^-ïKABXXVLj. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE OnšatfM ta *«7 8. IComentalji ^e radarjev t P««»*- — ÇyieH tupana How» v ^lukreju H-dnik Proavete Ji it angleškei ^itownu, Pa » krivicah, ki v okrajem» zem na Jiw_„ je preje angleškega lista v •> vsebuje pose gode ru- t v okrajema Cambria in Tamkaj so vsak čas v J^jne stavke za odpravo (krivic. h primer v Jeromu je za okrog 500 rudarjev, k Z|jo poiteno tehtanje na-premoga in odslovitev ¡p delovodje, ki je. zelo 11 delavci. V omenjenfem a^ilu sta dve zapriseženi iz-Ui navajata, kako je dotič-povodja nalašč ignoriral ra-wa rudarja in drugega o-dgi delavca, da sta morala if čakati v težkem položaju jrtz vsake pomoči pod zem- predno„ sta bila poslana p. \ pHtoibe niso nič novega gtotine in tisoče bi bilo lahko irljenih dnevno in lista bi ie Kli izčrpana. Vsako mesto Mka naselbina ima svoje it in tirančiče, ki šikanira I goljufajo delavce. k vse te krivice je mogoč i en odgovor: delavci se mo-l organizirati in nastopiti I tiranom enotno ko en mož lodo delavci nastopali za I pravice «kupno in enotno, kodo več stavke potrebne, jhlisti se bodo hitro podali, ir »poznajo, da so delavci V organizaciji je moč! fivci se pa morajo organi umi, ne čakati, da jih bo Siti ril — Kooaevelt. * * 0 Htaukee je zadnje dni do-Innimivo komedijo. Sku» iitarih političnih graftar i» intrigantov, ki si je na-ime "Liga davkoplačeval-♦ je začela kampanjo za od-k socialističnega župana a, čei, da bo župan upro-jMjttne posestnike z visoki- lirili ao podpise na peti-»odpoklicne volitve, ki bi idevriiti v prihodnjem noji- Na podlagi zakona je »•krog 40,000 podpisov bo-volilcev za odpoklicne toda nasprotniki Hoana ™ii, da ao dobili čez 60,-Npisov. Ko je pa bila pe- I Predlod- II da bi se mesto koncu aprila sestavil dr. Ernest Ltavkarjev na zmago je veliko Oberfohren, bivši voditelj nacio-kljub brutalnemu odporu lastni nalistov v parlamentu, ki je.bil kov tovarn, ki s policijsko silo 7. maja najden mrtev v svojem ovirajo piketiranje. Eden to-stanovanju v Berlinu. Naciji so Varnar je dobil injunkeijo proti takrat trdili, da je Oberfohren iz- pjketom. vršil samomor, toda knjiga po udarja, da je bil umorjen, ker je vedel preveč. On je namreč par tednov pred svojo smrtjo poslal svoj memorandum, v katerem je navedel vse okolnosti gle de izvora ognja v .parlamentu, Alfredu Hugenbergu, načelniku nacionalistične stranke, zaeno pa protestiral proti koaliciji z naciji. Ta dokument dalje dokazuje, da je Goebbels odredil policijski naval na glavni stan komunistične stranke v Berlinu in vtihota- da bi se mesto CoÎ?" j» k? ,Jakov in ^ [-7 tudl precej Sloven-Eh? J: ,,ri^n•,• ie t «a jezi. da P* .2 letne plače vsa- Rï^/^ «sključena i "" i*' fina M M,. ■••mj ,,a Je Liga umak-bila Vu »>rr Pf'.' L«. zameriti, «e 'i,v skemu župa-bed-gr- 4 "»I rečemo 0 ki * daj« tako far aaafhng at »pedal rata of po.tm provided for I» aactloa 11QS. Aa> ei Oat, a. tau. »ntw«^» - li% lfltt HT* ZrtHa Chicago, M-, torek, 5. septembra (September 5), 1933. jg »-00 ÔTEV.—NUMBER 173 HITLERJEVO «rÄ^*' P02IG ZBORNI 1 ME PALACE 10,000 krojaških delavcev iavo-jevalo priznanje unije sa ceno protiàtrajkovne klavzule Knjiga, ki je izàla v Ixwdonu, vsebuje dokaze, da ao vodilni failati skovali zaroto. — Hitlerjevi teroristi izvršili 250 u-mprov, odkar so prišli na krmilo London. _ "Rjava knjiga Hitlerjevega terorizma", ki je prav-| kar izšla v Londonu, vsebuje e-videnco, da so fašisti sami zažga-1 parlament. Evidenco je zbrati "svetovni komitej za žrtve nem-1 Chicago. — Zastopniki Nire so v nedeljo dosegli spravo med lastniki 187 oblačilnih delavnic in stavkajočimi člani Interna^ tional Ladies' Garment Workers unije. Štrajk, ki je traja) dva tedna, je končan. Lastniki do» lavnic so se podali in priznali unijo, obenem so pristali na 35 ur delovnega tedna. Minimalna mezda je $14 tedensko. Pogodba velja za dve leti In v tem času morajo biti vsi spo- škega fašizma", kateremu nače-i • — *». ig- luje Albert Einstein, svetovno ri med unijo in lastniki predlo-« znani učenjak. ženi "nepristranskemu razsodi- Dr. Joseph Goebbels, ministerv rešitev. Dve leti ne sme propagande in Hermann W. Goe- Mi nobene stavke in nobenega ring, premier Prusije, sta ozna-l ¡»Pora v tej industriji. Stavkar- čena kot glavna zarotnika — prvi kot avtor ideje, drugi kot vo-| ditelj operacij, Čigar hiša je služila kot glavni stan požigalcem. Knjiga vsebuje tudi tajni memorandum, katerega je proti ji so na masnem shodu na delavski praznik z veliko večino odobrili te pogoje in v torek zjutraj se vrnejo na delo. Stavka izdelovalcev ftenakih klobukov se nadaljuje in upanje SPMV.JOHKO-1 Priznanje rudarska unije še vedno visi » zraku STBACUI taten podal outavko, ker ae ne etrhnja a politiko administratorja industrij 300 kiteai Nlrt iHvM v čikašktn dMHMi . Uvedena pa še nI bila noben« pretakava I Chicago. — Cikalki urad federalnega departmenta za trgovino prejema dnevno 800 do 300 pritožb glede fcršenja raznih pravilnikov na podlagi Nire. Tako pll obteillni maUnul, £ ^"^tTrïtX fcij« U*e«lt. Tod» to GoebW-L, ^ ^ Mfc n. ^««tov.loje HplMl , ^ prltoilK-. Oberfohren. On je hotel poveča 1 Waahington, D. C. — Pereče vprašanje glede odnošajev med organiziranim delavatvom in in-duatrijami, ki je bilo na površju že dolgo časa, je imalo odprt konflikt v viaokih krogih Nire. Dudley Cates iz Chicaga, pomožni induatrijaki adminiatrator Nire, je namreč v Četrtek podal ostavko in kot virok navedel, da ne strinja z delavsko politiko generala Johneona. Temu je aledil drugi dogodek, kateremu pripiaujejo še v^ji pomen, izjava delavakega svetovalnega odbora Nire, ki vsebuje protest proti adoptiranju pravilnikov, ki vsebujejo slične klavzule ko ona, ki je bila vrinjena v pravilnik avtne industrije. WUliam Green, predsednik A meriške delavske federacije in načelnik delavakega avetovalne-ga odbora Nire, je dejal, d« ao ?lane tega odbora z zvijačami pridobili za odobritev omenjene klavzule in da ae bo borU proti temu, da bi katera druga Indu-strija dobila tako oblaot nad delavatvom. Vse kaže, da ae bo razvil oater boj med repreaontanti delavstva In industrij. Cilj Ameriške de-lavake federacije je organiziranje vseh delavcev v ameriških In-dustrijah, dočim hočejo vodlte-Ujl Industrij obdHtatl kontrolo IIMaaLa m éûiIm iviiwjvv oimii v nvnr kir(i Diktator je na zboru nacijbv za hteval, da noméka kultÜra mo ra biti 100% nordična In arij ska ti pomen materiala, o katerem se govorilo, da ga je .policija zasegla v glavnem stanu komunistov. Goebbels je bil mnenja, ds X) dosegel največji uspeh s serijo požigov, ki naj bi kulminira-i v požigu parlamenta. Knjiga navaja sumljive okolnosti v zvezi z ognjem v parlamentu — dejstvo^iiLso bili Hiter in vsi giavn«Kstični voditelji v Berlinu i^^U*)" udar niki ves dan v barakah, priprav jeni na takojšnjo akcijo. Ogenj parlamentu se je pojavil ob 9. zvečer, do polnoči pa je bilo ž« zvršenih 1,500 Do 1. septembra je ^7,706 delodajalcev v Chicagu podpisalo Rooseveltovo u|>oslevalno pogodbo. Orkan uemrtH sto oseb na Kubi; Florida tudi prizadeta Havana, Kuba, 4. sept. — Do danes so našteli do sto mrtvili, na tisoče ranjenih in 100,000 o-seb brez strehe kot posledica silnega orkana, ki je divjal po severnozapadnem obrežju Kube zadnji petek. Palm Hearh, Fla. — V pon- ______deljek zjutraj je silovit orkan, •t.^..... aretacij potom! ki je drvel 80 milj na uro, zadel posebnih zapornih povelj, ki so floridsko obrežje, fikoda je o-vsebovale fotografije obtoženih!gromna. oseb. Knjiga v detajlih pojasnjujel storijo Marinusa Van der.Lueb-beja, mladega holandskegs komunista, kateri je bil obtožen požiga in pokazuje, da je bili Untermayer bo šel pred Ligo narodov New York. — .Samuel Untermayer, znameniti židovski odvetnik, je naznanil, da priprav- Luebbe le orodje fašistov zlssti. -^-por;enico Lifj ~ ^ Ernes ta Roehma, poveljnika fa- ' j: . , . • . u ___¡i.!.. - l-^.s« kateri bo formalen protest pi šističnih udarnikov, s katerim sta živela v prijateljskih odm>Aa 10) val let^^^^^^^H V knjigi je rečeno, da je aktu alne poftigalce vodil v parlament mož po Imenu Heines, voditelj fašističnih udarnikov v Slezijl. Prišli so v parlament skozi podzemski hodnik, ki je vodil od Goeringove hiše, s aeboj ps so nosili več sto funtov gorljivega materiala. Potem ko so zanetili ogenj v parlamentu, so umaknili na varno v fice-ringovo hišo. Policija je potem prijela Ernata Torglerja, komunističnega poslanca, ki je se vedno v zaporu, dasl knjiga vsebuje dokaze o njegovi nedolžno«t i. Večji del knjige tvorijo dokazi o trpinčenju, pretepanju in u-morih političnih nasprotnikov fs-šistfčnega režima, katere je Hitlerjeva vlada označila za laži in zmlšljotine, zaeno s fotografij*-mi žrtev potem, ko ao bile pretepene ali umorjene in podrobnosti o umorih 250 oseb, katere so s vršili fašiati od zadnjega marca, ko ao ae povzpeli na krmilo Nemčije proti persekuciji in ekonomski diskriminaciji Židov v Nemčiji. rad delavci. Johnaonovo atalllfe je precej težavno, kajti odkar Je bila odobrena klavzula, da avtni magnatje lahko najemajo in odpuščajo delavce na bazi aposobnoati, ae je oglaallo več voditeljev industrij, ki zahtevajo uključitcv aličnlh klavzul v pravilnike za njihove industrije. Cates Je po resignaciji objavil svoj načrt, o katerem trdijo nekateri, da je neizvedljiv. On je za draatlčno revizijo delavake politike Nire, ki bi, ako bi ae uvelja-vila, rezultirala v razpustu vseh obstoječih delavskih organizacij. Njegov načrt predviduje formiranje takih unij v vsaki In-dustriji, ki bi popolnoma odpravile dominacijo nad njimi tako s strani delodajalcev kot zunanjih delavakih voditeljev. Take u-nlje bi tvorile razredne organizacije v območju industrij, ki naj bi vzdrževale razlike, za katere se bi delavci sami zedlnlll, poleg krajevnih branž v sleherni edl. niči Industrije, kar pa bi moralo biti v skladu s standardom, ki Je bil vzpostavljen za Industrijo kot celoto. Take krajevne branže bi morale imeti svojo reprezentacljo v direktorskih odborih ali upravno odsek« v vsakem podjetju, toda temu načrtu nasprotujejo konservativci v obeh taborih. Nurlmborg, Havaraka, aept. — Nemška fašiatična stranka i- ma tu svoj "kongres zmage", ki tiaja še tri dni, Ii vseh krajev Nemčija J« pridrvelo aem okrog 400,000 oeeb, toda le 3000 Itbra-nih poslušalcev je smelo ališati Hitlerjev govor, v katerem je rekel, da "umetnoat v novi Nemčiji mora biti atoodatotno noMična in arijaka". Hitler Je dejal, da uittetnoat nikdar ne more biti mednarodna, marveč le narodna. Židje ao "ljudstvo brez umetnosti in kul-I tu ne, ki umaše vsak narod, na katerega ae prilepi", Kekel je tudi, na nacijsli kongresi, izmed katerih Je ta prvi, se bodo vršili vaako leto in to bo "bodoči nemški parlament", v katerem bo vodja vlade prokla-mirai glavne točke avojega pro-rama za prihodnje leto. Nem-škega federalizma nI več. Odslej Je vsa Nemčija ena sama država s centralizirano upravo/ Nurimberg, Bavaraka, Š^aept. — Fran« Hofer, eden avatrij-sklh nacljskih voditelje?: kateremu sq naciji pred neklj dnevi s sleparijo pomagali do bega is zapora v Inomoatu, j« včeraj dospel semkaj z letalom U Italije, 14 Adminiatrator Johnson bo vprašal JutttlčMtf* tajnika aa legalno mnenje glede delavakega vprašanja. Baroni mehkega premoga no bo uprti la zahtevajo "meritorni »latam" po vzgMti avtnih magnatov Nadomestni poštni klor k I iahto. vajo več dela New York. — Ker poltni department noče odpraviti inoj-ničnih razmer za nadomestne klerke, bo Natl, Assn. of Substitute Postoffic* Employes pri čela s demonstracijami prsd postajami NiRA po vseh mestih. V teh demonstracijah bodo na domestnl klerki zahtevali, da department takoj napolni Ispras-njena mesU, prekliče 15% redukcijo plač, gardntira nado-mestnikom $1000 letne plače In vsaj štiri ure dela na dsn pet dni v tednu. Novi Organiziran Je rudarjev v Mehiki Gallup, N. M. — V zadnjem čaau so bila ustanovljene nadaljnje tri krajevne .unije UMWA v tej državi in število članstva Je naraslo nad tisoč. Baroni premoga hočejo vallltl rudarjem kom-panijsko unijo, a so pri tem naleteli na velik odpor. United Mine Workers unij s ne račohs nI-kake pristopnine rudsrjem, ki hočejo poststi člani organlsad-Jo. Chicago, III., 4. sept. — Administrator Johnson je danos kot glavni govornik na proaiavi člkaških unij na dvoru Palače snanosti na razstavi naznanil, da 20, septembra ae začne splošna kupna kampanja s geslom i . Kupujte sdaj, in kupujte pod" višnjevim orlom T Waahington» D. Ch 4. aept— Pravilnik industrije mehkega premogs Je «o vedno tam, kjsr Je bil pred enim tednom. Vso kaše, da se je John L. Uwls, predsednik United Mine Work-«rs unije, preegodaj pohvalil, ko je pred enim tednom naznanil, da ao operatorji mehkega premoga tm splošno prlsntli unijo. Zsdnji četrtek so se operatorji z vzhoda In ju«t odločno uprli ter Izjavili, da ne podpišejo pravilnika, dokler ne bo v nJem klsvzuls, enaka oni v avtnem pravilniku, ki Jim bo JamAHa "meritorni sistem," to Jt, da Ishko najemajo in odslavljajo delavcev no glede na njihovo unljsko pripadnost. Pogajanja so se nadaljevala do zadnje sobota, ko so Ml* od-godena do torke. Adminiatrator Johnson, ki Je trdno uHL fc bo delavski prasnlk našel m-muffovnl pravilnik podpisan. Jo bil tale poparjen in Je rakei, da •f obrne na JnstMnegn tejAtfta Cummingsa, naj on rastolmačl delavsko sekcijo sakona Nire, Kakor poročajo, ao ao rudarji in operatorji sprli sarodi "oheek-offa" (odbitka unijakih prispev-kov od plače rudarjev), ki ga sshteva Lewis. Magnatje pro-moga menijo,, da Je "chsckofT protizakonit, ker bi to pomsnilo. da rudarji morajo biti člani samo Lewisove unije, če hočejo ali nočejo biti. Detrolt, Mlch. — Kden ožjih prljsteljev Forda Je dojal te dni, da Ford ne bo nikdar prignal delavske unije in nikdar priatal na to, da bi drug« avtne družbo Izvedele njegove bisnlšks skrivno-Stl. Is tega razloga ne bo podpisal avtnega pravilnika. PüMJuU lirarlusi vOklafcml » i It stavke oMačllalh delavcev in lift minimalne t Itvejovall ao Oklahoma Clty, Okla. — Delavci, ki ao sastavkall proti stre-delnim maedam, kaUrs so preje-msli pri reliefnih projektih, so issvsli srd tuksjšnje policije. Nedsvno so nsmreč priredili demonstracijo, da protestirajo proti nasnoenlm razmeram, na kstore Je navalila policija s količki In bombami za solsonjs. De-set demonstrantov j« bilo pri tem ranjenih in 26 aretiranih na obtožbo kaljenja Javnega miru. K-den od ranjencev, W. R Blalr, bo najbrl podlegel poškodbam. Delavci pri reliefnih projok-tih ao preJemsli f 1.26 za osem ur dela na dan. Aamski delavci so dolaM samo en dan v tednu, ož*nJ«ni p« dva dni. Temu so se uprli In zahtevali 40 centov ha u-ro. šesturnlk. tri dni dels za asm-ce In štiri dni za otenjene. Av-torltete ao sahUrve odbile», nakar Js sledila stavka. fttavltarjl zahtevajo ostavko Mltijskofs načelnika Watta, ki Jo postal še notorlšen radi svoj« brutalnosti napram delavosm. To zahtevo je podprl celo tukajšnji msščsnskl dnevnik ter ostro protestiral proti teptanju civilnih svofaodltin ameriških državljanov po polkljl. örr - r PKOSVETA THE BULICHTEKMENT oLAftll O IN LASTNIMA BUJVim*** ÎÏLSonn roorosas »oHon Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Is raznih krajev za svoje krilne namen«. V »opisju trošijo proti atavkarjem neresnične vesti in izgleda. da imajo policijsko oblast popolno- jo?fse tJKFtMfo na črno listo, potem pa so ptpvani v urad, kjer jjm povedo, da ao malomarni pri delu, da delajo škodo in ji|» i Mi »UtW Novi deal in delavstvo Oglesby, HI. - Večina Uud-_ , skeVpiase, odkar imamo new ¿¿Ta. tWBVS dear, je kot pijana, pa neplvn. ST ii M -^t ^ - Cbk"*°" ¿«tudi smo se ga tako veselili. **- ¿^ •"» - ^ - ^ puSL je zaupanja v Roofjvelta. frithntm. la.Mut Chie«*») for tlM U»IU4 SUt-■ Ckle*ewl «im ciiiia 9" SïtîSTlLr. flJS Pllft fsmfps Mtltri« Ss os 9*' f—r- Cm» h**» 90 r»u» A4v«rtteiM Mri»« will d t» iftarn«i M fM, M* tmm * PROSVBTA MIT-ft S*, ut»«» ar Tits rKDsa^T»P raaes. isa Domač drobiž Obiskovalci razstave Chicago. — Svetovno razsta-vo in urad SNPJ ao obiskali i Anton Zbašnik, tajnik JSKJ, Ely, Minn, in dr. F. J. Arch, vrhovni zdravnik JSKJ, Pittsburgh, Pa.; Joe Jereb z ženo, Kenmore, O.; Theresa Sikovfck, Pittsburgh, Pa.; Mary Gradišar in Frances Kalan, Ely, Minn.; Otto Tekautz, Robert E. Tekautz, John Prudish in Peter Sajstovic, Cleveland, O.; Valentin Stroj z ženo in hčerama Valentlriijo in Stano, Indianapolis, Irpl. Clap ubit v rovu Johnston City, HI. — John Ja-vornik, star 56 let in doma od Celjš, član društva št. 91 SNPJ, se je te dni smrtno ponesrečil v Bremogovniku Cosgrove Meehan oal Co. No. 1. Plast kamenja se je utrgala nad njim in ga pokopala. Umrl je na potu v bolnišnico. Zapušča ženo in eina. Dva nova grobova v Clevelandu Cleveland. — Umrl je Matt Struna, star 43 let in doma Iz St. Vida pri Stični. V Ameriki je ljmia y - — Nfki delavec, ki je upoalen v cementarni, se je izrazil, da ni treba delavcem drugega kot podpisati ime za unijo, drugo bo že vat Roosevelt storil, da bomo i-meli delavci spet proaperiteto, kajti on je človek na mestu. On deUT tako trdo, da si mora »em pa tam privoščiti počitnice, Če noče/da omaga. To se sliši vsak dan1. Délavée trpin, pomisli in misli enkrat sam s svojo glavo. Koliko Bi ti na boljšem, odkar je Roosevelt na krmilu? Najprej j« podjirl bankirje. Ali j« bilo s tem kaj pomaganega onim revežem, ki so izgubili vse svoje prihranke? Inflacija dolarja Je tukaj fce par mesecev. Koliko koristi imamo delavci od nje? MonU bo ta ali oni rekel, češ, sedaj delam, prej pa nisem. Dobro, Ali mi pa tudi lahko odgovori, koliko časa bo delal? AH ima kakšno garancijo, če ne bo imej dela ali če bo bolan, da bo dobil od sedanje vlade, ki ima takšno zaupanje vanjo, tudi potrebna sredstva za pošteno eksistenco, ne da se mu bi bilo treba ponjžati na stopnjo berača, kot se to dogaja, v neštetih slučajih sedaj? Res je, da se je brezposelnost malo zmanjšala, milijoni so pa še vedno brez dela in zaslužka ter so prisiljeni beračiti okrog dobrodelnih ustanov. Ali ne misliš delavec, da bi bilo bolj demokratično, če bi dobivali vsi brezposelni od vlade — brez vsake izjeme — brezpoaelnostno podporo? Ne boš je dobil brez boja. Ali misliš, da te je družba Uposlila zato, da boš ti zaslu- take delavnice takoj obkolile množice stavkarjev ter zahtevale od judežev, da prenehajo z u-mazanim početjem. Kompanije pa so dobile na pomoč proti ženskam cele čete policajev in oboroženih gangežev. Ti nemalokrat brez povoda neusmiljeno udrihajo po moških piketlh, medtem ko ženske le prepehavajo in nekatere a se tira j o. da jih bi ostra-šili. $e nikdar ni policija v Chi-cagu protektirala osebne varnosti poltenih ljudi tako kakor protektira — akebe v stavkah! Mnogi pravijo, da ni čudno, če policijski kftpitani in šeli obokate v par letih službe. V sredo, četrtek in petek pro-šli teden so se vršili pred več tovarnami ženskih klobukov, ma na svoji strani. Ampak tu-1 kot take ne morejo držati v služ-di to jim ne bo nič pomagalo, če bi. S^ftebe Wer je vse mlako i n nam pred« vražje y i» ne samo vam! pr • • • bodo atavkarji složni in vztrajni. V Um položaju nimajo kompanije drugega ko veliko izgub«, in z izgubo pač ne bodo mofll vedno shajati. « Shodi atavk#rjev, ki so se vršili v Capitol »d*, v Grant parku in drugod, ao imeli vsi obilno udeležbo. Iz vseh je sijala odločnost, da je treba v tej bit|ti vztrajšti, kajti priMka za anafo je ugodnejša ko kdajkoli. Angela Zaitz. Za dežjem soJnce sije . Blaine, O. — Izza zaatora Poletnih mesecev se nam polagoma bliža jesen. Kar nas sedaj spominja na lepo pomlad, je W tu katerih so skušali obratovati tam nekaj ovenelega cvetja, skebi, izgredi, ki pa jih niso po- Pomlad hitro mine in vse, ki nam vzročili stavkarji, ampak provo-|ifo Kadar te družba ne bo v*č Kapitanovič, stara 52 let. Zapu- potrebovala, te bo brž odslovila šča moža in štiri sinove. bo ge ^kih nit| na Roo- seveltove apele. Treba jo bo pri Avtna neareča v Detroitu Detroit. — Paul Madronlč ml. se je težko pobil pri avtni nesreči dne 20. avgusta. Ves naslednji teden je ležal v nezavesti in malo je upanja, da bi okreval. Smrtna k ona v Argentini Buenos Aires, Arg., Južn« A merlka. — Dno 81, julija je tu umrl Anton Mislej, siliti v to, česar pa sedanja vla-da irjie bo storila — to čaka tebe. ESdino pravico, ki jo je delavstvo dobilo od novega deala, je pravica, da se lahko organizira. Ce bo delavatvo to priliko porabilo, Je pa še vprašanje. Šele potom splošne delavske organizacije bomo lahko zahtevali kruha InTom^u ^Zyo ? akutnem stadiju. Za dežjem rado solnce sije in boležni polagoma sledi zdravje ki ga človek ne zna ceniti, dokler ga ima. Največji zaklad je zdravje, njegove sestre pa so zado-voljnoat, mir in ljubezen. * Ivanka Vičič. Delavce opozarjam, da se varujejo pred špioni. Rabite razum, kader ae nagovarjate s sumljivimi karakterji v tovarni. Če bo Ntre »ropadi*, in vse kaže, da bo, ne bomo po mojem mnenju dobiH faMema, pač pa kuklukslanovoe. Gorje Ameriki, če bo4o ti zagospodarili! Godile se nam bo kakor nasprotnikom ašizma v Nemčiji. Tam vlada sedaj IfJjiiliBrti |r$, Amerika pa bo morda dobila gorečega in ho pod tem znamenjem postala prava norišnica, mučilnica in klavnica- Kdor je že opazoval klanovce pri njihovem delu, se bo prav gotovo atripjal z mojimi besedami. Mučenja in umori bo<}o na dnevnem redu, »to pa morajo biti' delavci pokorni. V Ameriki je danes vse mogoče. Anton Potokar. Na oblaku Pittaburgh, Pa. — Mrs. Sikov šek iz Pittaburgha je odpotovala v Chicago,' kjer bo dbiakaJa svoje sorodnika, v spremstvu dve hčerk m najmlajšega amčka. Tam namerava ostati teden dni, da si ogleda poleg drugih stvar svetovno razstavo in urad Splošno zanimanje za plave orle Detroit, Mich. — Dandanes se vse'*anima za plave orle in orli če. Tudi meni je pismonoša pri nesel enega, toda ne vem, kaj na. bi napravil z njim. Ako je čajno komu znano, kakšne korist prinaša ta orel brezposelnim, na,' mi to sporoči. Iz-časopisja je razvidno, da je pravilnik za avtno industrijo prišel pod streho. S tem pravilni kom so avtni magnatje lahko zadovoljni, kajti dosegli sd vse, kar so želeli. Vse večje industrije bodo v tem smislu zahtevale svoje pravilnike, delavec j>a bo še nadalje ostal pod kapom ko v prej šnjih časih. Nira je sedaj postala prava jetična sirota in ime novati bi se morala "hira", ker sedaj ni za njo nikakega zdravila in je zapisana gotovi smrt , Z ene strani je morda to dobro, kajti ljudje bodo morah spoznati, da ne morejo mnogo pr čakovati od lepih Imen in besec "Full dinner pail", plemeniti eksperiment, "new deal" in Nira — o vsem tem amo že veliko slišal sedaj se nam pa obeta še faš zem. Nihče ne ve, kaj nam bo prinesla prihodnja zima. Tukaj se širijo govorice, da tovarnah kar mrgoli špionov vsake vrste, ki poizvedujejo pr delavcih, če kateri spada v un l Pire ^ . pravnoat pohujiuj« tar skuša tudi "d^ ko po domač«" napuuu sinom, kigajeb.jed^ podpisanega rojaka. Stvar ne zanimala, kajti * vu ^ nikdar nisem ogrt\t nakopravnosti tudi n« ?raniti, ker pa se * dob, minjam vulgarnih izbruh katerih histeričnih ljudi si ne morem kaj, da ne zoril urednika A. D. ni ki ae blešči na njegovi lasti vi. iProataško zmerjanj« nih ljudi namreč ni — i vanje! In urednik li»u, jema take nečedne iibruj veda iz psebne mrinje ( caterim so namenjeni, ka eg drugega tudi straho* ?ač nima pravice s prston ti na kak drug list, češ, bo uči naše ljudi! Saj Učitelja, kot je A. D. ljudstvo pač ne bi moglo tudi Če bi ga iskalo z lučj lem dnevu! phi jI ubila dva 18 nevarno ji v tukajšnjih lenake klobuka meni policijska vianJh podjetnikov, pričakujejo. J° tirno sami—In da bo Ickesova nevndnoat v oziru služila njim v koriat. OMH bi Jih vkar- tem Herr M potuje po KumIJI Moskva. 2. «apt. — Kdouard Harriot, bivši franc »ki minlatr-aki predsednik. Je včeraj duapei v Moakvo la Roatova na Donu Bil je sijajno sprejet. Herriol jt obiskal \«e glavne kolektivne kmetije v Ukrajini. Dna 2® avgusta stavloo—okrog ' " delavk v tej kov. ki se Uli Kompanije pa hotelo delati odstotkov In bi kaj po» t. ker prvi«! stopili v delavcev In IB odstot. BBposleni 4* jih dne li jih bi terorizirala stavkarska manj. lipa t Res Je, da so V Bekat-rih d« lavnlcah skušali obnoviti ob-lat a akebi, In res Ja tudi, da ao Carine Uendèeta. »da i v rail Is New Vsrka na vije. da bo MendieU kaadtdal V ; kine Je Na krvi Je njegova lene. Pra-prihodnjega predsednika Kube. tudi SNPJ. Podpisani ji želi arečno pot in po v rate k. Anten ?idaašek Pismo iz Cleveland* Papirnati volilni progranu—Poštenost Proevetinega članka o starokrajskem beračenju. Časnikarsko "pohujievanje." Zakaj bankirji uničujejo ban ke __ A. D. z dne 23. avg. prinaša nied drugim tudi program kan didata collinwoodskih sloven skih demokratov Toneta Vehov ca, ki ga navajam v celoti. "New Deal v Clevelandu mo ra pričeti najprej vpeljevati me sto, ne pa samo govoriti. Vsake mu delavcu se mora dati pravica organiziranja in plačevanje nijskih plač. — V CoMinwoodu je treba zgraditi Shelter House ali postajališče pri poulični ka ri, kamor gredo lahko ljudje pred dežjem in pozimi pred mre zom.—Odpraviti smrad pri Roo Manufacturing Co. na Waterloo Rd.--.Zgraditev javnega kopališča za CollinwcxxUNotting- ham okraj.--iZnJIanje cen vode." Vehovec torej ne obeta dosti in najbolj perečih vprašanj (bolniška oskrba za siromašne delavce, javno lastništvo javnona-pravnih industrij, previsoke plače nekaterih mestnih uradnikov, odprava slumov itd.) ae njegov program sploh ne dotika Ce ga primerjamo s programom, ki ga zastopa socialistični kandidat Frank Barbič, moramo priznati, da je Vehovčev program pravW revščina. Torej mirne vaati lah ko zapišem, da njegov poraz rte bo povzročil nobene katastrofa ter rasočaral kvečjemu člane njegove organizacije, ki priča kujejo od njegove izvolitve osebnih koristi. Vprašanje: ali more mestna administracija garantirat! slehernemu delavcu v svojefn območju pravico do organiziranja in unijakih mead? Odgovor: meatnim uslužbencem in delav cem lahko, industrijskim delavcem in trgovskim uslužbencem, katerih je mnogo, mnogo več, pa ne. Tem lahko zajamčlta kaj takega le državna In zvesna vlada, ki pa tega ne bosta storili, dokler jih k temu ne bo prisilijo d« lavttvo tamo. To pa se bo zgodi lo šele tedaj, ko se bo ameriško delavstvo strnilo v mogočne In dustrijske in delavsko-polltične organizacije, nič prej. • • • Meni se zdi. da uredniški članek v Prosveti z dne 28. avg. ne bo prav ugajal onim v stari domovini. Je te tako — resnica ni prijetna stvar. Toda, te bodo hoteli biti pošteni sami s seboj in a nami, bodo morali primati, da Je Proavetino stališče v tem pogledu popolnoma pravilno in pošteno. Prav Uko bodo morali prisnaU. da Je ie skrajni ¿as. da «i tamkaj iabijejo is glave iluzije o nekakšni bajni Ameriki, Mladi Sodrugi pri 32n4 Branch S. P. so v letošn ni kampanji zelo pridn dobro so se izkazali pri nju podpisov za Barbič« ge socialistične kandidat« obetajo pridobiti svojemu novih članov. Le tako nap drugi, za večjo in močne cialistično stranko! s * • "Bankirji so uničili pravi "father" Coughlin vemo. Vsi pa še ne vedo, bankirji to storili (in še 1 zato, ker jim sistem to je in ker so bile zvezne ne oblasti vedno preveč nesljive" z njimi — in hi to (malomarnost in kori gre zopet sistemu! Tone Podg« (Ivan Jontez, Brezposelni in policija v * Cleveland, 0. - Med t jimi brezposelnimi in pol pred neko pomožno poati šlo do večjega spopada, rem sta obležala dva brezposelni pa so odnes brez hujših posledic, ko njimi pričele pokati plii be. Povod za demonstracij stalnem krčenju podpor« večjem zapiranju kuhii plina in elektrike ter v jah. Nad 30 družin je vr stanovanj vsak dan rad čane stanarine. Na vidiki več sličnih spopadov, ako de večja državna in ftden moč. Nov socialistični «Mj Los Angeles. -je nov nocialiatični »at. u čel izhajati v tem merij namenjen ispsdni obali, telj in urednik je Haroio tajnik državne stranke. Izhajal bo dva mesec. Derrow vprašan u v ohrambi Teras» New York. - V* zanijevega se je Norman Thomaa sodelovanje tudi naj Darrowa. Ter*anj«°w je umoril svojega U»** kem fašističnem shodu, skušajo omrežiti jo na vesti dotični umor. FarmsrJI «ahU^ Calgary. Alta. ju parlamentarna ^ preiskuje kanadsko j*« ¿farmarji te gwjtj tastopnikih uhte^ »i tev vladne centrali* vso deželo.j V tej krili v bank zaprto vrata, ^ zastopniki tirali proti prf"**' i v a. katerem" )«; I» A bitek ***** z obrestno m"® u ^ "Kako pr»Îlf Ti ¡e jačudil sodBi** JVJ itSS" mervf^r ug«vorniH' k SEFTPM8BA. RS O Vesti iz Jugoslavije LETOŠNJA smrtna ,A ^TRKJLAVSItlH PLAN» » ~ -n um (Ufin» porodi« is JatostoviJ«.) letna Marija Galunova is Med-loga in 28 letna Antonija Vitan-¿sva z Gorice pri Galiciji, se nahajata šg vedno v kritičnem položaju. Dvomljivo je, da bi okrevali. Ce bo Galunova okrevala, bo gotovo na enem očesu slepa. Ostali dve ponesrečenki sta iz-ven nevarnosti ter bosta okrevali kmalu. Lfctorskiari V i^iSirssju pIsataA aka- ¡■££šss Marl" W .-- 1 idi «e je ubil v Kamni-^inah Wisiak, pred 14 "^Triglavskem pogorju Grebene is Ljubljane, todnom dni na Skrlatici i ttudent Lečnik, zdaj pa ubil pri Triglavskih sed-jtierih mariborski aka-puton Gorup. [ired tednom je odšel s svo-■efccnko v planine ter pre-I ¡j preplezal vse nevarnej-srečno. Bil je izboren , poznal je vse naše pla-[¡Tpo večkrat preplezal raz-Smrt pa je našel na nenevarnem mestu, pri |juplanink. V tem tednu sU iko prehodila planine čez Spik, Martuljko-o, Skrlatico ter dospela v 11. avgusta do koče pri vskih jezerih. Tamkaj sta _ Naslednji dan pa eta ¡¿majhen »prehod na pia-, Tičsrico nedaleč od koče. I je nevaren, pot zložna, slo-) lepih planinskih cvetlicah. planink je tamkaj pre-[?a sta šla po šopek. Okrog Jne pa so turisti pri ko-Ji krik njegove sprem-da se je njen tovariš čil. Padel je bil čez ste-I koče bo naglo odhiteli na ter prenesli nezavestne-ropa v kočo, kjer so mu izmili in desinficirall zelo si obraz. Gorup je ležal in in čez dobro uro je , Turiati so se zelo'zavzeli , šstrt ure po psdcu so ga Ji v kočo. Ko so zvedeli, ija z doline zdravnik dr. lik iz Celja, je pohitel ne-proti ter ga prosil, naj korake, ker gre za liv-nekega mladega turista, dr. Grebernik je prišel že iu Gorupu. ti »e je tedaj mudil tudi kov profesor z univerze Ojzij Kral, ki ponesrečen-»ogel spoznati, tako zelo obraz je imel Gorup. Go-»ročenka pravi, da sta • pokojnim planike, da imela ie vsak en šope*. i j« hotel Gorup še na eno »ponje, spremljevalki pa je M) fre po spodnji poti. i »to je Gorup strmoglavil ki ni zelo visoka, a je vendarle smrten. Naj- * odkrušil kamen pod »o stopinjo, ker je tam-upadna stena Tičarice "o naslednji dan zju-»li v Staro Fužino ob «n jezeru, od tam pa v v Srednji vasi. >ročina tare Slovenijo kdnov. Nobenega dežja >r. nobene hladne sape. pridelka bo zara-^Jk pse pa je žito lepo " «radi sune je opsziti Javijo požarov. Z vseh ¡i>*tf«jo o požarih, ki za- li?,vtdi več po«>opij. ¿"dolge Huie vse presu- L? ni "Uta po deže-E^ii za dež. Dež do-kratkem, iaproeili PRIMORSKENOVIOE Prva kovica naj bo kljub naslovu iz Jugoslavije. Primorski akademiki imajo v Ljubljani o-snovan svoj Klub jugosl. primorskih akademikov. Ta klub je izdal zf propagando in da bi zbral nekaj sredstev posebne ko-leke, nekake propagandne mar-kice, ki jih je klub pr-»dajal, kunci pa so jih lahko lepili pofcg poštnih znamk na risma. Primorski akademiki so hoteli ta.ir, tudi agitirati za slovensko Primorsko, posebno ker so mishli, da t" v Jugoslaviji smejo. Toda poštna direkcija v Ljubljani .u-klub obvestila, da je lepljenje njegovih propagandnih znamk na poštne pošiljke ?i epovedano, !n sicer iz zunanje političnih razlogov. Pač zaradi pritisks italijanskih oblasti, ki s svojim proteste in preprečujejo, da bi s* v Jugoslaviji vršila propaganda za slovensko Primorsko. Novi bolnišnici pri Gorici Na poti Si Gorice k St. Petru gradijo novo bolnišnico za tuberkulozne. V St. Petru samem pa ao zgradili novo umobolnico, ker je bila stara v vojni porušena. Zidala jo je država in je že dovršena. Slovenščina V občinskih uradih na Primorskem ne smeš govoriti v slovenščini, ker občinski funkcionarji ne smejo govoriti slovensko, marveč samo italijansko. Nekje pa slovenščino oblasti vendarle trpe in celo same rabijo: kadar razglase pred cerkvijo kak nov davek, razglasijo to v slovenščini, da lahko vsi razumejo ter plačajo davek. Ce z razglasi grozijo o rubežni, potem razglasijo tudi to v slovenščini. Davek na vozove Pred kratkim so uvedli v Pri-morju kontrolo tudi nad vozovi. Vsi kmetje so morali pripeljati pred občinski urad vse svoje vozove. Da so dobili posebne legitimacije, seveda so morali plačati nekaj taks. Kmetje so vozili vozove skupaj, nekateri z voli, nekateri kar samotež, ker so pač vso živino v stiski prodali. Ko se je neki kmet proti nekemu funkcijonarju pritožil, če*, doklej pojde to z novimi davki? — je neki funkcijonar dejal: "An-dra, fino che andra!" (Pojde, dokler pojde!) Ce gre kmet z vozom Izven občine, mora imeti legitimacijo s sabo. Vojaike ceste popravljajo in gradijo Italijani še zmerom z vso vnemo. Staro cesto iz Trsta na Opčino čez Skorkljo popravljajo vso naglico, v Kobaridu bodo po4rU nekaj hiš. da izboljšajo oesto skozi trg. cesto skoai Don na Krasu blizu Lie ve Lakov na-pravljajo širšo, popravljajo pa tudi cesto iz Trsta v Kqper. 17 fantov aretiranih Na Urhovo nedeljo so hoteli i-meti v Dolini običajni plntt P* jim ga je podeštat prepovedal. Ljudje so demonstrirali, seveda pa vsa akcija ni imela političnega značaja. In vendar so aretirali kakih 17 fantov. Zaradi pro-tidržavnih demonstracij. Silen mora biti ta podeštat, da ga smatrajo za — državo. 10 let tuje šole V tržaški reviji ' Porta Orien-tale" je napisal Mario Todeaehi-ni Članek o razvoju in uspehih italijanske šole v Pri morju. Piše o dobi zadnjih 10 let, odkar je Mussolini na vladi. Pravi, da je bilo uvajanje italijanske šole v Primorju zelo težko, ne pove pa pravega vzroka, ki je pač ta, da je bila italijanska šoia Slovencem tuja, marveč pravi, da so razni tuji politikanti preprečevali delo. Pisec zelo hvali fašistično organizacijo "Italia Redenta", ki vzdržuje v Primorju italijanske otroške vrtce, kjer se otroci po sili nauče toliko italijanskega, da laže razumejo učitelja v osnovni šoli. Pisec poziva oblasti, da je treba še bolj energično italija-nizirati šolo. PRVA POMOČ PRI KAPI 1. Pred veem je treba ohraniti mir in ne izgubiti glave. 2. Od kapi zadetega treba položiti rahlo in nežno na posteljo, divan ali klop. Za silo pa leži lahko bolnik tudi na tleh. 3. Glavo mu nekoliko privzdignemo. 4. Ce leži bolnik na postelji, ga previdno in počasi slečemo, ne ds bi ga pri tem tresli. 5. Na glavo mu položimo mrzel obkladek ali vrečico s ledom obenem pa dajemo bolniku vdihavati kis, eter ali salmijak. 6. Ce bolnik bruha, mu okre-nemo glavo in ramena previd no na stran, da se ne zaduši. 7. Pošljemo takoj po zdravnika ter mu povemo, zakaj ga kličemo, da lahko vzame s seboj vse pripomočke. 8. Nikakor ne smemo delati poskusov, da bi bolnika s tresenjem ali klicanjem obudili k sa vesti. S takšnim postopanjem lahko dosežemo samo to, ds se mu še v večji meri izlije kri v možgsne. 9. Ne nudimo bolniku nobene tekočine, ne vode, niti kave, tudi ne konjaka in drugih okaepčil Kajti dokler leži v nezavesti, ze mu lahko zaleti in se zsradi teg« zaduši, lahko pa se rssvije iz te ga tudi pljučnica. 10. Skrbimo, da ima bolnik mir in odstrsnimo is sobe vse o sebe, ki jokajo ali delajo hrup ter pustimo pri njem samo trezne ljudi, ki se umejo znajti vsakem položaju. Poceni ura "Hudiča", je vzkliknil Emil pri urarju, "ta ura je tako poceni, da ne morete pri njej nič zaslužiti." "To je res", je smeje se od govor« urar, "toda pozneje pri popravilih mi vrže čisto lepe de-narce Potenje je zdravo! Kdaj in zakaj ae potimo? — Naravno in umetno potenje V vročih poletnih dneh srečamo pri vsakem koraku ljudi, ki ii ne želiio ničesar bolj nego o-Hladila. Vsi ss pritožujejo, da sonce neusmiljeno peče ter jih sili k potenju. Takšni pritožniki nsjbrže ne vedo ali ps se vsaj ne zaveda i o, da je potenje zelo zdrsvo. če se torej potimo zaradi vremena, bodimo hvaležni, kajti vsako potenje je adravo in koristi našemu orgmnismu. Izkušnja uči, da se potimo Is strshu, saradi napora, zaradi raz-burjenja ali saradi vročine. Potenje je torej čisto normalen pojav in spada med najbolj navadne procedure, ki jim je podvrženo telo. • Toda mnogi se s tem nočejo sprijazniti. 2e stari Rimljani so z velikim pridom uporabljali parne in druge kopel j i. Tudi v srednjem veku je bilo zdravljenj« s potilni-mi kurami priljubljeno. Danes ko imamo na razpolago tehniko In tisoč drugih sredstev, gledamo potenje bolj postrani, resni ca pa je, da se moramo kljub neštetim pridobitvam modernega zdravilstva vedno nanovo vračati k tej preizkušeni metodi. Vroča kopel j in skodelica lipovega Čaja nam tudi v postelji pomagata. Ponekod uporabljajo rajši električno potenje v posebni napravi ali kemično potenje s pomočjo aspirina. Kajti so bo-lesni, pred veem prehladi, ki se izboljšajo in odpravijo samo potenjem. Premraženja, bronhitisa, prehlada skoraj ne moremo odpraviti drugače kakor s teme Ijitim potenjem. Zdravnik dr. Hallay piše v ne kem strokovnem listu za medi-cince, da se z uspehom ialečljo čiri in tvori, zagnojitve potnih žlez (pod pazduho) in vnetje bezgavk —- s potenjem. Za le-čenje teh pojavov je najboljše, če leže bolnik v kad tople vode, ki ima 87 stopinj C. V to vodo naj doteka vroča voda, dokler doee-že temperaturo 42 stopinj. Mnogi bolniki takšno počasno ogi* vanje lažje prenesejo kakor hitro potenje. V četrt ure se začne bolnik v takšni kopelji potiti. Te daj ga dvignemo iz vode, zavije mo v suhq rjuho in odnesemo \ posteljo. Navadno mu damo še čaja, da pospešimo potenje. V dveh urah je stvar večinoma o-pravljcna. Bolnik lahko vstane, gre v mlačno kopelj in sprsvi svojo temperaturo na normalno stopnjo. Seveda narekuje Izkušnja, da moramo postopati s starimi ose baml, z ljudmi, ki trpe ns srčnih boleznih in z Jako slabotnimi bol-nikl selo oprezno, kajti takšno potenje lahko postane usodno za njihov krvni obtok. Mrzli obkla dek po kopelji ni nikoli priporočljiv. Potenje ssmo na sebi pa še ne očisti teleea, kakor mislijo mno gi. Človeško telo respolaga s iz vrstnimi čistilnimi napravami, k so ne prekosi j i ve in nedosegljive Potenje samo pospeši proces čiš ¿enja. V telesu se najtanjše žilice močno razširijo, žleze začno močnejše delovati, oblstl se ras bremenijo. Tako nastopi občutek vmmmsmmh» olajšanja. Kdor se poti, bodiai umetno, bodisi naravno, uaj torej ae zabavlja. Nasprotno, hvaležen naj bo. da se Ishko poti, ker se a tam oadravlja. ki - Celjskega U F*rača Martina . » je vm» Celje po-l***nan osebni avto po- PMkodbam v bolnišni- Hi v » bil - Komaj ' tuju 14 letnega ( »I utonil v Dravi, rr^1« drugo žrtev za PTP ^iigoveia Ivana Plaval j€ č„ y'*k ""nsdoma zagr-ho mu P v* * bilo '•o hrn na po-¿aman. Iskalne Trupla - Kakor U!»,,! 18 ll'lnt '««ti i;* V* linami, «^'^-plotiji raket v pri Celju. 0. ^ p Jtkodoveni 48- Alumlnviti kmnniis V svojem pravilniku predlaga $lg minimalne plače sa |0 ui dela. Hotela je tudi privatno laaUšiije_ / • Hsshington. — (PP) -- Pred Nirino administracijo je te dni priromida tudi Mellonova Alu-minum Co. of America s svoji» pravilnikom, ki določa $10 minimalne plače za 40 ur dela O» teden. Minimalne plače ima za tri-najet kategorij, ud 86 centov za najnižjo do Sfi centov za najvišjo grupo. Na jugu bi bila plača dva in pol oenta nižja sa vse rrupe kot na severu. Ta lestvi«) bi veljala le za sposobne in Čvrste junake. Za "novince", sačasne (casusl and incidental labor) in za sta rejše ali poškodovane, "ki ae mo rejo vaš producirati polne vred* noati", valja posebna klavzula x> kateri bi drušba lahko pla-lala 80% manj kot znaša navedena minimalna plača ali osem dolarjev. Kako Mellonov« familija pričakuje, da ae bo ob taki plači po vrnila proaporiteta v dežele, je uganka. O tem si najbrž ne beli i, prvič, ker ima bogastva nič koliko, nad ipllljardo premoženja, in drugič pa ima popolen monopol nad aluminijsko industrijo Vsjed tega tudi ni videla potre be sa znižanje een aluminiju in posodi Iz te kovine. Osne so še prav tako visoke kot eo bile pred štirimi leti, dasi je plače še več krat snišala. Po pravilniku bi družba Ishko rastegnils delovnik tudi nn 41 ur sa neko dobo. V tem osiru je sllčen kot pravilnik jeklarake Industrije oziroma ima iato besedilo, kar nI slučajnost. Družba Je iskala tudi ppseb-nega prtvilegMa. Njen prnfised nlk Daviš je nedavno prišel oseb no do Johnsona In mu sporočil, ds drušba šali privatno sasi ¡tanje o pravilniku. Nobene publiclte to. Ta šelja jI je bila odklonje-u Radi monopolističnih c?n se pričakuje, da bo na zaslišanju prišlo do vsčjegs ksvsa. Alumi nij je danes v splošni rabi poleg kuhinjske posode tudi v gradbeni, avtni ln drugih Industrijah, katere ta družba prav tako sku-be kot gospodinjo, ki kup( Ion«* v prodajalni. Prednost pa Imajo v tam, da te visoke cene z vale na konzumente, slednji Jih pa ne morajo nikamor. UiKmaJi zairaiat|a (ibaaja ti Haa§il|l Vlkranje svaatlke nad vsemi za-drugam I. člani nimajo nobene hened« pri upravi. Nauk aa "nepolitične" zadrugarje da trgovina pripada srednjemu razredu, nordičnemu aeveda, ki je bil dornalega uničen v vojni ln tekom inflacije. Fašisti si prizadevajo, da ga zopet vzpostavijo. V kolikor so pri tem zapre-ke zadruge, bodo morale izginiti, kakor ao isginile tudi v Italiji. To bo zgodilo delno radi nesposobnega vodstva in delno pa vated stremljenja po uničenju, Is tegs se poeebno ameriški sadrugarji lahko dosti naude» ker v večini mislijo, da mora biti za-drušno gibanje v politiki -»- nevtralno. V resnici je zadružništvo delavski bič v razrednem boju. Tega se zavedajo tudi fašisti, katerim jt sadružništvo anatoma. nekaj soprnega in kar je treba uničiti. Iz daljšega vidika leži uspeh ssdružnegs gibanja v razvoju programa, ki uključuje tudi politično akcijo delavatva in organi-liranje v strokovne orgsnlsaolje, ker so vse tri branže delavskega gibanja tavlsne druga od druge. Nevtralnost zadružništva z ozi-rom na politiko ali unije ali pa obratno je le mltika liberalizma iz 19. stoletja. Camp Tera, Bear Monetai» kjer je zalaaal dom Uerlin. — (KP) — S prihodom hitlerjevcev na krmllp dežele •»¡^'^¿utJS.' se pričeli težki šasi tudi sa za-^^S""0' družno gibanje nemškega delavstva. To gibanje je bilo zgrajeno s požrtvovalnim delom skozi dolga leta In Je bilo pred nacistično revolucijo močan gospodarski faktor v deželi. Gibanje sieer še ni uničeno, ker večina trgovin js še odprtih. Je pa pod popolno kontrolo fašistov. Vlada mu fašistični komisar Kari Muelkr. V Berlinu še nI bil odpravljen dvsodstotnl popust kakor se Je to zgodilo v mnogih drugih krajih. Vse trgovine so zavite V sva-s t iko ln izgleda, da so zadrug« prav toliko postaje za fešij*!*"0 propagando kakor prodajalne Na sejah nimajo sadrugarji noUr» beeede kakor je pojasnil ravna Ulj neke trgovine, ampak morajo poslušati fašistične pri*ip In v področju uprave eprc>m#ti na znanje ukaz* "vlšjt obla*!" — fašističnega kooiissrj» Muelier ja. fašisti imajo kontrole tudi nad fentrnirtimi tedrušalmi «vazami. Nemški fašisti so st lotili uni-čevanja zadružnega gibanja na I sllčen način kakor pfed leti Kali-janekii In is šllčnlh nagibov Ns poti Jim Je, kakor taki ■-sr-iS r1 m«* - «n»: Kajpak' Z»U> * p^ trt « Mož: In jaz*» ^na: Ti? Ti 0«tanal a * temeljito S* "»r »te"dovolj odi., J" » itirinajat dni ^ V šoli " ;^ipe, povej mi eltme* „Voda, ogenj, 2rak in , Zakaj pa vino? Kako de tak nezmiael na um* baj moja mati zm«t, vi, kadar oče vino pije-J Je po »pet v svojem «ia Zlobno "Ali je vredno te pravljati ?" "Zakaj ne, gospa! C« ve podplate in novo vi nje, bodo še Čisto dobri nje za trakove so veni kor nove!" i* rhi JIGOSLAVIJ Mmimmm iMMI I. M».**,!,, ^ » w* r*ir*4ih . . . T*4«naka odpWtjTu Vwfc« . . . Priprav m ta Ute« i» Haakarfa r ,^ ZMERNE CESE'j FsJmmII» na da vaak 1*4,1 ^ HAMBURG-AMERICŠN Lml -—»177 N. Michigan Ave., Ckk«Ko, IM., ^ NAROÓITE SMWEVNIK PROSVETO Pe aldsea 19. rafea koavsndje st lskko ssrsjl » 11« , iteje «dea, dva, tri, Itlrl all pet ¿laaer li ta« dmiine k «1 w Prosveta staaa sa vss saako, sa «Isas sil netlase $6.00 u e* nkno. Ker ps ¿lsalie plaéaja pri sssssuat. $1.20 ta Udslk. Mp iUíí kD"fr°ínfí,,L^Tor*l ^«J «I reí!, ds i« liat pr^ S. N. P. J. List Prosveta je vsia Isstalaa la fotov» )e v ruki kdp, kl M rsd ¿IUI llst vaak daa. Ceas lints Proareta Ja: Zs Cicero la Cklrage )«. 1 tednik is........... 2 tednika is.......... S tednike is.......... 4 tednika in.......... 5 tednikov In......... Za Zdrsi, driave In Kasado $«.00 1 tednik in............... 4J« t tednika In...............3.60 S tednika is............... 14« 4 tedslke is............... 1M 5 todslkov Is..,............ sli Zs Evropo Jo............$9.001 ' Ispolaite spodnji kapoa, priložite potrebno vseto denarja Order v pismu hi si aaročito Prosveto. list, ki jo vsis lastnina. Pojaaailo:—Vaelej kakor hitro kateri teh članov poneha biti sli č# so presoli proč od druttno la bo zahteval asm tvoj list U moral tlat4 lian is dotično dniiino, ki Jo tako akupno naročena Prosveto, to takoj aasnanitl oprsvniitvu liata, h obenem dopli vsoto listu Prosveta. Ako tofs no storo, tedaj mora opravoii datum sa to vsoto naročniku. PROSVETA, 8NPJ, 2657 Se. Lswndale Ave., CMrsn Prlloioao pošiljam asročalao ss list Prosveto vaste I 1) Ime.... ooeefeeeooeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeoee*eeeeee*#*e*e»e##eeet#«eeM»*ee*»e*ee»e ČL drsitva ■^•v SOaeSOOeaeeoeeOOOOOeeeOOOOOOOOeeoeeeOOee—OOeeeeoeOeoOt»e»e»>ta>>a»aa»aaaaMaataaa«»»aaa»a»aMaaa»aai Ustavite tednik In fs pripišite k moji ssročslsi ed aladečS druliast ........................................... «) ......... S) ............ ..čl drsitva ..ČL drsitva ..ČL dmltva ČL drsitva MssU oeoeeeeooeeoeooeoeee ee^« .Država M.. Nov saroialk JUf asrséaik TISKARNA S.N.P SPOJEMA VSA Ko je solnce končalo svojo pot je stala Ura s dragulji spet na «vojem starem mestu. Niti en kamen ni manjkal. Poglavarji i^an .....rili? kfna,u na prostem'f0^ svojo lastnino in so dvoma tdotima Indijancoma ki Toda vslk mraku, kl je mtdlm *h.V% v 'n!,u iakjltl' dok,er « ne ftrt\4*niške Mirno je krenil Antliom med y tiskarsko obrt spadajoča Tiska vabila sa veselice In «hode, vizitsk*. knjige, koledarje, letake Itd. v slovaškem, ¿eikem, nemškem, sngleikes» jt«» VODSTVO TISKARNE APEIJKA NA 8. N. P. J. DA TISKOVINE NAROTA V SVOJI TISKARNI Vsa pojas sila dsje vedam o—----esU«ko dsle f» PtMts po Srfowsodje ss S.N.P.J. PRINT1 2657-51 Ss. ^¡¡^Jl