Stav. 72.
V Trstu, v potek, dira 19. novembra 1914.
Letnik I.
Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne.
Uredntftro: Ulic* Sv. Frančiška Asiškega S. 20. L nadsir. — Vt Hoptti nai se poSiljajo urcdni?tii lista. Nefran Urana pisma se nm sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Iidafatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsoidj lista .Edinosti". — Tisk ti&kame .Edinosti", vpisane zadruge a omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega 5t 201 Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto...... . K 24*—
za pcrf leta................12"—
za tri mesece... ........«... 9 —
Za nedeljsko izdajo za celo leto ........ o'28
za pot leta ............... • 2-60
VEČERNA
Posamezne Številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolon«
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin
Osmrtnice, zalivale, poslanice, oglasi denarnih za.
vodov...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........R 5'—
vsaka nadaljna vrsta............. 2-—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnin« in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti". — Plafa in toži se v Trstu. Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega It 20. — Poštnohranilnični račun Št 841.652.
Volni položni no severu In ju$u zelo usoden.
Volni položaj m severa In \m
DUNAJ. l2.(Ceaz.) Na Poljskem je »očna ruska k a valerija prodrla
da obnovi dosedanje orez-uspešne poizkuse, da bi spoznali Rjsi razmere pri Hindenburgovi armad?. Združena avstro-ogrska in nemška konjica je potolkla enega teh kavalerijskih zborov pri kozminku, severovztočno od Kališa.
Tudi pri naših armadah v fialiciji skušajo Rusi z velikimi kavaierijskimi masami razkrinkati tajnost nove grupacije, vendar pa je doživelo tudi tukaj rusko poizvedovalno delovanje na vseh mestih neuspeh. Rusi nadaljujejo obota\ijaje se svoje prodiranje v srednji Galiciji. Naš položaj je. kakor se kmalu pokaže popolnoma jasno, zelo ugoden. Natančnejša pojasnila so nemogoča.
Na jugovztočnem bojišču napreduje zasledovanje v večdnevnih !?«aih boj:h poražene srbske armade vedno uspešneje. Ponoven obupen odpor Srbov severozapad-no od VaJjevega in pri Koceljevi se zdi nemogoč, ker vidijo Srbi svoje umikanje moteno po velikih masah trena, ki zapirajo vse komunikacije. Če me varajo vsa znamenja, pride srbska armada kmalu v * zelo težaven položaj. Preti jej vsaj izguba dela armadnega trena, ki ima s seboj tako-rekoč zadnje rezerve municije, živil in drugih nujnih potrebščin. Hitro napredovanje našega severnega krila, ki je včeraj doseglo Novoselo ob Savi, more donesti bogatih sadov. Ozemlje postaja tu, ker višina pada, ugodnejše za napad, obramba nahaja tu dobre naravne položaje. Potiorek ne popušča, njegove čete vedo, da bi se mogla sedaj doseči končna odločitev, in zato tekmujejo v nadčloveških delih.
Z južnega bojišča.
DUNAJ, 12. (Kor.) Iz stana vojnih poročevalcev javljajo: Naše v Srbiji zmagovalno napredujoče čete so našle tudi Kru-pani popolnoma izpražnjen in brez prebivalstva. Mnoge prodajalne in hiše so bile udrte in oplenjene. Vsa ta poslpja so naši zaprli in preskrbeli z napisi, ki potrjajo to dejstvo. Kjer smo vzeli sanitetnega materijala in drugih vojnih potrebščin, smo položili posebna potrdila.
Zdi se torej, da je pri Srbih, ko se umikajo, v popolnem izpražnjenju in oplenje-nju zistem. Ta metoda ima za nas mnogo-katere koristi. Našim četam je prihranjeno nadlegovanje po zavratnem streljanju iz zavzetih vasi. Pobeglo prebivalstvo jemlje iz itak ne bogatih zalog zaledja ter razširja resnico o vojnem položaju.
Zdi se, da imajo Srbi, ki tako vandalično postopajo proti lastni posesti, le še malo fiade, da bi se vzdržali
Mgraf rizstreflei?
ZEMUN, 12. (Cenz.) Zemnska artiljerija je tako obstreljevala Belgrad, da je tamkaj komaj še kaka hiša nepoškodovana. Smodnišnice so razstreljene. vse tovarne so porušene. Vojno ministrstvo, častniški kazino, poslopji ruskega in črnogorskega j poslaništva jn hotel »Moskov« je naša artiljerija popolnoma razstrelila. Prav tako je najlepša belgrajska ulica, Knjaz Mihajlo-va cesta v ruševinah. Konak in vseučilišče sta tudi moćno poškodovana. To so pripovedovali Srbi sami. ko so vdrli v Zemun. (»T a g e s p o s t«, četrtkova večerna izdaja).
—ImHM«
oeisusKesa nojisca.
BEROLIN. 12. (Kor.) »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« ponatiskuje iz amsterdamskega »Telegraafa« sledeče priznanje prebivalcev vasi Beersta, severno od Dixmuidna: Doživeli smo bridke čase. Že v petek so belgijski vojaki navlekli v veliko obsežno cerkev slame, ki so jo polili s petrolejem. V soboto so zažgali častitljivo, ljubljeno poslopje. Izjavili so vaškemu prebivalstvu, da bi drugače Nemci uporabljali cerkveni stolp za opazovanja ter namestili na njem strojne puške, da bi streljali na dixmuidensko prebivalstvo.
Iznttliene vesti v glasilih trasperazama.
DUNAJ. 12. (K.) »Politische Korrespon-denz» javlja: Za drznost v izmišljevanju, s katero se odlikuje vojno poročevanje glasil trosporazuma, so nastopna ravnokar brzojavnim potom došla poročila posebno karakteristična:
»Morningpost« prinaša iz Rima, da je Nemčija ponudila Rusiji sklep miru, kar pa da so Rusi odklonili.
Neko londonsko Reuterjevo poročilo pravi: Skoro vsa ogrska konjenica v Belgiji je uničena. Dunajski seznam o izgubah navaja 864 ogrskih plemenitaških imen.pa-dlih pri Ltlle.
Soroden dar v nadomestilo križarke tEmtfen\
MAGDEBURG, 12. (Kor.) „Magdeburger Zeitung" objavlja poziv v prilog narodnemu daru za nad< mectilo za „Emden" ter je kot temeljno svoto podpisala 500 mark.
Škode v praškem vladnem okraja KOaigs&erg,
KOENHjSBERG, 12. (K.) Glasom spo-j ročila od pristojne stmni je bilo v vladnem okraju Konigsberg 2142 poslopij popolnoma ali po večjem delu porušenih. Najhuje je prizadeto okrožje Gerdaneu s 675 opu-stošenimi poslopij. Močno so trpela tudi o-krožja Welau. Friedland, Preusisch Eylau, Rastenburg in Labian.
Volni ujetniki ni Roškem.
SOSNOWICE 12. (Cenz.) .Iskra" poroča, da je car izdal nove predpise o ravnanju z vojnimi ujetniki. Ker so bili vojni ujetniki upravičeni branitelji svoje domovine, se mora človeški ravnati ž njimi. Ne smejo se motiti v izvrševanju svojega verstva. Izvzemši orožje, konje in vojne dokumente je njihovo imetje nedotakljivo in naj se jim izroči ob njihovi vrnitvi v domovino. Ce bi vojni ujetnik skušal pobegniti, se podredi strogemu nadzorstvu. Oporoke vojnih ujetnikov naj se sprejemajo prav tako in hranijo, kaaor bi šlo za oporoke ruskih vojakov. Postopanje z vojnimi ujetniki se ravna po njihovem stanu in stopnji, ki so jo imeli v službi. Častniki dobivajo plačo tistega razreda, ki odgovarja njihovi stopnji v ruski armadi.	_ _
RusKo-turiRo vojno.
V obrambo Smirne.
CARIGRAD, 12. (K.) Vojaški poveljnik v Smirili je objavil proklamacijo, v kateri je rečeno: Vojaške oblasti so ukreaHe vse odredbe za obrambo Smirne na kopnem in na morju in bodo vstrajale do konca obrambe mesta, pa naj pridejo kakršnikoli napadi. Vojska je sklenila, da bo vršila svojo dolžnost do zadnjega moža ter je u ver jena, da ne bo mogel sovražnik postaviti noge na sveta tla domovine. Prebivalstvo mora imeti zaupanje.
Na to razlaga proklamacija na razsež-no dolžnosti prebivalstva, ako pride do obstreljevanja mesta.
(Smirna je staro pomorsko in trgovsko mesto v turškem vilajetu Aidin na zapadni obali Male Azije. Ima kakih 225.000 prebivalcev, ki so po polovici Grki).
freMvabtu pozdravilo napoved volne.
CARIGRAD, 12. (K.) Objavo vojne napovedi v večernih listih so vsi sloji prebivalstva v Stambulu pozdravili z živim veseljem. Mnogo prodajaln in vse turške jadrnice in čolni so razvesili zastave.
in—Hftfl soMmosL
CARIGRAD. 12. (K.) Listi opozarjajo, kako dalekosežne važnosti je sklep šejka Senusov, da bo s svojimi pristaši maršira! proti Angležem.Ta sklep ne kaže le — pravijo listi — izlamitiške solidarnosti, ampak napravi tudi ugoden utis v Italiji, ker bc Angleže odvračal. Je to torej političen akt velikega pomena.
Tariki okBc na anHeikl manifest
CARIGRAD, 11. (Kor.) List »Agence Ottomane« priobčuje, odgovarjaje na angleški manifest, v katerem se pači dejstva in se zavaja muzelmansko prebivalstvo v zmote, oklic, v svrho, da pojasni dejstva in da dokaže, kaka neprijateljica Turčije je Angleška. Oklic dokazuje, da predbaciva Angleška Turčiji, da je kupila dve nemški vojni ladiji, vendar pa da ne omeni niti besedice o tem, zakaj in iz katerih razlogov je Turčija to storila, posebno pa da ne o-ii i en i zaplembe dveh na Angleškem zgrajenih oklopnih križark, med tema »Sultana Osmana«, ki je pol ure pred zaplembo razobesil turško zastavo. Turčija, kateri so bile odvzete na tako krut način dve jedno-ti, je hitela, da ju nadomesti z dvema drugima ladijama, ki sta ji bili od Nemčije prepuščeni na tako prijazen način.
Kar se dostaje pritožbe glede zaprtja Dardanel, si je Angleška ne glede na dejstvo, da se je Turčija proglasila nevtralno, pod pretvezo, da se nahajajo nemški častniki v turški službi, dovolila oficijelno razglasiti, da bo smatrala turške vojne la-dije, ki se nahajajo pred njenim, v morski ožini vsidranem brodovjem, smatrala sovražnim ladjam in jih napadla. V očigled taki sovražni izjavi je morala Turčija zapreti Dardanele, da je zavarovala obrane svojega glavnega mesta.
Brezdvomno pa stoji pribito, da udinje-11 je nemških častnikov, v turški službi, ki pomenja notranjo zadevo Turčije, ne more dati povoda kaki tuji državi za kak u-govor.
Kar se dostaje zagotovila, ki ga je Angleška, kakor pravi, dala glede turške teritorijalne nekršitve. vemo, pravi oklic, koliko v resnici veljajo taka zagotovila. Ali i;i ravno Angleška prva v berlinski pogodbi slavnostno dano zatrdilo glede integritete Turčije kršila s tem, da je zasedla E-gipt? NaproŠena, da naj bi Turčiji za časa balkanske vojne pomagala, je Angleška storila vse, da bi pahnila Turčijo v prepad in pogibelj. Pripravljala je po bratih Bux-ton in drugih Turčiji sovražnih ljudij združitev balkanskih držav in se po končani vojni trudila na vse pretege, da bi spravila Turčijo ob vso njeno evropejsko posest, ki naj bi se odstopila drugim državam. Takrat, kakor tudi pred vojno, je izjavila Angleška, da bo teritorijalna posest Turčije upoštevana, pa naj izpade vojna kakorkoli
Ob priliki zopetnega zavzetja Drinopo-lja po turških četah, se Asquit ni obotavljal groziti Turčiji z evropejskim smodnikom, ako turške čete ne izpraznijo tega mesta.
Oklic opozarja na angleško delovanje v perzijskem zalivu, ki zasleduje smoter, da bi ogrozilo turško suvereniteto v tem zalivu, si ustvarilo vrata za vpad v Arabijo, po kateri Angleška preži že davno. Pa vsi ti poskusi so se izjalovili. Danes se dvigajo vsi arabski voditelji, katere je Angleška skušala pridobiti, kot en mož, da branijo najvišje interese Islama pod zastavo sultana-kalifa.
Angleška je, zvesta svoji sovražni politiki, prekrižala vsa gibania glede turških reform in se je trudila s svojim uplivom pri vseh evropejskih državah, da bi ne stopil v turško službo v tem pogledu noben strokovnjak. Samo nemški cesar, ki se ni zmenil za ta podla početja, je naročil Liman paši reorganizacijo turške armade, ki se danes stavi po robu angleškim vojnim silam.
Da se raztolmači protimuzelmanski značaj angleške politike, opozarja oklic na angleško politiko v Maroku in v Perziji in spominja na govor Gladstona proti koranu v spodnji zbornici, da namreč svet tako dolgo ne pride do miru, dokler bo obstojala ta prokleta knjiga.
2e več kot sto let se trudi Angleška, da bi izčrtaia vse muzelmanske države iz liste prostih držav, da bi tako ustvarila za svoje požrešne trgovce deželo za odiranje.
Oklic končuje z besedami: Hvalimo gospoda, ki nam je dal priliko, da vspešno in zmagovito branimo najvišje interese Izla-ma proti njegovim neizprosnim sovražnikom, proti Angliji, Franciji in Rusiji.
Vznemirljivo gibanje grških ftt na bolgarski meji.
SOFIJA, 12. (Agence Tel. Bulgaire). — Grške čete, stoječe ob meji, ki so že nekaj dni kazale vznemirljivo delovanje, so včeraj nenadoma napadle naše obmejne straže na 5 točkah okrožja Nevrokop. Razvil se je boj s puškami na vsej črti, ki je trajal do noči. Naše čete so se omejale na to, da so odgovarjale na streljanje. Izgube še niso znane.
Bolgarske oblasti obtožujejo Srbe budili nasilstev.
SOFIJA, 12. (K.) »Agence Tel. Bulgaire« javlja: Prefekt iz Strumnice poroča brzojavno, da že štiri dni sem naseljujejo Srbi begunce iz Starosrbije v vasi sosednih krajev, posebno v okrajih Dojran, Valandovo, Gevgeli in Tikveš, da puščajo beguncem na svobodo, da plenijo in more domače prebivalstvo, ter da Bolgarom in musel-manom teh krajev preprečajo odhod preko bolgarske meje.
Iz Strumnice došli begunci pripovedujejo s solzami v očeh, da so srbske oblasti v Ištipii in Radovištu družine, katerih glavarji se nahajajo na Bolgarskem, prisilile, da sprejmejo k sebi častnike, orožnike in celo tudi moštvo, ki izvršuje nasilstva na nesrečnih ženskah, ostalih brez varstva mož. Prebivalstvo številnih turških in bolgarskih vasi v okrajih Dojran, Tikveš in Valandovo čaka le na priliko, da se — pa bilo tudi za ceno svojega življenja — izseli na Bolgarsko.
Vstala v Južni Afriki
LONDON 12. (Kor.) Reuterjev urad po-rGča iz Pretorije 10. t. m.: 8 t. m. je prišlo <1o boja pri Croonstadtu, kjer so se Buri obirali dva dneva, da bi napadli mesto. Polkovnik Botha je z 200 možmi napadel Bure dvanajst angleških milj od mesta. Buri, ki so imeli 400 mož, so prodrli pozicijo, Botha pa se je umeknil pred prihajajočimi ojačenji. Izgubili so enega mrtvega, 7 ranjenih •n 7 ujetih, Botha pa je imel le dva moža ranjena..	__
Holvitll sklepi.
DUNAJ, 13. (Kor.) „Wiener Zeitungrt razglaša :
Cesar je potrdil izvoli ev nadvojvode Leopolda Salvatorja in princa Frana Liechten-steinskega tuzemskima častnima članoma cesarske akademije znanosti. Nadalje je potrdil cesar zopetno izvolitev emeritiranega profesorja fizike na vseučilišču na Dunaju, dvornega svetnika dra. Viktorja pl. Langa, podpredsednika akademije znanosti na Du-uaju za statutarno triletno funkcijsko dobo. — Cesar je imenoval rednega profesorja na vseučilišču na Dunaju za pravega člana ma-tematično-naravoslovnega razreda te akademije. Nadalje je potrdil cesar po akade-raii izvršene volitve dopisujočih članov v tu- in inozemstvu.
Volno posojilo.
BUDIMPEŠTA, 12. (Ogrski brzojavni kor. biro). Salgo-Tarjanska ogljeniška delniška družba je podpisala 1 milijon kron na vojno posojilo. Pcnzijski zavod budimpeštanske mestne električne železnice je podpisal 250.000 kron, časnikarski penzij-ski fond 250.000, zavarovalnica na življenje »Union« 1 in četrt milijona kron. Sirot-tinski zaklad v Stolnem Belemgradu 400 tisoč kron.
Župnik Rokove bolnišnice Tichany je' predlagal magistratu, naj se fond za gradnjo cerkve 240.000 kron porabi za podpis vojnega posojila. Magistrat je sprejel ta predlog in je naložil župniku, naj — ako dovoli višja cerkvena oblast — vse premoženje fonda podpiše na vojno posojilo.
DUNAJ, 13. (K.) Listi konstatirajo z zadoščenjem, da je prišlo že številno pred-naznanil za vojno posojilo, kar je v dokaz o patrijotičnem zanimanju vseskupnega prebivalstva in po čemer se more že danes prognosticirati sijajen vspeh posojila.
Model male Raze Zenochove.
DUNAJ, 12. (K.) Cesar je sprejel včeraj kiparja Josipa Kasina, ki je pokazal monarhu model iz voska .predstavljajoči malo Rozo Zenochovo, ki je bila. kakor znano, ranjena na svojem samaritanskem delu pri RaviRuski, na njenem delovanju. Načrt je jako ugajal monarhu. Cesar, ki izborno izgleda, je izrekel kiparju opetovano svoje priznanje.
Evangelijski teologi se oduovedalelo opro-ifenju od volaike službe.
BUDIMPEŠTA, 12. (K.) Slušatelji evangelijske teologične visoke šole v Požunu, so sklenili, priobčiti honvedskemu ministrstvu. da se z ozirom na sedanje težke čase odrekajo po zakonu jim zajamčene pravice do oproščenja od vojaške službe ter se stavijo vojni sili na razpolago za obrambo domovine. Ob enem — 77 njih po številu — so naslovili na ogrsko teološko mladino oklic v tem smislu.
Zdravniška zbornica Nižle avstrijske raz-nuščena.
DUNAJ, 12. (K.) Ker je vsled položitve mandatov postalo delovanje zdravniške zbornice za Nižje-Avstrijsko — izvzemši Dunaj — nemožno, je nižjeavstrijsko na-mestništvo odredilo razpust rečene zbornice in je za začasno vodstvo določilo na-mestništvenega koncipista dra. Vorela.
Odlikovanje s srebrno častno medaljo Rdečega križa.
DUNAJ, 12. (K.) Nadvojvoda Fran Sal-vator je kot protektor-namestnik Rdečega križa v monarhiji v delokrogu, izročenem mu po Njegovem Veličanstvu z najvišjim odlokom, blagovolil podeliti častno medaljo Rdečega križa stavbnemu mojstru Ferdinandu Gayerju v Puli in Mariji Stundl v Trstu kot povspeševalcenia.
Kolera.
DUNAJ, 12. (Kor.) Zdravstveni oddelek ministrstva za notranje zadeve razglaša: Dne 12. t. m. so bili bakteriologično dognani 4 slučaji azijatske kolere na Dunaju, 5 slučajev na Štajerskem, 1 slučaj na Koroškem, 4 slučaji na Moravskem, 3 slučaji v Sleziji in 8 v Galiciji.
Dolžnost vsakega Avstrijca Je, da prispeva po svoji možnosti k Avstrijskemu vojnemu posojilu 11
Kako-je v Srbiji I
Dopisnik »Frankfurter Zeitunge« piše iz Carigrada dne 8. t. m.: Neki zastopnik velevlasti, ki je včeraj dospel semkaj iz Niša, opisuje razpoloženje v Srbiji tako -le:
Srbi so pretrpeli velike izgube, ali njihova odporna sila še dolgo ni zlomljena. Srbska vojska dobiva neprestano orožja in municije, kakor tudi velike denarne podpore iz Rusije in Francije. Francoske po-šiljatve gredo preko Soluna, a od tam do srbske trdnjave Kladovo. Preko Kladova prihajajo povprečno po trije parniki na teden. Iz Francije same je dobila Srbija šest baterij trdnjavskih topov in tri baterije poljskih topov. V Nišu se malo občuti vojna. Življenje je tam normalno. Tudi di-plomatje so celo osnovali tam poseben diplomatski klub. Kralj Peter je dal temu klubu na razpolago svoj lastni konak. Do-čim notira v Bolgarski napoleondor 25 srebrnih frankov, ne notira v Srbiji višje od 23 dinarjev. Kralj Peter je težko bolan in živi v Topoli, v nekem samostanu, ki je tri ure oddaljen od Belgrada. Ta samostan je bil dovršen pred letom dni, da služi kakor grobišče dinastije Karagjor-gjevičev. Kralj ne sodeluje nič več na vladarskih poslih. V Nišu se nahaja tudi princ Ojorgje, ki je popolnoma ozdravel od svoje težke rane. Z ozirom na njegov karakter pa mu vojna uprava noče poveriti nobenega zapovedništva. Na vojno nas spominja v Nišu samo veliko število ruskih častnikov, oficijelnih in neoficijelnih politikov in ruskih bolnišničarjev in bolnišni-čark. Oficijelni politiki so zastopani po poslaniku Slavinjskem in poslaniškem tajniku Strandmanu. Ta dva delata najbolj na to, da pride med Srbijo in Bolgarsko do sporazuma. Cesto zahajata v Solijo. Po-' učeni ljudje pa pravijo, da ta prizadevanja niso še rodila vspeha. Ako ne pride do tega sporazuma, za katerega se trudijo Anglija, Rusija, Francija in Grška, utegne priti do popolnega oslabljenja Srbije. Poslanik Slavinjski je dne 3. t. m. obiskal Belgrad. Povrnivši se, je povedal, da je mesto silno trpelo po obstreljevanju. Rusko poslaništvo je malone popolnoma uničeno. Državna hipotekama banka »Uprava fondova« je tudi težko poškodovana. Belgrad napravlia utis mesta, ki mu je prebivalstvo izumrlo. Povsod vlada depresija radi bodočnosti. Zelja po miru je zelo velika.
Pred letom dni.
Državni poslanec Jan Sedlak priobčuje v »Union« članek z aktuvalnimi re-miniscencami, ki ga podajamo tu v glavnih potezah.
S t nm n.
•VEČERNA EDINOST« it 71
V Trsta, dne 13. novemfira .414.
tom c nazori godki Men s
Spomini, ki ne segajo veliko dalje nazaj nego leto dnij in ki se nanašajo na tedanje bližanje med Rusijo in Avstro - O-grsko, ne bi bili morda sedaj brez interesa. Celo tisti, ki se ne bavijo dnevno z mednarodno politiko — in to je pač ogromna večina naših državljanov — bodo čitali z začudenjem, kako so pred letom dnij odlični ruski publicisti pisali o zbliža-nju med Avstro-Ogrsko in Rusijo, in kako so ruski državniki govorili o tem.
V oktobru 1913, govoreč o razmerah, nastalih vsled balkanskih vojen, in o medsebojnem razmerju med balkanskimi državami in Rusijo, je knez Meščerski v dunajski »Neue Freie Presse« — v nasprotju z vojno stranko na Ruskem — izrekel misel, da je v interesu Rusije, da glede Balkana vodi politiko skupnosti z Avstro-Ogrsko, da se po dobrohotnem in lojalnem vplivu obeli velesil ohrani red na balkanskem poluotoku ter da se onemogoči ponovitev epoh stalnega nemira in bojazni, ki jih je Evropa preživela ravnokar. Združenje Avstro-Ogrske in Rusije je glavno sredstvo za dosego tega cilja. Po takem združenju bi bilo odstranjeno tisto stanje negotovosti in nejasnosti, v kateri so se nahajali balkanski narodi glede ru-sko-avstriiskih razmer, in katero stanje izkoriščajo oni, ki bi hoteli te razmere komplicirati.
Ni treba biti globoko misleč politik in diplomat, da se razume, kako bi trajno sporazumljenje med Rusijo in Avstrijo v bistvenih vprašanjih vztočnega problema ustvarilo na Balkanu tako mirno in pomirjevalno atmosfero, da bi balkanski na-i rodi ix>d njega vplivom zadobili možnost za prehod k politiki mirnega in neprekinjenega razvoja svojega državnega in kulturnega življenja.
Tako je pisal knez Mesčcrski pred le-Inij in so to gotovo providencijalni . katerih pravilnost so pozneji do-opravičili. A Meščerski ni bil osam-temi svojimi nazori. Znani publicist Menšikov je priobčil v »Novem Vremenu« članek, kjer je tudi nastopil za zbližanje ined Avstro-Ogrsko in Rusijo, ki bi bilo v velik blagoslov.
Naglasiti treba, da ie Menškiov z največjim spoštovanjem govoril o avstro -ogr>ki vojski. Skupina nadarjenih milita-ristov. s prestolonaslednikom Franom Ferdinandom na čelu, da je dosegla vspehov, ki jih treba uvaževatL Tudi je naglašal Menšikov, da so v hudi zmoti tisti, ki menijo, da bi avstro-ogrski Slovani ne streljali na Ruse. Takozvana »vseslovanska ideja« — je pisal — je moralično mrtva, takozvani avstroslavizem pa se nahaja v nadaljnjem razvoju. Besede so to, polne notranje resničnosti.
In če se Še spominjamo, da so se začetkom leta 1913 jasno kazali začetki spo-razumljenja med Anglijo in Nemčijo, tako, da je nemški državni tajnik za zunanje stvari Kiderlein - \Vachter mogel govoriti o posebno zaupni in razveseljivi intimnosti nemško - angleških odnošajev, da je prišlo tedaj do dogovora glede flot med Nemčijo in Anglijo, ter da je v isti čas, začetkom oktobra 1913, poseben odposlanec, princ Hohenlohe, izrt>čil carju ročno pismo Njegovega Veličanstva cesarja Frana Josipa ter da je — kakor se je splošno sodilo — prinesel posebno prisrčno Ustavljen odgovor carja: potem se ni čuditi, da je na jesen leta 1913 prevladovalo mnenje o zagotovljenem miru, ki je bilo vrhu tega še posebno podkrepljeno po potovanju pokojnega prestolonaslednika Frana Ferdinanda na Angleško, kjer je toliko kralju, kolikor njegovim svetovalcem obrazložil mirovna prizadevanja Avstrije.
Pravilni nazor o koristnosti in potrebi popolne skupnosti postopanja med Avstro-Ogrsko in Rusijo pa se ni morda pojavil hkratu in iznenada, kajti to po nepobitnih dejstvih, po geografičnem položaju in po stoletnem zgodovinskem razvoju utemeljeno izpoznanje je izrazil tudi ruski ministrski predsednik Sazonov takoj ob začetku mobilizacije pred prvo balkansko vojno, ko Je dne 17. septembra izjavil napram našemu veleposlaniku: Vse je odvisno od vedenja obeh najbolj interesiranih velevlasti, Avstro-Ogrske in Rusije.
Vzlic vsemu temu stojimo že tedne v najstrašnejši vojni. In če hočemo zasledovati, kdo je kriv na tej nesreči, zadevajoči vse evropske narode, moramo imeti pred očmi, da ne more biti to edinole grozoviti zločin v Sarajevu, ter da ni moglo tega provzročiti le delovanje Hartviga (ruskega poslanika v Belgradu) in Izvolj-skega (ruskega poslanika v Parizu), in tudi staroizskušeno pravilo »cui prodest« (Komu na korist?) bi težko dovelo do ugotovljenja glavnega krivca — in imamo torej le negativne vspehe zasledovanja. vsled česar si moremo morda ne brez vsakega opravičenja domnevati, da so se zopet enkrat topovi in puške same izpro-Žile.
Sicer pa se mi zdi — tako zaključuje poslanec Sedlak — brezkorismo početje, ako med vojno izsledujemo nje vzroke, marveč bi želel, da bi z ozirom na mirno razpoloženje pred vojno pri današnjih glavnih nasprotnikih — Angliji, Nemčiji, Rusiji in Avstro-Ogrski — zavladalo izpoznanje, da vkljub uporabi skrajnih sil vseh udeležencev ne pride trajen vspeh za nobenega udeležnika, da bi bilo torej modreje, da se Eklene splošen mir.
Je to sicer v hipu nedosežen pium desi-derium, ali tudi take želje se morajo izrekati v težkih časih.
časom razdejala Troyon, zatvorno utrdbo ob Mozi: Ta baterija je tedaj stala najdalje spredaj, nemške poljne baterije so bile daleč zadaj. Dve nemški pijonirski stotniji ste krili baterijo. Francozi so biti tamkaj Številno v znatni premoči nad Nemci in so imeli ukaz, da vzamejo to avstrijsko mož-narsko baterijo, ki je tako razrušila njihov močni Troyon, pa naj stane zavzetje še toliko žrtev. Najprej so| nas obstreljevali s šrapneli. Moštvo je bilo zakrito. Šrapneii so prihajali perijodično, tako da so naši topni-čarji imeli vedno dovolj časa, da so opravili svoje delo pri možnafjih. Pripomnil bi tu, da francoska artiljerija strelja izborno, posebno poljna artiljerija. Šrapneli so eksplodirali vedno natančno v normalni višini, sredi nad cesto, na kateri so tedaj stali možnarji. Cez nekaj časa so prišle granate. Te so imele učinke. Ni bilo mogoče več streljati. Moštvo je moralo ostati zakrito. Tedaj je skočil neki ognjičar k topu in ga je sam ravnal. Ognjičar je kmalu nato do bil železni križec. Ko smo dosegli svojo nalogo in razrušili utrdbo, smo izpremenili pozicijo. Francozi so v resnici prišli prav blizu baterije.
Razne politične vesti.
Lažniva poročila o nemških grozovi-
tostih. Berolinska „Norddeutsche Allge-meine Zeitung" piše: V Amsterdamu izhajajoči list „De Tijd* je priobčil 16. oktobra poročilo svojega vojnega poročevalca iz Maastrichta, v katerem trdi poročevalec, da je 9. oktobra prišel z vlakom, s katerim se je vozilo nad 2000 ranjencev, v Landen v Belgiji, kjer je imel vlak 40 minut postanka, da postrežejo ranjencem z jedili. Ko je hodil po kolodvoru gorindol, pa da je videl, kako je stalo pred enim zadnjih voz vlaka kakih 200 do 300 nemških vojakov in lahko ranjenih mož landenske posrdke, ki so kričali in psovali tri v vozu ležeče težko ranjene Angleže, jim oddaleč kazali čaše kadeče se juhe in jih pustili, da so stradali. Sirovo smeje da so jim tudi kazali puške in pljuvali po ranjencih. — Trditve „Tijdo-vetja* poročevalca so dale povod za preiskavo po pristojnih oblastih, ki so ugotovile sledeče: 9. oktobra sploh ni pr.spel v Landen vlak z 2000 ranjenci, temveč so prispeli samo manjši transporti, katerih število izhaja iz prehranitvenih računov. Da bi se zbralo 200 do 300 vojakov ob vozovih je nemogoče, ker ima straža nalog, da ne pripušča nikogar na rampo. Poleg tega pa se nahaja vedno vsaj po eden častnik kolodvorskega poveljništva pri odpravi vlakov z ranjenci. Nemogoče je, da bi bili vojaki naperjali puške proti Angležem, ker je moštvo, ki dobiva hrano v kolodvorski jedilnici, in strežno moštvo vedno brez orožja. Drugim vojakom je vstop prepovedan. Nihče ni tolkel, suval ali opljuval Angležev, temveč so jim ponudili po krožnik juhe, kar sta pa dva zavrnila. To je izpričano po izpoved bah udeležencev.
Socijalna demokracija ta vojna. Pred par dnevi smo bili brzojavno obveščeni o patrijetični manifestaciji v Magdeburgu, ki so se je vdeležili razni zastopniki nemških vojaških in civilnih oblastinj. Ob enem smo bili obveščeni, da je imd glavni govor so-cijalnodemokratični državni poslanec Lands-berg. Seda) pa čitamo v listih tekst tega govora, ki se glasi:
Vemo, ko obljubljamo tu, da bomo svobodo svoje domovine branili do zadnjega izdiha, brez razlike stranke, ki jej pripadamo, in brez razlike razreda, v katerem stojimo, da se ta nafa enodušnost razteza tudi na naše brate na bojišču ter da ta naša enodušnost in naša moč jači njihovo voljo do zmage. Naj vedo da stoji za njimi ves nemški narod v sklenjenih vrstah. Val sile, ki tiči v tej zavesti, hočemo izkoristiti, temu se nočemo odreči. Kajti mi nismo v položaju, da bi mi mogli dopustiti, da bi usahnil katerikoli vir, iz katerega nam more dotekati moč. Zavedamo se, da moramo zadnji ostanek moči zastaviti v to, da porazimo sovražnike, Id nas ogražajo. Kajti v tej vojni gre za višje, nego za slavo, gre za svobodo Nemčije, m, ker je nesvoboden narod obsojen v smrt, za obstanek Nemčije. Posedujoči angleški razred obtožujem, da je provziočitet| te vojne. Iz nemške krvi hoče kovati angleiki denar. Tako kopičenje bede in nesreče, kakor je pomenja ta vojna, se more opravičiti le z enim: po namenu obrambe domovine, nikoli pa ne po osvojevalni vojni. Ni je nobene dežele na svetu, katere vrednost bi odtehtala žrtve, ki smo jih doprinesli v tej vojni Že dosedaj, nobene dežele, razun ene — in to je Nemčija. Če nastopamo za svobodo Nemčije, se borimo za večni napredek človeštva. Kajti narodi so zakladnice kulture, ker so posredovalci med posamičnimi in človeštvom. — Ako se hoče iztrebiti kak narod, pomenja to, da se hoče vzeti človeštvu eno kulturnih form. — Našim „mednarodnim- zasmehovalcem „na-rodnjakarstva" bi priporočili te besede nemškega socijafnega demokrata v pazno čitanje in — posnemanje. Vidimo, kako veliki krvavi dogodki prinašajo čiščenje pojmov o veličini etičnih vrednot vsacega naroda, torej tudi našega slovenskem. Obstanek vsacega naroda je -- kakor je rekel Landsberg — ena kulturnih form vsega človeštva. Iztrebljanje naroda je potemtakem zločin na človeški kulturi 1 In iz te velike resnice izhaja velik zaključek z želeno logiko : boj za obstanek naroda je svet boj in le ponižuje se v nlakotoost oni, ki smeši tak bol1
Sličice iz volne.
Naši možnarji na Francoskem. V dunajski .Zett" piše neki inženir Viktor Te-wele o naši možnarski bateriji, ki je dodeljena njegovi diviziji, in ki je pred nekaj
DomaČe vesti.
Za oskrbo z ogljem. Uradna ,Wiener Zeitung44 In državni zakonik priobčujeta naredbo skupnega ministrstva od 11. novembra 1914* tičočo se oskrbe z ogljem. Svrha tej naredbi je v prvi vrsti, da se tudi za čas sedanjega vojnega stanja zagotovi v javnem interesu potrebna oskrba prebivalstva, kakor tudi zadosti vojni javni potrebi na oglju. Naredba pooblašča ministra za javna dela, da ukrene vse odredbe, ki so potrebne za nemotjeno nadaljevanje obrata v premogovnikih, ter da v svrho povečanja pridobivanja oglja ukrene posebne odredbe, ako pokritje nujne javne potrebščine na oglju sploh ne bi bilo možno na drug način, ali pa Je za nerazmerno visoke cene. V zagotovitev pokritja take potrebščine na oglju se je izkazalo potrebno, da se določi pravica do zahteve, na podlagi katere more minister za javna dela ob gotovih veljavnih predpostavah posestnike premogovnikov prisiliti v oddajo določenih množin in vrst iz njihovih obratov. Istotaka obveza se more naložiti tudi trgovcem z ogljem glede njihovih predpravic do tuzemskega oglja. Na-daljne določbe, tičoče se odškodovanja za zahtevano oglje, in pa po naredbi dana pooblastitev se uporabijo seveda le tedaj, ako bi splošna blaginja brezpogojno zahtevala to, pri čemer se bo po možnosti jemalo ozir na že obstoječe sklepe. S tem, da je vsa akcija položena v roke resorta, kompetentnega za rudništvo, je podano jamstvo, da se bodo na izvajanju čuvali tudi interesi rudniške industrije in delavstva.
UNSERTO COMICi
zaloga Minskega materijala. Tovarna cementnih piott in ceoL
1BT. CON S. Glačani 11 in V. Conorth l
Jakoba)
V zalogi vedno novo dospelo blago. Ceae zmerne.	Postrežba točna.
POZOR!
POZOR!
Velika zaloga
najboljih šiv. strojev „PFAFF" In drugih vrst strojev In dvo-koles. - Lastna delavnica za popravo šiv. strojev po ceni.
Josip DeUeva & sin
GORICA ulica Munlclpio št. 1
LOVRE BULIC, TRST
priporoča cenj. občinstvu svojo
gostiSno .Brioni*
(»Trattoria Brioni«) z vrtom, pripravnim
za sestanke in zabavne prireditve. Trst, via delf Istria 16 (v bližini cerkve
sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, črno, belo in opolo. Pivo »Adrija«, pelinkovac in maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna: via del Rivo št. 9 s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih jedil.
SLOVESI! podpirajte RDEU KRIŽ i
. ■ Mirnem*
Ivan Krž©
Trst, PSs^a S. Giovaana t
k.uhiijj«.ftih m kiet»rs*ih pot efo-_	šftin od lesa in pletenin, Škafov
Ctbrov ni kad, sodčekov, lopa/, rešet, sit in bsi ko vrstnih k'še*-, jerhaa-'v in meto) ter onn^n d'nap h v to i-troko DfiMApAla spfcdajoćih predmetov. IP ll|#Va svojo trgovino s kuhinjsko posodo vsake vrtite bod: od porcelana, zemlje emaila, ko9itarja ali cinka nadalje pasamantoije, kletke itd. Za gostilničarje pipe, krog)je, eesalje in stekleno posedo za vino.
rmamBi■ lianam ■■■HBMHBa
Točne ure prodaja f
Emilio MUlIerj
najuglednejša in najsta- g rejSa prodajaln ica ur v £ Trstu, ulica S. Antonio ■ (vogal ulice S. Nlcold) ■
Velika izbera j
verižic, zlatih, srebrnih, | kakor tudi stenskih ur 5 vsake vrste I. t. d.
UitUMvtjcna I. 1889.
aa aai
ibb asi
»aJ
o uriva jttnkja h tinfe. literijaJa;
Josip Mlceu f
M. din L GObi 2. (Silnim 2932;
0»<

IIIMMHMHH
Velika zaloga
vukointieia poitva
HleUr \m-M
(Tvrdka
leta 1874).
trst, bIIco Rettori Štev. 1
Izredna priliko.
Vetih dohod ar. verttk. zlitih in sretnih pri-tokov. Znttue cene. ■
MMIMD BIZJAK i
aaaaaaaa

IIIH
□□□□□□OD
Caffč tluovo
□ □ □ □ □
Trst Mczg Bamera-Settefoibne
Bogat* izbera časni-pijače, ffladila vaefa
Prva udobnost.
kov. Prvovrstno _______
viat Biljardi Soifert, TELEFON 15-81. Poleg kavami se nahaja tudi izvrstan NPPIVf kjer so prodajajo mrzla Jedila. vino in Dvvheijevo pivo, Sprejema se naročila na dom. Priporoča se odani
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □
r
i III C2BHBHII111
—sz S vojl K S VOJIil l
nn
I Ferdinand Gom&ač	|
| Trst, olica Molil a rento (Rocol) 251
S priporoča cenj. občinstvu svojo	5S
I trgovino lestuin:: in	i
i kolonijalne^: Moga	g
= kakor tuđi ŽGANJARNO.	g
L- Blago vedno sveže. - Postrežba na	H
dem.---Cene zmerne in solidne.	H
II
Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, likerjev in razprodala na drobno in debelo
Jakob Perhauc
Trst, Via delle Acque it- 6
(Nasproti Caffč Centrale).
Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux» Burgunder, renskih vin, Mesella in Ghianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni iropiuoveo slivovec in brinjavec. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko.
Razprodaja od pol litra naprej.
Trgovina jestvin in delikates
MARCEL LAZAR
Trst - ulica Belvedere št. 57. - Trst. Prodaja vedno sveže testenine iz Ilirske Bistrice ter iz drugih zunanjih tovarn. — Vino in likerji v steklenicah. — Postrežba na dom. Razpošilja se pakete od 5 kg naprej: Kave. olja in dr.
č*rivt.-o in frfitrs« dam«
And. Rojic, Trst
Via Ae<|Md«tt« 20.
Priporoća m | ipodom n dobro in higij«ukSao p*-
rtraibo. Damam m priporoča sa moderno friziranja, glavo* praaje, barraaje Ltd.
Vsakovrstna iaana dala sa
i^rtiniiio dobro t» Wi#n®
ZDRAVNIK
MedL Dr. Karal Perničič
ordinira od T1-1 pop.
Trst, ulica Bonomo 3, II. (nasproti Dreherjeve pivovarne).
IIMHII llttsnil I9SMHI
_ Dobroznana mirodilnica _
i Iv. Camauli 1
= Sv. ima - Trst - Miza Kar. doma =
1 Velik izbor barv | = = povlak itd.= =
■ Zaloga za Trst in okolico redilnega S faja za otro-	|
g ke In odrasle
ter (iifintia ipu is (tlieja prtfti :i linH.
li umnim
Ttkln II
Umetno-fotosrnHčni atelje
Trst ulica del Rivo it. 42 (pritličje) Trst
m
Izvršuje vsako fo to grafično delo kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste plošče za vsakovrst. spomenike.
POSEBNOST: POVEČANJE ::: VSAKE FOTOGRAFIJE :::
Radi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe In jih iz-vršuje na domu, ev tudi zunaj mesta po najzmernejših cenah.
♦♦♦♦
♦♦♦♦
Trst, ul. đel Rivo itev. 42.
Odlikovana pekarna in sladščičarna
Josip Semolfč, Trst
ulica Istituto štv. 5 Odlikovana z zlato kolajni in fastn diplomi na Tazstavi v Firenci.
Peče >e fiu in navaden kruh trikrat na dan. Izbera sladčic, vina v st- klenic&h, prepečencev (bi cott ni) konfekture itd. Sprejema niroffli za porok« In krsto tor vsokovrstno poehro tor todl no «1«
V dobroznanl mesnici
mi, Muzo Burnem veccb lo 9. TeL 26-ss
Isc prodaja vedno prvovrstno ■ pveje, telečje In koštrunovo I Jančje In tudi kokošje meso. 1
OBRT t Kuhanj« govejih vamp, salon »»• m otoljtnih ftrev ter alitoib isdelkor. |