, b. 38.	’
168.	—Društvo Sinovi Slave, št. 168, Coneaugh, Pa.. — Pred. Joseph Vivoda, b. 151.—Taj.: John Zgonc, b. 27.—Blag. Fr. Škufca, b. 98. Vsi v Conemaugh, Pa. Seja vsako četrto nedeljo v mesecu v Slovenskem Delavskem domu Sv. A-loisija.
169.	— Društvo Svobodomisleci, štev 169, Mallennauer, Pa. — Pred. Pavel Slapničar, b. 127. — Taj.: Fr. Juvan,
r35. — Blag.: Pavel Slapničar, b. 127.
170.	— Društv« Dolenec, štev. 170, Akron, Ohio. —Pred.: Jos. Pucelj, 125 N. Case Ave. — Taj. Vinc. Zure, 404 So. Broadway St. — Blag.: Ant. Bers-nak, b. 313, Kenmore, Ohio.
171.	—Društvo Slovenski Prijatelj, št.
171,	Marianna, Pa. — Pred.: Jacob Se-tina, b. 83. — Taj.: Al. Gancar, b. 303. —Blag.: Fr. Brunat, b. 261.
172.	—Društvo Dobri Prijatelji, štev.
172,	Beadling, Pa.—Pred.: Martin Klarič, b. 283. — Taj.: John Shaffer, b. 34. — Blag.: F. V. Wehar, b. 267.
173.	—Društvo Slava, št. 173, New-burg, Ohio. — Pred.: Joseph Franko-vič, 8109 Marble Ave., Cleveland, O.— Taj.: John Križmančič, 3557 E. 81. St., S. E., Cleveland, O. — Blag.: Alois Krancar, 3522 E. 81 St., S. E., Cleveland, Ohio.
174.	—Društvo Vrtni Raj, štev. 174, Dunlo, Pa. — Pred.: Joseph Škerlj. — Taj.: John Naglič, box 228. — Blag.: Anton Hribar.
175.	— Društvo McKinley, štev. 175, McKinley, Minn. — Pred.: Louis Ko-stelee, b. 3. — Taj.: Max Shustar, b. 46. — Blag.: Ant. Mesojedec, b. 54.— Vsi v McKinley, Minn. — Sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2 uri pop. v mestni dvorani.
176.	— Društvo Novo Leto, štev. 176. Piney Fork, Ohio. — Pred.: Thosmas Dolinar, box 73. — Taj.: Matt Tušek, box 173. — Blag.: Jos. Kocjan, box 27. — Seje vsako drugo nedeljo ob 10 uri dop. v premogarski dvorani.
177.	— Društvo Mars, štev, 177, Reliance, Wyo.
178.	— Društvo Jadranska Vila, št. 178, Cleveland O. — Pred.: Jacob Cič, 1026 E. 61st St. — Taj. Karl. Bauzon, 6120 St. Clair Ave. — Blag.: Anton Stanovnik. — Seje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9 uri v dvorani P. Kogoja, 6006' St. Clair Ave.
179.	— Društvo Lavdon, štev. 179, Barberton, Ohio.
181. — Društvo Planinski Glas, štev.
180,	Linton, Ind. Pred. Jos. Ambroš. Taj. Anton Keržan, b. 728. Blag. John Potonik.
181.	— Društvo Dom in Svet, štev.
181,	Adamsburg, Pa.
182.	— Društvo Slovanski Rudar, št.
182,	Gilbert, Minn. Pred. John Tomšič. Taj. A. E. Gnjezda, b. 23. Blag. Leo. Kukar. Vsi v Gilbert, Minn.
land, O.
148.	—Društvo Zorislava v Franklin,
Pa. — Pred.: Josefa Urbas, box 786, Conemaugm, Pa. — Taj.:	Frančiška
Vidrich, box 523, Conemaugh, Pa. — Blag.: Jožefa Lofko, box 514, Conemaugh, Pa. — Seja se vrši vsako 2. nedeljo v mesecu v Slov. Izobr. Domu, Franklin Bors.
149.	—Društvo Zavedne Slovenk«, št. 149, Willock, Pa. — Pred.: Mary Miklavc, b. 174.—Maj.: Margareta Gorše, b. 43.—Blag.: Anna Kerin, b. 257. — Seje vsak« tretje nedeljo pop. 2. uri.
150.	—Društvo Slovenke v B«j za Narod, Barberton, O. — Pred.: Marija Balant, 311 So. 4th St. — Taj.: Marija Merzlikar, 507 Van St. — Blag.: Mary Platnar b. 193.
151.	—Društvo Bratje Edinost, štev. 151, Witt, HI. — Pred.: Peter Kokalj, b. 342. — Taj.: Jno. Tovornik, b. 135. — Blag.: Fr. Zadel, b. 111. — Seje vsako 3. nedeljo.
153.	—Društvo Slovenski Narod štev. 153, Youngstown, Ohio. — Pred: Jos. Kes, b. 596, Struthers, Ohio. — Taj.: Anton Drobnič, b. 596, Struthers, O.— Blag.: Anton Kikelj, 1116 Franklin ave.
154.	—Društvo Gorjanec štev. 154, Park City, Utah. — Pred.: Mike žu-gel, b. 335. — Taj.: Jacob Shobar, b. 692. — Blag. Jacob Clementz, b. 268.
155.	—Društvo Vrtnica, štev. 155, Oglesby, 111. — Pred.: Josephina Livec-k, b. 139. —- Taj.: Magdalena Shaporc, b. 139. — Blag.: Josephina Pavliha, b. 139,—Seja se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1 uri popoldne.
156.	—Društvo Kras, št. 156, Muddy, 111. — Pred.: John Zelene. — Tajnik: Mihael Vidič. — Blag.: Luka Gabrovec, b. 5. — Seje se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 uri pop. v dvorani br. Alois Grebenjak.
157.	—Društv« Bodočnost, štev. 157, Browder, Ky. — Pred.: Matt. Jeras, b. 3. — Taj.: Nick Glagovšek, b. 15. — Blag.: Matt. Stifan, b. 5. — Vsi v Browder Ky.—Seje vsako drugo nedeljo
158.	—Društvo Zavedni Sosedje, štev. 158, Nottingham, Ohio. — Pred.: Ant. Koss, Cut Boad, Euclid, O. — Taj.: Vinc. Badalich, b. 289. — Blag.: Fr. Pajk, box 353. — Seje vsako 1. nedeljo
159.	—Društvo Ferrer, štev. 159, Hanna, Wyo. — Pred.: Albert Mončlovič, b. 91. — Taj.: John Pettek, b. 351. — Blag.: Ant. Nerat, b. 91. — Vsi v Hana, Wyo.
160.	—Društvo Javornik, štev. 166, Newark, Ohio. — Pred.: John Gabrev-sek, 38—13th Street. — Taj.: Matt. Janeš, 41—13. St. — Blag.: Fr. Koren. 125 Wiehle av., Newark, Ohio.
161.	—Društvo Vseslovani, štev. 161, Kittsville, Minn. — Pred.: Matt Kočevar, b. 418, Hibbing, Minn. — Taj.: F . Vidervol, b. 575 Chisholm, Minn.— Blag.: Marko Marol, b. 626, Hibbing. Minn.
162.	—Društvo Sloga, št. 162, Albia, Iowa.
163.	—Društvo Valvazor, štev. 163, Buxton, Iowa. — Pred.: Ant. Sulič, b. 12, Eveland, la. — Taj.: Fr. Cerovae, b. 830 Buxton, Iowa.—Blag.: Felix Razpotnik, b. 670.
164.	— Društvo Spomladanska Vijolica, štev. 164, Frontenac, Kans. Pred.: Mary Skubic, Frontenac, Kans. — Taj.:
ZAPISNIK
izvanredne seje, katera se je vršila dne 27. marca 1912 v navzočnosti glavnega in pomožnega odbora.
Ponovno se predloži zadeva društva štev. 68 radi umrle sestre M. Skušek, katere je umrla takoj po pristopu v jednoto in sicer zaradi tuberkulozo. Po izjavi zdravnika je bila dotična sestra bolna in je potrebovala zdravnika pred-no je pristopila k društvu, kar pa ni bilo navedeno v njeni prošnji.
Po izjavi brata J. Jelenca in br. Verbiča, katera sta navzoča na seji, je dotična sestra priznala zdravniku, kateri je izpolnil prošnjo, da je bila bolna in je potrei-bovala zdravnika. Brat Jelene povdarja, da je mogoče zdravnik preslišal njeno izjavo ali pia je v naglici pozabil zapisati njen odgovor v prošnjo in tako prošnjo izvršil napačno. Brat Jelenc je bil pri zdravniški preiskavi navzoč kot priča. Nadalje izjavlja omenjeni brat, da je umrla sestra M. Skušek po sprejemu v društvo delala ves čas in se prehladila, ponovno. Njegovo izjavo potrdi tudi br. Verbič.
Po daljši debati se zaključi, da se predloži zadevo prihodnji konvenciji v rešitev.
Predloži se zadeva društva štev. 21 radi br. Ad. Lovšina, kateri pošilja zapriseženo notarsko izjavo radi njegove bolezni na zahtevo glavnega odbora. Po daljši debati se zaključi, da se ga zopet sprejme in da se mu izplača zaostala bolniška podpora.
Predloži se zadeva društva štev. 139. radi br. Ant. Filipiča, kateri že delj časa boleha in prosi, da bi glavni odbor nekaj ukrenil, za kar pošilja zdravniško spričevalo o svoji bolezni. Po daljši debati se zaključi, da se pooblasti brata Fr. Korčeta in br. Fr. Černeta, da zadevo preiščeta, na kar se bo na podlagi preiskave storil zaključek.
Na vrsto pride zadeva društva štev. 33 radi brata Job. Uhemika, kateri je bil poškodovan v tovarni. Po njegovi izjavi je izgubil oko in tudi druzega poškodoval. Stvar se odloži, da se dobijo stvar-nejša in natančnejša poročila.
V razpravo pride zadeva umrle ga brata Pivka, člana štev. 54 radi posmrtnine. Dotični brat je po poročilu zapustil dolg na hrani in stanovanju. V smislu pravil se zaključi, da se izplača posmrtni-
na njegovim dedičem, katerim se . priporoča, da krijejo dolg iz posmrtnine.
Razpravljati se prične o prošnji društva štev. 132 radi br. T. Divanka. Društvo navaja v svoji prošnji, da je zanj založilo ases-ment in nabavilo mu nekaj perila, da je zamogel zapustiti bolnico. Zaključi se, da se društvu1 kri" jejo dotični troški iz bolniške podpore.
Predloži se bolniška nakaznica sestre Fr. Kalan, članice štev, 108, radi katere se glasi poročilo, da je dotična članica zadobila rano z nožem, ko je posredovala v pretepu, v katerem se je nahajal njen soprog. Zaključi se, da sef ji nakaže bolniška podpora na podlagi društvenih podatkov.
Br. Verderber sporoča o stanju brata Lav. Kovača, člana društva štev. 123. Po poročilu je dotični član nezmožen za delo; zdravnikova izjava se pa glasi, da je še ozdravljiv. Omenjeni brat živi v -veliki bedi. Po mnenju brata Verderbar ja, naj se mu nakaže nekaj podpore iz smrtnine, da se pospeši njegovo zdravje. Po daljši debati se zaključi, da se mu nakaže za tri mesece bolniška podpora iz smrtnine.
Predloži se ponovno zadeva društva štev. 110 ra-di brata B. Prebil, kateri je bolan za jetiko in sei je naznanil bolnim še pred-no je bil deležen podpore. Po daljši debati se zaključi, da se ga črta iz S N P J na podlagi zdravniških spričeval.
Predloži se zadeva društva štev. 109 radi bolniške nakaznice sestre Fr. Speveic, katera se je zadržala. Zaključi se, da se bolniška p odporu nakaže, obenem se društvu sporoči sklep jednotine seje.
Feliks Namors, zapisnikar.
Naznanila.
Gilbert, Minn.
V mesecu juniju imamo za voli ti delegata za peto redno k mven-cijio, ki se bo vršila v mesecu septembru tega leta, Zato opozarjam vse brate društva “Sparta” štev. 61, da se polnoštevilno udeleže seje dne 16. junija, tretjo nedeljo v mesecu.
Upam, da bo vsak brat storil svojo dolžnost in se udeležil seje, s seboj- pa pripeljal še enega novega kandidata za društvo. Brate, ki so oženjeni in so elani tega društva, njih žene pa še niso članice naše jednote, pa veže dolžnost, da vpišejo svoje soproge v društvo, da postanejo naše sestre.
Agitirati moramo vsi, d j se u-resniči naša želja, in dosežemo svoj cilj: 10 tisoč članov iti članic do prihodnje konvencije.
Brate, ki so pristopili k novemu društvu, pa prosim, da se obrnejo name ali pa na tajnika novega društva, ako se je zvrsila kakšna pomota ali se jim pa godi krivica.
France Gimpel.
Gilbert, Minn.
Seje novovstanovljenega društva “Slovenski Rudar”, štev. 182 se vršijo vsako tretjo nedeljo ob pol desetih dopoldne v dvorani A. Indihar ja.
Apeliram na vse elane, da se prihodnje seje- udeleže, na listke naj pa zapišejo naslove iz stare domovine kakor tudi tukaj Sne, da mi bo mogoče urediti društveni imenik. Več o stvari na prihodnji seji.
Ne zabite, da se vrši seja tretjo nedeljo v mesecu.
A. E. Gnjezda, tajnik.
Glasovi iz slov. naselbin.
Gilbert, Minn. Dne 20. m. m. se
je poročil naš br. Andro Fende z gospico Frančiško Lavrich. Društvo “Slovanski Rudar” želi mlademu paru vse najboljše.
A. E. Gnjezda.
Glencoe, O. Na praznik kinčan-.ia errobov sta bila krasno okinča-na groba obeh rajnih Pivkov, očeta in sina, ki sta dne 25. decembra 1910 skupno ponesrečila.
•Nace Žlemberger.
Cleveland, O. Neki Anton Horvat, ki stanuje na 2554 E. 75 cesti, sedaj stavkokaz v neki livarni, je po shodu društva “Balkan”, napadel s polenom A. S. Pozarellija, tajnika omenjenega društva. Rabil je tudi besede o “Slov. nar. podporni jednoti”, kakeršnih ni slišati med dostojnimi ljudmi. Od stavkokaza ni tudi pričakovati kaj druzega!
______ Poročevalec.
* V Milwaukee so zastavkali sodarji pivovarnah. Stavkujoči sodarji zahtevajo 45c plače na uro, praznik v soboto popoldne in pogodbo za dve leti. Zdaj so dobivali |37c na uro.
IVANHOE,
Roman. Spisal Walter Scott Poslovenil J. Z.
(Nadaljevanje.)
“Vilfred vjet — v živi jenski nevarnosti!” je viknil črni vitez. “Vsa posadka mi bo odgovarjala s svojim življenjem, ako se mu skrivi le las na njegovi glavi! — Pokaži mi sobo.”
“Hiti po onih stopnjicah navzgor”, je odgovoril de Bracy, “ki te vodijo do njega. — Ali naj te vodim jaz?”
“Ne! Pojdi v zunanjo utrdbo in čakaj tam na moja povelja. De Bracy, ne zaupam ti.
Cedrik je medtem na čelu svoje čete, v kateri je bil tudi menih, drvil proti zadnjim vratam in vrgel brambovce de Bracyja nazaj med katerimi so nekateri metali orožje proč in prosili za milost, drugi se zopet brezvspešno postavljali v bran, ali pa bežali proti grajskemu dvorišču.
De Bracy je zamišljen gledal za svojim zmagovalcem.
P Ne zaupa mi”, je govoril tiho. Ali — mar zaslužim njegovo zaupanje?”
Pobral je svoj meč in v znamenje, 'da se podvrže, je snel čelado raz glavo in odšel v zunanjo utrdbo, kjer je Loksleju izročil
—	svoj meč.
Sledovi požara so se kmalu priplazili v sobo, v kateri je ležal Ivanhoe. Ko ga je ponovni napad probudil iz spanja in je Židinja na njegovo prošnjo odšla k oknu, da bi mu poročala o boju, ji je dim od zunaj branil razgled. Na-krat je pa gost dim pričel prodirati v sobo, da sta umela novo nevarnost, ko je na njiju ušesa vda-ril klic: “Vode, vode!
“Grad gori!” je zaklicala Rebeka. “Kako naj se rešiva?’ “Rebeka beži, reši svoje življenje”, je dejal Ivanhoe. “Meni pomagati ne moreš.”
“Ne bom bežala”, je rekla Židinja. “Ali se rešiva oba, ali pa . . . Ah, Bog — Moj oče! Moj oče! — Kakšna bo njegova usoda?
V tem trenotku so se odprla vrata in vstopil je templar — strašen in grozen. Njegov oklep je bil razbit in krvav, perje na čeladi je bilo deloma odsekano deloma sežgano.
“Rebeka» našel sem te!” je zaklical pri vratih. “Zdaj uvidiš, da nisem pozabil na svojo besedo, da hočem dobro in slabo deliti s teboj. — Odprta je le še ena pot, ki pelje do rešitve. —- Da ga pokažem tebi, sem zmogel petdeset nevarnosti. — Pojdi hitro, stopaj za menoj ! ’ ’
“Sama ne bežim”, je odgovorila Rebeka. “Sama ne grem s teboj. Ako je bila ženska tvoja mati, ako je v tvojem srcu le iskrica človekoljubja, tedaj reši mojega starega očeta — reši tega viteza!”
“Vitez,,’ je odgovoril templar mirno, “mora gledati svoji usodi mirno v obraz, če tudi se mu bliža v podobi ognja. — Pa kdo naj bi se brigal, kako bo poginil en žid?”
“Strašni, grozoviti bojevnik!” je zaklicala Rebeka, “rajše poginem v ognju, kot da bi se imela za svoje življenje zahvaliti tebi!” “Rebeka, ti nimaš za izbirati.
—	Enkrat sem ti dovolil, da si mi kljubovala» ali v drugič mi ne boš.”
Pri teh besedah je zgrabil kričečo dekle in jo nesel kljub vpitju iz sobe, ne da bi se brigal za grožnje in psovke Vilfreda.
“Templarski viteški pes”, je zaklical Ivanhoe. “Sramotna pega svojega reda! Izpusti dekleta!
—	Ivanhoe zapoveduje tebi, bese-dolomnemu Bois - Guilbertu. — ”
“Tukaj si Vilfred!” je rekel črni vitez hiteč v sobo. “Tvoj glas me je vodil.’
“Ako si pravi vitez”, je pričel Ivanhoe, “tedaj ne misli name ampak sledi onemu dekliškemu roparju — reši gospico Roveno
—	plemnitega eCdrika. ’ ’ “Kasneje”, je odgovoril neznanec”. Prvi si ti na vrsti!”
Dvignil je viteza tako lahko, kot preje templar dekleta, na kar ga je odnesel k zadnjim vraticam in ga izročil dvema izobčencema, da pohiti nazaj v grad in reši druge jetnike.
Eden stolpov je bil v ognju in plamena so švigala skozi okna proti nebu. Na drugih krajih sta debel zid in obokan strop vstavila pot požaru. Tu je triumfirala pobesnelost ljudi. Zmagovalci so sledili brambovcem iz sobe v sobo in so svojemu maščevanju zadoščali z njih krvjo.
Večji del posadke se je branil
—	le malokateri je prosil milosti, saj jo tudi ni dobil nikdo. Po zraku je odmeval žvenket orožja, vmes se je pa culo stokanje in ječanje ranjenih in umirajočih. Tla so bila pokrita s krvjo.
je drvil Cedrik, iskajoč Roveno. Njemu je sledil zvesti Gurt in lovil udarce z mečem, ki so bili namenjeni njegovemu gospodarju.
Plemenitemu Saksoncu se je posrečilo prodreti do sobe, ko se je gospica Rovema, uvidevša, da je rešitev nemogoča s križem v roki pripravljala za smrt. Izročil jo je v varstvo Gurtu, ki naj bi jo vodil v zunanje utrdbe, ker bi bila na varnem nred požarom. Potem je pričel iskati Atelstana z namenom, da reši zadnjega potomca saksonske kraljevske krvi, če tudi sam izgubi svoje življenje.
Še predno je dospel do dvorane, v kateri je bival ž njim v jetništ-vu, je bister um Vambe rešil njegovega nesrečnega tovariša.
Ko je zunaj divjal najhujši boj, je norec z vso močjo svojih pljuč klical: “Sveti Jurij! — Sveti Jv rij s staro Anglijo- — Grad je osvojen!” Vmes je pa tolkel z ostanki starih oklepov, da jie bilo njegovo vpitje še strašnejiše1 in groznejše.
Krik Vambe je ostrašil bojevnike v preddvorani, da so v strahu bežali' k templarju in mu sporoči' li, da je sovražnik vdrl v staro dvorano. Vsledbega je bilo mogoče jetnikoma priti v preddvorano, odkoder sta prišla na grajski dvor, kjer se je bil 1 j uti boj.
Templar je sedel na konju, kroginkrog njega so pa bili konjeniki in pešci. Ukazal je spustiti mostič preko jarka. Ali pot mu jie bila zaprta. Strelci so prihajali od vseh strani, da bi posadki zabranili beg in prišli v grad, katerem so pričakovali bogatega plena, predno ga požar upepeli.
Tudi del posadke iz zunanje u-trdbe, je prilomastil na grajsko dvorišče in divje naskočil posad ko. Pogum njih voditelja je pa ojunačil brambovce, da so se borili kot levi in vrgli večkrat napadalce nazaj.
Saracenski suženj templar ja je imel Rebeko pred seboj na konju Bila je nekako sredi bojne gneče in divji templar je skrbel za njeno varnost. Večkrat jo je zavaroval s svojim trikotnim ščitom, da si se je pri tem sam sebe izpostavil nevarnosti, nakar jie zopet planil v najhujšo bojno gnečo in posekal prvega sovražnika, da se zopet umakne* k njej in jo varuje s svojim ščitom, čitateljem je znano, da je bil Atelstan le počas-neš in ne strahopetec. Atelstan je smatral žensko bitje, katerega je varoval templar, za gospico Roveno in je mislil, da jo hoče Bois - Guilbert ugrabiti s silo.
“Pri duši Edvarda”, je zaklical Atelstan. “Rešil jo bom iz rok tega ošabnega viteza, njega pa usmrtim.
‘ ‘ Pomislite, kaj nameravate ga je svaril Vamba. “Prehitra roka ujame krastače mesto rib - pri mojem žezlu, to ni gospisa Rove-na! — Ali ne vidite črnih kit? Mar ne znate ločiti Črno od belega? Ne bom vam sledil — ker moje kosti nočejo, dokler ne vem, za katerega naj se borim. —- Pa tudi brez oklepa ste. — No, -ako hoče vrč vedno po vodo, se bo tudi vbil, — Deus vobiscum, častitljivi Atelstan”, je klical za njim.
Atelstan je hitro pograbil bu zdovan na tleh, s katerim je pričel deliti silne udarce na de-sno in levo. Z vsakim udarcem je podrl enega bojevnika na tla in v trenutku je bil ob strani templar ja.
“Lažnjivi templar!” mu je zaklical od daleč. “Izpusti damo, katere nisi vreden, da se jo dotakneš. — Pridi sem, član tolpe morilcev in hinavcev ! ’ ’
Pes”, je odgovoril templar, škripajoč z zobmi. “Naučil te bom preklinjati sv. red. zionskega templja!” V tem trenotku se je dvignil v stretnenih in z vso silo udaril proti glavi Atelstana. Njegovo orožje je bilo ostro, udarec silen, da je presekal buzdovan, katerega je nesrečni Sakso-nec držal nad svojo glavo, kot vrbovo šibo, na kar je Atelstana zadel s tako silo po glavi, da se je zgrudil na tla.
“Ha, ha! Beau séant!” je zaklical Bois - Guilbert. Tako naj se zgodi vsem obrekovalcem tiemp-larskih vitezov!” Potem pa je izrabil zmešnjavo, katero je prov-zročil padec Atelstana, in zaklical je svojim: “Kdor se hoče rešiti, naj mi sledi” in jahal je mimo majhnega števila strelcev in preko mostu.
Oblak strelic mu je sledil, ki je oteževal njegov beg. Vzlic temu se je pa bližal zunanji utrdbi, ker je mislil, da jo je de Braey zopet osvojil.
De Bracy! de Bracy!” je klical •z močnim glasom, “ali si tu?”
“Tukaj sem — pa kot jetnik!” je odgovoril de Bracy.
“Ali te lahko rešim?”
“Ne, vdal sem se na milost in nemilost — Breme jetništva bom nosil. — Ali reši se! — Sokoli so svobodni. — Pazi, da bo morje le-
Več povedati pa ne smem!”
Ako hočeš ostati tukaj — do-Dro. Naj bodo sokoli kdorkoli hočejo, zidovje preceptorija v Tem-plestomu bo zame dovolj močna obramba. Tje tudi grem kot Čaplja v svoje gnezdo.
Po teh besedah je odjezdil s svojim spremstvom. —
Še je divjal boj ponekod — o-genj se je hitro razširil na vse grajske prostore, ko se je Ulrika kot bojna furija prikazala na stolpu in zapela staro bojno pesen paganskih Saksoncev.
Njeni dolgi, sivi lasje so plapolali v znaku — njene oči so žarile vi maščevalnem ognju, v rokah je pa sukala vreteno, kot da bi imela moč pretrgati ali pa sukati nit človeškega življenja.
Požar se je razširil na vsa poslopja. Plamen je visoko švigal proti nebu in kot velikanska in ogromna baklja razsvetljeval okolico. Stolp za stolpom se je zrušil, tramovje in kamenje se je. nakupiče-valo na dvoru, s katerega so se u-maknili bojevniki. Le malo brambovcev je ubežalo v bližne gozde, Zmagovalci so pa zrli v morje plamena, ki je v rdeči barvi odsevalo na njih ščitih in oklepih. Nekaj časa je bilo videti še Ulriko, na kar se je stolp zrušil z groznim pokom, ookopajoč njo v ognju, ki je požrl njenega trinoga.
Nastala je tišina med bojevniki in nekaj minut ni bilo čuti glasu in ne giblje-ja, izvzemši, če se je kdo prekrižal.
Lokslej je spregovoril prvi.
“Osvobodenci, svobodni kmetje vriskajte!” je pričel glasno. “Pekel trinoga je proč! — Vsakdo naj prinese plen na zbirališče pod 'hrastom pri Harthill-Walku. Tam bodemo ob jutranji zori razdelili vse na enake deleže med nami in našimi zvestimi zavezniki pri tem maščevalnem dela.
Dva in trideseto poglavje.
Prvi solnčni žarki so se lomili na bisernih kapljicah, ki so sei tresle na hrastovih listih v zgodu. Košuta je vodila svojega mladiča iz visokega praprota na odprta pota v goščavi. Nobenega lovca ni bilo v bližini, da bi oplašil jelena, ki je veličanstveno korakal na čelu krdela.
Osvobodenci in svobodni kmetje so se zbrali vsi pod hrastom, kjer so prenočili pri vinu,-deloma v pogovora, deloma v spanju.
Vzlic temu, da je požar marsikaj vničil, so naplenili mnogo srebrne posode, orožja, oklepov, platna in obleke. Ali njih zakon je bil strog. Nihče se ni upal prisvojiti najmanjšo reč ,temveč vse so prinesli na kup pred svojega voditelja.
Hrast je bil kake pol milje oddaljen od Torquilstona. Lokslej je zasedel svoje mesto na prestolu iz ruševine pod hrastom. Črnemu vitezu je odkazal mesto na svoji desnici, plemenitemu Cedriku pa na levici.
‘ ‘ Oprostite plemenita gospoda!” je dejal Lokslej. V teh zelenih dvoranah sem jaz vladar — one tvorijo moje kraljevstvo in moji divji podložniki bi malo cenili mojo moč, ako bi na svojem lastnem posestvu kakemu drugemu smrtniku dajal prednost. — Kdo je videl kaplana? Kje je naš vrli menih?
“Nikdo ni videl kopmanhurst-kesra meniha.”
“Bog nas varuj nesreče!” je rekel glavar izobčencev. “Mogoče sedi naš veseli dohovnik pri vinskem sodu? Kdo ga je videl, ko smo osvojili grad?”
(Nadaljevanje.)
* Organizirani delavci v Avstraliji zahtevajo petdnevni delavnik v tednu. Kedaj se borno v Ameriki zdramili in jim sledili?
Zmes.
— Novi francoski clrednoti. Na
Francoskem so se domislili, da imajo še preslabo molilno brodov-je. Zgraditi hočejo drednote s 340 kanoni. Vsak bo veljal $1.200.000.
* Državno pravdništvo v Den-ver, Colo je uvedlo preiskavo, ker so v okrajni bolnici pretepli bolnika jFred Gastona, da je umrl za poškodbami. Kaj takega je mogoče le v Ameriki, sploh tam, kjer surovost gojijo umetno.
—	Japonski običaj. Pred kratkim se je vračal japonski cesar iz vojaških vaj. Na neki postaji je moral čakati eno uro v čakalnici, ker je skočil vlak s tira. Uradnik, ki je bil odgovoren za vožnjo dvornega vlaka, je izvršil samomor na ta način, da se je vlegel pod vlak, ki ga je povozil. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da je izvršeni samomor njegova dolžnost, ker je pripravil cesarja v neprijeten položaj.
—	Materinsko zavarovanje na Švedskem. Sedaj je tudi švedski državni zbor obravnaval zakonski načrt o materinskem zavarovanju. Zavarovanje je obligatorično za vse industrijske delavke, razen onih, ki niso stare še IS let in onih, ki so dopolnile že 50 leao, Zavaro valnino bodo dobivale matere skozi 6 tednov, za vsak delavnik po 40 e. Predpogoj za izplačevanje zavarovalnine je, da ni mati delala v teh šestih tednih v industriji. Premija za dojenje znaša za vsakega otroka 3 dol., ako g s je mati dojila najmanj 20 dni. Pravico do te podpore imajo one delavke, ki so bile zavarovane vsaj 180 dni pred porodom.
Gorici je ta kazen naravnost neznosna, ker je že spomladi precej vroče. Zaradi velike vročine - so vojaške oblasti dovolile vojakom opravljati službo v čepici. Gorje pa vojaku, ki se je. količkaj pregrešil! Zgodi se mu kakor omenjenemu dragoncu — piše se za Jezerška in je doma od sv. Križa pri Tržiču — da se mora pod težko čelado kuhati v najhujši vročini na vežbališču. Toda še ni bilo dovolj za izmučenega dragonca. Ali je napravil dragonec Jezeršek napako ali kaj — nenadno je skočil nadporočnik Biestiger proti njemu ter ga začel suvati s pestjo v obraz. Sunil ga je najmanj djset-krat tako, da je padla revežu čelada z glave. Dne 24. aprila ga je zgrabil za ovratnik in ga začel tako tresti, da mu ga je strgal. Po-poludne mu je priskočil še četo-vodja Suša na pomoč. Ko je videl, da nima Jezeršek ovratnika dovolj dobro zašitega, ga je dal zapreti. Razen tega je moral Jezeršek še cel teden s čelado na glavi snažiti konje v neznosni Arjčini konjskih hlevov. Tako torej! Lansko leto je omenil vojni minister, da so častniki inteligentni in ne trpinčijo moštva, ampak da se dogajajo taki slučaji le med podčastniki. Po našem mnenju je pa med častniki dobiti še večje surc-veže kot med podčastniki. Dogodki govorijo!
—	Krvavo zlato. V Monte Car v kneževini Monaco je zloglasno igrišče, kjer poskušajo najžlahtnejši in najboljši kapitalističnega in fevdalnega razreda svojo srečo z vsakovrstnimi pustolovci de-fravdanti in prostitutkami. O-gromno število uničenih eksistenc, razdejanih rodbin, samomorov in zločinov je sadje z vražjega drevesa, ki raste na najsijajnejši točki modeme civilizacije. Drugi sa do vi so nekoliko prijaznejši. Kopališče, ki vzdržuje ta zavod in bi ima akcijske glavnice 63 milijonov frankov, je v minolem letu “zaslužilo” dividendo 19.2 milijonov frankov, t. j. 32 odstotkov. Leta 1911 je podjetje izplačalo e-nako dividendo, 1. 1909. in 1910 pa 18.9 milijonov frankov. K temu je prišteti še 7,327.000 (lani 6,724.00 frankov davka, ki teko monaškemu kneizu v žep. Torej vsega vkup 26 en četrt milijonov na leto — neznaten drobec ogromnih vsot, ki jih kapitadzem utrgava delavskemu razredu, toda po svoji frivolnosti značilen izraz za kulturo sedanje družbe.
—	Kako lep je vojaški stan!
Dne 16. m. m. se je v topničarski vojašnici v Gorici vežbal oddelek dragoncev 5. polka pod poveljstvom nadporočnika Biestigerja, Med njimi je bil dragonec s težko čelado na glavi. Te vrste kazen v Gorici posebno radi uporabljajo in mučijo ubogega vojaka s čelado, težko pet kilogramov, ves ljubi dan ob žgoči solnčni pripeki; v
osvojil prstan, ali ni ga bi dolgo vesel. Ko se je izkrcal, je šel v igralnico, kjer ga je ustrelil de-sperado. Truplo ustreljenčevo so našli v cestnem jarku, prstan je bil zginil iz roke. Diamant je postal potem last Amerikanea Ste-warta, ki je ponesrečil pri neki javni uprizoritvi. Tribuna, na kateri je stal, se je udrla. Leta .1909.
je peljal s parnikom “Sevu-” bogati Sennor Habib iz Španije» kije bil predzadnji lastnik usodnega diamnta. Pri Singapore je hud tajfun uničil ladjo, Habib je utonil. Ko se je ladja potopila, je imel diamnt pri sebi. Diamant je ležal na dnu morja, a potapljači so ga prinesli na dan, letos, meseca januarja, je kupil diamant Amerikanec MeLean iz Washing-tona, ki se je s “Titanicom” vračal v Ameriko. Seboj je nesel dia mant. MeLean počiva v morju, z njim tudi modri diamant.
Konec “modrega diamanta
S “Titanicom” se je potopil tudi slavni “modri diamant”, ki so ga imenovali_ tudi Hope-diamant, ki je bil vreden 300 tisoč dolarjev in o katerem smo svoječasno poro' čali v “Glasilu”, da je gospa Mc-Leanova praznovala s slavnostno pojedino, ki je stala več tisočakov, dan, ko je diamant prešel v njeno last. Iz zgodovine tega kamena vidimo, da je prinesel nesrečo še vsakemu, ki ga je kedaj imel v lasti. “Modri diamant” je bil doma v Indiji, od kjer ga je prinesi neki mož z imenom nighea v Benetke. Tu je pc lastnina doževe družine Morosini. Kamen je bil tako lep, da so g£ opevali pesniki. Indijec» ki je pri nesel kamen v Benetke, je pa za nesel v Benetke tudi kugo, ki je izbruhnila kmalu po njego prihodu v mesto. Morosini' je žal z diamantom v Florenco, i njim je šla tudi kuga, ki je v najkrajšem času opustošila cvetoče mesto. Tudi Morosini je umrl v-sled kuge. Kamen je dobil Florentinski vojskovodja Marsilio, katerega so v nekem pretepu u-morili. Diamant je prišel v roke najrazličnejšim ljudem, a vsi so bili nesrečni, ki so ga imeli. V začetku pretečenega stoletja je bil med zakladi italijanskega samostana San Cosimo, kjer so ga u-grabili vojaki prve francoske republike. General Lašalle ga je kupil od enega izmed teh vojakov za prav nizko ceno. Nekaj dni za tem je padel general v boju pri Lodi. Čez nekaj let se je pojavil diamant na Španskem. Sedaj je bil last mladega diplomata. Nekoč je imel službeno opravilo v nemir ni Kataloniji, kjer so ga vinjeni mornarji umorili in oropali. Razen enega so dobili vse morilce. Ta je pribežal na ladjo, ki je bila namenjena v Zahodno Indijo. Kapitan ladje je bil silno strog; vsled tega je na ladji nastal upor med mornarji, ki ga pa je kapitan premagal. Dal je voditelje u-pornikov obesiti. Na, roki enega izmed obešencev je zapazil dragocen prstan, v katerem je bil vdelan modri diamant. Kapitan si je


¡Skozi te skupine obupa in bojažalo med teboj in Anglijo.
VAZNO
za pošiljalce denarjev v staro domovino.
Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v staro domovino naznanjam, da odpošljem vsako pošiljatev, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, in gré s parnikom v sredo čez morje; za to najraje vzamem najhitrejše parnike. Po-šiljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa gredo s hitrimi parniki v soboto v Evropo.
To je zelo važno za pošiljalce denarjev v staro domovino. Razume se, da je potreba poslati ali drafte, ali Money Ordre, ali gotove novce; za privatne čeke pa je treba čakati nekaj dni, da se izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše, posluževati se draftov, Money Ordrov, denarje v gotovini do zneska $50.00 pa je pošiljati v registriranih pismih.
Rojaki, uvažujte to in vedno bodete dobro in sigurno postopali.
Pošiljatve je nasloviti:
FRANK SAKSER
82 coirruMrr sr,----	■■== »ew York, ». ï.
^ Podružnica: 6104 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, OHIO. ¿¡D»
Denar pošiljamo v domovino.
Po sledečih cenah:
Vse konzularne in notarske zadeve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev.
Ivan Kaker,
220y2 Grove St.
MILWAUKEE, WI&
**************»«>»««»»...^
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2601 S. Lawndale Av. vogal 26th St.
CHICAGO, ILLINOIS.
J. S. JABL0NSKI
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotografično stroko spadajoča dela dobro in poceni
6122 St. Clair Aveiiue.
CLEVELAND. OHIO.
$10.35		....K. 50
$20.50 		
$41.00		....K. 200
$102.50 		....K. 500
$204.50 		....K. 1000
1020.00	....K. 5000
S temi cenami so	vračunjeni
vsi stroški.
PRODAJAMO ŠIFKARTE. MENJAMO DENAR.
Govorimo slovenski.
Kaspar
Državna Banka
1900 Blue Island Av., Chicago,'IH.
Štiri in osemdeset
tisoč ljudi ima vloge o tej banki. Nekateri živijo v drugih državah, zopet drugi v stari domovini. Pošiljajo nam s pošto svoje prihranke, ker je ena naj-y., p1“ r}n najvarnejših bank v Arne-nki. Z enim dolarjem lahko začnete vlagati m vloga vam bo nosila štiri od sto obresti.
The Cleveland Trust Company
SAVINGS BANK
5 MIL. DOLARJEV
St. Clair office, St. Clair St.
cor. E. 40th, CLEVELAND
Za pet dolarjev na leto lahko najamete hranilni predal (box) iz Armorje-veš»a jekla, v katerem so vaši privatni papirji, vrednosti varni pred ognjem, tatovi, vlomilci in drhalskimi napadi. Vabimo Vas, da si ogledate hranilne predale med uradnimi urami.
VSA TISKARSKA DELA izvršuje točno v vseh jezikih		
,o*V	Jugoslovanska zadružna	
	Tiskarna naslov: CO-OPERATIVE PRINTERY 1830 So. Centre Ave., Chicago, lil.	
Tiskovine za društva, pismen papir, kuverte, vstopnice, programi, pozivi, letaki, potrdila, pravila, članske knjižice, vižitnice itd., se izvršujejo hitro in solidno.
Pri vnanjih naročilih naj se vedno navede kakovost tiskovin, da vemo poročati ceno. Uprašajte vedno preje za cene predno naročate drugje.
Naše cene so zmerne.
i
ssssaisiss
EMIL BACHMAN, 1719 S©. Center Ave., Chicago, 111.
Največja slovanska tvornica za EA-STAVE, REG ALIJE, ZNAKE, KAPE,
PEČATE itd. v Ameriki.
Izdeluje zlate znake za vsa slovenska, hrvatska, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki.
Pišite po naš veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od poznanih društev.
Lastnik je rodom Čeh, piše slovenski in hrvatski in je član 8. N. P. J., odkar	-
se je nstanovila.	'5'
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
♦a
♦3
♦Ï
T
f
T ? f t
T t f f
T
Narodna Tiskarna
2146*50 Blue Island Ave., Chicago, lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, ,eškem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO’’ in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::
The Lake Shore Banking and Trust Co.
USTANOVLJENA 1890
Assests: nad $3,GOO.000.00
Hr an en j e in splošni bančni posli.	Posojila na žemljiiža in drag»
55. cesta in St. Clair Ave.	Huron Road la Prospect Are.
Superior Ave. iu Addison Road.
Pri nas vlaga država Ohio in mesto Cleveland. Placento 4 od sto.
Pošiljamo denar v staro demovino hitro in zanesljivo. Tot prodajama paro brodne listke. Smo zastopniki od vseh glavnih prekmorskih črt.
Želim« Vašega znanstva.
Jno. M. Gundry, preds. Harley B. Gibbs, podpreds. H. W. King, podpreda J. Horace Jones, blagajnik. Walter S. Bowler, tajnik in blag.
L. C. Kellie in Gaorge T. Schulze, pomožna cashier.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regalije, znake, kape, pečate, in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
F. Kerže Co. 2616 S. Lawndale Ave. Chicago, minois