229. Številka. Ljubljana, sredo 6. oktobra. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemSi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman za a vstro-ogersk e dežele za celo leto 16 gl., za pol letu 8 gL za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za ćetrt leta. — Za tnje doiele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah ii za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za Četrt leta 2 g\A. 50 kr., po posti prejeman za Četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četi i is opne petit-vrste 6 kr., 6e se oznanilo enkrat tiskaj 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. DopiBi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 ^gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo poimati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiS. Germanizacija v ljudskej šoli na slovenskem Štajerskem. [Izv. dop.] „Na Štajerskem nij nobene slovenske šole." Tako se je izrazil štajerski deželni šolski nadzornik proti meni, ko sem zagovarjal slovenski značaj spodnještajerskih ljudskih šol. Pri tem svojim izreku se je celo sklicaval na nekega svojega prednika, kateri še nij ravno na slabem glasu tudi kar se tiče slovenščine. To ee nij godilo letos marveč leta 1874, ko smo bili učitelji v Gradci zbrani pri učiteljskem zboru. Avstrijske vlade nijso, kakor dobro znano, nikdar slovenščine po Šolah pospeševale. Delale so vedno zoper njo. Redke izjeme je bil škofijski šolski nadzornik Slomšek na Štajerskem, H u d maš na Koroškem, tudi še zdaj živeči vitez Močnik je na Kranjskem kot šolski nadzornik nekoliko za slovenščino storil. V pričetku nove šolske dobe nadjali smo se tudi Slovenci mnogo, da bodo pravični vladni šolniki kaj za prospeh našega narodnega šolstva storili, in v Hohenvvartovej dobi je bilo naše upanje precej utemeljeno, zlasti ko smo videli nekaj časa na čelu štajerskega ljudskega šolstva znanega šolnika KlodiČa. Pod bivšim Auersperg-Lasser-Stremajer-jevim ministerstvom pretila je pa tudi našim Šolam enaka nevarnost, v kakeršnej koroško šolstvo uže deset let tiči in bira. Najprvo so nam odvzeli pravičnega deželnega nadzornika, potem pa začeli v nemškem duhu v pij i vat i na učitelje. Po vseh mogočih potih se je na to delovalo, da bi se v vse šole kolikor mogoče veliko nemščine uvelo, na kmetih manj, v trgih Ivan K r i I o v, ruski basnar. (Spiaal po Polevcm Ivan S te ki asa.) (Konec.) In zares, v delili Krilova ne znaš, čemu bi se bolj čudil: globokemu li poznavanju narodnega življenja v vseh njegovih oblikah in podrobnostih, ali temu jeziku, ki čini do tega časa izključljivo osobno svojstvo samega Krilova, ker je nemogoče posnemati ga v jeziku, ako nemaš njegovega genija. A jezik Krilova pa stoji v posebno tesnej zvezi z njegovim genijem, kajti on se je odvažil — prvi v broji ruskih pisateljev — govoriti k našemu občinstvu, ki je bilo razvajeno po harmoničnoj, raz-merenej prozi Kuramzina, v svojem prosto-narodnem, nekoliko neuglajenem in zato energičnem, silnem jeziku, neobsegajočem v sebi nobenih tujih primes ter nikakovih izključljivo književnih elementov. več in v mestih seveda pa naj bi edino le nemščina v šolah vladala. — Najhujši udarec pa je pretila štajerskim šolam deželna učiteljska konferenca 1. 1874 v Gradcu. Tukaj se je predlagalo slovenskim učiteljem, da bi sklenili sledečo osnovo za vse spodnje-štajerske šole. V prvih letih, na 1. stopinji se v vsakej slovenskej šoli podučuje v slovenskem jeziku, na s red njej stopinji se podučuje uže v nemškem jeziku s pomočjo slovenščine, a zadnja leta, na višjej stopinji je poduk čisto nemški. — Ako se ne bi bili učitelji slovenskega Štajerja temu krepko uprli, sprejel bi bil deželni šolski svet z veseljem te sklepe učiteljske in jih kot ukaz dekretiral slovenskim Šolam. A hvala Bogu! graški vladni šolniki nijso prišli niti 1. 1877 niti pri letošnjej deželnej učiteljskej konferenci v Gradcu s takimi neopravičenimi, krivičnimi in nepedagogičnimi predlogi na dan in šolstvo stoji glede svojega narodnega značaja tam, kjer je stalo pred 5 ali 10 leti. Ne, Čisto na tanko nij tako. Značaj spodaje-štajerskih šol z ozirom na slovenščino odvisi največ od učiteljev samih; kajti glede poduka v nemščini nij nobenih občnih norm ali določil. Obstoje pač posamezna določila za posamezne čole in učitelje. Čem bolj je učitelj za nemščino vnet. tem več časa za njo porabi, reete potrati. Na večjo množino nemščine v šoli vpljiva se ve da tudi okrajni šolski nadzornik, tudi okrajni glavar s svojimi več ali manj vdanimi organi, okrajnimi in krajnimi šolskimi sve-tovalstvi. Ti uradi so pa, kakor znano, za nemščino precej veliko storili, za nemščino so tako agitirali, da je morda res nij šole, v katerej bi Eden od vrstnikov (F. F. Vigel) njegovih, pristavlja prav verno, „da je on v prostem jeziku svojem iz prostih pregovorov (naroda) zastopil vse, kar pokazuje njegovo bistroumnost, ter je brez nepotrebnega ukrašenja, brez pripiave sestavil je iz njih originalna svoja dela: kakor more dober kuhar tudi iz prostih ali svežih priprav prirediti okusen obed, ki more zadovoljiti pohotam posebnega gastronoma." Kar Krilova posebno karakterizuje kot pisatelja zares genijalnoga, more se iz tega prosoditi, da se on pokazuje v svojih basnali popolnoma samostalnim pisuteljem, nezavisnim od nobenega smera vladajočega v tem času v ruskej literaturi. V tem času, ko so se vsi njegovi vrstniki podelili v pogledu smera in izraza v literaturi v dva tabora, od katerih se je jeden bezuslovno povel za Karamzinovimi reformami v ruskem jeziku in slogu, a drugi pa nastojul odstraniti važnost k lažno-klasič-nim formam polu ruskemu polu slavjanskemu jeziku Loinooosovske perijode — udaril je Krilov, ne pristajaj e niti k tej niti k drugej se čisto nič nemščine ne podučevalo. V tem obziru ima torej nekaj pomena oni izrek vladnega šolnika, ali vendar mislim, da imamo Slovenci pravico svoje šole slovenske zvati, če tudi se je proti naturnim pravicam v njih nekoliko nemščine mlatilo. Kako pa stoji zdaj z našimi šolskimi razmerami? Ne preveč dobro! Letos in pred 3 leti so bile v Gradcu uradne učiteljske konference. Veliko se je govorilo in posvetovalo, toda največ le o tem, kako bi se nemške šole uravnale, za slovenske šole se nij zmenilo. Kako naj bi se kretenizem nemških otrok zatrl, o tem se je pač govorilo! Kako bi se pa naše slo ven-sko-štajersko šolstvo uredilo, o tem se niti ziniti nij smelo. — Naši spodnje-Štajerski nadzorniki, kateri so se še pred 3 leti predrznih slovenske knjižice v šolah trgati, učiteljem rabo slovenskih knjig prepo veda vati, slovenske knjižice iz šolarskih bukvarnic konfiscirati, so se malo poboljšali. Pri vsakej konferenci, pripo-ročujejo skupnemu učiteljstvu, pri vsakem nadzorovanji ukazujejo posameznim učiteljem le gojenje nemščine. Da bi učitelj se predirnil slovenski uradovati, slovenski govoriti z g. inšpektorjem, to so le redki slučaji. Nahajajo se celo nadzorniki, ki dajo učiteljem svete, kako naj volijo v občinske odbore, se ve da slovenskih mož ne priporočajo. Pri okrajnih učiteljskih skupščinah nekateri nadzorniki niti jedne slovenske besede ne spregovore, dasi-ravno morda vsi učitelji žele slovenščine ii nekateri tudi slovenski govore. — To je t em na stran sedanjih šolskih razmer na slov. Štajeru. — Pa tudi svetle strani moram omenjati, ta je, da se mnogo učiteljev na Štajerskem stranki, v poslednjej perijodi literarne delavnosti, svojim posebnim novim potem ter upo-zoril vse na najvažnejši element vsake popolno razvite in bogate literature: na element narodnosti v duhu in v smeru, in dapaČ v jeziku, ki je ostal v njegovih proizvodih popolnoma naroden, zadobivši pod uplivom njegovega ličnega stvoritelja še večjo silo in izraženost. Treba omeniti nekaj tudi o duhu in smeru Krilovih basen, ki so se v poslednjem času od mnogih stranij obsojevale in ogovarjale. Mnogi so očitali Krilovu radi njegove hladnosti ozko-konservativnega smera njegovega, skeptični odnešaj k nauku in prosveti, precenjivanje opreznosti in prakticizma pred globokim teoretičnim znanjem. V odgovor na vse podobne obsodbe mi samo toliko dostavljamo, da je tudi moral Krilovih basen neobično sličen na-vadnej, ogovarjenej formi, katera se pri nas tečajem vekov vspela razširiti v narodu. Krilov se je ponašal proti vsem pojavom življenja popolnem tako, kakor se še dandenes ponaša proti njim ljudstvo: mirno, objektivno z neko trdno zaveda svoje narodnosti, da mnogi šolo v narodnem smislu uravnava, da mnogi slovensko slovstvo duševno in gmotno podpira. Svetla stran je tudi, da se v privatnik (nekoliko tudi v uradnih) učit. skupščinah slovenščina uže precej rabi. Pohvalno se more omenjati tu celjsko, ormožko, brežko, v novejšem Času tudi ptujsko učiteljsko društvo. Dopada se mi tudi, da se okoli učiteljskega lista „Popotnika" v Celji zbira precej učiteljev, in še celo nekaj takih, kateri so bili prej omahljivi. Pogum daje učiteljem tudi to, da se celo kateri nadzornik nasproti temu sicer pohlevnemu slovenskemu listu „Slovenca" hlini, kar se ve da marsikateri nezavedni učitelj za „gotov denar" vzame. Toliko smem reči, da kakor se vse na boljše obrača, tako imamo tudi na slov. Štajeru upanje, da se bode naše šolstvo na boljše obrnilo. Ali tega ne smemo Slovenci pozabiti, zlasti naši poslanci ne, da bodo terjali, da seosvojem času ne imenujejo šolskimi nadzorniki sovražniki našega j ezika. Politični razgled. !\o(rttiiJ<» «|4»£<»|«*. V Ljubljani 5. oktobra. Z Dunaja se telegrafira, da hoče vlada odslej odločno nasproti stopati onim nemškim očitanjem in agitacijam, ki pravijo, da vlada dela zoper državno edinstvo, zoper ustavo in zoper Nemštvo. „Tak ponarejen denar se ne sme širiti, vsaj ne pod varstvom postav-nosti", baje da je dejal neki visok mož. — Pripovest pač čujemo, ali manjka nam vere, da bi ta vlada kedaj energična postala. Ob času, ko avstrijski nemški agitatorji toliko kvasijo o zatiranju nemštva ter z lažmi razburjajo ljudstvo, jako je zanimivo, kako o stanju avstrijskih Slovanov sodijo inostrani časopisi. O tej zadevi pišejo „Peterburg-skija Včdomosti": „ Vsi avstrijski Slovani se bojujejo za svoj narodni obstanek zdaj pod Taaffejera ravno tako kakor prej. Se celo Čehi si doslej nijso priborili narodne ravnopravnosti. Na Dunaji živi 150.000 Čehov, a nemajo nijedne svoje šole. Kaj bi rekli Nemci, ko bi mi zaprli vse nemške zavode in šole, kolikor jih je dejanski v Peterburgu V" nPester-Lloydu piše, da se bode naš vojni budfret povekšal za 8 do 9 milijonov. Dotične vsote se bodo porabile za dopol-nenje vojnega gradiva, za namnoženje reservne zaloge v magacinih in za vojna utrjenja v Galiciji, SedmograŠkej, južnej Tirolskej in Kranj-skej ter za zboljšanje vojaške brane. Minister Tisza je odobril sklep Buda-pestskega občinskega odbora zoper nemško tenjo ironijo in onega skepticizma, ki je posebno svojsten vsakej, popolnoma narodnej množici, osnivajočej svoje razsodbe ne na točnem znanji in razumnem prepričanji, nego samo na večnem pokusu predidočih rodov. Moral Krilova je pravi odmev tega, kar se nazivlje zdrav smisel naroda (le gros bon sens), in le to posebno, čisto narodno filosohjo zdravega smisla dovrši Krilov do umetne slike v krasnej relif-nej formi. Mogoče je nečuvstvovati z nazori Krilova, mogoče nazvati njegov moral zastarel in ozko konservativen, more se celo složiti z Vigelom, ki govori, da se v Krilovu zrcali „ves značaj prostega ruskega narod**, kakoršnega je naredil tatarski jarem, tiranstvo Ivana Groznega, strašna sužnost in železna roko Petra Velikega," ali v nobenem slučaju se ne more zanikati, da vse delovanje Krilova kot bnsno-pisca pokazuje samo od sebe najsjajnejši pojav one neiscrpive snage duha, ki se skriva v ruskem narodu pod tolstim slojem večnega zaostajanja in apatije. Mi celo mislimo, da more biti kon- gledališče v Pešti, katero se bode tedaj moralo zapreti. V u t« u t«* drinvo. Evropska flota je stori!a jeden korak bližje Ulcinju. Iz Gruža je odplula iz političnih uzrokov v Teodo. Lord Sevmour je denes zopet odpotoval v Cetinje. Cetlnjskl „Glas Crnogorca" piše, da velevlasti morajo Turka kaznovati ter ga iz-poditi iz Evrope, da se uvede uže jedenkrat mir na Balkanu. Tacega boja da se bode Črna gora rada udeležila. Miru nij upati zdaj, a Črna gora nij zavezana in tudi nehče sama bojevati se zoper Turka. Oa riba I rt I je na italijansko vlado jezen in je odložil svoje poslanstvo. Uzrok temu je, ker je bil njegov zet general Canzio zarad nečega pouličnega upornega hrupa v Genovi prijet in na tri mesece ječe obsojen. To je starca tasta razljutilo in rekel je ministru Cairoliju: Lakaji so masko odvrgli", to je, nekdaj si bil svobodnjak, zdaj si tudi tlačitelj. Agitacija na Irskem je zmirom močnejša zoper Angleže. Irski zastopnik Parnell je rekel te dni v svojem govoru: Irci se bojujejo za zemljo, ki jim je bila pred 700 leti od Angležev ukradena. On veruje, da bodo Irci to zemljo kmalu nazaj dobili. Zdanji lastniki, lordi, nemajo nobenih pravic do lasti irske zemlje. Dopisi« Iz Šentvida nad Ljubljano 4. oktobra. [Izv. dop.] Naš kraj je včeraj v nedeljo praznično se oblekel: iz skoraj vseh hiš so vihrale slovenske zastave, a najlepši je bila ovenčana naša čitalnica, ki je, osnovana mej prvimi čitalnicami po kmetih, včeraj blagoslavljala svojo novo zastavo. Povabili smo na slavnost ljubljanski „Sokol" in več druzih narodnih veljakov ter čitalnici iz Šiške ter Bizovika. Vsi povabljenci so dospeli v Šentvid okolo 3. ure popoludne, „Sokol", Šišenska ter Bizoviška čitalnica se svojimi zastavami. Došle goste je sprejela Šentvidska konjica, naša dekleta v narodnej peči so jih pozdravila, podarila vsakemu šopek a „Sokolovej" zastavi rdeč svilen trak. Starosta „Sokolu" se jim za lepi dar zahvaljuje. Pri Kraljici se je potem vršilo blagoslavljale zastave. Na 'dvorišči je bil v to svrho pripravljen prostor ter govorniški oder. K tej slovesnosti je privrelo veliko domačega ljudstva ter je oba govornika vrlo pazno poslušalo. Prvi govornik g. Odlazek je v imenu Šentvidčanov govoril in naglašal izredno trdno narodnost Šentvidskih občanov. Poslušalci so ga z živio-klici pohvalili, ko je nehal. Potem nastopi g. dr. V o š njak, državni po servativni smer boljih proizvodov Krilova mnogo bolje zapopadljiv in osnovan, ter mnogo bolj opravdan pred bodočim pokolenjem, nego li isti smer literaturne delavnosti Karamzinove, katerega vendar nobeden ne graja radi hladnosti in pomanjkanja čuvstva. Karamzin je prišel putem historičnega dogmatizma ter različnih teorij do jako ozkega konservatizma, skoraj do zanikanja neobhodnosti napredka ter se zadovolil s spoznanjem svojega visokega nravstvenega dostojanstva; Krilov pa je prišel do svojega konservatizma potem prostega vsakdanjega izkustva, katero ga je zbližalo z nazori ljudstva ter pobudilo ponašati so z neskrbljivo hladnostjo k napredku, ki se tiče samo višjih slojev občinstva, a nema nobene važnosti za ves ostali narod. Sploh obsega krupna, samostalna in originalna ličnost Krilova v sebi toliko živih, čisto narodnih, ruskih stranij, tako tesno in nerazdružljivo je zvezana bila z rusko zemljo, da celo po smrti njego vej, ko se je delalo za spomenik Krilova, nij nobenemu slanec, ki je bil na odborovo prošnjo prevzel slavnostni govor. G. dr. V o š n j a k je dejal: „Denes praznuje Šentvidska čitalnica vesel in slovesen dan, blagoslavljenje svoje zastave. Zbralo se vas je domačih v obilnem številu, prišli pa smo tudi iz druzih krajev, da se z vami radujemo znamenitega dneva in redke slavnosti, ki bode ostala v spominu še vašim potomcem. Šentvidska čitalnica, najmlajša mej svojimi sestrami! Uže pred leti ustanovljena, zbirala je v svojem krilu rodoljube ter skozi mnoga leta mirno a marljivo služila svojemu namenu, širiti omiko mej ljudstvom v narodnem in krščanskem duhu. Zato se Šentvidska čitalnica nij samo obranila, ampak se tako okrepčala, da lehko denes ponosno stopi pred svet s svojo prekrasno zastavo. Dovolite mi, da v tem slovesnem trenotku vaše oko nazaj obrnem v pretekle čase naše zgodovine ter iz nje posnamem, kako je nam Slovencem delati, da tudi mi dospemo do večje veljave in blagostanja ter svojim vnukom zagotovimo lepše in srečnejše dneve, kakor so jih preživeli naši pradedje in mi. Pred 1500 leti je slovenski narod zasedal vso Širno zemljo od Jadranskega morja do sinjega Dunava, velik del Ogerskega, Štajersko, Avstrijsko, Koroško, Tirolsko in Bavarsko, vse je bilo slovensko. Kralj Samo je vladal kot mogočni vladar slovenski na strah vsem sovražnikom, na blagor in srečo slovenskemu narodu. Le prekmalu je zginila ta krasna doba Slovenstva. Komaj je kralj Samo zatisnil svoje oči, razpadlo je njegovo mogočno kraljestvo in razdrobljeni so bili slovenski rodovi, pobiti in uničeni. Temna noč je ležala nad Slovenstvom, in ko smo se po sto- in stoletjih začeli vzbujati in gledati okolo sebe, lotiti se nas je moral obup in žalost nam je prešinila srce, spoznavši m, da od velicega roda slovenskega je ostal samo manjši del, vse druge pa je tujstvo poplavilo. In kaj je bilo krivo temu strašnemu gi-njenju? Nesloga, stari greh Slovanstva, narodna nezavednost, prevelika ponižnost pred tujstvom ter nezaupnost v svoje lastne moči. V slogi je moč. Kar posamni ne more, to lehko stori združena sila zjedinjenega naroda. Naj nikdar več ne pride dan, ki bi nas našel nesložnih, razdvojenih, mej soboj se borečih na radost in korist naših protivnikov. Kdor hoče neslogo sejati mej nami in delati zdražbo, zanj nij prostora v domačem taboru. Če pa je sloga temelj, so narodni ponos izmej ruskih umetnikov na pamet prišlo predstaviti ga v klasičnej postavi, z liro v rokah, ali ga pa okrožiti s takimi lažno-klasičnimi atributi, kakeršne vidimo ne brez začudenja na spomenikih Lomonosova, Deržavina in Ka-ramzina. Neobziraje se na klasične tradicije, izobrazil je umetnik Krilova na spomeniku sedečega, v prostej, svobodnej in neskrbnej postavi, ki mu je bila kaj svojstvena pri njegovej debelej, neokretnej in nespretnej podobi — in spomenik „djeduški (deda) Krilova" v Letnem sadu (vrtu) postal je na toliko prvi narodni spomenik ruskemu pesniku, na koliko je sam Krilov v svojih jako umetnih basnah postal prvi popolnoma narodni pesnik. In more se trditi, da bode slava Krilova ravno iz tega razloga preživela verjetno mnogo drugih pisateljev ruskih, ne manje nego on nadarenih, ali manje proniknutih duhom naroda ter globokim poznavanjem svoje zveze z narodno Izemljo. Omenivši pri svršetku biografije Krilova in zavednost zaupanje v samega sebe in vstrajna delavnost v prid domovine in naroda isti trdni stebri, na katerih neomabJjivo sloni sreča vsacega naroda. Naš slovenski jezik so nam v časih rob-stva ohranili in likali du'ni pastirji, ki nijso zatajili svoje narodnosti ogrnivši se z gospod sko suknjo, dokler tudi drugi stanovi nijso stopili v kolo narodnih borilcev. In ravno ta prekrasna gorenjska stran, katere planinski orjaki so gledali tužne dneve naših pradedov, rodila nam je velikane našega slovstva, Vodnika, našega ljubljenca PreŠirna, učenjaka Kopitarja, pesnika in skladatelja slovanske himne „Napreja" in tako pripomogla k pro-bujenji naroda doma in po vseh slovenskih krajih. Tujstvo nas je ločilo v Kranjce, Štajerce, Korošce, Primorce, a nij nam moglo za veke izdreti iz srca čut skupnosti, našli smo se spet in spoznali, da smo vsi jeden slovenski narod, da govorimo vsi jeden slovenski jezik in da ta slovenski jezik nij kaka „pokvarjena mešanica", ampak lepo razvijajoča se hči staro-slovenskega jezika, v katerem sta sv. Ciril in Metod naznanjevala vsemu slovenskemu svetu božje resnice. Ponašati se torej smemo s svojim slovenskem jezikom in nikakor ne trpimo, da se mu od katerekoli strani očita nezrelost in nepopolnost. Kdor ljubi svoj jezik in svojo domovino, ta se zave svoje narodnosti in se ne da upog-niti v robstvo tujemu življu, tujemu jeziku. Zanašati pa se nam nij na nobeno drugo moč, kakor na tisto, ki jo sami v sebi imamo in te je dovolj, ako jo rabimo vstrajno ter ne opešamo, če ne dosežemo na en mah vsega, česar si želimo. Ti pa Šentvidska čitalnica, ki denes obhajaš tako imenitni dan in ki si pošteno pripomogla, da se je v teh krajih vzbudila narodna zavest in širila narodno in krščansko omiko, raduj se, da Bi doživela ta častni dan in bodi tudi zanaprej ljubljeno narodno središče cele okolice. In Vi udje Čitalnice zbirajte se okolo svoje zastave, ostanite jej zvesti kakor vojak ki s svojo krvjo brani čast svojega prapora ter je nikoli ne zapustite. Vaša zastava naj Vam bode znamenje sloge in neskaljene mej-sobne bratovske ljubezni ter naj veselo vihra od roda do roda na čast domovini in Slovenstvu. V to pomozi Bog!" Burno je zbrano občinstvo odobrilo dr. Vošnjakovo razvijanje stanja naše slovenske stvari. Potem pa je sledilo cerkveno blagoslav-ljenje lepe čitalniške zastave ter pribijanje žebljev. Po dovršenem tem činu so novo zastavo nesli po vasi, ter so jo spremljevali „Sokoli", šišenska ter bizoviSka zastava. Mej blagoslovijanjem zastave so peli ljubljanski či-talniški pevci ter je svirala godba. Prosta zabava, ki je vršila se naposled na dvorišči je bila sklenena s tombolo, za tem pa se je ostali program vršil v čitalniškej dvorani: petje vrlih naših pevcev in pevk ter igra „Borite novice." Vse se je vršilo prav dobro — samo vaši ljubljanski godci so nam ušli prehitro domov. las Sredica v Bolgariji 20. sept. [Izv. dop ] Dne 11. sept. je slavda Bolgarska god svojega knjeza in carja- osvoboditelja ruskega Aleksandra. Bil je to veseli dan. Mesto je je bilo z zastavami ozaljšano in na množili hišah so bili umetno in lepo izvršeni transparenti; po ulicah pa so drdrali vozovi na pol u eni z oficirji in uradniki raznih konzulatov in zastopnikov inostranskih držav. Velika množica ljudstva prisustvovala je bogosluženju v velikej cerkvi, knjez s celim svojim štabom, vsi ministri in drugi odličnjaki naroda vdeležili so se te cerkvene svečanosti. Posle zvršene bogoslužbe pregledal je knjez izven mesta namestljeno veliko odeljenje vojnikov, obstoječe iz pešadije, artilerije in konjice. — Pri tej priliki bilo je mogoče opaziti, kako dobro napreduje vojni-ška izurjenost mlade bolgarske armade in kako krepka je mlada generacija, koliko lepih in jakih sinov stavi svobodna Bolgarija pod orožje — za bodočnost. Posle pregledanja bil je veliki sprejem v malem začasnem kneze vem dvoru. — Najlepši del svečanosti pak je vršil se na večer; mesto je bilo razsvetljeno, po ulicah sprehajal se je razveseljen narod in si ogledaval nenavadni prizor Pred ruskim konzulatom gnječila se je množica, občudovala krasni in mnogovrstni umeteljni ogenj in vikala „Živio Car Aleksander", ravno tako pred okusno ozaljšanim in razsvetljenim knježevim dvorom. Ob ValO uri so se zbrali članovi društva „Slavenska beseda" v svojej dvorani in od tu krenoli z več ko 50 bakljami pred knježev dvor; nebrojna množica naroda sprem-ljevala je impozantni pohod skoz razsvetljene ulice mesta. — Pred dvorom čakal je uže knjez obdan se svojim štabom došlo množico. Ko hrup potihne zapeli so pevci društva slovensko „Domovina mili kraj" ! Potem nagovori njegovega spomenika, ne moremo končno izpustiti iz vida i onega izvrstnega odlomka iz „Vospominanij" (Spominov) J. S. Turgenjeva, v katerem čudnovato živo in popolnoma razklada vtis, ki ga je proizval na Turgenjeva s svojo zunajnostjo genijalni ruski basnopisec: Krilova sem videl jaz samo enkrat na večer pri nekem činovniku ali slabem petro-gradskem književniku. On je presedel skoraj tri ure nepomično, mej dvema oknoma ter nij ne ene besedice spregovoril! Oblečen je bil v širok, ponosen frak, z belim ovratnikom, na belih nogah pa je imel čevlje s šipkami. On si je podpiral glavo z obema rokama na kolenih ter nij obrnil niti svoje kolosalne, teške in veličastvene glave; samo njegove oči so zrle včasi izpod velikih obrvi. Nij bilo mogoče razum iti — da li kaj posluša in si brado frče, ali pa da tako sedi ter „suUčestvuje" (biva). Nij pospanosti, pa tudi ne pazljivosti v tem obširnem pravoruskem licu — nego samo uma palača, ali okorjela lenost, da ko bi kaj luka- vega včasi na svitlo priti moglo, pa ne hotelo — probilo bi skoz leto staro debelino..... Gospodar ga je končno povabil, da bi se vsel k obedu. „PrašiČek s hrenom je za vas pripravljen, Ivan Andrejevič", — izgovoril je on tako skrbno, kakor da izpolnuje njegov nalog. Krilov se je ozrl nanj ali niti prijazno, pa tudi ne nasmešljivo. „Tako, tako nespremenljivo svinjetina V" — bi rekel on in promišljal — teško ostal in teško z nogami krevsajoč stopil k mizi ter zavzel svoje mesto". Mora se priznati, da nem se pokazuje ta mali odlomek bolj bitstven in važen za biogra fijo Krilova, nego mnoge in mnoge strani, po sveeene njegovej karakteristiki .... Krilov je umrl 9. novembra 1844, ravno šest let potem, ko je bila proslavljena petdesetletnica njegove literarne delavnosti (dne 2. februarja leta 1838); on je pokopan v Aleksandro-Nevskej lavi i (samostanu), skupaj Is svojim drugom GnjediČeni. jeden Član (Bolgar) „Slavenske besede knjeza in mu čestita v imenu vseh v Bolgariji živečih SI avenov za imendan in konča svoj govor z: Da živje v slavu Bolgarije knjaz Aleksander I.!" — Narod zagrmi v slavo in živio-klicih. Na to odgovori knjez prijaznim glasom: „Blagu -dariin na čestitanjeto na blgarskita narod i kazvam, da živje car-osloboditelj Aleksander imperator vserosiskij! urrd!" in narod odgovori na to z gromovitim neskončnim „urra!" Istina je tudi, da je ideja celokupnega zjedinjenega Bolgarstva in slovanska vzajemnost tukaj uže mnogo razširjena in da ima ta ideja tudi dobre zastopnike, kateri jo pri vsakej najdenej priložnosti mej narod razprostirajo. — Iz tega sledujoča prikazen je tudi ovacija, katero je napravila inteligencija Sredca prilikom rojstvenega dne srbskega knjeza Milana 21. avg. Na večer omenjenega dno skupila se je velika množica ljudstva pred knježevim dvorom in od tod krenila z godbo in bakljami skozi mesto pred srbski konzulat. Tu jo sprejme srbski konzul bivši vojni minister Sava Gruič; pozdravljen od jednega Bolgara v imenu Bolgarske naj naj topleje — odgovori konzul, da se raduje temu, da je doživel, da v Sredcu narod napravi o varijo knezu srbskemu, to je narodu srbskemu; povdarjal je v svojem govoru posebno duševno zjedinjenje in složno delovanje Srbov in Bolgarov, ker to je pogoj razvijanja pobratimskih narodov slovanskih, osiguranje, da bosta izvršila veliko kulturno ulogo, katera jim je na balkanskem poluotoku namenjena in najbolja krepost proti Slovanstvu sovražnim narodom evropskim, kateri mislijo, da narodnostno pravo samo za n j i h obstoji, Slovanom pak se je ne sme dopustiti. Na ta z navdušenjem sprejeti govor ztpeli so pevci „Slavenske besede" srbsko himno, in posle pozdrava srbske kolonije sofijske zapeli so še milo našo slovensko pesen „Domovina, mili kraj", — in to kaže jasno, da kakor jeziku in pesni nij meje mej sorodnim narodom tako nij meje duhu probudje-nemu, on nadvlada vse zapreke, se dviže, se razprostira na krilah pesni in duševnih umotvorov in po potocih zanj prolite krvi, — in tako bode se dvigal in razprostraval neomaj-ljiva tudi duh Slovanstva mogočnega mej bratskimi narodi svojimi. — Dne 23. avg. napravila je tukajšnja „Slovanska beseda" v slavo spomina našega Kopitarja zabavni večer. Jeden član društva predaval je životopis in po dokončanem govoru vskliknilo je zbrano društvo trikratno „Slava Kopitarju našemu". — S tem klikom tudi jaz končam svoje denašnje pismo. M. H. Domače stvari. — (Volfov slovensko-nemški besednjak.) Zadnji ponedeljek popoludne so se bili tukaj v Ljubljani v Škofiji sešli pri škofijskem kaplanu g. Koblerji na posvetovanje zarad slovensko-nemškega slovarja gg. graške univerze profesor dr. Krek, poslanec dr. V oš n jak, profesorji Pleteršnik, Leveč, Tomaž Zupan, K e r m a u n e r, V o d u š e k in W i e s -thaler. Tudi knezoškof g. dr. P o ga čar sam je bil k zboru prišel. Vseučiliščni profesor dr. Krek je prvi izrekel svoje mnenje, da naj bi bil slovar osnovan tako, da bi bil na vrhunci zdanje leksikalne znanosti in torej obširen. Proti temu je ugovarjal knezoškof z razlogi, da bi potem zopet leta in leta Slovenci morali čakati nanj, in da bi preveč veljal; daje uže prvega dela več natisnene^a bilo nego treba in se zdaj ne prodaje povoljno; vsled tega, da je treba bolj praktičnega in ne tako obširnega slovarja, na podlagi uže nabranega materijala. Tej želji so se navzočni koncem uklonili in izbrali odbor za pripravo slovarja. V ta odbor so stopili vsi navzočni profesorji in škofov dvorni kaplan g. Kobler. Prof. dr. Krek je obljubil prevzeti končni pregled pO odboru pripravljenega materijala in bode ostal v vednej zvezi z delujočim odborom, kateremu je bil za podpredsednika izbran gosp. Pleteršnik. — (Cesarjev god) se je v ponedeljek v Ljubljani obhajal z vel;ko sv. mašo, katero je bral knezoškof dr. Pogačar v stolnej cerkvi in pri katerej so bili glavarji raznih oblastev in društev. — Dijaki so imeli prost dan in ob 9. dopoludne božjo službo. — (Prestav 1 j en j e in imenovanje.) Minister za pravosodje je prestavil okr. sodnije adjunkta v Ribnici Pavla Juvančiča v Vipavo in adjunkta Ivana Kuralta iz Kostanjevice v Ribnico, a avskultanta Fr. Mikuša je imenoval za adjunkta v Kostanjevici. Kazne vesti. * (Biškup Strosmajer) priporoča v posebnej ok rožni ?i svojim d u h o v n i k oni, naj Kmagajo pri izdanji hrvatskega ali srbskega sednjaka ali slovarja. „Spomnimo se, pravi, da so bili pri vseh omikanih narodih ravno duhovni, kateri so razvoj narodnega jezika pospeševali in njega čistoto branili". * (Obsojeni ciganje.) Trije ciganje in dve ciganki so bili žandarma Malega v Stubenberg-Klamu na nemškem Štajerskem po noči napadli in ga neštevilnokrat z nožem za bodli ter tako umorili. Dne 2. okt. so stali ti cigani v Gradci pred porotno sodbo. Dva cigana sta bila na smrt obsojena, drugi na teško ječo. *(Jud nad juda.) Magjarski „FUgget-lenseg" pripoveduje, da so se dne 27. p. m. v sinagogi v Tarczalu judje mej sobo j stepli in da je bil pretep tako silen, da leži zdaj polovica vaščanov judovskih bolnih. Zahvala. Šentvidskim občanom, čitalnici tamošnjoj ter ljubeznjivim Sontvidčankam zahvaljujemo se v imunu „Sokola" ljubljanskoga na gostoljubnem sprejemu zadnjo nedeljo ou priliki blagoslov ljenja Sentvidsko zastave; posebuo Sentvidskim krasoticam zahvaljuje M „Sokol" za prekrasen trak, s katerim so odičile njegovu zastavo. V Ljubljani, dno 5. oktobra 1880. Odbor „Sokola" ljubljanskega. Umrli ho v V j u 1» IJ ti nI: 30. septembra: Ivana Itelc, kovačeva hči, 7 tednov, v Gradišči it. 10, za katarom v črevesu. — Filipina Lainpič, šivilje hči, 2 ■/« hita, v (»radaških ulicah At. 8, za mrzlico. 2. oktobra: Berta Friihwirth, učiteljeva žena, 2(3 let, na kongresnem trgu At. 13, za jetiko. V dežel n tj hnluu-i: 30. septembra: Tomaž Vrk, mesar, 28 let. — Jurij Rajgel, delavec, 49 let, za skvarjenjem pljuč. 1. oktobra: Marija (ajhen, kaj carjeva žena. 2. oktobra: Urša Hacin, gostija, 60' let. Dunajska borza 5. oktobra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 71 gld. Enotni drž. dolg v srebru ... 72 „ Zlata rente.........87 „ 1860 dri. posojilo......130 „ Akcije narodne banke .... 822 „ Kreditne akcije....... 283 „ London..........118 „ Srebro..........— „ Napol...........9 „ 0. kr. cekini........n „ Državne marko.......58 _ 60 85 55 10 25 39 61 15 kr. Umetne zobe in zobovja (zobovja z zračnim pritiskom) prireja po najnovejšem umetnem načinu, ne da bi odstranjeval zobno korenine, brez vsake bolečine, votle zobe pa z dobro tvnrino trajno plombira. Zobne operacije brez bolečin izvršuje z omotljonjem z gazom za smejanje (410—17) zobni zdravnik A. PAICHEL poleg- HradeckCK" mosta, I. nadstropje. Ordinuje od 9.—12. in od 2.—5. ure. Hiša v LJubljani I — v rutstu posebno pripravna za K«iMtilno, je za 15.000 u lil. na prodaj. L« polovica kupa se precej plača. Već o tem povu administracija ^Slovenskega Narodu". (04—1) Cirkus Kreznbser l C. na cesar Josipovem trgu denes sredo dur 6. oktobra velika predstava b noti m |iroieruiiioiu. v vlšjej Ja- S~ W\. v telovadbi halskej umet- /*% k.*ftiLd ln ■ pantomi-nosti, lzurje- j mami nostl konj, i. t. d. 1. t. d. Kasa bo odpre ob '/ 7. uri. — Začetek ob 7. uri. Predstave za otroke bo vsako soboto po pol ud ne ob 5. uri. Deklico od 14 do 18 let stare sprejmo se za cirkus pri pantomiuiah. Oglase naj se v Ozkih ulicah .št. L Uljudno vabi k predstavi X. 14 muli m »r, /105) vodja. •C>XXXXXX»i W* S jo -»K ■c kupuje ceno obleke za gospode, dečke in otroke? pri M. NEUMANN-u. (447—6) J® Jc največja zbirka ženske robe? pri M. NETJMAlTN-u, v I . jiil>lj*ini, Hlonove III Uro ti. Nt. 11. jCjOjgjOlOjOjOjOjOjO^ Tujel. 8. oktobra: Pri Ifalleli Plesche iz Prago. — Lemavič iz Zagreba. — Orešn k, Samek, Zimer iz Dunaja. — Gettner iz Gradca. Pri Mlouu t Turk iz Trsta. — Po korny iz Colja. — Priester Iz Dunaja Koželj iz Dobrove. — Schvvarz, Fils iz Dunaja. i MVMf riJMkeui cesarji t Božč, Ros iz Ljubljane. Naznanilo. Vsem svojim naročnikom in prijateljem javljam udauo, da svojo delovnico, v rMiil siiii|.--: užo v kratkom (umi «vu liilu popolnimi ozilruviji'ti;i. KiuIuhUio tmlaj ii:i/ii;iuj.ivii vam tuko iročon učinek vuiutfu izločku pluniimkili zuliiu, ter ho vam uujiiilcriiiieju lulivuljujovu. T lnonioMtii, novembra 1871). on<> 1'reelUler, npok. c. kr. vodja ilr/., arhiva in piiutulj. Cena. lzv. slclen.ici: 3. rjld- o.-v. v. Osrednja laloga pri prirej«uUlji likarji 0. KLEMENTU i Inomostu. V Ljubljani: lekar Trnkotzy; v Celovci: lokat Eimbacher. KII. Pri kupovanji naj se pazi na ime prirejovateljevo in njegovo hram-beno znamenje: Oeino zelinee (udohvoissj x iiiouogrumoui na črnej podlogi. (33 — 19) Izdatelj in urednik Makso A rini C. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne1'.