Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." VOLUME III. — LETO III. CLEVELAND, O., ČETRTEK, (THURSDAY) OCT. 21st 1920 ŠT. 249 (NO.) Single Copy 3c Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c kapitalisti bi radi obdavčili živež. .Washington, 20. okt. — Ame-dlskl kapitalisti se pripravljajo, a ubijejo davek na čezmerne W'ofite ter da se mesto tega ob-^ življenske potrebščine kot sladkor, kava in čaj. v Petek se otvori v New Yor-«u industrij alna konferenca, na j , . bo zastopanih 50.000 de- ža v-CeV Šir°m Združenih dr" J^ki poslujejo sedem do osem 'J°not delavcev. Na tem zbo-anju bo predložen načrt dav-eSa komiteja delodajalske or. gmzacije, ki bo brez dvoma do. , a soglasno podporo vseh in-Ustrijaicev. V zameno za obdavčenje čez- 1 rmh profitov se predlaga sle- * namestna obdavčenja: kovaVek korporacijskih dohod-naj se zviša od 10 do 16 centov, kar bi prineslo na 5550.000.000. doknaj se kolkovanje vseh v "mentov dva — do štirikrat ^P imeri s sedanjo lestvico, kar Poneslo $134.000.000. ti 0stn>na prvega razreda naj kome Zyišala od 2c na 3c kot te-, letn a.»0Jne' 'kar bi naneslo na Na ysak galon gasolina naj bi Wacalo lc davka, kar bi na- f 545.000.000. Ha v lje se Predlaga 2c davka Prj Sak funt sladkorja, kar bi v«akf $200-000-000- 2c na lin ha kave, kar bi prineslo j,-u°0.000. rriog. ^ tega bodo kapitalistični daVe, ei Priporočali ,da se zviša zi^l. na cigaretah, tabaku, mu-calj ?mb inštrumentih, slašči-^^ilnem gumiju, zlatnini, Patent- °braznem prašku in neS| nitl medicinih, kar bi na-daije na leto $154.000.000. Na. tomobSe misli obdavčiti tudi av-VjsV in sicer 50c za vsak Hii k- sil°- Za Fordov avt°- 1 ^ak davek znašal okrog 2 Ve^a dru£e večje avtomobili v^ gonilno silo pa seveda vSak Poleg tega bi moral še nik avtomobila kot do-k kotPlačati za licenčno števil-d°sedaj. Ta obdavčenje Ta a na leto $1.293.500.000 iaj davčni načrt bodo industri-lUtro Predl°žiH kongresu, kakor; . Se snide. • ^ Pi- " l2VrŠile v etne nesreče, ki so se 'ev6£ . včera'j, so zopet zahteva-in j, 2>*ev. Na Woodland ave. ^del St. je neki avtomobil & Sm ^letnega Frank Sara in tQ'icij ° nevarno poškodoval, to 'a Je aretirala John Suzi-V6rv °rain, O., ki je povozil »i Sey schadela, 9506. Povože-i v bolnišnici in ' Pravijo, da mu bodo \0 morali odrezati desno, v6 "alT- ^arr- mestni kašir, Nii v!a v bolnišnici s poškod-Joli2iji jih je dobil, ko je v V nZ nekim drugim avtomo-^ 'adel na cesto. Sad); vtoi"obilski banditje so J, ko. Policista Mason Nichol-Je nahaJal v civilu in .Hi^6.11, Vzeli so mu nekaj m Policijski znak, ki ga J^eSi! m sebi. Uro in $40 si 'I [z } tem, da je oboje spu- ^niiepa na tla- Polici,st je jSeje številko avtomobila in nv avfSe ^ dognalo, da je bil Hn°m°bil nekoliko preje Stavbinski delavci v v Clevelandu v boju za unijo. Cleveland, O., — Kot znano, je clevelandska trgovska zbornica svoječasno izdelala precej napredno poročilo o industrijal-nih odnošajih, ki naj bi vladali med delavstvom in delodajalci mesta Clvelanda. Pri izdelavi dotičnega poročila so sodelovali tudi zastopniki delavske federacije, in bilo je v splošnem pozdravljeno od organiziranega delavstva kot korak napredka v industrijalni demokraciji. Toda kmalu nato je trgovska zbornica brez sodelovanja unij-skih zastopnikov predelala do-tično poročilo, iz katerega se je pometalo vse napredne misli, ki so bile v telešene v originalu. Sedaj se je ista zbornica spravila na stavbinske delavce, in hoče uničiti njih unijpko organizacijo. Zbornica je izdelala nekako poročilo, v katerem trdi, da so za sedanji položaj v stavbinski industriji v prvi vrsti odgovorni organizirani delavci. Sedaj so stavbinski delavci podali svojo izjavo, v kateri pobijajo trditve trgovske zbornice. Izjava, katero so podali uradniki organizacije sta vbinskih delavcev se glasi : "Mislimo, da je umest*io, da podamo v imenu koncila stav-binskih delavcev nekoliko komentarja k poročilu, katero je podala v javnost clevelandska trgovska zbornica. "Komitej zbornice, ki je izdelal poročilo, ■ pripisuje stanje stavbinske industrije v prvi vrsti unijskemu delavstvu. Potem dostavlja dotično poročilo z ozi-rom na zvišane cene stavbenega materijala, da je za iste v prvi vrsti odgovorna izredna zahteva po materijalu in pa povečani stroški pri produkciji istega. "Ali ni taka izjava tipična za clevelandsko trgovsko zbornico? Najde se vse polno izgovorov za velikanska zvišanja materijalu, za katera so seveda odgovorni člani zbornice same, med tem ko se vsa krivda zvrača na delav ce,' ki so zvišali ceno svojemu ■delu bolj po pravici kot katerikoli drug element, ki je prispeval k visokim gradbenim cenam. V tem poročilu ne najdete niti ene besede o brezprimerni zahtevi po delavstvu, ali o zvišanih stroških, ki jih ima delavstvo. "Kje v tem poročilu cleve-landske trgovske zbornice najdete kaj o dejstvu, da medtem ko je cena gradbenemu materijalu šla kvišku za več kot 200 procentov, so se plače stavbin-skih delavcev zvišale kvečjemu za 114 procentov, in da so iste v resnici komaj dohajale vedno naraščajočo draginjo? JCje v tem poročilu najdete kaj o dejstvu, da je v Clevelandu tekom gradilne perij ode bilo občutiti eno največjih pomanjkanj delavcev, kar se jih pomni? Trgovski zbornici se zdi popolnoma umestno, da upošteva zakon zaloge in zahteve, in .da na njegovi podlagi tirja višje cene za gradbeni materijal, toda ako se delavstvo posluži istega principa pri prodaji svoje roduktiv-ne moči, tedaj dvigne trgovska zbornica takoj velikanski vrišč. Ali je življenje, zdravje in u-dobnost stavbenih delavcev in njih družin manj važno za javnost, kot pa so važni profiti delodajalcev, ki zahtevajo zase brezprimerno več.' Delavci ^o morali zahtevati zvišanje plače Prohib, biriči so zaplenili stiskalnico in 7000 gal. vina. Sinoči je prohibicijski agent za clevelandsko okrožje, Fred Counts, odredil, da se zapleni V/2 tonska električna stiskalnica in 7000 galonov vina na 2614 St. Clair ave. Vino in stiskalnica je last znanega cle-velandskega Srba John Popovi-ča, ki ima kavarno na2537 St. Clair ave. Ta zaplemba je prva te vrste, kar se jih je izvršilo v Clevelandu. Pri zaplembi se ni nikogar aretiralo. Skupna vrednost zaplenjene stiskalnice in j vina znaša več kot $12.000. Prohibicijski agent Counts pravi, da je varilo, da se bo zasledovalo vse izdelovalce vina debelo, podal že pred nekaj čaca davčni kolektor Harry A. Weiss. Prohibicijski 'urad je izdal naslednje naznanilo: "Tvrdke in posamezniki, ki lastujejo 'velike vinske stiskalnice, so pokupili pretežni del ohijskega grozdja in prodajajo mošt po vsej državi. Dose-daj smo dobili v roke dokaze za več .prosekucij." Davčkni kolektor Weiss pa pravi: "Pet ur po stiskanju vsebuje mošt že več alkohola kot pa je postavno dovoljeno." Kako se je torej ravnati, da ne pridete v škripce prohibi-cijskim biričem? Mi svetujemo vsem Slovencem, ki so zaposljeni s stiskanjem grozdja, da odjemalcem prodajo najprej grozdje, nakar lahko iz tistega grozdja napravijo vino. Kajti dovoljeno je prodajati grozdje, ne pa mošt, ki ima vse pogoje, da postane alkoholičen. Stvar je navsezadnje ena in ista, toda s tem se rešite vsake skrbi, da bi se moglo proti vam postavno nastopiti. Namesto da napravite odjemalcu račun za mošt, pa zapišite: toliko za grozdje in toliko za stiskanje. S tem se postava ne krši v najmanjši meri, ker določeno je, da vsakdo, ki nima lastne stiskalnice, lahko da grozdje stisniti drugam. Poleg tega pa postava tudi določa, da se mora vsaka stiskalnica registrirati. vzpričo naraščajoe draginje. Brez zvišanja plač bi bila prizadeta uspešnost vsakega delavca. Njih žene in otroci, ki so jim ravno tako ljubi, kot so delodajalcem ljube njihove žene in otrppi, bi bili drugače hudo trpeli. Eden izmed vzrokov, da je radikalizem tako malo napredoval v Clevelandu, in posebno v stavbinski industriji, tiči v tem, da so bili kontrak-torji do sedaj vedno pripravljeni sklepati pogodbe z organiziranim delavstvom za višje plače, ki so jim dovoljevale pošteno življenje. Zdi se, da te točke trgovska zbornica ne pojmuje v toliki meri kot druge trgovske organizacije. Trgovska zbornica zvrača vso krivdo za sedanji položaj na organizacijo delavcev, ki ne dovoli uposlitev neunijskega de* lavstva, toda je mnenja, da so organizacije podjetnikov in trgovcev popolnoma na mestu Oni pozabljajo, da kar je dobro za enega, ne more biti slabo za drugega. Zakaj se jezijo, ako se delavci ravnajo po njihovem vzgledu?" Položaj na Irskem. Dublin, Irsko. — (Piše C. C. Lyon.) — Irska je danes ena sama velika človeška klavnica V južnih in žapadnih okrajih pobija razljučeno prebivalstvo angleške varnostne organe kar na debelo; in policija, za katero stoji okupacijska armada, ki je v popolnem vojnem stanju, vrača to z maščevanjem nad prebivalstvom in z dejanji nasilnosti napram privatni lastnini. - V severni Irski, to je v pokrajini Ulster, se je boj razvil na verski. črti; protestanti pobijajo katoličane in katoličani pa protestante, medtem pa je vojaštvo, ki posreduje, poskušajoč vzdržati nekako nevtralno stališče, že večkrat povzročilo smrt številnih protestantov, kakor tudi katoličanov. Poleg prelivanja krvi, ki je vsesplošno, prihajajo na vrsto še požigi vojaških stanovanj, napadi na tovarne za municijo in orožje, uničevanje vlakov, na katerih se nahajajo vofjaške potrebščine in pa uničenje vojaških zalog; vojaštvo na ta dejanja irskega ljudstva odgovarja z napadi, v katerih so bili uničeni celi deli mest in trgov, in ne prizanaša se niti polju niti živini. Položaj na Irskem je danes tak, da ni varno nobeno življenje in nobena lastnina. Kaj je vzrok temu grozovitemu položaju? Kaj je resnica o tem položaju? Na kak način je mogoče zopet napraviti mir? Šel sem na Irsko in sem potoval po deželi, poizkušajoč dognati resnico. Toda resnico ni tako lahko najti. Iz mojega nepristranskega stališča sem izprevidel, da so tako Sin faj-novci kot angleški vojaški upravitelji že zdavnaj prestopili ono mejo, da bi mogli nastopiti napram drug drugemu na nepristranski in praVičen način. Danes obstojata na Irskem povsem distinktna problema. Prvi je "irska republika", drugi pa "uls;tersko vprašanje." Trije milijoni Ircev v južni in zapadni Irski želijo republiko, ki naj bi obsegala vso Irsko, medtem ko več kot en milijon Ircev severne Irske, ki je poznana pod imenom Ulsterski okraj, prisega, da raje vsi preje umrjejo, kot pa da bi postali del te irske republike. Ker so zastopniki tega milijona Ircev slušali nasvet angleške vlade leta 1919 ter nasprotovali ustanovitvi irskega parlamenta v Dublinu, se je med Sinfajnovci in Ulsterci razvilo silno sovraštvo. Kmalu so se začeli pojavljati boji v vseh krajih južne in zapadne Irske, v katerih so bili izvoljeni sinfajnovci. Ta vojna se od tistega časa še ni prenehala, temveč njena silnost se še z vsakim dnem viša. Policija, ki je našla napram sebi tri milijone Ircev na jugu in zapadu, je poklicala London za pomoč; odgovor Londona je bil, da se policijo zvišalo na 13,000 mož, in da se je poleg tega poslalo na Irsko 70.000. mož redne angleške armade, ki naj policiji pomaga v slučaju potrebe. * Tako ima danes Britanija na Irskem kakih 83,000 oboroženih mož, ki so opremljeni s številnimi "tanki", oklopnimi avto- 1 UBITIH V ŽELEZ-111 NESREČI. PET IZMED UBITIH JE ŽENSK. 19 POŠKODOVANIH. Erie, Pa., 20. oktobra. — Sedem oseb, izmed katerih jih je pet žensk, je bilo ubitih, in 19 oseb pa poškodovanih, ko je en vagon ekspresnega vlaka, ki vozi med, Clevelandom in Buffalo, zapustil progo ter pri tem zadel Pulllman vagon ekspresnega vlaka, ki je vozil iz New Yor'ka v Chicago. Nesreča se je pripetila danes zjutraj nekoliko zapadno od tukajšnega Union kolodvora. Uradniki železniške družbe so mnenja, da je za nesrečo odgovorna pomota nekega izmed delavcev, ki popravljajo progo, ki je pustil moral odpreti premik za tračnico, vsled česar se železniški voz proti vzhodu vozečega vlaka zaletel v coz drugega vlaka, ki je vozil proti zapadu. biti in poškodovani so bili vsi potniki Pullman vagona, ki je bil del vlaka, ki je poznan kot št 23. in je vozil iz New Yorka proti Chicagi. Kolizija je bila tako huda, da so se debele jeklene stene Pulllmana odprle kot da so iz papirja. Takoj se je dvignil oblak pare in prahu, ki je pokril prizor kot megla. Pullman vagon je padel po ■strani, in potniki so bili vsi vrženi na en kup. Večina mrtv-vih je zelo razmesarjenih in istotako tudi več onih, ki so še pri življenju. Strojevodja Hitchkiss in kurjač proti vzhodu vozečega vlaka, ki sta oba ostala nepoškodovana, izjavljata, da so signali kazali, da je proga čisto prosta, ko se je vlak bližal postaji. ■Očivideo nesreče pravijo, da se je pripetila tako nanagloma, da ni nobeden izmed potnikov razbitega vagona imel najmanjše prilike, da se reši. Vsak sedež vagona, z izjemo dveh, se je odtrgal in se pomešal med ubite in ranjence. Ubiti so: Mrs. Ana Tokle, stara 76 let, Grinnell, la., Miss Ana Tokle, stara 20 let, doma istotam, Caspard Deschamps, iz Missoula, Mont., Algot Carlson, 13 let, Sebas'ka, Minn, Klara Miller, Chicago, Mrs. J. P. Monaud, Los Angeles, Ida Rosenthal, Chicago. Primorski Slovenci pri Giolittiju. 422 PREMOGARJEV UBITIH* Peking, Kitajsko, 20. okt. — Eksplozija, ki se je primerila v premogorovu okraja Cili, je zahtevala nad 400 človeških življenj. Vest o nesreči je došla semkaj šele danes. Uradno poročilo pravi, da se je vsega skupaj zadušilo 422 mož. GRŠKI KRALJ NI UMRL. Atene, 20. okt. — iKralj Aleksander je prebil boljšo noč in opaziti je nekoliko zboljšanja v njegovem položaju. Rana, ki jo je povzročil vgriz opice, se izboljšuje, toda kralja se oprijem-Ije pljučnica. mibili, strojnicami, zrakoplovi in drugimi vojnimi pripravami, ki so vse na delu, da preprečijo ločitev Irske od angleške države in da se uniči vsa prizadevanja za ustanovitev irske republike. "Edinost" z dne 26. sept. piše: Trpljenje jugoslovenskega prebivalstva na zasedenem ozemlju od-časa zasedbe sem, ki je dosegla svoj višek 13. julija 1920 najbolj črnega dne v zgodovini jugoslovenskih Primorcev, je i prisililo politično društvo "Edi-| nost" na sklep, da pošlje k mi-S nistrskemu predsedniku Giolit-!tiju, kot načelniku upravitelj-stva zasedenega ozemlja, odposlanstvo, ki naj mu kot takemu predloži v imenu jugoslovenskega prebivalstva na zasedenem ozemlju svoje pritožbe in zahteve. Odposlanstvo, pod vodstvom predsednika posl. društva "Edinost" se je predstavilo ministrskemu predsedniku v torek, dne j 21. m. in mu izročilo štiri spomenice z vsemi pritožbami in zahtevami. Odposlanstvo, sestavljeno od dr. Slavika, dr. Ku-telja in Podgornika je bilo kakor znano — pod vodstvom predsednika pol. društva "Edinost" dr. Wilfana. Spomenica, ki jo danes objavljamo, samo reasumira vsebino drugih 3 izročenih spomenic in se glasi: Vaša Ekscelenca! Imamo čast se obrniti do Vaše Ekscelence, kot načelnika u-praviteljstva za zasedeno ozemlje, v imenu svojih jugoslovenskih sodeželanov iz krajev to-stran Dalmacije, organiziranih j v političnem društvu "Edinost" j v Trstu. Jugosloveni zasedenega ozemlja tvorijo z ene strani bistven in važen element domačega pre-j bivalstva, a z druge, dveh delov, ! hrvatskega in slovenskega, ju-| goslovenskega naroda; oni se popolnoma zavedajo neumrljive pravice, ki jo ima prebivalstvo, da odloči samo glede državne pripadnosti dežele, katere položaj in potrebe so povsem posebne. Toda, v tem hipu in pred Vašo Ekscelenco zahtevamo za naš narod predvsem spoštovanje in zaščito njegove najfelementar-nejše pravice: pravice do popolne ohranitve in prostega razvijanja njegovega civilnega življenja, ki se, ovirano in potlače-vano od začetka zasedbe sem, z vsemi sredstvi, tudi z nasiljem in z osebnim preganjanjem, v šolah, v uradih, na sodiščih, v cerkvah, na gospodarskem in ■socijalnem polju in sploh povsod hoče sedaj, kakor se zdi, naravnost onemogočiti in uničiti. Opozarjamo Vašo Ekscelenco na težaven položaj, ki mora, razen tega, da ustvarja takojšnje nevarnosti, neizogibno ogroziti odnošaje med obema narodama. Krivda hi na 'strani jugoslovenskega prebivalstva, temveč na strani oblasti in lokalnih faktor jev sploh, ki določajoč, ali vplivajoč drugače na potek zadev naše dežele, deloma niso zfiali a| deloma niso hoteli razumeti čuv-stvovanja in potreb, ne spoštovati ter ščititi pravic in koristi onega dela prebivalstva, ki je jugoslovansko in ki ima pravico, da tako ostane, naj postane nje. govo politično državljanstvo kakršnokoli. Kar pa se tiče posebej dogodkov 13. julija 1920, in sledečih dni ter terorističnega režima,, ki se je ž njimi začel in .še vedno traja, poudarjamo na našo vest in našo čast, da ni bilo nikakršnega izzivanja s strani na-1 ših jugoslovenskih sodeželanov in da so vse nasprotne obtožbe neutemeljene ter, v kolikor na- Angleški železničarji in eksportni delavci debatirajoč London, 20. oktobra. — Danes so se vršile seje železničarjev, eksekutivnega odbora transportnih delavcev in parlamentarnega komijtega strokovno unijskega kongresa, da se razmotriva stališče, ki naj se zavzame napram premogarske-mu štrajku, toda dosedaj ni prišlo še do nikake odločitve. Največjo važnost se pripisuje železničarskemu zborovanju, ki je bilo polnomočno zborovanje delegatov, imajoč moč razglasiti simpatetičen štrajk, ne da bi se bilo treba obrniti na članstvo. Na železničarskem zborovanju je prišlo do precej ostrih nasprotij, kajti nekateri delegat je so prišli na sejo z naročili članstva, da naj se deluje za mirno poravnavo, drugi pa so prišli oboroženi z resolucijami, zahtevajočimi proglas stavke iz simpatije do premogarjev. Mr. Thomas, vodja železničarjev, je osebno proti proglasitvi stavke, toda proti njemu stoji jako močno organizirana manjšina. Železniški pisarniški uslužbenci iz province Wales so odločno protestirali pro'ti naročilu, da ostanejo nevtralni v tem delavskem konfliktu med vlado in lastniki na eni strani ter premogarji na drugi. Thomas Ashton, generalni tajnik premogarjev, se je danes v govoru, ki ga je držal v Mach ester ju, izjavil, da ako bi ministrski predsednik sklical na konferenco zastopnike premogarjev in lastnikov z ozirom na zvišanje produkcije, bi se že na prvi seji podalo garancije, da se bo produkcijo zvišalo, ako bodo zahtevale potrebe. rekovane od temnih elementov, naravnost izmišljene in obreko-valne; in poudarjamo tudi, da bi se omenjeni dogodki ne bili mogli zgoditi, ne začeti omenjeni teroristični režim, če bi bilo s strani oblasti potrebnih pred-idočih in potalačilnih energičnih ukrepov. Sklicujoč se na bolj natančno poročilo o naših pritožbah in zahtevah, vsebovano v spomenicah, ki jih imamo čast izročiti priložene Vaši Ekscelenci — e-no splošno, eno specijelno z ozirom na julijske dogodke t. 1 in eno sp.ecijalno z ozirom na menjavo avstroogrskega denarja, ki ni bil izmnejan v določenem roku, in za depozite, ki se na-hajajo onstran premirne črte— zahtevamo, da se da pravica našim sonarodnjakom, da se jim da zadoščenje in odškodnina za pretrpljene krivice in škode, da se v zasedenem ozemlju poskrbi izdatno in brez razlike strank in narpdnosti za varnost oseb in imetja, in da se zadovoljijo vse druge naše zahteve, prva pred vsemi ona glede šol: ker to so neobhodni pogoji za dosego stanja, ki bo vsaj znosno in na vsak, način najbolj odgovarjajoče interesom toliko upraviteljstva kolikor upravljencev. Izvolite sprejeti izraz našega nejvečjega spoštbvanja, s katerim imamo čast zagotoviti Vaši Ekscelenci , največjo vdanost. Rim, dne 21. septembra 1920. KUPITE DELNICE SLOV.DEL. DOMA V COLLINWOODU. "Enakopravnost" IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Bugsinea Place of the Corporation. _ j_6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c SINGLE COPY 3c Lastuie in izdaia ea Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 64i8 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne npravništvo. CLEVELAND, O., ČETRTEK, (THURSDAY) OCT. 21st 1920 ____104__ reakcija v jugoslaviji na delu. BTRAN 2. " ~ s "ENAKOPRAVNUST THURSDAY, OKT. 21ST. '19 Volitve v ustavodajno skupščino so najbolj važne med vsemi volitvami. Ce bodo nazadnjaki imeli večino v Jugoslovanski ustavodajni skupščini, tedaj dobi Jugoslavija prav zanesljivo zelo nazadnjašfko ustavo in postane monarhija. Sedaj odločajo v Belgradu največji nazadnjaki, kar poka-zuje tudi red, po katerem se bodo vršile volitve v ustavodajno skupščino Jugoslavije. Po tem volilnem redu ima vsak Jugoslovan ali Slovan, ki se je v Jugoslaviji istalno naselil in je dovršil 21. leto ob času, ko se sestavljajo volilni imeniki, volilno pravico. Begunci s Primorskega imajo tudi volilne pravce. Vojak, ki je doslužil pred 28. novembrom, bo lahko volil. Kandidatje morajo biti stari pet in dvajset let, vešči morajo biti pisanja in čitanja, ali razdeljeni so v dve skupini. V prvo skupino spadajo kandidatje brez posebne kvalifikacije, v drugo s posebno kvalifikacijo, to je ljudje, ki imajo vseučiliščno iz-ozbrazbo. Za Ljubljano niso predpisani kvalificirani kandidatje, na deželi pa pride po en kvalificiran kandidat na štiri nekvalificirane kandidate. To so glavne točke v volilnem redu, ki so ga izdelali nazadnjaki, da Jugoslavijo spremene v nazadnjaško državo. Takoj na prvi pogled lahko opazi vsakdo, da o enaki volilni pravici še govora ni. Kmet ne more biti kvalificiran kandidat, če ni dovršil vseučilišča, če je prav desetkrat bolj pameten kot vsi do. ktorji, ki jih je londonski odbor pošiljal v Združene države, da 4 pridobe ameriške Jugoslovane za jugoslovansko monarhijo. To velja tudi za delavce. Nazadnjaki v Belgradu pač menijo, da imajo škrici z vseučiliščno izobrazbo zelo mehka hrbtišča, da njih srca hrepene po raznih monarhističnih odlikovanjih, kakršna si lahko v republiki izdela vsak delavec ali kmet po svojem okusu, ker je suveren državljan, če mu dela taka staromodna šara kakšno veselje. S tem, da so nazadnjaki tem vseučiliščnim na-zadnjakom zagotovili eno četrtino mandatov, so že naprej dolo-čiil, da bo ena četrtina glasov oddanih za monarhijo. Med vse-učiliščniki so seveda tudi izjeme, ki ne dajo počenega groša za vse monarhe na svetu, nji naslove in rede, a teh izjem je v Jugoslaviji posebno na deželi prav malo. Določba, da ima vsak Slovan velilno pravico, ki se je stalno naselil v Jugoslaviji, daje volilno pravico vsem hlapcem bivšega ruskega carja, ki so se naselili v Jugoslaviji. Nazadnjaki torej računijo tudi na to pomoč. Določba, da aktivni vojako nimajo volilne pravice, daje zopet moč nazadnjakom, da v takem volilnem okraju, v katerem je ugrožan nazadnjaški mandat, pokličejo take kmete in delavce k orožnim vajam, ki so na glasu, da 'goslaviji, da ne zadene vaših svojcev taka usoda kot je vas. Prav zanesljivo ne želite, da se bodo po Jugoslaviji naseljevali hlapci ruskega carizma, Jugoslovani bodo pa zapuščali svojo zemljo, ker zanje ne bo kruha na nji. Kajne, tega ne želite. In te tega ne želite, če ste proti temu, da bi se monarhistični pustolovci .iz vseh kra'jev sveta naseljevali v Jugoslaviji in gulili jugoslovansko ljudstvo, ki bi bilo primorano pred temi parasiti bežati v daljni svet kot ste vi nekoč bežali pred avstro-ogrsko škri-carijo, avstrijskimi in madžarskimi grofi in drugimi izkoriščevalci, tedaj podučite svoje znance, prijatelje in sorodnike, kako naj volijo, da ne bodo nazadnjaki imeli večine v ustavodajni skupščini. Ne odlašajte s pismom, ampak sporočite jim navodila, kajti če ne bodo slušali glasu naprednih elementov, ki jih bodo prav učili, bodo poslušali vas, ker .ste njih ožji prijatelji ali pa sorodniki, ki ste si pridobili izkušnje v daljnem in tujem svetu. Čas hiti in 28. november, ko se odloči usoda Jugoslavije, bo kmalu tukaj. Ne odlašajte s podukom, ampak pišite takoj, kajti od vašega poduka je odvisno, kakšno vlado dobi Jugosla-ja, če postane nazadnjaška monarhija, ali pa republika na najširši demokratični podlagi, v kateri je vlada od ljudstva, po ljudstvu in za ljudstvo. V POMOČ BIVŠIM TUJERODNIM VOJAKOM. Bivši vojaki so imeli poprej velike težkoče v poravnanju svojih zahtevkov glede nagrade (bonus) ali vojne zavarovalnine (War Risk Insurance.) Znano je, da bivši vojaki niso bili dolgo časa v stanu iztir-jati denar, ki ga jim vlada dolguje. Krivda ni bila povsem na vladi sami, in v mnogih slučajih, ako ni bila krivda ravno na bivšem vojaku samem, je bilo pripisati zamudo raznim okol-ščinam. Ena izmed velikih tež-koč, ki jih je imela vlada, je obstajala v ogromnem številu vo- jakov in njih družin, katerih imen in naslove je bilo skoraj nemogoče držati v redu. Radi tega je mnogo tožb radi nedo-stavitve odkazil (allotments) je izviralo iz okolščine, da niso bili poštni uradi v stanu najti oseb, stanujočih v inozemstvu. Na drugi strani je znano, da mnogi tujerodci rabijo raznolično pra-vopisje za svoja imena. Iz tega je izviralo neskončno zmešnjav. Vzlic vsemu temu so bile pritožbe bivših vojakov v mnogih slučajih popolnoma opravičene. Tekom zadnjih dveh let je Bureau of Foreign Language Information Service prejel na tisoče vprašanj in rešil na tisoče tirjatev, tikajočih se vojne zavarovalnine, nagrad, odkazil m enako. Bilo jih je in je še vedno mnogo organizacij, brigajo-čih se za slučaje vojakov, ki govorijo ali razumejo angleški-Naloga Foreign Language Information Service pa je pom* gati onim bivšim vojakom, ki radi njihovega nepopolnega znanja angleščine imajo še večjih težkoč v uveljavljenju svoji" pravic. Foreign Language Information Service ni pomagal le s tem da je izročil dotične prošnje na pristojno mesto, marveč je posebno interveniral v poedin® slučajih in sodeloyal z War Risk Insurance Bureau v čim hitrejši rešitvi poedinih slučajev. žj slučaji, ki se tičejo zlasti tuje-rodcev, kjer le tak urad kakor Foreign Language Information Service more doprinesti do ug°c ne rešitve. Isti urad je vedno pripravljen pomagati bivšim v jakom in prevzeti v svoj« bo zlasti one slučaje, ki so zavlekli radi navidezno nepremagljivih težkoč, in je v P gledu tujerodnih ameriških 1 jakov od časa do časa sodelov^ z tujejezičnim časopisjem organizacijami. ___ BULGARSKI KRVNI CAJ ŽELEZNA PREIZKUŠNJA številnih let oJ. dokazuje, da ie Von Schhckov o^ ararski čaj največje zdravilo za žino, za želodec, črevesje, jetra. vice in kri. Da se znebite .pre°jjUč-, odženete influenco. eripo. ij1 ..c0 nico, vam je treba iziiti r,fl. vročega, predno greste k pocitK". pomnite, da je pristen le , nlC. in se izogibajte ponaredb in na ^ stil. Vprašajte vašega lekarnan- , Von Schlick Genuine Bulgarian Tea ali pa pošljite $1.25 eno ^ ko družinsko škatljo — ali wa-3 škatlje ali S5.25 za 6 škateli- - t slovite H. II. Von Schlick. Prfoide .Marvel Products Co. 433 Marvel *> Pittsburgh, Pa. ___»JjS;' AMERIŠKI SLOVENCI se sicer ne moremo postav ^ z velikanskimi kulturnim^ toda imamo dve knjigi, izfj3n'11^, zadnjem-času, ki sta jako važM3 v našem tivljenju, in sičer-ANGLEŠKO - SLOVENJ SLOVAR sestavil dr. F. J. Kern. Cena $5.00 inf pa ". I POEZIJE IVANA ZORMAi '' Cena $1.25. . Te dve knjigi bi morali tf^ vsaki slovenski hiši v Tudi naš urad jih ima še 11 ^ na razpolago. Vsa naroČil'1 ^ slovite: Ameriško - j«8'osI°V^t. ska Tiskovna Družba, 6418 Clair Ave., Cleveland, mmmmp^^ : VMS'—- jg | ŽELITE POTOVATI V EVROPO A \i ft želITE DOBIT* KOGA SEM IZ rtiltJ ŽELITE POSLATI DENAR V EVROPO AKO ŽELITE KAKE NOTARSKE POSLE ZA UREDITI Pridite v naš urad s popolnim zaupanjem. Ta u-rad je postregel že na tisoče Jugoslovanom v pro-šlih letih v njih popolno zadovoljstvo. ZUPNICK & COMPANY TUJEZEMSKA MENJALNICA IN PAROBRODNA AGENCIJA 6024 St. Clair Ave. Cleveland, O. Ladja President Wilson odplove iz New Yor-ka 3. novembra. Ako hočete še dobiti prostor na tej ali na kakšni drugi brzi ladji na Trst ali Havre, se zglasite v našem Uradu. m • POLOM *s ROMAN IZ VOJSKE L. 1870—71 EMIL ZOLA Preložil VLAD. LEVSTIK m 33J "Halucinacije strahopetcev, sovražnik je daleč .. . " Kaj? Ko ne bi bili smeli izgubiti niti ene ure, potega dan za dnem! Česa moremo čakati? Mar tega, da se nam vesoljna Nemčija zažene v bok?" Govoril je s tihim, obupanim glasom, kakor da po dolgotrajnem premišljanju pripoveduje te reči samemu sebi. ''Ah, tudi jaz dobro poznam Nemčijo; in kar je strašnega, je to, da je nam drugim menda tuja kakor Kitajska--Spominjajte se, Maurice, mojega bratranca Guentherja, tistega fanta, ki me je prišel preteklo spomlad v Sedan posetit. Moj bratranec je, po ženskih; njegova mati, sestra moje matere, se je o-možila v Berlinu; in on j,e ves tamkajšnji, on sovraži Francijo. Zdaj služi kot kapitan v pruski gardi. Še danes slišim nj-egov rezki glas, tisti večer, ko sem ga spremil na kolodvor: -— Ako nam Francija napove vojsko, bo tepena." Poročnik Rochas, ki se je dotlej premagoval, je mahoma pristopil, ves razjarjen. Bil je skoraj petdeeet-letnik, velik in suh, z dolgim in votlim obrazom, ki se je zdel ves ustrojen in prekajen. Ogromni grbasti nos mu je padal v široka, srdita in vendar dobrotna usta, nad katerimi so se ježili trdi, sivkasti lasje. Z grmečim glasom je vzrojil: "Kaj pravzaprav gobezdate ?! Ali nam hočete preplašiti ljudi?" Jeanu ,dasi se ni mešal v prepir, se je na tihem vendar le zdelo, da ima prav. Res se je tudi on pričenjal čuditi dolgemu odlašanju in neredu, v kakršnem so tičali, ali o strašnih batinah, ki jih dobe Prusi, ni dvomil nikoli. To je stalo kakor enkrat ena, saj zat.o so bili Francozi, tu! "Ne, gospod poročnik," je odgovoril Weiss osuplo, "Nikogar ne maram preplašiti — Nasprotno, hotel bi, da ve ves svet, kar vem jaz, zato ker je vedeti boljše: človek je previden in laglje more ... In glejte, ta Nemčija!" Nadaljeval je, s svojim umnim obrazom, ter razložil svoj strah: Prusijo, ki je narastla po Sadowi, narodno gibanje, ki jo je postavilo na čelo ostalih nemških držav, vse to prostrano, tvoreče se cesarstvo, pomlajeno, obdarjeno z navdušenjem in neodoljivim zanosom svoje edinosti, ki jo ima izvojevati; sistem splošne vojaške dolžnosti, ki stavi na noge ljudsko armado, poučeno in vajeno pokorščine, opremljeno z mogočnim materijalom, izurjeno v veliki vojski, ozarjeno še s svojo slavo izza svoje strelovite z^age nad Avstrijo; inteligentnost in moralno silo te armade, poverjene voditeljem, ki so skoraj vsi še mladi ter se pokore vrhovnemu poveljniku, ta pa se zdi poklican preroditi umetnost vojevanja, mož dovršene previdnosti in opreznosti ter čudovito bistrega pogleda. In v primeri s to Nemčijo se je osmelil pokazati Francijo: ostarelo cesarstvo, sicer še vedno pozdravljam) s plebisciti, toda gnilo v temelju, ker je oslabilo domovinsko idejo *s tem, da je ugonobilo svobodo, postalo prekasno in le v svojo pogubo liberalno, cesarstvo, pripravljeno, da se poruši v hipu, ko ne bo mogo-lo več tešiti gladu užitkaželjnosti, ki ga je razbrzdalo; armada, zares čudovito hrabra po krvni prirojenosti, še vsa v lavorikah Krima in Italije, toda pokvarjena s kupljivim nadomeščanjem, zapuščena v svoji rutini ziza afriških vojska, preveč gotova zmage, da bi tvegala veliki napor nove znanosti; generali naposled — večjidel srednje kakovosti, raztekmani, nekateri nevedni do presenetljivosti, njim na čelu pa bolni, obo-tavljavi cesar, prevaran od drugih, varajoč se sam v pričenjajoči se strašni avehturi, v katero se mečejo vsi na slepo, brez resne priprave, sredi strahu i-n zmedenosti črede, ki ji ženo pred klavnico. Rochas je poslušal zevaje, s širokimi očmi. Nosnice njegovega strašnega nosu so se bile napihnile. Naenkrat se je pričel smejati in razcepil čeljusti v silnem krohotu. t ''Vi! Kaj nam kvasite pravzaprav, in kaj pomeni vse to, te neumnosti ! — To nima zmisla, prebedasto je, da bi si človek ubijal glavo, da razume . . . Pripovedujte to novincen^ ne pa meni, ki služim dvajset let!" Udaril se je s pestjo ob prsi. Sin zidarskega delavca Limožana, rojen v Parizu, navdan od mržnje do očetovega stanu, je bil šel z osemnajstimi leti med vojake. Kot srečen vojak je nosil telečnjak po svetu, desetnik v Afriki, seržant pred Sebastopolom, - poročnik izza Solferina — človek, ki si je priboril svojo dostojanstvo s petnajstimi leti trdega življenja in junaške hrabrosti, a je tako pogrešal naobrazbe, da mu je bilo na veke nemogoče postati kapitan. "Ah, vi, gospod, ki veste vse, vi ne veste tega — Da, pri Mazagranu, ko mi je bilo devetnajst let, in nas je bilo stotriindvajset mož, niti enega več, in smo vzdržali štiri dni proti dvanajstim tisočem Arabcev— Ah da, leta in leta, tam doli v Afriki, pri Maskari, pri Biskri, pri Delysu, in kasneje v veliki Kabiliji, kasneje še pri Laghuatu — da ste bili z nami, gospod, pa bi bili videli, kako so tekli ti umazaili zamorski falotje kakor zajci, kjer smo se pokazali--In pri Sebasto- polu, gospod, prokleto, reči ni da je bilo šala. Burje, da bi vam opulile glavo, pravcat volčji mraz, venomer alarmi, in naposled ti divjaki, ki so vse razstrelili v zrak! To nam seveda ni branilo, da jih ne bi mi spu-čtili v zrak — oh, z muziko v veliko peč ... In pri Solferinu vas tudi nibilo,gospod, torej zakaj potem govorite? Da, pri Solferinu, kjer je bilo tako vroče, dasi je padlo tisti dan več vode, nego ste je morda videli v svojem življenju! Pri Solferinu, kako smo tam po-metli Avstrijce; da ste jih videli pred našimi bajoneti, kako so galopirali in se prekopicavžtli, samo da bi tekli hitreje — kakor da jim ogenj gori za guZK°'ve. Sijal je od zadovoljnosti, in vsa stara voja^'1^, selost francoska je zvenela v njegovem znia^"'' ^ nem smehu. Takšna je bila legenda: francoski ^ ki se klati po svetu med ljubico i nmed bokal0"1 ) bregavina, ter zavojuje zemljo med prepevanj0111 r ljivih refrenov. En desetnik, štirje vojaki, in 11 štete armade so padale v prah. Mahoma pa se mu je razdrsnil glas. 8KSR-- vj]lJe "Tepena, Francija tepena!--Te pru3Ke da bi nas bile, nas!" ' c o^' " Stopil je bliže in silovito zagrabil Weissa za nik njegov dolge soknje. Vsa njegova visoka in ^ va klativitešlca postava je izražala absolutno ;u : vanje sovražnika, v popolni brezskrbnost do c!1 kraja. "Dobro me poslušajte, gospod--Ako ^ . v predrznejo priti, jih spremimo domov — 2 ^fj'^i!" ■ '';! rit ... . Razumete, z brcami v rit, tja do Pel ,A S . troW • I Končal je s ponosno gesto, v Vedrosti 01 gC jii-; v' zaverovanosti nedolžnega, ki ničesar ne ve in česar ne boji. II ''Bogme to je tako, zato ker je tako!" ., i Weiss, osupel, skoraj da prepričan, je J1* $ )s jevati, da si ne želi ničesar boljšega. Mautt^ vJlle- . molčal, ker se v navzočnosti predstojnika ni up vred: ševati v pogovor, se je naposled zMmeuil z "V'1^, i1111 ta preklicani Človek, ki ga je imel sicei' za ;^>e |!lVo ^' ■ je ogreval srce. Jean je istotako kimal z ž• ' oJl je pritrjeval poročniku, besedo za besedo. ^ ,0 b'1: bil pri Solferinu, kjer je tako deževalo; in 1,1 , besede! Da so govorili vsi voditelji tako — v se bili menili za manjkajoče kotle in flanelast2 v ||j|f (Dalje prihodnjič.) so proti monarhiji, da je nazadnjaška zmaga sigurna. 1 Če so nazadnjaki izdelali tak volilni red, tedaj bodo tudi napeli vse svoje moči, da zmagajo. Skušali bodo ponarediti volilne imenike; kjer imajo gospodarsko moč, bodo izvajali terorizem, da oplašijo delavce in kmete, ki ne trobijo v nazadnjaški rog. Izvrševali bodo razne volilne sleparije v korist reakcije. Na vsak način bodo skušali kmete in delavce, ki niso za nazadnjaško monarhijo, ampak za pravo demokratično republiko, v kateri je ljudska volje najvišji zakon, opehariti za tisoče in tisoče glasov. • Zadnje dni pred volitvami bodo begali volilce z raznimi izmišljenimi pripovedkami, katere v navadnem jeziku imenujemo laži, da jih zmešajo in pripomorejo nazadnjaškemu kandidatu do zmage. Sploh jim ne bo nobeno sredstvo prenizko in presra-motno, ki napeljava vodo na njih mlin. Nazadnjaki se zavedajo, da je od izida volitev v ustavodajno skupščino odvisno, če bodo lahko tudi v bodočnosti tako gulili jugoslovanskega kmeta in delavca, kakor so ju drli v nekdanji av-stro-ogrski monarhiji. Oni hočejo imeti tako Jugoslavijo, da bodo lahko v nji odirali in izkoriščali kmeta in delavca, Jugoslavijo, v kateri njima bo pot zaprta do izobrazbe, Jugoslavijo, v kateri ne bosta kmet in delavec nič drugega kot moderna tlača-na, o njiju usodi bodo pa odločali monarh z novoustanovljenim plemstvom, katerega je v Jugoslaviji ravno toliko treba kot peto kolo pri vozu, ški-icarija in razni izkoriščevalci, ki bogate od sadov dela drugih, sami pa nikdar ne delajo. Nazadnjaki se torej dobro zavedajo, kolike važnosti so volitve v ustavodajno skupščino. Ali se pa te važnosti zavedata tudi jugoslovanski kmet in delavec? Kjer so delavci in kmetje prišli do spoznanja, da se morajo združiti in skupaj politično organizirati, ker so interesi' kmeta in delavca enaki, kajti oba sta enako izkoriščana od slojev, ki nič ne producirajo in le uživajo, tam se delavci in kmetje zavedajo, da so volitve v ustavodajno skupščino izredno važne. V Jugoslaviji so pa kraji, kjer se kmetje in delavci ne zavedajo te važnosti in vzamejo vse za golo in čisto resnico, kar jim na-tvezijo nazadnjaki. Seveda so napredni elementi v Jugoslaviji, ki gredo z duhom časa naprej, trudijo, da prinesejo luč in spoznanje tudi v te kraje. Ali sredstva teh naprednih elementov so skromna, če jih primerjamo s sredstvi, s katerimi razpolagajo nazadnjaški elementi, zaljubljeni v monarhijo. Tem naprednim elementom bo nemogoče obdelati ljudstvo v vseh krajih in ga privesti do spoznanja resnice. V Ameriki živi velika masa jugoslovanskega ljudstva, ki gleda z drugimi očmi na svet, kot mogoče njih sorodniki, ki žive ■»' Jugoslaviji v kakšni vasi, ki je odrezana od vsega vseta. Dolžnost te jugoslovanske mase v Ameriki je, da odpre svojim sorodnikom, znancem in prijateljem oči, da ne bodo znova volili rnonarhistično «užnost, da ne bodo sebe ponižali pred drugimi ljudmi in priznali lažnjivega nauka, da Bog pošilja ljudstvu kralje, da ga vladajo po božji milosti. Jugoslovani v Ameriki! Ce se Jugoslavija izreče za monarhijo, ostane dežela emigrantov. Jugoslovanskega kmeta in delavca bo zopet čakala potniška palica, da odromata v daljni in tuji svet, ker jim doma ne bo žiyeti. Spomnite se, kako težko ste odhajali v tuji svet in kako težko ste se privadili tujim šegam in navadam. In navsezadnje ste se navzeli tako tujih šeg in navad, če ste prav prišli pred izbruhom vojne s trdnim namenom domov, da ostanete doma, da £te prijeli zopet za potniško palico in se podali nazaj v Ameriko, ker so vam bili domači ljudje tujci, še bolj so pa vam bile tuje življenske razmere v monarhistični državi. Tako ste postali tujci na svoji rodni zemlji! Jugoslovani v Arperiki! Prav zanesljivo ne želite, da se bo tako godilo vašim znancem, prijateljem in sorodnikom v Ju- STRAN 3 jTOfiSDAY, OKT. 21ST. '19 "ENAKOPRAVNOST" Prodajamo PAROBRODNE LISTKE vseh črt. DENAR POŠLJEMO v katerikoli del sveta. Pomagali vam bomo v vsaki legalni zadevi. PRIDITE, da se pogovorimo ODPRTO DO 8. URE VSAK VEČER. IILORJUN STREET SAVINGS & trust co. ■ Največja tujezemska menjalnica in parobrodna agencija v Clevelandu. Vogal Lorain St. and Fulton Road. DENAR V JUGOSLAVIJO Posiljamq hitro, točno in gotovo. Potrdila podpisana lastnoročno Prejemnika prejmemo v najkrajšem času. Prodajamo PAROBIiODNE LISTKE "a vse črte V in IZ Evrope po originalni ceni. Dobivamo našim kotnikom POTOVALNE LISTINE kot vse drujre potrebne spise, ter opravljamo tudi Doclo * JAVNE NOTARSKE 1W V vrst vestno in točno. Dobivamo vsa cotrebna dovo-J«nja za dobavo kake osebe iz Evrope v Ameriko. Prejemamo a®ar na HRANILNO VLOGO ter plačujemo po 4% obresti. Pričnite vaš račun danes. Največje hranilne uloge izplačamo na zahtevo ulagalca brez obotavljanja. Nemetlhi State Bank , John Nemeth pres. 10 E. 22nd St. New York, N. Y. l^^ttmiuimuiffliiBaaniuuiniuiiHiniim ,1 vv ' |1] Iščemo 50 slovenskih družin, KI- BI SPREJELE FANTE NA STANOVANJE IN [j I 50 slovenskih premogarjev [| Premogarji dobijo od $8 do «$15 na dan II Zglasite se pri pj | MINERS EMPLOYMENT ' j 1 . AGENCY' I 88 Public Square. Cleveland, Ohio. H ' I®!] ^^"»■■■■■■BBgHBMBBliBBBanBBBBBiMBlBaBBaBIliflBffiBaaaFi OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9lh St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. ANCHOR LINIJA LADJA "CALABRIA" odplove 23. oktobra proti DUBROVNIKU IN TRSTU, za tretji razrefi ................. .$125.00 In poleg še $5.00 vojnega' davka. Oglasite se pri najbližjem zastopniku ANCHOR parobrodne črte. STEDITE DENAR (sj) Vsaki dolar, katerega prihranite sedaj bo vreden dva, kadar se nekdanje razmere povrnejo. Ali ako hočete, da vam donese denar dobiček, ulagajte ga na hranilno vlogo po 5%, katere vam plticu the custodian savings and loan company. 414 E. 156 Si Cleveland, 0. [ Razprodaja radi — prevelike zaloge $25,000 vredna zaloga najboljših moških in ženskih čevljev in drugih potrebščin 1 se bo prodalo pod ceno. Ker je javnost v tej okolici dobro seznanjena z našimi nizkimi cenami, in ker moramo zmanjšati našo zalogo in zbrati skupaj $15.000.nemudoma, bomo znižali cene nižje nego plačujejo odjemalci navadno, Razprodaja se prične v četrtek 21. oktobra ob 9. uri popoldne. J)EŽ ali SOLNCE. PAR NAŠIH IZREDNOSTI ^'uvjie rokavice, 20c vredne ...........................9c Deške in dekliške spodnje obleke, dobrega izdelka, vredne $1.50 Deške hlače do kolen, vredne $2.00 ............od 98c do $1.39 °kavice z usnjatimi dlanmi, vredne 50c..................33c v razprodaji po .................................. 98c Moške modre delavne srajce, vredne $1.50 ...............9Sc in modri robci, vredni oo l5c ...........'...........8c Moške trpežne spodnje obIeke' jopice in hIaie' vredne $L35 ~ Moški sivi in rumenkastozeleni volneni svedri, vredni $2.50 - AIosk„ - . * v razprodaji po .................................. 87c ... „„ nogavice, vredne 2oc ............................lic — . rn „ „ ,,, v razprodaji po ............•..................... $1.39 Moštr ' Vredne $l.a0 Hanes & Mays .......................9oc de,avne n°Savice. vredne 35c .....................19c Moške trpežne spodnje obleke $2.50 vredne..............$1.69 Deški svedri> vredni $3-00 ...........••••............*L39 iVi*1"6 tCŽke vo5nene noSavice» vredne $1.00 ..............49c Moške spodnje srajce in hlače, vredne $1.50...............98c • Deške volnene srajce in hlače, vredne $1.00 ...............39c j.°*tve težke volnene nogavice, vredne 50c ................29c Črne satenaste delavne srajce, vredne $2.00 ............$1.49 Moške volnene in flanelaste srajce, vredne od 4. do $5...$2.79 /nske nogavice, vredne 25c . .•...........................13c Flanelaste delavne srajce, vredne $2.00.......... .....$1.29 Moške bombažaste hlače vredne $5.00 in $6.00...........$3.48 g^ske rujaVe, sive in črne nogavice, vredne 40c...........23c Gornje delavne hlače, vredne $2.50 .....................$1.79 Deške obleke, vredne $10.00 in $12.00 .........$6.98 do $8.48 j^ke svilene nogavice, vredne $1.00 ....................49c bloške hlače, vredne $3.50 .....................,.....$2.29 Moške debele bombažaste spodnje obleke, vredne $2.50.. .$1.98 eslie in dekliške ncgavice, vredne od 35c do 75c, črne, rujave Moške hlače, vredne od $4.00 do $5.00 ..................$2.98 Deške trpežne spodnje obleke, vredne $1.25 ...............79c bele ..................................od 13c do 39c Moške praznične srajce, vredne $3.00 ..................$1.48 Moški praznični in delavni čevlji vredni no $4.50.........$2.98 c ^ VELIKA IZREDNOST PRI ČEVLJIH ZA OTROKE: ®vJji vredni $1.50 po ..................................98c Moški težki delavni čevlji, vredni $5.00.........'........$3.19 Zbirka ženskih priprostih čevljev, vrednih no $5.00......$2.98 °ski Čevlji s šnirami ali z gumbi, črni, vredni $6.50......$4.19 Deški čevlji, vredni $3.50 ................ .............$2.29 Ženski gorki čevlji, vredni $4.00 .......................$2.48 j 4 °ški čevlji s šnirami ali gumbi, rujavi in črni, vredni od $7.00 Deški čevlji vredni $5.00 ..............................$3.48 Ženski hišni šolni, vredni $2.50 ........................$1.79 M vdo $8.00 no .....................................$5.48 Otročji čevlji, vredni $2.50 ...........................$1.39 Otročji hišni šolni, vredni $1.00 ........................59c I delavni čevlji, vredni ^4.00 ......................$2.79 Zem-ki čevlji, vredni od $6.00 do $7.00 ..................$3.98 Moški hišni šolni, vredni $1.50 ........................9Sc Gornje je le natisnjena zgodba o naših čudovitih izrednostih. Ako hočete v resnici ceniti te čudovite vrednosti, morate biti navzoči v ČETRTEK, 21. OKTOBRA ob 9. UDI DOPOLDNE. v t I Ne pozabite časa. * Ne pozabite imena in prostora. • 1 Vidite zgodaj! 6108 ST. CLAIR AVE A. BROFMAN GADJE GNEZDO. ; -- Povest iz dni trpljenja in nad. ' Spisal Vladimir Levstik (Nadaljevanje.) Srce mu zastaja od veselega nemira, ko jo ubira proti Gajlotovim. Jagneda pred gostilno mu kimata zdaleč, rasteta pred njim vse više in više ter šelestita čimdalje glasneje in skrivnostneje: "Pozdravljen, Janez! Zina te vidi skozi okno, zdaj zdaj prileti naproti . . . Nihče ne ve, kako ! je plakala za tabo, le midva sva j jo gledala pri lini, ko se je skri-! vala pod streho in ihtela." j Zdi se mu ,da je vsa leta le i j sanjal ta kraj: tako živo kriče ! i barve predmetov, tako zgovor-! no se razodeva obris, in teles-■ nost oblik. Radost je postote-I j rila potniku čude; sto korakov | j pred hišo sliši razgovor pivcev, i j šteje drobne Zinkine korake po n j stopnicah. Dekle ga je zagleda-ji j lo na cesti; zdaj teče, komaj lo-n! vi sapo, tišči si roko na srce, o-n j medleva in vendar hiti naproti. jI I Kaj ji poreče v pozdrav? Ali ne jI i bi pokleknil pred njo, za vse, za j]! poljub, ki ga je pritisnila •taji 1 krat na ustnice vklenjenega, jj1 krvavi sodbi izročenega jetni-g ka? . Le čudo, koliko časa je ni; f saj jo vendar sliši teči nizdolu; | to je večnost, kakor bi držale L stopnice iz nebes na dno pekla, r \ nkako dolga je zdajci pot do | hiše! Janez se dviza, dviza, s L čela mu lije znoj, v grlu siga f če, moči mu pešajo, toda cesta I se daljša, kakor bi vlekel pšeni-L čno testo . . . f J Zdaj je tam, in Zina plane na I prag, vsa bela ko mati božja v L kapelici; njene oči so polne ši-P rokega strmenja in biserne sre-I če. Smehlja se, cel zastor solza 7 i & j se ji usuje po licih, roke se ji f | širijo, in Janez priskoči, da bi J i prestregel na ustnice njen po- zdrav — takrat pa ga tuja pest udari v prsi, hudoben obraz se : nagne vmes, in pljunek zadene ! Janeza v lice, kakor tissti dan: "Verraeter, Hund!" : "Petschnig!" krikne fant in sune roko v žep: Bog ne daj, če ■ nima noža pri sebi . . . Toda no. ža ni, Petschnig se je vgreznil v tla, in Zinka je izginila; slika gostilne pod jagnedi se je raz-prhnila na golem zidu jetniške celice, veseli poletni dan je utonil v slabotni električni luči, ki sveti pod stropom od mraka do zore. Jetnik je sanjal! Zunaj rožljajo ključi. Nevidno tektekne linica na okovanih vratih, in spet utihne vse. Paz- j nik se malokdaj spotika nad! nočnimi kriki; vajen jih je.'Vsi, kar jih čaka tu pravice, spe tež-j ko in kriče v snu. Včasih, ko! i leži Janez vznak in ne more za-; preti oči, ga obide, kakor bi stene te mrkle hiše drhtele od j gorjž, ki se valja med njimi; ti-i hota noči tu ni tihota, marveč snop .stoterno zamirajočega je-'j čanja. Muka bruha spečim iz' sanj: vsaj ona hoče biti svobod-1 na v kraljestvu okov! Janez je stisnil pesti na srce, ko se je prebudil • prostost — dom — Zina — in Petschnigov pljunek ter mrzla resničnost j med golimi stenami! Ali kar je premišljal v teh dolgih nočeh, kipi v srcu više od vse bolečine. ■ "Da, da, pravica je," šepeče j strastno v svojo samoto, "resnica je in pravica je, ki se iz- 1 polni sama od sebe, če bi tudi : poslednji njen vernik poginil. : Naj se ne zlomi tisoč let zvesto-\ be, K^stelkin sin v tebi izku-! šajo grudo iz naše zemlje, kapljo iz reke kri, eno iz petna j ststotisoč duš; naj esi © ® mi ® mi m mi • mi m mit m Naš tujezemski oddelek nudi odlično dobro postrežbo vsem, ki kupujejo ali prodajajo tujezemski denar. Prejema vašo pošto iz tujih držav. Vam pomaga izpopolniti listine v tujih ■jezikih...... Vam pomaga urediti vsa potrebna dovoljenja za potovanje v Evropske dežele. Vam pošlje denar v katerikoli del sveta. Vam pomaga dobiti informacije glede tu-jezemskega trgovanja in finančnega položaja OGLASITE SE PRI NAS, DA VAM VSE RAZTOLMAČlMO. Direktna žična zveza z tujezemskimi menjalnimi trgi. otis i co. 216 Superior ave. N. E. Navzdol po stopnicah Cuyahoga poslopja. Nasproti pošte. 1 m SOBO! Nova. Trgovina s pohištvom in pečm i. - na - 416 EAST 156th ST. vogal Waterloo Rd. PRIDITE IN SI OGLEJTE NASE IZREDNOSTI Z mmm 1 mjm ■ m j* .". ■ ' mjm ' BJB ; m^m ■ ■ mja — » m ** ■ • : m m a m m m ■ ■ ■ m m ' m m ■ m Posebne cene na vseh PEČEH! o L SAMO V PETEK! 85c metla za 45c. Star Furniture Co. COLLINWOODSKA PODRUŽNICA 416 East 156th St. KUPITE DELNICE SLOV.DEL. DOMA V COLLINWOODU. PRIDE V CLEVELAND O. '"•••a-llW Dr. Albert F. Sneli od Snelovega privatnega Sanatorija v Cincinnatiju, O. Bo v svojem CLEVELANDSKEM URADU 80 Public Square V SREDO 20. OKTOBRA in bo ostal do nedelje 31. OKTOBRA SAMO 12 DNI. Doktor zdravi vse kronične bolezni in hibe mož, žen in otrok. Veliko slučajev je, ko se je lahko izogniti nevarne operacije, ako se prepustite zdravniškemu zdravljenju. Zdravijo se vse moške, ženske in otročje bolezni. Katarju in boleznim v želodcu se posveča posebna pozornost. Ako imate katarne neprilike, pridite, da se vas preišče. Vsi bolni naj se poslužijo te prilike. Ako ste ozdravljivi, vam povemo, ako ne, vam da nasvet. Noben bolnik naj ne zamudi te prilike. Ako imate revmatizem, nervoznost, slabost,, otelkle noge ali roke, jetrne neprilike, srčne bolesti, ali katerekoli zgubljajoče bolezni kakor oslab-ljenost, bledost, vrtoglavost, dispep-sijo, slabo, prebavo, zabasanost, neprilike v želodcu ali epilepsijo, obiščite dr. Snella. Uspešno se zdravijo krvne in kožne bolezni, kakor tudi pruh. Ženske, ki trpijo na glavobolu, melanholiji, hrbtenici ali na kakih posebnih boleznih, ki so lastne ženskam, naj gotova vprašajo za svet tega Specialista. Ovarium ali trebušne neprilike s', zdravijo brez operacije. Ako se vam 'je svetovalo, da se daste operirati za te vrste bolezni ali vsled pruha, tedaj ne postavljajte preje življenja v nevarnost, da vprašate tega špesiali-sta. Stari ali mladi možje. Nobene razlike ni, na čem bolehate v ali koliko časa bolehate; ako je v nevarnost vaša sreča, obrnite se na tega Specialista. Nič ne de, kakšno bolezen imate ali kako slabe izjave ate slišali o sebi, nič ne de, ako se vam je reklo ,da ste neozdravljivi. Posvetujte se a tem znamenitim zdravnikom, in ako je le nit upanja, tedaj boste našli upanje v njegovem zdravljenju, ki vas bo do-vedlo do zdravja, zadovoljstva in sreče. POSEBN APOZORNOST se obrača na kemične in mikroskopične preiskave krvi, urina in sputuma in pa ner-voznostne ter dušne kompliciranosti. Naslovite vsa sporočila na Dr. Albert F. Sneli 80 Public Square, Cleveland, O. or 1054 Wesley Ave., Cincinnati, O. Uradne ure: od 9. dopoldne do 8. zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 10. dopoldne do 1. popoldne. POPOLNOMA ZGRAJEN GARAŽ $195.00 Velikost 10x16 čevljev The 0. S. GARAGE BUILDING CO. 488 E. 105. Street. Cleveland, Ohio. Graditelji vsakovrstnih garažovt Telefon, Eddy 9395 Pokličite nas za CENE. BODITE PAMETNI in kupite AR—BU MAZILO za rane, izpahke, lišaie. opekline in kožne bolezni. To dobite v vsaki lekarni in denar nazaj, ako niste za-dovolini. THE AR—BU LABORATORIES CO. 14017 Darlev Ave., Cleveland. Ohio. Jabolčnik! Cider! Kdor želi dobro pijačo po nizki ceni, naj se zglasi pri 19211 SHAWNEE AVE. kjer ga dobite v količinah od 25 galonov naprej. Tako dobre pijače se ne dobi povsod in vselej. Vzemite Shore Line karo in iz. stopite na stop 125. DOBROIDOCA MLEKARIJA naprodaj! S. MEHRL 1383 E. 65th St. PEČ : na plin se proda poceni. Kdor hoče skoraj novo, lepo peč, naj takoj vpraša na 6410 St. Clair Ave. 249 AVTOMOBIL NAPRODAJ. Proda se Chandler avtomobil za 5 oseb. Cena nizka, ako se proda v 14 dneh. Plača se takoj samo polovico, ostanek na obroke po dogovoru. Zglasiti se je na 15711 Saranac Rd. 248-53 DVA FANTA se sprejmeta na stanovanje in hrano. Zglasiti se je na 1029 E. 69th St. . 248-50 IŠČEJO SE PRAZNI prostori za trgovino, in ako mogoče tudi s stanovanjem; Od 55. do 70. ceste. Sporoči naj se na 7518 Lexington ave. CHARLES BOITZ, krojač . Zastopnik moderne krojas* družbe. n 6729 Bonna Ave. Cleveland, u Oddaljeni rojaki se lahko brnejo name pismenim Poto ' in jih ob iščem. • • ' '• Rojaki pozor! Pri meni si lahko naročite fi» JABOLCNIK po nizki želite vam ga pripelješ ( Naročite lahko pismeno al po telefonu. JOHN DREN® Geneva, Ohio. TELEFON 136—L. MBMMBMgB!^ ČEDNO STANOVANJE se } družini brez otrok; obstoJ1der„o sob, kopališče, in vse mo ^ urejeno. Poizve se v 5:; nakopravnosti.__ ČEDNA SOBA z toploto,^. trično rzsvetljavo se odda ^ ^ jem enemu fantu. VprasaJjj 16007 Saranac Rd. at; SOBA se odda v najem. » ^ kopališče in elektrika- ; te na 1219 E. 61st St- ---------Tffaf^" SOBA SE ODDA za e"eg' ta; kopališče, električna ia ^ ljava in vse moderno. se na 7214 Lachyear ave- ^ -.---- ODDA SE SOBA za 1 »u ta — 976 E. 69th_St-_J^j . ---- Najmodernejši pogreoi" v Clevelandu Frank Zakraj^ POGREBNIKI^ embalmeb 1105 Norwood K«' 1 Tel. Princeton 1735-" Rosedale 4893 \t Avtomobili za krste, P° ke> pogrebe in wmmsmbb^^. THE W—K DRU^ pd- St. Clair, vogal Add« ' Edina slovenska ^ v Clevelandu- Mi izpolnjujemo ^„0-recepte točno in na ' JOHN KOMI?' Tel. Central 2373 ' Gramofo*6* Plošče r,ovi cerl MA m^fači iir i*1 U....A... ! I t A/tU' pri tej uri m | yy % + »to na pra- i ', j l vein prostoru hjfl ^ ' '1 $5*1 III 58o5AvV ; LIBERTY BON^AN^- J NO VARCEVA^ p „ pl:> Prodajte sedaj- v gotovini takoiSiin° fi* > , vi prekupčevalec, ^i&fj* , noxBldg.,, drugo t Vzemite vzpejaco. ■ ta cesta in Euclida^ j ger Sewing Machine to do 6. ure zvečer. ZjA ODDATI JE SOBA za 1 fanta. Vprašajte na 1107 E. 64. St. ZOBOZDRAVNIK 6204 Si Clair Ave. Sffi Bridgework-Platework in ruvanje zob naša specijaliteta. Zobje se očistijo brezplačno s pogodbo. URADNE URE: OD 9. DO 8. ZVEČER. Ob nedeljah dopoldne od 9. do^l2. ure. Zahvala. [OOOl (OBOI IO Tukai podpisana se zahvaliuiem slovenskemu doktoriu kirouraktike Dr. Albert Ivniku 6408 St. Clair Ave. ki je prav popolnoma ozdravil mojo e- no leto trajajočo bolezen v najkrajšem času. v dveh tednih. Bolehala sem eno leto na ledvicah, srcu in križu. Poskusila sem preie mnoero drucih zdravnikov, a vse brez uspeha. Ko sem poskusila tega zdravnika se počutim tako močno kot še nikdar preie in se mu naitopleie zahvaliuiem in era močno priporočam vsem roia-kom in roiakiniam. JOSEPINA KOCIN. 15934 Whitcomb ltd. Collinwnod. Ohio.__ MALI OGLASI