TURIZEM flll|| ZDRUŽIL OBALO gg|
MORNARJI BREZ ELEKTRIKE IN VODE
str. 6
(Mef) Stari ribiči vam bodo takoj povedali: "Slabo pride vedno z zahoda". Slovenija še nikoli ni bila tako odločno usmerjena proti zahodu kot prav te dni in če bi verjeli tistim, ki za proračunski denar brez občutka sramu propagirajo svoj projekt, smo takorekoč že na zahodu: združeni in vami. Pa na zahodu še zdaleč ni vse tako lepo združeno in tudi tako lepo varno ni. Še vedno je slišati eksplozije v Španiji, na Irskem in celo v Italiji, še vedno protestirajo proti Bruslju enkrat ribiči, drugič kmetje, tretjič avtoprevozniki in tako naprej. In vendar smo v medijih zadnje dni priče povsem nekritičnemu hvaljenju vsega kar prihaja z zahoda. Evropska skupnost nam bo omogočila gospodarski razvoj in dvig standarda, Nato pa skorajda ni več vojaška organizacija ampak zibelka demokracije. S prodajanjem takšnih floskul oblast natanko ve, koga želi prepričati v svoj projekt. Nad mladimi, izobraženci, kulturniki in sorodnimi sredinami so že zdavnaj obupali, zato se je treba pač lotiti tistih, ki so že zdavnaj izgubili revolucionarni naboj ali pa ga nikoli niso niti imeli. Za takšen cilj so dovoljena vsa orožja, celo
slučajno izbrani direktorji največjih slovenskih podjetij, ki na čelu s predsednikom Gospodarske zbornice zapravljajo denar obveznih članov te iste zbornice, ki jih seveda niso niti slučajno povprašali o tem, ali tudi oni podpirajo svojo organizacijo s takšno usmeritvijo. In na koncu še zadnji udarec tistim, ki bi morda nasedli »demagogiji« sociologov, politologov in filozofov: Povišanje penzij natanko pet dni pred referendumom, tako da bodo upokojenci lahko rekli: saj ta oblast le ni tako slaba in nesposobna in ji lahko verjamemo.
Odločanje o evroatlantskih povezavah je seveda prvovrstno politično dejanje ob katerem skuša oblast popraviti napako, ki jo je storila pred dobrim desetletjem. Takrat ji seveda ni padlo na pamet, da bi na referendumu povprašala državljane ali so za zamenjavo socializma z vulgarnim kapitalizmom. To seje kar tako zgodilo.
Nedeljsko odločanje je le vprašanje o tem, ali se bomo ob osnovnem modelu odločili tudi za dodatne opcije.
PIZZERIJA SPAGETERIJA
KOSILA med 12. in IS.	041 67 59 SJ
fC Banka Koper
20. marec 2003
ki k
šifra
OBALA V MALEM
nepremičnine
immobili
lzola-05/64011 10 www.sifra-nepremicnine-sp.si
DROGA
SREBRNICA PTICA TOŽBA
Sem prvi avlo te države, čeprav last komunista, nekdanjega predsednika, zdaj pa skoraj penzionista. Imam šoferja prve klase in varnostnika, po ustavi, ko si nataknem piavo luč lahko letim, nihče me ne ustavi Čeprav mi radi pravijo, da sem produkt kapitalizma se včasih še počutim kot ostanek socializma. Poslušam namreč pravljice o srečni domovini, o delu na oblasti, o uspešni trgovini A zadnje čase se dogaja, da vsega ne razumem: vsi hvalijo Evropo in to, da gremo v Nato in vidim, da predsednik je vrgel proč kravato, tisto staro, rdečo s srpom in macolo.
Počasi me je strah, da se spremenil je v copato in me bo v navalu pozabljivosti, povišal - v karjolo.
IZOLA, tel.: 616 80 00
Wrebì
Izdelki
za zdravo življenje
Tomažičeva 10, Izola
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča) Urnik: 8 -12,15 -18, sobota: 8 -12 Tel.: 640-40 -64
PTT's NOT Dilli)
V tej rubriki objavljamo pisma z odgovori, mnenji in razmišljanji bralcev tega časopisa pa tudi tistih, ki so v časopisu slučajno omenjeni in se jim zdi vredno ali potrebno odgovarjati na tukaj izrečena in zapisana mnenja drugih. Seveda v uredništvu pazimo, da objavljamo le tista pisma, ki so v skladu z zakonom o medijih ter niso žaljiva ali bi lahko drugače prizadela kogarkoli. Pri odločanju o objavi se uredništvo odloča v skladu z lastno uredniško politiko in v tradiciji sodobne demokracije in obveščanja.
ZA DEMOKRATIČNO KULTURO
Resnične demokracije si ne moremo predstavljati brez dejanske demokratične kulture. V kulturi demokracije vidim tisti prostor, ki omogoča združitev štirih osnovnih pojmov: civilne družbe, strpnosti, izobraževanja in svobodne menjave idej in ljudi.
Civilna družba? Vaclav Havel je zapisal:"Civilna družba pomeni pogum,, ljubezen do resnice,, vedno čuječo zavest, svobodo znotraj nas in prostovoljno sprejemanje odgovornosti za javno življenje. Nikoli ne moremo biti gotovi, da zares živimo v skladi s temi vrednotami. Civilna družba ni stranski proizvod, temveč prvi pogoj demokracije".
Ta etika se hrani z vrednotami, ki jih moramo odkriti globoko v sebi, in odraža tako našo skupno človeškost ter splošni temelj demokracije. Strpnost? Demokratična kultura je zasnovana na razumevanju in sprejemanju drugih kultur. Izraža voljo do sožitja z drugimi. Koliko avtoritarnih sistemov je svojo moč izkoristilo za uveljavljanje rasnega razlikovanja in etičnih predsodkov! Toda kulturne identitete so le redkokdaj enovite.Najbogatejša med njimi vsebuje semena in plodove najbolj oddaljenih kultur. Če bi me danes vprašali, kaj danes tvori "bogastvo narodov", ne bi omenjal njihove tehnološke moči in zunanjega tehnološkega blišča in gospodarske vsemogočnosti. Govoril bi o sposobnosti njihovih državljanov -ne glede na njihov izvor, barvo kože, deželo ali jezik njihovih prednikov - da se povežejo za skupno podpiranje nekaterih idealov in načel, ki jim omogočajo skupno življenje.
Strpnost ne pomeni le potrpežljivost do drugih: vsebuje znanje o drugih, še bolj pa spoštovanje do lepote njihovih kultur. Strpnost je zatorej tako etično kot tudi estetično stališče.
Želim poudariti vlogo strpnosti pri pospeševanju združevanja. Kako, na primer, lahko uskladimo dvojno zahtevo, bistveno za vsako civilno družbo - po enotnosti in svobodi vseh članov skupnosti ter po svobodi posameznika? Ali lahko v družbah, ki so vedno bolj raznolike, še naprej istovetimo demokracijo s pomočjo načela večine, če le-ta v okviru javnega življenja ne more zagotoviti uresničevanja in ustreznega varovanja potreb ter prepričanj vseh skupin državljanov? Ali si sploh lahko zamislimo demokracijo, če ne verjamemo v potrebo po zaščiti pravic manjšine?
Resnična demokratična kultura ne bi smela zanikati nobene posebne istovetnosti, najsi bo ta etična, religiozna, jezikovna ali kulturna, prav tako kot mora na račun narodne identitete razvijati skupinsko solidarnost ter skupna upanja vseh. Taka demokratična kultura daje vsem priložnost istovetenja s pomočjo raznovrstnih in vsem dosegljivih svoboščin. Demokracija mora biti zato na kulturni ravni isto, kar je na politični: prežemanje osebne volje in splošnih koristi.
Izobraževanje? Jasno je , da se demokratična kultura, kolikor opredeljuje ljudi kot bitja, ki so zmožna izbirati, ne more svobodno razvijati v jalovi prsti neznanja, tako kot ne more uspevati v družbenem okolju, ki ostaja razdrobljeno na posamične skupine, ki se lahko med seboj sporazumevajo le s pomočjo predsodkov in nasilja. Neznanje krepi diktaturo in slabi demokracijo.
PROTI JAVNEMU WC-ju V STANOVANJSKI HIŠI
Spodaj podpisani stanovalci oz. lastniki hiše v Izoli, Veliki trg 1, smo izvedeli, da se namerava v pritličnih prostorih naše hiše (bivši najemnik INOX) urediti javni WC. Ta naj bi služil ribiški osmici pa tudi drugim porabnikom.
Lastniki stanovanj temu odločno nasprotujemo in tega ne bomo dovolili. Menimo tudi, da je za kakršenkoli poseg ali spremembo potrebno mnenje in dovoljenje lastnikov stanovanj omenjene hiše. Prediagami, da bi lahko v že omenjenih prostorih uredili kleti za lastnike hiše, s tem bi rešili problem kleti in tudi izgled dvorišča na Sončnem nabrežju.
Obenem vas obveščamo, da je na fasadi postavljena tabla za oglaševanje prav tako brez naše vednosti in soglasja. Zahtevamo obrazložitev tudi te zadeve.
Prosimo svet KSStaro mesto, da »zastopa« nas in naše interese in zadevo skušate urediti na drug način.
Lep pozdrav.
Lastniki: Bekovič Zora, Rojc Žanet, Frank Tanja, Mačak Dušan, Golob Ivanka, Dvorski Zlatka, Krištofič Dušanka
Nazadnje, svobodna menjava idej in ljudi. Le-ta omogoča ljudem izbrati svoj način življenja, svoj način izražanja in jim daje večji nadzor nad svojo lastno in skupinsko usodo. Popolna svoboda informacij in izražanja je temeljni kamen demokratične kulture, kolikor taka svoboda sama po sebi zagotavlja odkritost, ki je nepogrešljiva za uresničevanje izbir in odgovornosti. In to ne le na ravni skupnosti ali naroda, temveč na vseh ravneh, od neposrednega okolja pa vse do samega ekosistema. Resnični civilni družbi se moramo priučiti in jo preizkusiti v soseski, družini, na delovnem mestu, v vsakodnevnem uresničevanju človekovih pravic. Dejansko civilno družbo preizkušamo tudi globalno, zlasti ko prevzemamo odgovornost za okolje, njegovo ohranitev ali njegovo nepopravljivo uničenje in vse to do meja - zaradi odločitev, ki jih sprejemamo ali ki nam jih ne uspe sprejeti - ki segajo na področje pravic bodočih rodov.
Naučiti se živeti v sožitju s svojim okoljem, z drugimi kulturami - to sta po mojem glavna izziva danes. Prepričan sem, da nam lahko le pristna kultura demokracije - zato ker je to kultura sožitja - omogoči, da se bomo uspešno spoprijeli s tema izzivoma.
Dominko Krt Društvo istrskega prijateljstva
%/ Študentski servis Consorzio studentesco servizi
STUDENTE^
zavod za posredovanje del dijakom in študentom
Župančičeva 14/111,6330 Piran-Pirano, tel. 05/671 00 20, fax.: 05/671 00 21
OE IZOLA, PITTONIJEVA 4( vhod s Postojnske ulice ) Izola, tel.: 05/663 40 15
FOTOKOPIJA ^ SIT.-. Umik: 8.00 16.00
VELIKA PONUDBA DEL !
Junior d.o.o. - Industrijska cona 9/e - Izola
GROSISTIČNA PRODAJA - ZA PROMOCIJO IN PROSTI ČAS
TRENIRKE ZA ODRASLE	3.200,00 SIT	DELOVNI ŠKORNJI	980,00	SIT
POLO majica 165gr	1.161,00 SIT	DELOVNE ROKAVICE	165,00 SIT
BREZROKAVNIKI	2.450,00 SIT	TUTE za delavnice v barvah	4.027,00 SIT
BUNDE ZA ODRASLE od	4.259,00 SIT	DELOVNE HAUE že od	3.120,00 SIT
KAPE	235,00	SIT
OBLAČILA ZA GOSTINSTVO!!!
Vse cene so brez 20% DDV
Informacije:
Tel : 05/ 640 04 98
Fax: 05/641 50 81 od 8h-16 h (ob delavnikih)
VSE ARTIKLE LAHKO TISKAMO IN VEZEMO - PO DOGOVORU !
Nova lokacija Uprane enote Izola
PO DOKUMENTE V STARI ZDRAVSTVENI DOM
Lani oktobra je nekdanja stavba zdravstvenega doma vendarle dobila novega lastnika. Izolsko gradbeno podjetje IGT d.o.o. je za 190 milijonov tolarjev kupilo objekt skupaj z okoliškim zemljiščem.
Ta lokacija se je zdela primerna tudi za nov sedež Upravne enote Izola, in že novembra so si objekt ogledali predstavniki Servisa skupnih služb Vlade RS ter predlagano lokacijo pozitivno ocenili, je povedal Iztok Krumpak, direktor podjetja IGT d.o.o.. Izdelali so tudi idejne rešitve, februarja pa so si objekt še enkrat ogledali predstavniki Ministrstva za notranje zadeve, vladnih skupnih služb ter izolske občine in upravne enote. Ugotovili so, da je lokacija ustrezna, pa tudi projektna dokumentacija, katere izdelava je že v zaključni fazi (projektant je Studio Galeb), potrebuje le še nekaj manjših dopolnitev. Glede na potek dogovorov vse kaže, da se bo morda že prihodnje leto v to stavbo lahko vselila izolska upravna enota. Gradnje se bodo lotili tako, da bo zdajšnji lastnik stavbe tudi investitor, nato pa se bo država odločila za obliko financiranja. O tem ali bo to poslovni najem, ali leasing ali kakšna druga oblika financiranja, pa se morajo še dogovoriti.
Ker obstoječi zazidalni načrt že omogoča začetek gradnje pričakujejo, da bodo vso potrebno dokumentacijo pridobili že do jeseni, ko naj bi pričeli z gradnjo. Zaenkrat so objekt zavarovali in zazidali spodnja okna, saj so v obdobju po preselitvi zdravstvenega doma v objekt zahajali nepovabljeni gostje, v nekaterih prostorih pa so našli tudi uporabljene igle.
IZOLA KOT PRVO OBMOČJE MIRU
Slovenski mirovniki iz vrst sociologov na čelu z dr. Rastkom Močnikom in Tanjo Rener so na slovenske državljanke in državljane naslovili pobudo za ustanavljanje takoimenovanih območij miru. To v praksi pomeni, da bi posamezni občinski sveti v Sloveniji na pobudo državljanov ali svetnikov sprejeli sklepe, s katerimi bi svoje občine razglasili za območja miru. Na teh območjih bi bilo, z izjemo vojnega stanja, prepovedano nameščati ali prek njihovega ozemlja prevažati vojaške enote ali kakršno koli orožje. Ob tem so tudi spomnili, da takšen inštitut pri nas ni nekaj novega, saj je občina Izola razglasila območje brez vojske in orožja že leta 1989.
Seveda smo v občinskih arhivih skušali poiskati ta dokument a nismo imeli posebne sreče, čeprav se akterji takratnega dogajanja spominjajo, da so bile antimilitaristične zahteve zelo izražene. Po eni strani je šlo to na račun nekompatibilnosti turizma in vojske, po drugi strani pa je takrat že obstajal spor z jugoslovansko vojsko, saj v to obdobje sodi tudi pobuda za zamenjavo imena trga JLA v Veliki trg.. Sklepa o Izoli kot demilitarizirani coni nismo uspeli izbrskati, po pripovedovanju nekaterih pa je šlo za pobudo tedanjih poslancev ZSMS (Sinožič, Kramberger, Klančič), ki pa je dobila praktično uporabo le na pokopališču, kjer naj ne bi bili več dovoljeni pogrebni obredi s salvami častne straže Izvedeli smo tudi, da je bil dr. Močnik že takrat seznanjen s to pobudo, zdaj pa očitno niso preverjali ali je bila tudi dejansko kot takšna sprejeta. Tudi novinarji, ki smo spremljali delo takratne skupščine občine Izola (bilo je leta 1990 in ne 1989) se spominjamo te pobude in pogovorov o demilitarizaciji občine, vendar se nihče ne spomni ali je bila pobuda tudi formalno sprejeta.
Neglede na prej povedano pa imajo pobudniki prav, ko pravijo, da smo se v Sloveniji v osemdesetih letih bojevali proti vojaškemu vmešavanju v življenje ljudi in proti militarizaciji družbe, leta 1990 pa se je več kot polovica ljudi v Sloveniji zavzemala za Slovenijo brez vojske. Samostojna slovenska država še nedavno ni dopuščala, da bi plovila na jedrski pogon ali z jedrsko oborožitvijo plula po slovenskem morju, zdaj pa smo te zgodovinske pridobitve enostavno izničili. Zato ima takšna pobuda tudi povsem praktično uporabnost. Če bi imeli na progi med Sežano in Brežicami vsaj eno tako imenovano območje miru, vlaki smrti ne bi mogli voziti čez Slovenijo. Akcija je sicer zasnovana dolgoročno, ne glede na to, ali se bodo ljudje na referendumu opredelili za vstop v Nato ali proti. (MF)
ZA EU, PROTI NATU
Istrski demokratski zbor - Dieta democratica Istriana vabi vse člane stranke, da se zagotovo udeležijo referenduma, ki bo v nedeljo, 23. marca2003, in da se po osebnem občutku odločijo za pristop Slovenije v Evropsko Unijo zaradi boljše gospodarske in politične bodočnosti Istre in Slovenije. Prav tako naj se tudi odločijo proti vstopu v NATO.
Programska deklaracija IDZ.-DDI ter trezen razum istrskega naroda nas učita, da želimo mir, da ne želimo militarizma, kar je pravzaprav pravica vsakega posameznika, ki želi na svojem teritoriju živeti v miru.
Predsednik IDZ - DDI Mario Carboni
Vsekakor bodo ohranili glavno fasado objekta, saj je spomeniško zaščitena, ohranili pa bodo tudi park, skozi katerega bo potekala pešpot. Na območju sedanjega makadamskega parkirišča bodo uredili parkirna mesta za okrog 30 vozil, na sedanjem asfaltiranem parkirišču vzhodno od objekta pa naj bi čez dve ali tri leta zrasel poslovno stanovanjski objekt. Za to bo treba dopolniti obstoječi zazidalni načrt, kar paje že v pripravi.
Do začetka gradnje pa bo tu še naprej parkirišče, ki ga bo upravljala občina Že prihodnji teden naj bi tu zarisali parkirne prostore, v kratkem pa bodo namestili parkirno uro. Kot je dejal Krumpak bodo s parkirninami zbrana sredstva namenili ureditvi bližnjega parka, morebitni preostanek denarja pa bo namenjen urejanju ostalih parkovnih površin, saj si želi, da bi bil tudi ta del Izole kar najbolj urejen. (Karmen Bučar)
SKUPAJ NA SEJMU ALPE ADRIA
Ilirizem bo očitno prvi združevalec treh obalnih občin. Na sejmu Alpe Adria, ki so ga uradno odprli danes, se bodo namreč skupaj predstavljale vse tri obalne turistične občine, Izola, Koper in Piran. Doslej so največkrat nastopali vsak zase, še posebej pa je samostojno nastopal Portorož, zdaj pa so se le dogovrili za skupne nastope na sejmih in za trženje enotne turistične destinacije. Na posebni tiskovni konferenci so danes, ob predstavnikih obalnega turizma, sodelovali tudi vsi trije obalni župani.
KONFERENCA O MLADINSKEM TURIZMU
Pod okriljem Nacionalnega turističnega združenja in v soorganizaciji s Srednjo gostinsko in turistično šolo iz Izole bo letos že osmič zapored potekal projekt Mladi za turizem z osrednjo temo »Slovenija kot destinacija mladinskega turizma«. Tradicionalna konferenca je zaključek vsakoletnega državnega tekmovanja mladih na srednjih šolah za gostinstvo in turizem in je vključena tudi v koledar srečanj in tekmovanj iz znanja srednjih šol. Zaključna prireditev letošnje konference Mladi za turizem bo v četrtek, 27. marca 2003 ob 10.00 uri v Kulturnem domu v Izoli. Tako kot vsako leto, bodo dijaki predstavili svoje raziskovalne naloge ter izmenjali stališča in poglede na temo razvoja mladinskega turizma v Sloveniji.
Na konferenci bodo aktivno sodelovali dijaki iz srednjih šol za gostinstvo in turizem iz Ljubljane, Maribora, Radovljice, Izole in Celja.
Strokovna komisija bo izbrala tri najboljše raziskovalne naloge, dijaki, avtorji teh nalog, pa bodo prejeli nagrade.
KOMPAS PORTOROŽ VABI IZOLANE na izlet z Beneškim princem
PRINCE :0:E VENICE IZJEMNA CENA ZA IZOLANE
<.000 SIT NA OSEBO
Rezervacije sprtjemajo:
GrafFit, Izola, Tel: 6418 303 TA Bele skale, Izola, Tel: 6403 555 TA Laguna, Izola.: 6416 553 Kompas Portorož, tel.: 6178000
Dragi ribiški spori
KAZEN OGROZILA POSLOVANJE RIBE
V izolski Ribi se pripravljajo na končno sestavo pritožbe zoper 1 sklep puljske sodnice za prekrške, ki je izolskemu podjetju naložila zelo strogo kazen zaradi domnevnega ribolova izolskih ribičev v hrvaškem teritorjainem morju. Še posebej jih moti to, da so jim odvzeli ves ulov, seveda pa imajo pripombe tudi na pozicije ladij, ki so zapisane v odločbi o kaznovanju.
Po njihovem mnenju so pozicije, ki so navedene v odločbi o kaznovanju, drugačne od pozicije, kjer so bile ladje zajete in so po mnenju Ribe nesporno v mednarodnih vodahč V zapisniku o ustavitvi ladij tudi ne piše, da so se zanjo odločili zaradi predhodnih prekrškov. Na tej podlagi bi naši plovili v mednarodnih vodah lahko ustavili, vendar tega niso zapisali.
In če so hrvaški organi prepričani, da sta bili ladji Riba 1. in Riba 2 v njihovih ozemeljskih vodah, kar bi se zaradi razmer pri vleki v megli in izogibanjem grebenom na dnu pomotoma lahko tudi zgodilo, Izdane moti, da jih niso ustavili tam ampak kasneje. Posebej pozorno bodo sestavili pritožbo na račun pozicij, ki jih navajajo policisti, saj te niso potrjene z izpiski GPS ampak so na karto vrisali pozicije, ki so rezultat ročnih meritev in gotovo niso dovolj natančne.
ZA RIBIČE NI POČITKA
Obe ladji sta seveda ponovno na delu, saj so na Ribo 1 montirali nadomestno, okrog 180 metrov dolgo mrežo, kajti prvo so jim Hrvati zaplenili. Vsak izgubljen dan brez ribolova pomeni namreč še dodatno breme za podjetje. Letos so namreč ulovili le nekaj več kot 200 ton sardel, v enakem obdobju pa jih je bilo že čez 300 ton. Ob tako slabem ulovu pomeni izrečena kazen zanje pravo katastrofo, ki lahko dokončno uniči še zadnje večje ribiško podjetje in ribiško floto v slovenskem morju. 42 zaposlenih v Ribi (v glavnem gre za ribiče in vzdrževalce) je lani ustvarilo za 200 milijonov tolarjev prometa in 28 milijonov tolarjev izgube, kazen in stroški v višini 10 milijonov tolarjev, kolikor se jih je zbralo ob tem dogodku, pa seveda lahko pomeni veliko težavo v poslovanju podjetja.
DRŽAVNI DENAR ZA OBNOVO STAVB
Agencija za učinkovito rabo energije je v zadnjem Uradnem listu objavila razpis za sofinanciranje toplotne izolacije zunanjih sten pri obnovi starejših hiš, pri čemer so mišljeni predvsem ukrepi, kot so izolacija podstrešja ali strehe nad ogrevanim podstrešjem, izolacija fasade in zamenjava ali obnova oken. Razpis, v katerem bo agencija razdelila 60 milijonov tolarjev, bo trajal do porabe sredstev, prvo odpiranje vlog pa bo 16. aprila, če denar ne bo porabljen prej, bo skrajni rok za oddajo vlog 15. september.
Agencija bo sofinancirala obnovo stavb, ki so bile zgrajene pred letom 1981, podprla pa bo zgolj ukrepe, ki bodo omogočili znatne prihranke toplotne energije, to je najmanj 10.000 kilovatnih ur na leta Sicer pa bodo prosilci lahko dobili od države največ deset odstotkov vrednosti naložbe oziroma do pet milijonov tolarjev, če bo šlo za večji stanovanjski objekt. Še vedno pa sta odprta tudi razpis za sofinanciranje sistemov za pripravo tople vode s sprejemniki sončne energije in toplotnimi črpalkami ter razpis za sofinanciranje kurilnih naprav na lesno biomaso. Jani Turk iz Agencije za učinkovito rabo energije je povedal, daje kar nekaj denarja še na voljo in da vloge za že izvedena dela odpirajo vsak prvi četrtek v mesecu.
Pa še zanimivost iz sodnikove pisarne. Prijavitelj prekrška slovenskih ribičev je namreč zahteval, da morata ladji Riba 1 in Riba 2 plačati tudi 14 milijonov tolarjev kazni zaradi poškodbe flore in favne K sreči je sodnica za prekrške iz Pulja to zahtevo zavrnila.
MORNARJEM PRIMANJKUJE VODE IN HRANE
Deveterica mornarjev z italijanske tovorne ladje Sineš, ki je še vedno privezana ob delovni pomol izolske ladjedelnice, je iz dneva v dan bolj obupana. Možnosti za uspešno rešitev njihovih težav je vse manj, tudi pogovori o možnem najemu ladje še niso dali nobenega rezultata.
Trije Romuni in šest Ukrajincev tako ostaja na ladji na kateri ni električnega priključka prav tako so ji odklopili tudi vodo, goriva za poganjanje strojev pa je že zdavnaj zmanjkalo. Momaiji so si uredili nekakšno zasilno ognjišče na katerem si pripravljajo redke obroke tople hrane, saj tudi drv nimajo, razen tistih, ki jih uspejo nabrati v ladjedelnici in okolici. Najbolj pereč pa je problem pitne vode, ki je nimajo več. Predstavniki sindikata si še vedno prizadevajo za rešitev tega zapleta, vendar tudi njim primanjkuje sredstev in tako se v reševanje najosnovnejših težav mornarjev vključuje tudi izolski odbor Rdečega križa, ki jim dostavlja nekatere najnujnejše dobrine, vendar tudi njim že primanjkuje denarja in materialov.
Prav zato smo se v sodelovanju z Občinskim odborom Rdečega križa dogovorili, da pozovemo vse tiste naše bralce in Izolane, ki lahko prispevajo nekatere osnovne potrebščine (vodo v steklenicah, konzerve s hrano, sadje), da jih oddajo Rdečemu križu Izola (Ulica Ob starem zidovju), lahko pa nakažete tudi prostovoljne prispevke na TRR 10100-0029190108 (sklic 00-1020) s pripisom (namen) za ladjo Sines.(MF)
PODARJEN KRUH IZ DOMAČE PEKARNE
Povod je bila televizijska reportaža v kateri je sekretarka izolskega Rdečega križa, Mirela Ivančič, pripovedovala o njihovih težavah pri zagotavljanju hrane za mornarje na ladji Sineš.
Brigita Novak in Mirjana Vujnovič, ki delata v Domači pekarni Malija sta hitro ugotovili, da jim včasih ostane v pekami kakšen hlebec kruha in zato sta Rdečemu križu predlagali, naj ga razdelijo tistim, ki ga potrebujejo. Od takrat naprej vsak dan ob koncu delovnika predstavnik Rdečega križa pride do pekarne in prevzame kruh, ki je ostal ter ga razdeli nekaterim občanom pa tudi za momaije ga ostane.
Akcija se je pokazala kot zelo uspešna, zato bodo nadaljevali z njo, vabijo pa tudi druge trgovce, ki morda imajo blago, ki je hitro pokvarljivo in ga ni treba vračati proizvajalcem, da jih pokličejo na tel.: 640 10 20 (Rdeči križ Izola) Rade volje bodo prevzeli blago in poskrbeli da pride v roke tistih, ki ga najbolj potrebujejo. (K.B.)
Izola - Sončno nabrežje 4, tel. 05/ 640 39 35
Menjalnica
ODPRTO VSAK DAN od 8.00-19.00 SOBOTA od 8.00-12.00
Izola - Kristanov trg 2, tel. 05/ 640 11 10, fax: 05/ 640 11 11
OBALA V MALEM
nepremičnine
immobili
NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL
IMAMO LICENCO IN 12 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI
www.siffra-nepremicnine-8p.8l
Referendum o EU in Nato
V NEDELJO BOMO Ml ODLOČALI
V	nedeljo bomo šli že tretjič na volišča v slabih štirih mesecih. Novembra smo volili lokalno oblast, januaija smo se na referendume odločali o lastninjenju telefonije in železnice, v nedeljo pa bo šlo za veliko pomembnejša vprašanja. Gre pravzaprav za odločanje o tem, kje in s kom ter po katerih pravilih bomo živeli in delali v naslednjih letih in desetletjih. Odločanje o združevanju v Evropsko unijo in vključevanju v Nato je tako pomembno, da nihče z volilno pravico ne more tega odločanja kar tako prepustiti drugim. Zato verjamemo, da bo udeležba na referendumu primerna težavnosti in pomembnosti vprašanj. Pa še to: Napačno izpolnjeni referendumski lističi ne bodo šteli proti ampak sploh ne bodo šteli, zato jih nikar ne uporabljajte za svoje pamflete. Z vso odgovornostjo pridite na volišča in obkrožite le enega od možnih odgovorov: ZA ali PROTI.
V	tem Mandraču je tem vsebinam namenjenih kar precej časopisnih strani, vendar menimo, daje tokrat tako prav. Gre namreč za odločanje, ki bo imelo posledice ne le za celo državo ampak tudi za našo lokalno skupnost. Seveda smo, tako kot na državni ravni, tudi pri nas priče različnim pogledom na projekte evroatlantskih povezav. Eni so brezpogojno za vse, drugi so le za eno, za drugo pa ne, tretji so proti obem. V nadaljevanju objavljamo nekaj takšnih različnih stališč.
"NATO? NE, HVALA!"
To je parola, ki jo je za javnost izjavila podpredsednica ZLSD (v nadaljevanju ZL) in izolska županja, gospa Breda Pečanova v Primorskih novicah z dne 11.03.2003 na strani št 10. To parolo je seveda izjavila kot županja, a ker vemo, da je istočasno tudi podpredsednica ZL, je potrebno to parolo jemati predvsem v tem kontekstu.
Sedaj pa se resno sprašujem. Kakšno je prav za prav stališče omenjene politične stranke do vključevanja Slovenije v NATO ? Ali gre tej politični stranki in njenim voditeljem sploh verjeti? Predsednik stranke pravi DA Podpredsednica pravi NE Vodja poslanske skupine pravi DA, poslanec pravi NE. Jim potem še verjamete ? V ZL se deklarativno za vstop v NATO zavzemajo le predsednik te stranke g. Borut Pahor in nekoliko nejevoljno temu pritrjuje tudi njihov vodja poslanske skupine g. Miran Potrč, seveda pa je svoj glas ZA vstop v NATO jasno izpovedal njihov zamrznjeni član g. Milan Kučan (morda seje v tem trenutku že odtajal ')
Proti vstopu v NATO pa jasno in glasno nastopata podpredsednica gospa Breda Pečan in seveda " famiglia" Juri iz Kopra . Eden izmed članov te družine je poslanec ZL, drugi je bivši poslanec LDS, tretji pa predsednik Mladega foruma ZL ki trdi, da je NATO teroristična organizacija. Torej to so javni nasprotniki vključevanja v NATO iz ZL. Niso pa edini.
NOVO!
ROKAVICA ZA SAMOPREGLEDOVANJE
Ženskam vseh starosti omogoča, da si same v vsej zasebnosti redno pregledujejo dojke.
Pomaga, da lažje odkrijemo tudi manjše zatrdline.
(Proglašena za inovacijo leta v Ženevi.)
URNIK: 8-12 in 15-18, sobota 8-12
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
Ti namreč predstavljajo skrajno levico v ZL. Skrajnosti pa niso nikdar dobre, saj so se tako našli v skupni gonji proti NATU in koristim Slovenije z drugo skrajnostjo. Skupaj so zatrobili v rog s skrajno desnico, ki jo predstavlja g. Zmago Jelinčič- plemeniti z njegovo nacionalno stranko. To samo dokazuje, da so skrajnosti pa naj si bodo desne ali leve v svoji biti-ISTE.
Gospa podpredsednica ZL v že zgoraj omenjeni št. Primorskih novic meni, da je vstopanje v NATO za Slovenijo nepotrebno in v marsičem celo škodljivo!? Razlogov za to pa ne želi naštevati. Da, razlogov gospa Pečanova ne želi naštevati ! Normalno,če razlogov nimaš, potem jih ne moreš naštevati ! V nadaljevanju svoje izjave pa vseeno postreže z nekaj " argumenti": Da smo se doslej vselej (u)branili in osvobodili z lastnimi močmi, zlasti znanjem in s pogumom in zato ne verjame, da bi tuje vojske zmogle več ali bolje kot mi sami, ko gre za našo varnost in domovino. Konec navedka. Ni kaj, blesteč argument. Nadalje kot svoj "argument" navaja tudi prisotnost Natovih ladji v koprskem pristanišču, ki jih poganja jedrsko gorivo in so oborožene z jedrskim orožjem. Še bolj blesteč argument. Ne pozabimo dodati še njene materinske skrbi za občanke in občane Izole ob prihodu Natovih helikopterjev v luko Koper, kjer so jih pripravili za delovanje na območju JY Evrope, kjer so potem ti helikopterji pripomogli k uveljavitvi miru na tem področju. Gospa Pečanova je bila globoko prizadeta ker je hrup helikopterjev iz luke Koper močno motil spanec Izolank in Izolanov. Ta hrup helikopterskih motorjev, ki ga Koprčani niso zaznali pa je blazno motil Izolane, tako ugotavlja gospa Pečanova. Iz vsega naštetega sledi le to, da je prav enostavno prepoznati neracionalno sovraštvo do NATA, do ZDA in do vsega kar je v nasprotju s kolosalno zgrešeno idejo Leninovega komunizma.
Jaz zgledu podpredsednice ZL Bredi Pečan in "famigli" Juri iz Kopra in Jelinčiču-plemenitemu, in zamerljivežem v stranki mladih, in dr. sociologije g. Rastku Močniku, ki že vidi na svojem dvorišču biološko orožje, ki mu ga je NATO namestil ravno pod okno njegovega WC, in dekanu dr. Mencingerju, ki ne zna ali pa ne zmore argumentirati niti enega dejstva, ki bi nas prepričal o škodljivosti Nata, ne bom sledil. Niti ne bom sledil mladim molotovcem, ki se gredo za tuj denar in tuje interese, nekakšne mirovnike v brezdelju a sploh ne vedo komu nasedajo in kaj se dogaja. Še posebno ne bom sledil dr. Miheljaku, ki je resnično eden izmed (kolo)vodji neke obskurne lože, ki namesto argumentacij uporablja izmišljotine. Niti ne bom nasedel dr. Niku Tošu iz FDV, ki v svoji javnomnenjski raziskavi ugotavlja izreden porast odstotka glasov v korist Nata in to zaslugo pripisuje bivšemu predsedniku, ki se je ponovno s stisnjenimi zobmi zavzel za vključitev Slovenije v NATO. Ne bom sledil nekaterim bivšim zastavnikom "herojske" JNA, ki me prepričujejo, daje NATO namerni ubijalec otrok, žensk in starih in s tem seveda tudi tisti, ki so za vključitev v NATO, ne bom sledil nekaterim plačancem, ki po temačnih in zadimljenih betulah ob osminki zažveplane Malvazije, modrujejo kako Nato negativno vpliva na vzgoj Malvazije.
Sledil bom svojemu prepričanju in zgledom tistih ljudi, ki so se do sedaj s svojim delom že dokazali za vredne zaupanja in spoštovanja. Glasoval bom za vstop v NATO ker meje za to nagovorila koalicija "SLOVENIJA", ker je bila v svoji odločitvi jasna in konstantna, ker me je Za nagovoril predsednik parlamenta g.Borut Pahor, ker meje Za nagovoril predsednik vlade, ker meje Za nagovoril vodja opozicije g. Janez Janša, ker meje Za s preudarnostjo in odkritostjo nagovorila gospa Barbara Brezigar, ker me je z avtoriteto razuma nagovoril starosta profesor Bučar kot predsednik Panevropske zveze in sopodpisniki, ker me je ZA s svojo tragičnostjo nagovoril bivši predsednik države, ker meje Za s svojo metalno avtoriteto nagovoril predsednik slovenske akademije znanosti in umetnosti, ker so me ZA s svojimi razmišljanji nagovorili pesniki in pisatelji iz krogov Nove revije, ker me je ZA nagovoril mlad znanstvenik, ki pravkar pripravlja doktorat in ob tem živi od dela svojih rok in ne izigrava "zadimljenega" mirovnika če prav vem, da vsakodnevno moli za mir.
Kako se pa bojo v ZLSD odločili za glasovanje pa je sedaj njihov problem. Prepričan sem, da sedaj kredibilnosti več nimajo niti na občinskem niti na državnem nivoju Upam, daje lahko slehmik spregledal njihove igrice in zavajanja.
Na koncu koncev se o tem važnem vprašanju v Izoli ni opredelila nobena svetniška skupina razen gospe županje in SDSi Zanima nas, kaj o tem mislijo svetniki ZL in svetniki ostalih svetniških skupin.
Odgovor na to vprašanje bo v naslednji številki Mandrača povsem nepotreben ker bo prepozen . Spoštovane svetnice in svetniki. Ponovo ste zamudili priložnost, seveda če niste odgovor na to vprašanje podali prav v tej številki Mandrača.
Ivan Bizjak
Županja brez dlake na jeziku
v
v
ODLOČNO ZA IN SE BOL| ODLOČNO PROTI
Županja Breda Pečan zna povedati stvari naravnost in takšne kot jih vidi. Včasih je to lahko moteče, največkrat pa je dokaz odprtosti in poštenega odnosa do lastnih idej in sogovornikov. Tudi v primeru razprav pred evroatlantskimi povezavami je jasno zastopala stališča, ki zagotovo niso le njena, vendar jih je prav ona morda najbolj glasno povedala. Torej smo ji postavili nekaj direktnih predreferendumskih vprašanj.
1.	V nedeljo bomo na referendumu odločali o dveh, za slovensko državo in državljane, izredno pomembnih vprašanjih. Vaša stališča s tem v zvezi so že nekaj časa jasna. Ste za vključevanje v evropsko skupnost in proti vključevanju v Nato. Je predreferendumsko obveščanje kaj vplivalo na vaše osebne odločitve s tem v zvezi?
-	Predreferendumsko obveščanje meje še dodatno utrdilo v prepričanju, daje moja bila opredelitev do vstopa v Evropsko unijo in zvezo NATO pravilna. Zato bom glasovala ZA vstop v EU in PROTI vstopu v NATO.
2.	Nepričakovano malo pozornosti je j namenjene različnim stališčem znotraj vaše j stranke in celo vodstva vaše stranke.
Predsednik nastopa celo v propagandnem filmu za vstop v Nato, vi pa javno izjavljate, da ste proti vstopu v to vojaško organizacijo.
Kako bodo po vašem mnenju ravnali člani vaše stranke in zakaj je tako malo pozornosti namenjene temu razhajanju v stranki?
-	Člani in članice naše stranke se bodo odločali na osnovi svoje lastne presoje in odnosa do obeh vprašanj. Prav posebej sem ponosna na Združeno listo prav zato, ker nam članom ne glede na položaj, ki ga zasedamo v stranki, pušča svobodo izbire glede tako pomembnih vprašanj kot je vstopanje v različne mednarodne organizacije. Znotraj stranke smo o tej temi kar dosti govorili, naši člani so ljudje, ki sprejemajo odločitve na osnovi samostojne ocene argumentov, verjetno pa se bo kar velika večina odločila za EU, manjša , vendar še vedno večina, pa proti vstopu v NATO. Pozornost javnosti je bila kar nekajkrat usmerjena v različnost stališč do vstopa v NATO v naši stranki, zlasti še v vrhu stranke. Res pa je, daje zadnjih štirinajst dni o tem manj pisanja in govora. Zakaj, lahko samo ugibam.
3.	Zagovorniki evroatlantskih povezav očitajo nasprotnikom, da nimajo nobenih pravih argumentov za nasprotovanje takšnemu povezovanju. Če bi vas po argumentih povprašal povprečno izobražen človek na ulici, kaj bi mu povedali za prvi in drugi primer?
-	NATO: Argumentov je kar nakaj in menim, da niso prav nič manj vredni kot argumenti NATOFANOV. Na primer: Nenadna ljubezen vseh tujih politikov do Slovenije, ki so prišli delat predreferendumsko kampanjo predvsem za NATO, kaže samo eno: Slovenija je tako kot vse ostale povabljenke potrebna v NATU predvsem zato, da bo lahko sodelovala pri odpiranju nove tržne niše za vojaško industrijo, zlasti seveda severnoameriško. Zanimivo je, da se nobeden od obiskovalcev ni spomnil, da je Slovenija kljub opevani enakopravnosti v NATU plačala lobiranje za pridobitev vabila v NATO samo za prepričevanje ameriškega kongresa in senata, medtem ko ostalih članic sploh ni bilo potrebno prepričevati.
Vse akcije, ki jih je vodila vlada, so bile ponavljanje enih in istih "resnic" s posebnim poudarkom na podcenjevanju vsega, kar s(m)o imeli povedati nasprotniki vključevanja. Sama sem bila gostja na enem od omizij v organizaciji Službe vlade za informiranje (zelo slabo obiskane - verjetno predvsem zaradi zelo slabe informiranosti, ne pa zaradi nezanimanja državljanov), na kateri je bil eden od gostov, sicer pristaš vstopa v NATO, milo rečeno podcenjevalen do vseh drugače mislečih, čeprav smo nastopali argumentirano in strpno. Argument, ki je bil največkrat naveden za vstop v NATO, je bil, da "nimamo druge izbire". NIKOLI si nobena vlada, ki spoštuje svoje državljane, ne sme privoščiti, da v tako pomembnih zadevah svojim državljankam in državljanom ne ponudi še druge izbire ali vsaj ne pove, da izbira sicer obstaja, vendar je po oceni vlade slabša. Obenem pa mora seveda jasno povedati, zakaj se ji zdi slabša. Sama sem prepričana, da izbira JE in to boljša od ponujenega NATA. Prva, o kateri smo tudi takoj po osamosvojitvi zelo veliko govorili, je OBOROŽENA NEVTRALNOST, za katero sicer nekateri NATOFANI pravijo, da je izolacija. Kako so izolirane Avstrija, Irska, Švedska? Druga je nadgradnja prve, zahteva pa AKTIVNO vlogo Slovenije v okviru Združenih narodov pri izgradnji sistema mednarodnih (svetovnih) sil za vojaške posege v primeru agresij na države članice OZN ali za preprečevanje eklatantnega kršenja človekovih pravic, genocida ali zločinov proti človeštvu v državah članicah OZN, po vstopu v Evropsko unijo pa pri izgradnji sistema obrambnih sil EU v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Predvsem pa obe izbiri zahtevata tako vladno in tako zunanjo politiko naše države in naših vodilnih politikov, ki bodo imeli jasna stališča do vsakega vprašanja, samozavestno držo in ponos. Ali so taki?
Vstop v NATO nam sicer formalno ne preprečuje kasnejšega izstopa. Praksa pa bo popolnoma drugačna. Po diktatu NATA, v katerem pa imajo seveda glavno besedo ZDA, se bodo zlasti manjše članice morale specializirati in opremljati v skladu s strategijo NATA, kar pomeni, da po eventuelnem izstopu ne bodo zmožne zagotavljati celovite obrambe svojega ozemlja. In nazadnje: ali bomo državljanke in državljani Slovenije mirno gledali nastajanje vojaških baz NATA in ZDA na našem ozemlju? Ali se bomo strinjali (če bomo sploh vedeli) z nameščanjem jedrskega orožja na našem ozemlju?
EU: Glede Evropske unije pa sem tudi že pred nekaj leti vedela, da tudi to ni edina, vendar od vseh možnih vendarle najboljša izbira Argumenti, ki sojih naštevali razni razlagalci prednosti vstopa so več ali manj znani in menim, da bistveno bolj kot argumenti za vstop v NATO razumljivi in sprejemljivi večini med nami.
4.	Se vam zdi, da je bilo predreferendumsko obveščanje korektno in dovolj odprto do vseh stališč?
Ne. Logično je, da tisti, ki ima na razpolago sredstva, zagotovi predvsem tisti del obveščanja, ki gre v prid njegovim stališčem. Da to ni korektno do državljanov, ki se bodo morali o tem odločali na referendumu, je pa že drugi par rokavic. Nihče od predstavnikov vlade, ki so predstavljali svoje argumente, ni povedal niti enega razloga, zakaj naj bi NE vstopili v NATO, seveda tudi ne za vstop v EU. Kaj naj volilci TEHTAMO, ko bomo pred glasovalnimi lističi? Vlada je dolžna zagotoviti objektivno informacijo. In menim, daje ni dala. (zapisal DM)
ZDRUŽENA LISTA	_	,	„
socialnih demokratov VStop Slovenije V Evropsko UllljO,
veliko družino evropskih narodov in držav kamor spadamo.
Izola je od vekomaj na prepihu zgodovinskih dogodkov in navajena
sodelovanja med narodi.
Izola je tudi z našim delom že pripravljena za EU,
Obljubljamo, da bomo ob tem še naprej ohranjevali samobitnost Izole.
ZLSD Izola
Vojna v Iraku
VSAKA VOJNA JE TUDI NAŠA VOJNA
Internet oziroma elektronska pošta je postala izredno primerna oblika pošiljanja sporočil, takšnih in drugačnih. Prav zanimivo je, da v obdobju velikega in dragega medijskega pressinga oblasti, nihče od tistih, ki so ZA ni uporabil tega množičnega medija. Očitno je elektronska pošta postala medij tistih, ki so proti. Z njeno pomočjo se nam oglašajo antiglobalisti, pacifisti, antinatovci in še kdo. Nekateri njihovi dopisi so zabavni, drugi celo humoristični, nekateri pa zelo resni in zanimivi. Med slednje sodi tudi razlaga o tem, zakaj so vojne potrebne. Nastal je menda v Milanski politehniki (univerzi), in čeprav to ni povsem zanesljivo je po svoji vsebini zanimiv in ga dajemo v branje tudi vam, ki morda nimate dostopa do elektronske pošte ali pa pisma s to vsebino niste prejeli
Zakaj se dela vojne?
Ozadje ameriškega napada na IRAQ leta 1991
Vir Pditeenico di Milano
Stroški zalivske vojne
40 milijard dolarjev
t
8600 milord tolarjev
Okoli 7 slovenskih proračunov
Ampak kdo to plača?
Logično bi bilo, daje 40 milijard $ plačala Amerika...
A to je le delno res: kajti. 40 MILIJARD $
25% stroškov so pokrile ZDA (10 MILIJARD $)

75% stroškov so pokrile arabske države, predvsem Kuwait e Savdska Arabija (30 MILIJARD $)
Ampak kje so dobili denar?
Cena nafte je bila pred vojno približno 15 S na sod.
z zalivsko vojno je cena poskočila na 42 $ za sod, s tem je bil dosežen DODATNI dobiček ocenjen na preko 60 milijard $
In komu je šel ta dobiček?
V Arabskih deželah je v veljavi zakon fifty-fifty: 50% lokalni vladi, 50% multinacionalkam, ki nadzirajo nahajališča. Torej...

Ampak kje so dobili denar?
Neto dobiček od povišanja cene NAFTE: 60 MILIJARD $
/ \
30 MILIJARD S naftnim korporacijam
30 MILIJARD S vladam arabskih držav (Kuwait + Savdska Arabija)
Čigave pa so naftne korporacije?
Na Bližnjem vzhodu je črpanje in prodaja nafte povsem v rokah 7 Sester (Shell, Tamoil, Esso...), vse ameriške, od katerih 5 v lasti ameriške države.
-CL-
30 MILIJARD $
Približno 21 milijard $ ameriški vladi
Približno 9 milijard $ ameriškim privatnim lastnikom
Poigrajmo se z računanjem.
			
			
			
			
			
Sedaj je vse jasno ... ZDA so z vojno zaslužile 20 milijard $! Vse kaj drugega kot osvoboditev Kuwait... želeli so samo zaslužiti denar!
Ampak to ni še vse ...
ZDA so preko povišanja cene nafte in posredno preko zasluškov vojske zaslužile...
/ \
11 milijard S neposredno

49 milijard $ posredno!!!
Še zadnje ugotovitve
Poglavitni cilj vojne v Afganistanu je bil postavitev marionetne vlade, ki bo omogočila izgradnjo naftovoda (v ameriški lasti) dolgega 2.500 km preko afganistanskega ozemlja.
Edina alternativa temu strateško pomembnemu naftovodu, bi bila izgradnja naftovoda dolgega 5.500 km, ki bi ZDA stal mnogo več zaradi stroškov izgradnje in vzdrževanja, ter zaradi davkov, ki bi jih ZDA morale plačati državam, ki bi jih prečkal naftovod.
Skratka: Mnogo lažje je zravnati z zemljo državo, ki jo pestijo vojne žo 30 let in ustvariti odvisnost z možnostjo izgradnje, ter upravljanja naftovoda (bližnjico) povsem neovirano.
Še zadnje ugotovitve
Lahko si je zamisliti, da je bila Zalivska vojna leta 1991 izbojevana predvsem zaradi ekonomskih razlogov in ne zaradi humanitarnih razlogov ali zaradi obrambe svobode.
Ampak sedaj, je še toliko lažje razumeti dva druga aktualna dogodka. Razloge vojne v Afganistanu in nove vojne v Iraku.
▼
Še zadnje ugotovitve
Da bi razumeli zakaj Bush jr. želi ponovno napasti Irak moramo vedeti, da so ZDA v sporu s svojimi največjimi dobavitelji nafte na Bližnjem vzhodu: Saudsko Arabijo
Spor postaja nepopravljiv. Na eni strani zato, ker je Saudska Arabija ena od najbolj vpletenih držav v Bin Ladnov terorizem, na drugi strani pa zato, ker mednarodno javno mnenje množično obsoja kršitve najbolj osnovnih človekovih pravic v Saudski Arabiji..
Za Bushevo administracijo seje tako ustvaril prioritetni cilj: najti nadomestne naftne vire na Bližnjem vzhodu.
Še zadnje ugotovitve
Vsekakor je vojna v Iraku najlažji način za dosego začrtanih ciljev. In tako postaviti marionetni režim, ki bo neposredno odvisen od ZDA. Samo po sebi se postavlja vprašanje: Zakaj Irak? Zaradi treh enostavnih razlogov:
Nima možnosti obrambe (revščina, do katere so privedle sankcije povzroča smrt od lakote 300.000 otrok letno).
Irak nudi dober izgovor (prisotnost fantomskega orožja za množično uničevanje ki se ga sicer lahko izdela samo s pomočjo visoke tehnologije m z veliko kapitala - kar i rak ne poseduje) kot opravičilo napada pred javnim mnenjem ki ne pozna pravih razlogov za vojno (bitke za upravljanje z nafto) Trenutno Irak ne brani nobena močnejša država ki bi se lahko odločno zoperstavila ameriškemu napadu.
Še zadnje ugotovitve
Ker pa ni dovolj: V zadnjih treh mesecih je v Venezueli izbruhnil socialni upor, zaradi neznosnih življenjskih razmer prebivalstva. Tem razmeram je botroval diktat ameriških naftnih multinacionalk.
Venezuela je namreč največja dobaviteljica nafte ZDA. Prioritetni cilj Busheve administracije je tako postalo iskanje alternativ Saudski Arabiji in Venezueli.
Kaj storiti?
V prvi vrsti predstaviti ljudem resnične vzroke vojne. Nevedni so lahko vodljivi. Če pa začnejo razmišljati s svojo lastno glavo so se sposobni upreti nehumanim in absurdnim izbiram, ki jih vsiljuje ekonomski interes
Podpreti tiste, ki se borijo proti tej novi vojni. Dovolj je mala simbolna gesta.
Bela zastava na oknu.
Zastava ...
ZA MIR!
Nogomet 2 SNL
Dravinja :MNK Izola 1:0 (0:0)
Strelec: Potočnik (62)
MNK Izola: Milič 8, Zupančič 6,5 (Nadal 6,5), Hadžič 6 (Šabič 6,5), Ružnič 6,5, Markežič 6,5, Čavar 6, Breč 7, Radovac 6, Klariča 6,5, Božičič 7, Dobrin 6,5(Cerič 6,5)
Nogometaši Izole so pod vodstvom trenerja Badžima odigrali prvo prvenstveno tekmo in izgubili v Slovenskih konjicah pri moštvu Dravinje, ki se sicer bori za obstanek a tega na tekmi ni bilo opaziti. Domači so vseskozi napadali, Izolane pa je reševal vratar Milič. Njihova igra je bila dokaj nepovezana, napad pa povsem neučinkovit, tako daje zmaga domačinov povsem zaslužena.
V naslednjem krogu bo na izolskem stadionu primorski derbi Izola : Goriška brda.
TRETJA SNL ZAHOD PSD Tolmin : Avtoplus Korte 0:110:1)
Strelec: 0:1 Mehič (21)
Korte Avtoplus: Sirotič, Begič, Jureš,
Mehič, Mamilovič, Bauer,. Bogdanovič, Bašič, Čendak, Gregorič (Zaič), Luznar Kortežani so iztržili svoje izkušnje in iz Tolmina prišli stremi točkami, ki njih zanesljivo ohranjajo na drugem mestu prvenstvene lestvice. Domačini so šli vtekmo precej previdno, igralci iz Kort pa so to izkoristili in preko Mehiča dosegli vodilni zadetek, nato pa le še nadzorovali potek dogodkov do konca tekme.
Rodinov memorial
Izola - Priprave na enajsti Rodinov memorial, tekmovanje veteranov v rokometu so že v polnem teku. Tradicionalni turnir, ki si je svoj košček leta našel v vikendu med prvomajskimi prazniki, bo letos na sporedu od četrtka 1. do sobote 3. maja. Organizator se je odločil, da ne bo razšiijal tumiija in povečeval število ekip, lani 34, ampak bo rajši poskrbel, da bodo ekipe vsako leto kakovostnejše. . Letos bodo zagotovo popestrili dogajanje na igriščih in ob njih, kar je skoraj pomembnješi del tega tekmovanja, Grki. Organizator seveda še vedno zbira prijave za ta turnir. Vse podatke pa lahko dobite na spletni strani www.sportmaestral-club.si. Prav splet postaja eden od najbolj zanimivih medijev za promocijo tega in tudi drugih podobnih projektov, ki zdužujejo predvsem šport in turizem.
KAPUČINO

Odbojka-2. DOL moški
Izola : Olimpija 1:3122, -23, -20, -21).
Izolski odbojkarji so v dvoboju z vodilno Olimpijo in še posebej v prvem nizu pokazali iz kakšnega testa so narejeni. Hitra in odločna igra v napadu ter zanesljive obrambe v bloku so jim prinesle zmago v prvem nizu, ki pa je bila le napoved dobre igre v nadaljevanju. Ljubljančani so morali resdati vse od sebe, da so tokrat ugnali perspektivno a rezultatsko nestabilno ekipo Izole.
V	soboto bodo ponovno doma igrali z Žnidersom iz Hoč in zmaga je zdaj že nujno potrebna.
3. DOL zahod ženske
Interval A Izola : ŽOK Šentvid 3:0 (10,16,15)
Izolska dekleta pa nadaljujejo svoj zmagoviti pohod in kot vse kaže bodo spomladanski del končale le z enim, tesnim porazom v gosteh proti vodilnim Jesenicam. Gostje iz Šentvidaniso imele nobene možnosti proti domačinkam, ki zanesljivo hitijo kvalifikacijam za drugo ligo nasproti.
V	soboto bodo doma igrale proti Novogoričankam in ve se, kako bo končalo.
Rokomet 1.ADRL-ženske Izola Dori KM0 : Celeia Celje 23:22(10:9)
IZOLA - Dvorana v Kraški ul., gledalcev 150, sodnika Masleša in Zibret.
Izola: Škopelja, Stubelj, Hmjič 7, Čvorak 1, Mitruševska 1, Šmitran 9, Argenti 2, Poljak, Višnjevac 1, Poljšak 1, Kaltak, Čubrilo, Čič 1, Zejnič.
Celje: Brezovar, Nenič, Sotler 2, Strmšek 7, Bilič 2, Novak 1, Lipovčič, Amšek, Jeriček 3, Marinček, Čerenjak 6, Kikanovič 1, Mitrovič, Koren.
Sedemmetrovke - Izola 9 (6), Celje 3 (1); izključitve - Izola 6, Celje 14; rdeči karton Čerenjak (3x2).
Izolanke so bile ves čas tekme v malenkostni prednosti. V prvem polčasu so vodile največ za tri gole, v drugem za dva, na koncu pa so uspele iztržiti minimalno zmago. S tem so prekinile serijo treh zaporednih porazov v pomladanskem delu prvenstva. Celjanke so sicer uspele rezultat nekajkrat izenačiti, za kaj več pa jim je zmanjkalo moči. Ob odsotnosti Adamičeve se je pri
--------- gostiteljicah najboj izkazala vratarka
Darja Škopelja, pri Celjankah pa je bila najučinkovitejša Martina Strmšek s sedmimi zadetki, (ta)
RIBARI IN Planica 2003
Društvo navijačev Ribari se vneto pripravlja na ogled zaključka svetovnega pokala v poletih na velikanki v Planici, v nedeljo, 23. marca.
Stroški (avtobus, vstopnica ter hrana): 5000 SIT na osebo.
Pričakujemo vas v naših prostorih vsak dan
od 18.00-22.00
(ob petkih in sobotah do 24.00)
Ribari press
/
POGLED S STRANI
piše ŽARKO za Kapučino Šporrt
s

Prosti pad izolskega rokometa se je za trenutek ustavil. Zmaga nad nizko Dobovo je prinesla le navidezni mir. Pričakovana zmaga je vsekakor prenizka, ob štirih golih razlike so bili gostje vidnejše zadovoljni kot pa domači trener. Ekipa
Dobove preživlja hujše ure kot Izolani, toda po zalaganju na igrišču so daleč pred našimi. Skoraj kadetska ekipa je ob pomoči domačih igralcev le trikrat izgubljala z željenimi sedmimi goli razlike (27:20, 30:23, 32:25). Izolsno so ponovno predstavili stari repertoar obnašanja, dobrohotno razpravljanje s sodniki, grdi pogledi med igralci, da ne omenim skoraj komičnih izigravanj mladih in majhnih Dobovčanov. Seveda je zmaga zelo dobrodošla In ji gledati v zobe ni najboljše. Tudi z zmagami je kot s porazi, v obeh primerih je še kako pomemben umetniški vtis. Sobotni derbi v Sežani bože dal odgovor, ali naši lahko »sanjajo« o sredini lestvice. Nekaj vem že sedaj, brez novega scenarija ne bo točk. Tudi pri dekletih veliko valovanja, takega in drugačnega. Sredin poraz proti Kočevnju je odprl dodatne rane, sobotna tesna zmaga nad Celjankami pa obrnila
klub na glavo. Nič uradnega, toda popokali so vsi šivi, govori se o odstopu Borisa, drugič spet, igralke bojkotirajo Borisa. Res ali ne, vendar na treningih je manjkalo vsega, kaj so se dekleta zmenila, ne vem. Nadaljevati nameravajo celo same, izvedljivo ali ne? Kar nekaj zamer je tudi v ženskem klubu, bolj pa bo bila naveličanost. Vsaka oblika druženja nudi tudi obilo kontaktov, predvsem pa je izmenjava mnenj ena od temeljnih pravic. Vendar delo v klubu ne dopušča velike demokracije. Razglabljanja o denarnih nadomestilih pa pripeljejo do tega, da že v štartu ni možno sodelovanje. Vroča, zelo vroča juha, koliko časa se bo hladila?
www.goldenindex.com
Rokomet 1.B DRL moški
Istrabenz plini : Dobova 33:29 (18:151
Istrabenz plini: Bubnič 1, Cetin 3, M. Muha 8, B. Muha 2, Sovdat, Žeger 7, Petrinja, Čebular 4, Ropotar, Cah, Čosič 7, Gregorič, Pucer, Stepančič 1 Še sreča, daje zadnjeuvrščena ekipa pripotovala v Izolo z vsega devetimi igralci in še od tega je bila večina kadetov, sicerje vprašanje, kako bi seizšla ta tekma. Mladi igralci Dobove so namreč skoraj cel prvi polčas držali korak z domačimi, popustili so šele ob koncu prvega dela in vzačetku drugega, ko so Izolani naredili sedem golov prednosti. Ob koncu pa so domači spet popustili in zmagali le za štiri gole.
Povsem drugače pa bo treba seveda igrati v soboto v gosteh pri sežanskem Mitolu. Vsekakor pa so možnosti obstanka v ligi zdaj že zelo konkretne.
STAREIŠI DEČKI
RD KOUkRD SLOVRN 33:18 (19:7)
Izolski rokometaši so še enkrat pokazali svoj pravi obraz in nadigrali Ljubljančane. Izolani so po mescu dni nastopili z Jurmanom, ki je bil z 10 goli celo najboljši strelec srečanja. Izolani so prvič povedli v 5.minuti (4:3), ter nato vneto višali razliko do konca polčasa. V drugem je bila igra sprva izenačena, razpoložena sta bila predvsem oba napada. Naši so tekmo mimo pripeljali do konca, najvišjo razliko so imeli prav ob koncu tekme, ko je iz zeppelina zadel Srabotič. Prihodnji teden se naši odpravljajo v Ribnico, kjer jih čaka težka tekma z vrstniki.
Za Izolo so igrali: Igor Čuk, Tilen Slama, Marko Cvetkovič 1, Rok Jurman 10, Amel Redžič 1, Matej Srabotič 5, Uroš Srabotič 5, Rok Gomezelj 6, Matic Čebulj 3, Miran Kaligarič, Matej Kleva 2, Matjaž Piantoni-Žeger, Jasmin Dedič (RG)
STAREJŠI DEČKI R
DRŠALEŠ PRAZHIK : RD ISTRARENZ PIMI IZOLA 28:13 (12:41 RK CIMOS KOPER : RD ISTRARENZ PUNÌ IZOLA 40:10 (10:12)
RD ISTRARENZ PLINI IZOLA : RK GR0SUPUE 18:27 (0:17)
V	soboto, 14. marca so igrali tekmo 10. kroga DP - zahod v Izoli. Nasprotniki so takoj vodili za 4 gole in Izolani jih niso mogli več uloviti. Naši so igrali zelo slabo in gosti so zaluženo zmagali.
Za Izolo so igrali: Jan Radojkovič 10, Jan Rihter 4, Luka Žaro 1, Marko Fičur, Aleksander Petrovič, Matjaž Kljun 3, Gašper Prelc, Andrea Radolovič, Ivan Markovič. (JR)
Kegiianje-1. A ženska liga Gradnje IGEMJzola 6:2 (3088:29731
V	Slovenjgradcu so Izolanke kar solidno odigrale in zadržujejo svoje mesto v zgornjem delu spodnje polovice prvenstvene lestvice. Dejansko so najboljše uvrščena primorska ženska ekipa, čeprav je kvaliteta na splošno slaba, saj so vse tri primorske prvoligaške ekipe povsem na dnu.
Jadranje
Burja onemogočila regato v Splitu
Premočna burja je onemogočila izvedbo 9. mednarodne jadralske regate za Veliko nagrado Jadrana. Vsega dva piova sta bila za regularnost regate premalo, v teh dveh plovih pa so izolski jadralci tekmovali tako-le:
Med 16-člansko lasersko konkurenco je bil Vasilij Žbogar (dve 3. mesti) tretji, Jan Mikulin (dvakrat tretji) je držal drugo mesto v razredu laser radiai, posadka Simon Dekleva in Tine Može (13. in 2. mesto v dveh plovih) pa je bila na 8. mestu v razredu 470.
V	Piranu 65 Dptimistov in 9 Evrop
Prva regata za najmaljše v Sloveniji je potakala ta konec tedna v Piranskem zalivu. V razredu optimist so slavili zamejski Slovenci. Zmagal je Alex Debeliš iz Sirene, drugi je bil Simon Sivitz Košuta iz čupe, tretji pa Andraž Gulič iz koprskega Jadra. V konkurenci deklic je zmagala domačinka Tina Mrak, drugo in tretje mesto pa sta odšla v sosednjo Italijo. V razredu Evropa sta prvi dve mesti odšli na celino. Zmagala je Mojca Zagernik, BD Sidro Maribor, drugi je bil njen klubski kolega Primož Belčič, tretja mesto pa si je prijadrala Larisa Nevierov iz sosednjega Tržiča.
MATOH RACE JURETU GRLU
Tudi odprto državno prvenstvo v Match racingu, kije bilo konec tedna v Izoli, je motila premočna burja, tako da niso izpeljali zadnjih bojev in so obveljali rezultati po končanem Round Robinu. Skupno je bil najboljši znani tržaški jadralec Vasco Vascotto, od naših pa je bil Jure Orel drugi in tako postal državni prvak za leto 2003.
NAMIZNI TENIS 1.SNT1-članice Anigonl: Ptuj 5:5
V	zadnjem krogu rednega dela prvenstva so Izolanke igrale doma proti Ptuju. Domača ekipa je tokrat dobro pričela in do igre dvojic vodila 4:2. Vse je kazalo, da bo ekipa Arrigonija končno premagala zanjo neugoden Ptuj. Žal je v nadaljevanju uspela zmagati le RahOtlllOVa in tako je bil končni izid 5:5. Po dve zmagi sta za ekipo prispevali LlldViKOVa ID
Rahotlnova, eno pa Erlha Jauševac.
Ekipa Arrigonija je končala redni del prvenstva na 6. mestu, za 5. mesto pa bo igrala v končnici proti ekipi Iskre Avtoelektrike iz Vrtojbe.
Mladinke pod pričakovanji
V	petek in soboto je v Vrtojbi potekalo finale ekipnega državnega prvenstva za mladinke. Izolanke so med osmimi najboljšimi ekipami v državi osvojile 7. mesto. Za ekipo so nastopale Melika JaiiŠOVaC, Alenka AČimOViČ In Urška Rernetlč. Zaradi gripe nista na prvenstvo odpotovali Petra Kukovec in Maja Ropret.
Rezultati posameznih dvobojev:
Arrlgoni:Edigs Mengeš 1:4 Arrlgon! : Fužinar Interdiskont VA Arrlgonl: Vesna Zalog M Arrigonl : Iskra Avtoelektrika Vrtojba 0:4 Arrlgoni: Maribor 4:1
Tac Kwon Do
1. turnir za Dižavno prvenstvo 2003 - Somi contact
Državno prvenstvo seje odvijalo v nedeljo, 16.
3. 2003 v organizaciji kluba borilnih veščin Tae Kwon-Do iz Izole in Kick-boxing zveze Slovenije. Od 25 klubov, kis o člani Zveze, se je 1. turnirja udeležilo 15 klubov s skupnim številom 209 tekmovalcev. Turnir se je odvijal v telovadnici OŠ Livade na treh boriščih, oba izolska kluba pa sta uspešno nastopila in osvojila kar nekaj pokalov za najvišja mesta in naslovov državnih prvakov v različnih kategorijah..
Iz kluba borilnih veščin 188 KWOD-DO lil SSkCljB Fil-kO Sport Clllb se je
turnirja udeležila okrnjena tekmovalna'skupina 14 tekmovalcev (žal viroza ne prizanaša športnikom), vendar je klub vseeno dosegel odlične rezultate - dve 1. mesti, dve 2. mesti ter tri 3. mesta.
Člani (kat. do 79kg)
1.	mesto-SaŠO POPOVIČ
3. mesto - AdmlrSinanbogovič Mladinci (kat. do 71 kg)
2.	mesto-Matevž Radin 2. mesto Damir Šango
Mladinke (kat. do 55kg)
2.	mesto Jasmina Ahmlč Dečki (kat. do 155cm)
i. mesto - Tomi Pečar (kat. do 165 cm)
3.	mesto - Niki Pečar
Vodstvo kluba se zahvaljeju staršem tekmovalcev in članom kluba, še posebej Zlati Ceglar za pomoč in nudenje prve pomoči na turnirju, saj brez njihove vsakoletne pomoči turnirja ne bi bilo mogoče izpeljati.
Pogled na podeželje	^
V CETORAH JIM NI DOLGČAS
Člani Društva za kulturo, šport in razvoj vasi Cetore so se minulo soboto zbarli na rednem letnem občnem zboru ter pregledali delovanje društva v lanskem letu ter zastavili načrt dela za letošnje leto.
V društvu, ki deluje že tretje leto in šteje okrog 50 članov, nameravajo tudi letos nadaljevati z dejavnostmi, ki so se že izkazale za uspešne, pravi predsednik društva Dorian Kaligarič.
Tako so tudi letos pripravili pustovanje, za S.marec pa so obdarili vse članice društva. Letos bi želeli po dveh letih ponovno pripraviti vaško šagro, ki po tradiciji poteka prvi vikend v juniju. Ob rednih službah in ostalih obveznostih članov je priprava takšne prireditve seveda kar velik organizacijski zalogaj, vendar jo bodo poskušali izpeljati. Vsekakor pa bodo, tako kot lani, s stojnico z domačimi izdelki sodelovali na Dnevih oljk ter na Ribiškem prazniku.
Dogajanje v kraju naj bi letos popestrili s predavanjem o zdravem življenju, morda pa bodo v goste povabili tudi kakšno manjšo gledališko predstavo. Tudi letos se bodo v jeseni odpeljali na izlet, ki se ga običajno udeležijo tudi tisti starejši krajani, ki se sami redko odpravijo od doma.
Sicer pa si bodo prizadevali, da bi primemo uredili tudi okolico vaškega doma Radi bi podaljšali ploščad, tako da bi pridobili igrišče, ki bi bilo primemo za kotalkanje ali rolkanje, pa tudi za igranje odbojke in podobno. (K.B.)
ZEBRE LEPA IMAGO
Spominski koncert izolske skupine Zebra Imago, ki je delovala v osemdesetih in začetku devetdesetih let, je presenetil obiskovalce in celo člane	skupine.
Njihova glasba ni izgubila na svežini, nastop je bil še vedno dovolj čvrst, izvedba zelo dobra. Škoda, da razen fotografij in spomina od koncerta ni ostalo nič drugega.
Sicer pa smo na njihovem nastopu srečali tudi člane skupine No Limits, ki so pred kratkim izdali svoj prvenec (predstavili ga bomo v naslednji številki), čez deset dni pa bodo nastopili v klubu Podbelvedere
Ta teden bo tam nastopala zanimiva italijanska skupina JADE iz Monfalconea, uvedli pa jih bodo domači Sottomayor. Organizatorje odpravil vse tehnične težave in obeta se res dober sobotni koncert.
POGLED Z ZAHODNE MEJE
Zahodna meja izolske občine je zagotovo novinarsko najmanj obdelano območje naše občine. Zatakne se pravzaprav že pri ugotavljanju, kje sploh poteka meja med izolsko in piransko občino. Na ta del občine nas je v zadnjem času spomnil zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je na zahodnem pobočju Dobrave kupil staro hišo in tako postal Izolan. Precej pozornosti je bil deležen tudi nenavaden poseg lastnika zemljišča v dolini, kije najprej izkopal veliko luknjo in jo uporabil kot deponijo za gradbeni material, zdaj pa jo je prekril z zemljo in zasadil vinograd. Takih in podobnih zgodb je tam menda kar nekaj in zato že pripravljamo potopis o tem neznanem delu naše znane občine.

FARAONI V AVDITORIJU
Medtem, ko zima sramežljivo lovi besede slovesa, pomlad vsa nestrpna že komaj čaka, da glasno potrka na vrata naše prelepe deželice. Takrat z morja ponovno zaveje vonj po soli in vinu. In glasbi in njenih besedah. Po ljudeh, ki se imajo radi. Po prijateljstvu...
In če je pomlad tista, ki prebudi še tako zaspano človeško dušo in nam požene kri po žilah, ne vidimo razloga, da te ne bi na svoj prvi dan pregnala tudi na naš
PRVI SOLISTIČNI KONCERT S PRIJATELJI V PORTOROŠKEM AVDITORIJU V PETEK,
21. MARCA OB 20,30, KI SMO GA NASLOVILI "SOLINAR" PO NAŠEM ZADNJEM PROJEKTU.
Nastopili bomo v razširjeni glasbeni postavi. Gosta večera pa bosta KARMEN	STAVEC,	naša
letošnja	predstavnica na
Evrosongu in DRAGO MISLEJ -MEF.
BODI NAŠ GOST NA PRVI DAN POMLADI.
Tiste pomladi, ki barva naše soline z odtenkom ljubezni... in ki nas Faraone tako prevzame, da se lahko rojevajo note ljubezni Solinarju, Peškadoiju...
Četrtek, 20. marec ob 19.30 Klubski prostor KULTURNEGA DOMA IZOLA KCI in Študijski krožek Pravljične delavnice in lutkarstvo (MKI)
j	' predstavitev knjige
STARE PIRANSKE PRIPOVEDKE
avtorice Tatjane Ploj, V knjigi je zbranih 11 domišljijskih pripovedk, ki pripovedujejo o življenju v starem Piranu. Prisrčno vabljeni!
Vstopnine ni !
Sobota, 22. marec ob 20.00 KULTURNI DOM IZOIA
Dramska skupina Skupnosti italijanov iz Pirana »Giuseppe Tartini«
Ruggero Paghi
PRIKAZNI V PIRANU
Vstopnine ni!
Ponedeljek, 24. marec KULTURNI DOM IZOLA
JSKDJzola in KCI „
MEDOBMOCNO SREČANJE GLEDALIŠKIH IN LUTKOVNIH SKUPIN
Ob 09.00 Lutkovna skupina LUTKA iz Pirana
da Peroci: Muca copatarica
Režija: Mimica Emeršič
Ob 10.00 Lutkovna skupina LUTKA iz Pirana ‘
Ljudska: UOlll lil 7 KOZlIČkOV
Režija: Mimica Emeršič
Ob 17.00 Lutkovna skupina Vrtec Koper
Dva zelo strašna volka
Režija: Milena Juriševič Vstop prost!
sreda, 26. mara, ob 18.00 DVORANA GLASBENE ŠOLE IZOLA
Center za glasbeno vzgojo Koper / Glasbena šola Izola
KONCERT HARNONIKARJEU
SREDNJE GLASBENE ŠOLE IZ KRAGUJEVCA
Mladi vrhunski harmonikaiji, dobitniki številnih priznanj in nagrad s tekmovanj doma in v tujini se nam bodo predstavili z deli Bacha, Scarlattija, Brahmsa, Kušjakova in Paganinija. Obeta se nam odličen klasični koncert, vljudno vabljeni h poslušanju! Vstop prost.
DRUŠTVO PRIJATELJEV GLASBE KOPER / 40. sezona / 7. koncert
MEDNARODNI MOJSTRSKI CIKEL
Torek, 25. marca 2003 ob 19.30
Dvorana Pokrajinskega muzeja - Palača Belgramoni -Tacco
TRIO ČAJKOVSKI
Pavel Vernikov, violina / Anatole Liebermann, violončelo / Konstantin Bogino, klavir
MRAK ENO JUTRNJA
V soboto, 22.marca ob 17.30
bodo v mali dvorani Krajevne skupnosti Korte predstavili knjigo MRAK ENO JUTRNJA. Gostje predstavitve bodo člani društva Svetovni slovenski kongres.
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA Oddelek za otroke in mladino
vabi otroke od četrtega leta dalje na uro pravljic, ki bo
ki bo v torek, 25. marca ob 17. uri,
v pravljični sobi v prostoru starega italijanskega vrtca, Drevored 1. maja 9. v Prisluhnjji bomo pravljici Janeza Bitenca
ČUDEŽNE S K A R JIC E in se naučili novo pesmico. Pridite in na copatke ne pozabite!
PRIMI PESMICO ZA REP
20. marca je mednarodni dan poezije, zato smo knjižno čajanko v tem mesecu namenili poeziji oz. predstavitvi nekaterih pesniških zbirk za otroke in mladino, ki so izšle v lanskem in letošnjem letu. Ob teh zbirkah se bomo spomnili tudi starejših pesmi, ki jih vsi dobro poznamo, jih znamo na pamet in njih lepoto želimo deliti z našimi otroki...
Uganete, od kod naslov čajanki? Iz katere pesmi? Povedali vam bomo na
knjižni čajanki, ki bo v četrtek, 20. marca ob 10. uri dopoldne,
v prostorih mladinskega oddelka Matične knjižnice Izola, Ul. Oktobrske rev. L
kino ODEON
ČETRTEK, 20,SOPETE K, 21.3., SOBOTA, 22.3, NEDEUA, 23.1, PONED, 24.3. bi TOREK, 25.12003
OSTRZEK ob 18.30 (Pinocchio, Italija), družinski fantazijski film Režija in glavna vloga: Roberto Benigni
LAHKI DEKLETI ob 20.30 (Banger Sisters), komična drama Režija: Bob Dolman / Vloge: Goldie Hawn, Susan Sarandon, Geoffrey Rush;
Art KINO - Odeon
sreda 26.3. ob 20.30 - družinska dramat:
SLADKIH ŠESTNAJST/sweetsktim
režija: Ken Loachigrajo: Martin Compston, William Ruane, Annmarie Fulton festivali in nagrade: Cannes 2002 Zlata palma za najboljši scenarij,
Rim 2002: po izboru kritikov najboljši film Evrope 2002
Mati mladega Liama je v zaporu. Čez dva meseca naj bi jo izpustili, zato ji hoče sin pripraviti presenečenje. Da ne bi nadaljevala bednega življenja s sumljivim in lažnivim Stanom, bi ji rad kupil prikolico ob morju, v kateri bi družina - mati, Liam in njegova sestra - morda prvič srečno zaživela. Z najboljšim prijateljem Pinballom pričneta po malem-preprodajati drogo, kar bi prineslo potreben denar, vendar poti nazaj med navadne državljane ni več. Pristane v svetu organiziranega kriminala, hkrati pa pozabi na dolgoletnega prijatelja in zaveznika Pinballa Novi film vodilnega angleškega režiserja Kena Loacha je tematsko postavljen med njegove najboljše ustvaritve »Kes« iz leta 1969 in »Ime mi je Joe« 1998 (oba smo lahko videli pri nas!). Zgodba o mladeniču iz okolice Glasgowa, ki misli, da bo po dopolnjenih 16 letih vse boljše, je v obeh omenjenih filmih že nakazana in se celo vzporedno dogajala.
galerija INSULA
Genesis
Jernej Forbicij
Javni sklad RS za kulturnedejavnosti - Območna izpostava Izola
razstava likovnih del WÉf ^
lil
Marlene
Zorjan
SOlElifl DMP
JSKD
Galerija @PinaKidričeva43, Koper
21.03.2003 ob 20:00
Otvoritev razstave računalniško manipuliranih fotografij
Davida Vatovca
cafe ALLE PORTE razstava fotografij
BENEŠKE MASKE
avtor DRAGAN SINOŽIČ
galerija
ALGA
skupinska razstave likovnega društva
»Pozejdonka«
iz Kopra
Založniški podvigi
V TEDNU PNI KAR ŠTIRI KNjlCE
Pretekli teden je bil po knjižni plati prav gotovo nekaj izjemnega za Izolo, saj smo imeli priložnost spoznati kar štiri nove knjige, ki v različnih oblikah ter z različnih vidikov, v obeh jezikih, pripovedujejo o preteklosti našega mesta in njegovih ljudeh. Predstavitve omenjenih knjižnih del so potekale minuli torek, sredo in četrtek, tokrat pa jih na kratko predstavljamo še mi.
SEZNAM ČLANKOV V "ISOLA NOSTRA"
Najprej smo imeli minuli torek v palači Besenghi priložnost spoznati knjigo Isola nostra - Indici: 1965 - 1999, ki je izšla pri Inštitutu za zgodovinske raziskave v Rovinju, njen avtor pa je Ferruccio Delise, sicer po poreklu Izolan. Gre pravzaprav za kazalo, oziroma seznam prispevkov objavljenih v reviji Isola nostra, ki izhaja v Trstu in je namenjena izolskim ezulom v Italiji in po svetu. Avtorje gradivo uredil po avtoijih in po vsebini, dodal pa je še seznam umrlih ter nekaj fotografij Izole iz leta 1966, ki jih je posnel Giovanni Russignaa
'f.	k!» SMA*
SE ENA MONOGRAFIJA O IZOLI
V sredo zvečr pa je v istih prostorih potekala predstavitev zgodovinske monografije lani preminulega zgodovinarja in raziskovalca Janeza Kramarja z naslovom Izola 1945 -1991 Knjiga je izšla ob sodelovanju Zgodovinskega društva za južno Primorsko in Znanstveno raziskovalnega središča iz Kopra ter s finančno podporo Občine Izola, uredil pa jo je Jože Hočevar.
Sestavljena je iz štirih delov, ki obravnavajo zgodovino občine od osvoboditve izpod fašizma do ustanovitve samostojne Slovenije. Prvi del zajema obdobje od osvoboditve maja 1945 do podpisa Londonskega memoranduma leta 1954. V njem avtor opisuje diplomatski boj za priključitev Primorske in Istre k Jugoslaviji, zgodovino slovenskih in italijanskih političnih strank ter množičnih organizacij v Izoli ter zgodovino lokalne ljudske oblasti. Prikazuje tudi gospodarski razvoj občine v teh lotih, pri Somor sta. posebne pozornosti deležna ribištvo in ribja industrija, ki sta leta 1947 doživela hud udarec zaradi odvoza strojev iz izolskih tovarn. Prikazana šia uidi agfarfm reforma in zadružništvo, tako italijansko kot slovensko šolstvo in kultura, ter razvoj zdravstva.
Posebno pozornost posveča izseljevanju pripadnikov italijanske narodnosti, ki je še obširneje prikazano v drugem delu knjige, ki obravnava obdobje med letom 1954 in letom 1975, ko so bili podpisani Osimski sporazumi. Po začetnem prikazu "esoda" v letih 1955 in 1956, avtor nadaljuje z navajanjem podatkov o razvoju socialistične demokracije v naslednjih letih. S pomočjo številnih arhivskih dokumentov spoznavamo tedanjo vlogo Zveze komunistov, sindikatov, stanje v industriji in obrti, urbanistični razvoj, stanovanjsko gradnjo in komunalno urejanje, pa tudi stanje v kmetijstvu ter zadružništvo. Avtor prikazuje tudi razvoj italijanskega in slovenskega šolstva, kulture in zdravstva, kjer obravnava predvsem zgodovino stare bolnišnice. Poseben poudarek daje tudi turizmu, ki je z izgradnjo Belvederja in Simonovega zaliva doživel pravi razmah. Tretji del prikazuje obdobje od Osimskih sporazumov do osamosvojitve leta 1991. Tudi tu si lahko preberemo številne podatke o vseh vidikih izolskega družbenega življenja v tem obdobju. Tu so zapisniki in povzetki sej ZK-ja, SZDL-ja, ZSMS-ja, kjer je najti kar nekaj zanimivih podatkov, ki so še danes lahko aktualni. Tako na primer lahko preberemo, daje samoupravna stanovanjska skupnost Občine Izola že leta 1984 za potrebe mladinskega centra pripravila prostore v parku Arrigoni. Nadaljuje s prikazom dela občinske uprave, izvemo pa tudi kakšno je bilo stanje v občinskem proračunu v SO.letih. Preberemo si lahko, s kakšnimi težavami se je otepalo gospodarstvo, predvsem ribja industrija, ki se je z izgubami in sanacijskimi programi soočala vse od sredine 70.1et dalje. Četrti del je prav gotovo posebej zanimiv, pa tudi dokumentarno dragocen, saj avtor tu navaja sezname vseh, ki so iz mesta in podeželja emigrirali v letih 1953 in 1954, pa tudi seznam tistih, ki so tu zapustili svoje nepremičnine ali pa jih v teh letih prodali.
Monografija Izola 1945-1991 prinaša izjemno dragoceno in za zgodovinski spomin naše občine pomembno zbirko zgodovinskih virov in literature ter arhivskega gradiva, ki ga je Kramar preučeval v arhivih v Rimu, Trstu, Beogradu, na Reki in pa seveda v Ljubljani ter v Pokrajinskem arhivu v Kopru in Gorici.
F“t:
Kultura mi narodnostno
"SiTvSrSrr

ZBORNIK O VAROVANJU NAŠE DEDIŠČINE
Pretekli četrtek dopoldne je v koprski Pretorski palači potekala predstavitev zbornika z naslovom Kultura na narodnostno mešanem ozemlju slovenske Istre, ki ga je izdal Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani. Zbornik je uredila dr.Sonja Ana Hoyer in je rezultat istoimenskega raziskovalnega projekta, ki gaje med letoma 1995 in 1998 izvajal omenjeni inštitut. Vanj so bili vključeni raziskovalci, ki so zaposleni v obalnih
kulturnih institucijah in so tudi avtoiji objavljenih prispevkov. Gre za štirinajst prispevkov o varovanju naravne in kulturne dediščine na področju konzervatorstva in muzeologije, med katerimi je kar šest takšnih, ki neposredno zadevajo kulturno dediščino na območju občine Izola.
Arheolog Marko Stokin piše o možnostih spomeniškovarstvene prezentacije arheološkega najdišča Rimska vila v Simonovem zalivu, kjer piše o strokovnih izhodiščih za atraktivno in poučno prezentacijo objekta. Eda Benčič Mohar predstavlja konzervatorski program Kolonskega zaselka Polje 29 nad Izolo, ki predstavlja osnovo za ohranitev in revitalizacijo tega spomenika.
O zgodovinskem razvoju in prenovi cerkve sv. Marije Alietske piše Daniela Tomšič. Rezultati raziskave so dokazali obstoj zgodnjeromanske cerkve na tem mestu, izsledki raziskave pa poleg spomeniškovarstvene prezentacije cerkve dopolnjujejo cerkeveno zgodovino župnije sv.Mavra v Izoli ter razšiijajo poznavanje zakonitosti razvoja cerkvene arhitekture na Slovenski obali.
Poleg omenjenih treh prispevkov s področja konzervatorstva, nrinaša zbornik še tri prispevke s področja muzeologije. Nadja Terčon in Zora Žagar se ukvaijata z ribištvom in ribjo predelovalno industrijo, njuna prispevka pa predstavljata aplikativno izhodišče za postavitev muzejske zbirke morskega ribištva v Izoli. Nadja Terčon obravnava ribjo predelovalno industrijo med leti 1867 in 1918 v Slovenski Istri. Zgodovinskemu pregledu njenega razvoja sledi še konkretna predstavitev vsebinskega koncepta ribiškega muzeja.
Zora Žagar pa je objavila zapis o zasebnem morskem ribištvu ob Slovenski obali s poudarkom na lovu na sardele. Govori o tehnikah lova, predvsem o mrežah melajdah, s katerimi so nekdaj lovili. V njenem prispevku najdemo različne dokumente, zapise in druge vire, ki izražajo stališča ribičev in drugih glede uporabe teh mrež. Njihova mnenja so si med seboj močno različna, saj so jih nekateri imeli za zelo uporabne, nekateri pa za skrajno nevaren in celo barbarski način ribolova.
V prispevku z naslovom Antična pristanišča ob Slovenski obali predstavlja Snježana Karinja idejni očrt muzeološkega koncepta podvodnega arheološkega parka v Simonovem zalivu v Izoli. To lokacijo vidi kot najbolj
primerilo Zd postavitev tansne^a pativa, ivi Oinugood. / tl.iv 1I.tiju 1.T..il ^/1v.v.i
uničevanjem. V Simonovem zalivu so namreč dobro vidni ostanki rimskega pomola, valobrana, bankine, v zahodnem delu pa tudi rob objekta. Na morskem dnu so vidni celo leseni koli ter redke posamične najdbe.
Zbornik je pomeni viden prispevek k uveljavitvi konzervatorstva in muzeologije kot samostojni znanstveni disciplini, je povedala urednica dr.Sonja Ana Hoyer. Poleg strokovnega pomena pa je njegova vrednost predvsem v tem, da imajo vse raziskave aplikativni pomen, s čimer lahko prispevajo k strokovnejši predstavitvi kulturne dediščine in njenemu vključevanju v turistično ponudbo Izole in sosednjih občin.
O IZOLSKI FOLKLORI LUCIE SCHER
V četrtek zvečer pa so izolski Kulturni dom napolnili številni obiskovalci, ki so se udeležili predstavitve knjige z naslovom "Lucia Scher e il folclore isolano", ki jo je je objavo pripravila Amina Dudine, hčerka te vsestranske izolske kulturne ustvaijalke. Izšla je v zbirki La Colomba, ki jo izdaja Comunità degli Italiani "Dante Alighieri". Kot je povedala avtorica, je zapuščina Lucie Scer ogromna in sama se le počasi prebija skozi številne zapiske, tekste in drug pisni in slikovni material.
Letos mineva pet let od njene smrti in tako je Amini Dudine prišlo na misel, da bi ob tej priložnosti izdala njeno dramsko besedilo z naslovom E la colomba... varda, folklorno glasbeno veseloigro v dveh dejanjih. Za to dramsko delo je Lucia Scher leta 1976 prejela nagrado Istria Nobilissima. Gre za gledališko igro, ki sojo izolski gledališčniki uprizaijali med leti 1976 in 1981, z njo pa so gostovali na številnih domačih odrih, na Hrvaškem in v Italiji. V njej je naenkrat sodelovalo okrog 60 nastopajočih vseh starosti, v petih letih pa se je v posameznih vlogah zvrstilo tudi več različnih igralcev.
Zgodba je zelo domača: gre za ljubezen med Izolanko in Koprčanom (kije sicer sin Izolanke) in takšna ljubezen je seveda nemogoča, saj so Izolanke trdile: "Meio morta che sposada con un Cavrisan". Pa vendar ženinova mati najde rešitev: pove, da je bil sin spočet v Izoli, na Šanpjeru in vse se dobro konča. Ker se zgodba dogaja konec 19.stoletja, je Scherova vanjo vpletla zgodovinske dogodke, kot je priprava na gradnjo Parenzane, pa tudi razne izolske legende. Dramskemu besedilu je Amina Dudine dodala tudi notne zapise in besedila vseh pesmi, ki se izvajajo v tej glasbeni komediji. Gre za ljudske pesmi in napeve, ki se na ta način ohranjajo v zapisani obliki. Prav tako so besedilu dodane opombe Lucie Scher glede interpretacije besedila ter slovarček narečnih izrazov. Nato sledijo še razni članki in zapisi, ki so se pojavljali v časopisih, pa tudi plakati in fotografije. Zbrana so imena večine nastopajočih v različnih uprizoritvah, pa tudi vseh ostalih sodelujočih (npr. scenografija je bila delo Srečka Tiča, luči pa je upravljal Ernest Lupine). Za konec pa si lahko preberemo še spomine nekaterih ustvaijalcev predstave. Kot je dejala Amina Dudine, gre za neponovljivo uprizoritev, ki jo je skušala ujeti v knjižni obliki. (Karmen Bučar)
LUCIA SC1II.R
I II IIUI (OKI UiHANO
Referendum sull’entrata della Slovenia nelle integrazioni euroatlantiche:
Perché votare SI
Una domanda che mi rivolgo spesso in merito ai processi di integrazioni euroatlantiche in corso è se, come appartenente alla Comunità Nazionale Italiana, potrei avere interessi diversi da quelli che naturalmente ho come cittadino della Slovenia. Credo che la risposta possa risultare abbastanza logica e scontata: l’integrazione all'Unione Europea l’abbiamo sempre auspicata, voluta e sostenuta perché rappresenta anche la nostra reintegrazione in quella civiltà basata sui valori occidentali di cui abbiamo sempre fatto parte. Scontata, dì conseguenza anche la risposta su come voteremo domenica 23 marzo al referendum indetto dalla Slovenia. Non votare o votare negativamente significherebbe andare contro i nostri diretti interessi di cittadini e di appartenenti ad una Comunità nazionale minoritaria. Votare contro significherebbe essere contro l’eliminazione dei confini che ancora - ormai da oltre mezzo secolo - ci separano dal corpo della nostra Matrice Nazionale. Significherebbe dare un addio definitivo ad una volontà di riunifìcazione ideale che è non solo legittimo, ma anche naturale.
La domanda che, eventualmente, ci dovremmo porre è se in questi pochi mesi che ancora rimangono sapremo attrezzarci per far fronte alprocesso di gl obal izzazione generale, dove sembra esserci poco spazio per le peculiarità e le specificità proprie di ogni corpo nazionale minoritario. E, ancora, se sapremo sfruttare al meglio le possibilità, che comunque si offriranno, affinché l ’ancor presente suddivisione con quella parte della CNI che vivrà fuori dal ct>»lesJo itvcnypAin, anche se solo temporaneamente, non rappresenti un ulteriore indebolimento dei nostri legami umani e istituzionali. Anche la risposta per il referendum di adesione alla NA TO, in fondo, non può avere altra risposta. Pur conoscendo il diffìcile momento che sta attraversando per causa della crisi irakena, rimane il fatto che una scelta va fatta proprio in questo momento e non è possibile dilazionarla. Sarebbe troppo comodo star prima a vedere come va a finire per poi decidere: non si può star alla finestra sperando che tutto il male ne rimanga fuori. Non si vuol dire con questo che approviamo gli atteggiamenti USA, né in merito alla crisi irakena, né nel voler impostare un certo tipo di rapporto di forza all 'interno della Nato. Vogliamo però dire che parte della NATO è anche la Germania come lo è la Francia. Probabilmente domani lo sarà pure la Russia. E perché no anche la Slovenia. Proprio per garantire oggi e domani il ruolo predominante delle istituzioni europee e mondiali, a partire daU’ONU Un ruolo che auspichiamo sempre più democratico, ma che non possiamo pretendere sia portato avanti dagli altri, mentre noi stiamo a guardare.
Il problema della pace ormai è un problema globale ed esige l ’impegno di tutti: chi ne rimane fuori ne viene emarginato. Si tratta, quindi, di sapere oggi da che parte si vuol stare e, soprattutto, assieme a chi vogliamo domani discutere e decidere. Infondo, il mondo che ci siamo lasciati alle spalle nel corso del “secolo breve ” ha rappresentato per tutti una seria lezione. La pace va assicurata integrando laforza e la volontà di tutta quella parte del mondo che si riconosce nei valori della civiltà occidentale e della democrazia. E in favore di questa scelta, quindi, che non ha alternative, che oggi bisogna decidere se vogliamo far parte del mondo occidentale, pur sapendo che è ancora lontano dall 'essere ideale. Essendone partecipi, per poco che potremo fare, potremo sempre cercar di influire affinché le decisioni siano in armonia con le nostre aspettative. Essendone fuori potremo soltanto illuderci che i problemi degli altri non ci riguardino, se mai a qualcuno verrà in mente di chiedercelo.
Silvano Sau
Slovenia nell’UE:
Ancora maggiore attenzione alle minoranze
Alla tavola rotonda con l’ex presidente Milan Kučan, organizzata la scorsa settimana all’albergo “Delfin” di Isola per discutere delle integrazioni euroatlantiche, il connazionale Bruno Giachin ha posto la domanda sulla posizione delle minoranze. Il presidente ha risposto che la Slovenia ha sempre avuto particolare riguardo per le proprie Comunità nazionali e, una volta in Europa, l’impegno non solo verrà mantenuto, ma - dove possibile - ulteriormente ampliato, come previsto da tutta una serie di convenzioni già operanti.	Foto: C. Chicco
Presentato a Isola il libro
Isola nostra - Indici: 1965-1999
Lo scorso dicembre è uscito il quarto volume della collana Cataloghi di fonti storiche dell’lstria e di Fiume del Centro di ricerche storiche di Rovigno. Si intitola Isola nostra - Indici: 1965-1999 e ne è autore Ferruccio Delise, nativo della nostra cittadina. Martedì u.s. il libro è stato presentato pure al pubblico isolano convenuto a Palazzo Besenghi per l’occasione. Si tratta, come recita il titolo stesso, degli indici per autori e per argomenti di Isola nostra, giornale degli esuli isolani a Tdeste e nel mondo. Completa l’opera un elenco dei defunti, mentre una scelta di fotografie in bianco e nero scattate nel 1966 da un altro isolano, Giovanni Russignan, ci riporta a vedere com’era la nostra cittadine qualche anno fa. Decisivo per l’uscita del libro l’apporto della collaborazione tra Ul e UPT.
(segue in seconda)
Presentato a Isola il libro “Isola nostra - Indici: 1965-1999” di Ferruccio Delise
Foto: C. Chicco
(dalla prima)
Nato dal desiderio e dalla necessità di mantenere un qualche contatto con il proprio passato e i luoghi abbandonati a causa degli eventi postbellici, con l’andare degli anni il periodico Isola nostra è diventato una fonte storica, contenente oltre che ricordi e tradizioni, pure notizie storiche preziose per chi vuole sapere di più sulla nostra località.
Durante la serata hanno parlato Giovanni Radessi e Marino Budicin del Centro di ricerche storiche che hanno messo in risalto gli intenti della collana e l’importanza di simili iniziative che possono contribuire ad instaurare una qualche collaborazione tra esuli e rimasti. Il valore inestimabile dei contributi e delle testimonianze storiche «...non deve rimanere limitato all’utenza della comunità cui è rivolto.», si legge nella presentazione. L’autore Ferruccio Delise ha fatto una cronistoria della nascita del libro, mettendo in rilievo il lavoro certosino di analisi delle 35 annate per segnare articoli e altri contributi con i rispettivi autori, ma anche i vari necrologi che venivano via via pubblicati. Interessante la prefazione del caporedattore di Isola nostra, Franco Stener, che ripercorre in sintesi la storia della stampa di libri e giornali in Istria e in particolar modo ad Isola. Vi troviamo notizie sulla prima tipografia nella nostra cittadina e sui primi bollettini e giornali quivi editi o che scrivevano sulla vita isolana.
Marino Maurel
Presentato il libro “Lucia Scher e il folclore isolano”
Pubblico molto numeroso in occasione della presentazione del volume “Lucia Scher e il folclore isolano” curato da Amina Ondine e pubblicato dalla C.l. “Dante Alighieri" di Isola a 5 anni dalla scomparsa di Lucia Scher.
Foto: C. Chicco
Sport (e dintorni): “Botta da sedere”
Lo scenario di un torneo di carte raramente si discosta dall 'ovvietà cosicché coloro che vi partecipano, o solamente vi assistono, sanno esattamente a quello che vanno incontro. La classica “bottadi sedere ”, da chi l'ha goduta, spesso viene presentata come un astuto stratagemma, mentre un eventuale errore, da chi l'ha commesso, trova giustificazione nell’impossibilità, imposta dall’influsso di combinazioni astrali negative, di racimolare i punti necessari per arrivare a 61, magica quota della briscola. Senza filosofeggiare troppo è innegabile che per centrare l'obiettivo della vittoria occorre essere sorretti da una cospicua dose di buona sorte. Quest 'ultima ha sorriso alla coppia N. Pugliese-V. Jerman, vincitrice del prosciutto (primo premio) alla 19-esima edizione del torneo di briscola organizzato dalla Comunità degli italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola. In una concorrenza di 18 coppie, suddivise in due gruppi da cinque e in due da quattro che al termine di una girone all 'italiana promuovevano le prime classificate alle “Final Four”, il duo succitato l'ha spuntata nell'ordine sulle coppie Z. Kleva-M. Lulice, alla quale è andato il formaggio (secondo premio) e G. Radolovič-M. Zajc, che si è dissetata con il vino (terzo premio), mentre G. Siljan e R. Umer sono rimasti a mani vuote.
Roberto Siljan
Si dice o non si dice
Occupiamoci della voce “esecuzione”. Diciamo che non è corretto l’uso del vocabolo nel senso di uccisione decretata dal tribunale se non è accompagnato dall’aggettivo che lo qualifichi. Esempio: Domattina ci sarà l’esecuzione di tre banditi. In buon italiano si dirà: Domattina ci sarà l’esecuzione capitale di tre banditi. Ovvero, secondo i casi si dirà: fucilazione, impiccagione, decapitazione, folgorazione. Naturalmente si dirà bene: l’esecuzione del pianista è stata perfetta.
G.S.
Non c'è più religione
Vogliamo ricordare a tutti i nostri lettori l’obbligo di consegnare entro la fine di questo mese di marzo la dichiarazione dei redditi personali per l’anno 2002. Altrimenti sono guai. Lo ricordiamo come lo fanno anche gli avvisi esposti in vari punti di Isola e firmati dal Ministero per le finanze della Repubblica di Slovenia. A wisi che rispettano le norme sul bilinguismo vigenti nella nostra cittadina. Noi, in virtù della nostra viscerale curiosità, li abbiamo letti con la consueta attenzione. Questi sottolineano le ‘'caratteristiche” di quelli che sono esentati dalla consegna della sunnominata dichiarazione. Citiamo alcuni. Sono esentati i lavoratori che non hanno percepito nell’anno 2002 più dell'11 % del reddito annuo lordo medio nel nostro Paese. Oppure gli studenti che con i loro servizi non hanno guadagnato più del 50% del reddito annuo medio lordo consacrato in Slovenia. E via dicendo. Conoscendo i valori del reddito annuo lordo medio “elargito" in Slovenia e, soprattutto, conoscendo i costi della vita in Slovenia, pensiamo che l'avviso, oggetto del nostro corsivo, poteva essere di un contenuto molto più breve, recitando: Sono esentati dalla dichiarazione dei redditi personali tutti coloro che sono morti d’inedia.
Gianfranco Siljan
ATTIVITÀ COMUNITARIA
BIBLIOTECA E SALA DI LETTURA
Orario d’apertura: da lunedì a venerdì, dalle ore 16.30 alle 19.30
MANIFESTAZIONI CULTURALI E SPETTACOLI
Giovedì 3 aprile, ore 17. Teatro di Capodistria
RASSEGNA INTERREGIONALE DI DI BALLO
con la partecipazione del Gruppo di ballo della CI "Pasquale Besenghi degli Ughi” diretto dal Olivera Pajoviè
Organizzazione: Fondo pubblico attività culturali RS
Sabato 22 marzo, ore 18, CI “Dante Alighieri”
FESTA IN FAMEA - SALUTO ALLA PRIMAVERA Spettacolo con il Gruppo folkgiovanile, i Minicantanti e i Cantanti di musica leggera della CI “Dante Alighieri”.
Organizzazione:	CI “Dante
Alighieri". Ingresso libero.
GRUPPI CULTURALI IN TOURNÉE
Domenica 6 aprile. Buie
Partecipazione del Gruppo di minicantanti della CI "P. Besenghi degli Ughi” al festival di canzoni per bambini e ragazzi dell’Unione Italiana “Voci nostre”.
Sabato 22 marzo, ore 20, Casa di Cultura
FANTASMI A PIRAN
Commedia di Ruggero Paghi presentata dalla Compagnia filodrammatica della Comunità degli Italiani “Giuseppe Tartini” di Pirano
Organizzazione: CI “P. Besenghi degli Ughi”. Ingresso libero.
Sabato 29 marzo, ore 20. Casa di Cultura
ETHNOINSULA
Concerto del gruppo TAXIMI (Friuli - Italia)
Creazione,	invenzione,
improvvisazione, interpretazione..., questo è il significato intrinseco di Taximi.
Il quintetto, composto da noti solisti friulani, ci porterà in un lungo itinerario musical-culturale attraverso le tradizioni popolari del Friuli, dei Balcani e dell'area egea. Anche questa volta ci sarà la possibilità di degustare i vini del marchio "Ethnolnsula” prodotti dall’isolano Bruno Zaro Organizzazione:	Comunità
Autogestita della Nazionalità Italiana di Isola e Centro per la Cultura - Isola
Ingresso: 1.000 sit in prevendita (presso la Segreteria della Comunità e Galleria “Alga”), 1.200 sit al botteghino del teatro.
SPORT
Sabato 29 marzo, alle ore 17, CI “Dante Alighieri”
IX TORNEO DI BRISCOLA E TRESSETTE
Domenica 6 aprile, ore 8.10, Palazzetto dello sport di Škofije
CAMPIONATO SLOVENO DI CALCETTO
Incontro Calcetto CI “P. Besenghi degli Ughi” - SD Ancarano
f Porte aperte alla CAN
I La Presidenza della Comunità I | Autogestita della Nazionalità |
■	Italiana informai connazionali che i | la dirigenza della Comunità sarà :
■	a disposizione degli interessati ■ | per colloqui o informazioni ogni |
■	primo giovedì del mese dalle i
'^ore 17 alle 19	y
Il Mandracchio, foglio della Comunità italiana di Isola Redattore responsabile:
Andrea Sumenjak
Redazione: C. Chicco, M. Maurel, C. Raspolič, S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Sumenjak
Indirizzo: via S. Gregorčič 76,
6310 Isola, Slovenia tei.,fax. (+386 5)641 50 31,
641 58 53
\v\vw.can-is.si
can.isola@can-is.si
KRIMINALNE
PLAČO SO MU POBRALI
Delavci v nočni izmeni enega od izolskih podjetij so imeli odprta vrata in tako je ponoči neznanec vstopil v njihovo garderobo ter iz oblačil enega od delavcev ukradel celo mesečno plačo. Policisti so se seveda lotili dela z vso vnemo in resnostjo.
LJUBEZEN TE ZADENE
Dijaka iz notranjosti, ki pa obiskuje eno od izolskih srednjih šol je zapustilo dekle. Takšen dogodek seveda ima pri teh letih povsem nenavadne posledice, vtem primeru pa je nesrečni dijak eno uro prešprical in se medtem napil vina. Takšnega nesrečnega ga je opazila mimoidoča gospa in obvestila policiste, ti pa so ugotovili, da mladenič potrebuje tudi pomoč zdravnika, ki je tudi prišel na kraj nesrečnega dogodka. Da bo nesreča še večja so na soočenje poklicali še starše.
NE KLIČI VRAGA
V	Izoli je lokal, ki redno obratuje preko dovoljenega delovnega časa, policisti pa imajo podatek, da je bila o tem že najmanj desetkrat obveščena inšpekcija. Torej, v tem lokalu je neznanec ukradel jakno in denarnico, oškodovanka pa je želela poklicati policijo. Natakarica seje začela prepirati z njo, češ naj ne kiliče policije, ker je oškodovanka vztrajala pa jo je še dobro ozmerjala. Kakorkoli že, policisti so prišli in še enkrat več ugotovili, da dela preko dovoljenega delovnega časa.
SRAKARSKE
V	nočnih lokalih so neznanci iz sobote na nedeljo ukradli kar nekaj denarnic, denarja, usnjenih jaken in mobilnih telefonov.
Prav tako so tisto noč pred istimi lokali vlomili vtri avtomobile in lastnike olajšali za kartice, denar in telefone.
Z VILIČARJEMA NAD OPREMO
Neznani storilci so od srede dalje na silo vdirali v izpraznjene prostore nekdanje tovarne Argo v Izoli. Z dvema viličarjema so se zaletavali v zid in uničevali zapuščeno opremo, so sporočili s policijske uprave Koper. Ocenjujejo, da je ta dejanja mogoče pripisati objestnosti. Po nestrokovni oceni škoda znaša najmanj dva milijona tolarjev. Policisti storilce še iščejo.
SPREJALI SO NAOKROG
Druga skupina objestnežev (morda pa so bili celo isti) pa je imela veselje z barvnimi spreji. Veselo so špricali po avtomobilih, fasadah in oknih, da je bilo še bolj zanimivo pa so še razmetavali kntejnerje in delali škodo na različnih objektih.
ALKO LESTVICA
PRIJAZNA POLICIJSKA GESTA
V sredo, 12. Marca so po že sprejetem programu dela izolski policisti pripravili akcijo z naslovom Prijazna gesta. Kot pove naziv same akcije gre za opozarjanje voznikov, potnikov v avtomobilih in pešcev na storjene prekrške. Akcijo so izvajali na križiščih, opozarjali pa so predvsem ob naslednjih opaženih kršitvah:
-	39 voznikov uporabljalo varnostnega pasu
-	10 sopotnikov na prednjem sedežu ni uporabljalo varnostnega pasu
-	Trikrat so opozorili, da morajo imeti varnostni pas tudi potniki na zadnjih sedežih
-	3 vozniki koles z motorjem niso imeli varnostne čelade
-	4 vozniki so med vožnjo telefonirali
-	Opozorili so enega pešca, kije prečkal cesto mimo prehoda za pešce
-	Trije pešci so prečkali križišče pri rdeči luči semaforja.
Voznik pripet	Voznik nepripet	Skupaj	% pripetih	% nepripetih
302	35	337	-	89,6	10*4
Voznlkfpotnik pripeta	Voznik+potelk nepripeta	Skupaj	% pripetih	% nepripetih
95	18	113	84,1	13,9
Število pripetih	Število nepripetih	Skupaj	% pripetih	'/« nepripetih
403	47	450	89,6	10,4
V enem od križišč so tudi delali statistiko uporabe varnostnih pasov in ugotovili, da približno 10 odstotkov voznikov ali potnikov še vedno ne uporablja varnostnega pasu. Z akcijo bodo nadaljevali.
MALI OGLASI
-	PRODAM MANJŠO kuhinjsko mizo za 4 osebe, cena po dogovoru, tel 041 856 855
-	NAJAMEM STANOVANJE v Izoli - Livade, tel 041 286511
-	ZAPOSLIMO IZKUŠENE NATAKARJE oz NATAKARICE, Pizzerija-Špageterija, tel 041 675 953
■	NOV TRGOVINSKI PULT - oddam brezplačno, tel 641 92 96
■	UGODNO PRODAM otroško kolo, tel 6419011
-	ENOSOBNO STANOVANJE v JAGODJU oddamo. Prednost imajao nekadilci, tel 64 72 24
-	V IZOLI ODDAM v najem manjšo NJIVO, z barako in kokošmi, katere prodam. Njiva je ob glavni cesti za Jagodje v bljižini trgovine Spar. tel 641 44 53
-	ODDAM OPREMLJEN POSLOVNI PROSTOR-prodajalono (8,5m2) v Trgovskem centru Supernova koper, tel: 041 734 622
■	KOMPOSTIRAN KOZJI GNOJ - EKOLOŠKI PRODAM, tel040 342200
■	ODDAM ENOSOBNO stanovanje do koncajunija. tel 6415100
•	NUDIM VARSTVO in POMOČ starejšim osebam, tel 041 856855
-	FORD FIESTA 1.3 ghia prodam, letnik 93,120.000 km, cena 350.000 SIT. tel 041 283 988
■	Od 1. marca si lahko privoščite masažo v TPC Lucijas, obala 114, proporočljivo predhodno naročanje. tel 031 670 539-Uka
■	ŽENSKO GORSKO KOLO AURORA,nerabljenougodnoprodam. tel. 041/ 680458
*	IŠČEM SVETLO STANOVANJE za dve osebi za dobo 21et, lahko klasično ogrevanje. Nudim lahko tudi pomoč starejši osebi. 031 502 349
-	Mlada mamica s štirimi otroci NUJNO IŠČE STANOVANJEv okolici Izole.Tel.:031/358
Tokrat policisti niso zabeležili rekordnih dosežkov, prvo mesto pa so vendarle pripisali mlademu vozniku, kije napihal 0.61 g/kg, seveda pa bi moral napihati O.Og/kg. Srebrno medaljo si je prislužil izkušeni voznik z bl.Olg/kg, bronaste pa izjemoma ne bomo podelili, čeprav je eden od voznikov odklonil strokovni pregled.
Odstopiš - odstopim
Didaktično ravnateljstvo v Nabrežini pri Trstu, ki šteje pet osnovnih šol (otroci so stari od 6-10 let), se bori s kroničnim pomanjkanjem knjig v slovenskem jeziku za svoje učence, zato prosi, če jim odstopite knjige, ki jih vaši otroci ne potrebujejo več.
Knjige lahko prinesete med 7. in 14. uro v knjižnico OŠ Livade Izola, ali sporočite na tel. 6417580 Lili Ratoša in prišli bomo ponje. Knjge zbiramo do konca meseca marca. Zahvaljujemo se vsem, ki nam boste pomagali in razveselili otroke iz Nabrežine.
842
-	Prodam NOKIO 3410 (cena 23.000 Sit), malo rabljena in lepo ohranjena. Tel: 041 287 905
-	V ZALEDJU IZOLE-sv. Nedelja prodam kmetijsko zemljišče, primemo za oljčni nasad, tel 041 799490
■	V IZOLI ODDAM skladiščne prostore v najem. Možna ureditev v pisarne, tel 041 799490
■	AMI 8prodam, tel 6419649
■	SEM mlada Francozinja, profesorica francoščine. Živim v Piranu. Nudim inštrukcije francoskega jezika in kulture za vse stopnje. Pridem tudi na dom. Pokličite na tel. št. 6732037, Laurence.
-Za čas od aprila do septembra najamem v Izoli dvo ali trosobno stanovanje.
Ponudbe na 64 00 010 (za Predina)
-	Najamem stanovanje V Izoliali okolici. Tel.: 03 1 231 590 (Loredana)
-	Prodamo - razno pohištvo in opremo tel: 031/433-924, Sandra
............
je tednik Kolonov
Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tei 05/640 0010, fax. 05/ 640 0015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar,
M. Motoh / Tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 200 SIT.
Založnik / elektronski prelom : GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; teL05/640 0010
elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola
Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522
POMOL )E LEŽEČA STAVBA
Pomol seveda ni le kup kamenja, ki sega v morje in skrbi, da zaščiti barke pred valovi in vetrom. Pomol je tudi pomemben infrastrukturni objekt, ki mora plovilom zagotoviti vse potrebne energente, od elektrike do goriva in vse to bodo dobili z novimi inštalacijami, kijih te dni postavljajo delavci izolske Komunale. Ribiči, ki so bili doslej brez teh priključkov so seveda zadovoljni.
SKUPNI KATALOG PRIREDITEV
V Presenetljivo zgodaj smo dobili prvo knjižico s prireditvami, ki jih tri obalne občine pripravljajo za to poletje oziroma novo turistično sezono. Katalog prireditev je nastal ob pripravah skupnega nastopa turističnih delavcev Izole,
Kopra in Pirana, na sejmu Alpe Adria, ki ga bodo uradno odprli danes, v četrtek 20, marca na ljubljanskem gospodarskem razstavišču.
Že sam skupni nastop vseh treh obalnih turističnih krajev je nekaj posebnega, skupni katalog prireditev pa je zagotovo dobrodošla novost, saj bodo z njim naši morebitni gosti dobili dokaj dober vodič po kulturnem, športnem in zabavnem dogajanju v naših turističnih krajih od marca do decembra.
Kataloe ie oblikovala skunina Seroentes iz Portoroža, seveda na bomo Izolani vseeno dobili tudi svoj katalog, saj v skupnem ni bilo dovolj prostora za podrobnosti o dogodkih v Izoli to poletje.
STARI MAČKI ŠE VEDENO ŽGEJO
Rock je seveda v krizi, stari rockerji pa se nekako ne dajo in ob grozeči napovedi vojne se kar nekako prebujajo in opozarjajo na tisto, kar je rock gnalo v šestdesetih in začetku sedemdesetih let. Tako smo prejšnji teden lahko po dolgih letih pozdravili znano izolsko skupino Zebra Imaga Bend je bil nekakšen spremljevalni ustvarjalni produkt Borisa Benčiča, sestali pa so se v spomin na čudovita leta, ki
so jih preživeli z njim in gostilno Pri Lini, ki je zdaj dokončno ni več. V prenovljenem koprskem Riu so: Armando 1 in Armando 2, Fredi, Muki in Gorasf, odigrali presenetljivo čvrst koncert, ki ga je pozdravilo lepo število njihovih nekdanjih fansov.
Na svoj trenutek resnice pa se pripravljajo izolski Faraoni, ki bodo v petek, 21. marca skušali napolniti portoroški Avditorij. Za njimi je nov album, nekaj festivalskih nagrad in predvsem veliko let izvrstnega igranja. Njihovi pristaši to seveda znajo ceniti.
SOLARIJ ležeči in turbo
FINSKA in TURŠKA SAVNA
ROČNA in VODNA MASAŽA
URNIK:
ODPRTO VSAK DAN od 14.00 do 91.00 SOBOTA od 14.00 do 99.00 ob ponedeljkih uprto
Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona)
TeL: 641 40 33, 641 31 06
“© © žir

BIROGRAFIKA BORI d.o.o. Industrijska cesta 4b | 6310 Izola Telefon: 05 663 54 22 05 663 54 23 05 663 54 24 Faks:	05 663 54 20
E-mail: izola@birografikabori.com Internet: www.birografikabori.si
kopiranje
ofsetno razmnoževanje ofsetni tisk digitalni (§)-tisk
grafična priprava grafično oblikovanje