Št. 19 (1294)	loto XXV.
NOVO MESTO, četrtek,* 9.-maja 1974
GRADAC - Danes se bodo člani.vseh odborov in komisij, ki pripravljajo proslavo ob 30. obletnici ustanovitve slovenske organizacije RK, dogovorili o izvedbi proslave, ki bo 16. julija v Gradcu.
STRAŽNJI VRH PRI ČRNOMLJU - Danes bo v tem kraju v spomin na ustanovitev oddelka za zaščito naroda pred 30 leti proslava delavcev Uprave javne varnosti.
METLIKA - Jutri bosta v mestu kar dve svečanosti: ob'9. uri bodo na slavnostni seji komiteja ZKS sprejeli v vrste komunistov več kot 20 novih mladih članov, ob 10. uri pa bodo občani na Mestnem trgu pričakali nosilce Titove štafete.
RIBNICA - Jutri ob 14. uri bo prispela štafeta mladosti. Ustavila se bo za 15 min. Še prej se bo ustavila ob 13.10 v Kočevju in ob 13.55 v Dolenji vasi.
TREBNJE - Včeraj se je začela v Trebnjem letošnja krvodajalska akcija. Danes se nadaljuje odvzem krvi na Mirni, jutri pa še v Mokronogu.
SEMIČ - Člani odborov ljudske obrambe v TOZD in OZD iz obeh belokranjskih občin se bodo jutri na enodnevnem seminarju seznanili z vlogo in nalogami teh odborov v splošnem ljudskem odporu.
NOVO MESTO — V galeriji Dolenjskega muzeja so sinoči odprli razstavo slovitega gotskega dvornega slikarja in baTcro-rezca Lucasa Cranacha starejšega (1472 - 1553).
STOPIČE - Včeraj je dramska skupina osnovne šole uprizorila mladinsko igro v štirih dejanjih „Kekcc“.
po 36 letih spet na Lisci
Aprila 1938 se je na tem planinskem vrhu s tovarišem Titom na čelu sestal politbiro CK KPJ. Govorili so o zgodovinskem proglasu Komunistične partije Jugoslavije o boju proti fašizmu. Na obisku na Lisci 2. maja je tovariša Tita ob veliki množici izletnikov, ki tu ponavadi praznujejo prvi maj, pozdravil sekretar komiteja občinske konference ZK Sevnica Viktor Auer, kipar-samouk Kudi Stopar pa mu je izročil skulpturo na temo kmečkih puntov. Več še na zadnji strani. (Foto: Franc Pavkovič)
XII. zlet bratstva in enotnosti bo 8. in 9. junija v Novem mestu - Nastopilo bo 5.300 ljudi
Iz zletnih odborov v Karlovcu, Sisku, Gospiću, Banjaluki, Prijedoru, Bihaću in Novem mestu prihajajo razveseljive vesti: povsod se temeljito pripravljajo za bližnji XII. zlet bratstva in enotnosti, na katerem bomo slovesno potrdili: bratstvo in enotnost sta najdragocenejši pridobitvi NOB in socialistične revolucije.
Pesem druži Slovence tostran in onstran meja
Letošnji koncert v počastitev dneva Osvobodilne fronte, praznika dela in tridesetletnice Ustanovitve Kozjanskega odreda v Brežicah se je sprevrgel v spontano manifestacijo neraz-diužnega prijateljstva s Slovenci na Tržaškem in Koroškem, pa
jT
DBH
JE VAŠA BANKA
tudi v odločen protest proti izzivanju italijanskih iredentistov.
To je bil odgovor tistim, ki hočejo posegati po našem ozemlju z zahtevami po bivši, coni B. Italijanske ozemeljske zahteve je v svojem nagovoru brežiškemu občinstvu obsodil tudi predstavnik Slovenske kul turno-prosvetne zveze iz Trsta. Njegove besede so v dvorani poslušali isti večer, ko je ob 22.35 uri v preddverju slovenske šole Sv. Ivana v Trstu počila bomba. Za ta fašistični zločin udeleženci prireditve še niso vedeli, sicer bi bilo ogorčenje še večje.
Na koncertu so se predstavili občinstvu: moški pevski zbor „Vasilij Mirk“ iz Proseka-Konto vela, mešani pevski zbor „Zarja“ iz Železne Kaple, moški zbor Svobode iz Stražišča pri Kranju ter moška zbora iz Brežic in Cerkelj. Naiveč aplavza so bili deležni gostje s Tržaškega in Koroške, ki z veliko ljubeznijo gojijo slovensko pesem onstran meja.
Predstavnik zbora -Vasilij Mirk je za prihodnje leto povabil nastopajoče na srečanje v Prosek-Kontovel. V imenu brežiškega občinskega sindikalnega sveta so vsem zborom poklonili plaketo mesta Brežic.
J. TEPPEY
_ Vsa zletna območja - tri v sosednji Hrvatski, tri v Bosni in Hercegovini in novomeško - se prizadevno pripravljajo, da bi bilo junijsko srečanje v Novem mestu kar najbolj dostojna počastitev jubilejnega zleta, katerega začetki segajo v leto 1944. Največ dela imajo te dni tehnične komisije. Temeljito pripravljajo točke tako za sobotno akademijo, ki bo 8. junija zvečer na stadionu bratstva in enotnosti v Novem mestu, kot za veliki zletni program, s katerim se bodo posamezna zletna območja predstavila v nedeljo, 9. junija. Znan je že ccloten spored vseh nastopov, o čemer bodo podrobneje in dokončno razpravljali tudi na jutrišnjem srečanju vodij tehničnih komisij iz vseh zletnih območij, ki bo v Novem mestu. Sredi maja bo v Sisku sestanek stalnega sekretariata; tedaj bodo pregledali doslej opravljeno delo za zlet.
Novo mesto kot gostitelj jubilejnega XII. zleta bratstva in enotnosti pričakuje 8. in 9. junija v svoji sredi
©
V nedeljo na Prilipe
AMD Brežice bo v nedeljo, 12. maja, ponovno pripravilo ‘državno prvenstvo v motokrosu, na katerem bo sodelovalo 65 voznikov. Tekme bodo na Prilipah, na programu pa bodo štiri vožnje. Najf .vj bodo vozili za nagrado Brežic; te vožnje se bodo [ udeležili vozniki iz Italije. » Avstrije, Švice, Danske, Nemčije, Madžarske in Bolgarije. Nato bodo na nekoliko skrajšani progi vozili še mladinci na motoijih do 50 ccm.
• V. P.
pribl. 3000 mladincev in mladink iz šestih občin dveh bratskih republik, medtem ko bo z našega območja so-
delovalo pribl. 2300 pionirjev, cicibanov, mladink ter mladincev.
T. GOŠNIK
JUTRI TITOVA ŠTAFETA V NOVEM MESTU
Letošnjo štafetno palico .s pozdravi maršalu Titu bosta na priključku avtoceste pri Karteljevem jutri ob 8.45 sprejela novomeška mladinca Branka Bukovec in Lojze Kebelj, predaje pd bodo: pri spomeniku svobode, pri trgovini Astre, na začetku mostu, pri steklarstvu Doljak, na križišču pri bolnici in pred Kremenom, od tam pa bo 50 mladih zaneslo palico na stadion, kjer bo slovesna proslava. S stadiona bodo novomeški kolesarji pripeljali štafejo v tovarno IMV, ob pol deseti uri pa jo bo zadnji novomeški mladinec Bojan Avbar predal na Vahti metliškim mladincem.
ANDRIJANIČ PRI KENIATI
Predsednik kenijske republike Jo-mo Keniata je ob podpisu pogodbe o jugoslovansko-kenijskem sodelovanju sprejel našega ambasadorja v Nairobiji Ziko Radojlovića in generalnega direktoija Krke mag. Borisa Andrijaniča. Kot je znano, bo novomeška tovarna zdravil v Keniji gradila tovarno zdravil, ki bo stala 2,4 milijona dolarjev in bo zaposlovala 200 delavcev. -
ZA SESTRI DOKL REPUBLIŠKI VRH
Na republiškem ženskem gimnastičnem prvenstvu v Ljubljani je 14-letna Novomeščanka Maja Dokl, ki sicer zaradi boljših možnosti za vadbo nastopa za Zeleno jamo (Ljubljana), prepričljivo osvojila republiški naslov in tako prvič postala članska prvakinja. Dobro je telovadila tudi njena mlajša sestra Jasna.
J. PEZELJ
Na današnji dan leta 1945 so ponosno zavihrale zastave zmage po vsej tlačeni Evropi: nemški generali so v Berlinu pred zavezniki podpisali dokončno predajo. Dan 'prej so partizani vkorakali v Novo mesto in zvečer istega dne še v Ljubljano (na sliki: tankovski odred Glavnega štaba NOV in PO Slovenije prihaja v osvobojeno Ljubljano 9. maja 1945). Tanki I. partizanske tankovske brigade pa so že 1. maja zasedli Trst, v katerem so naše enote dokončno zlomile Nemce 3. maja popoldne. Tudi sodobno vojevanje temelji na močnih oklepnih enotah — o tankistih JLA pišemo danes na 7. strani!
ffSMNMMi
kBk’
Slovenske ustanove in organizacije bodo slavile v Beli krajini 4. julija
Pred tridesetimi leti so bile v Beli krajini ustanovljene številne ustanove in organizacije. V zibelki slovenske državnosti je bila'prva seja SNOS, tam je deloval kulturni zbor Slovenije, ustanovljeni so bili partizanski pevski zbor, Radio OF, Denarni zavod Slovenije, O/ZNA in drugo.
Organizacije in ustanove, ki so bile ustanovljene pred tridesetimi leti v Beli krajini, bodo obletnico praznovale skupaj. Osrednja proslava, ki jo pripravlja skupen odbor, v katerem so predstavniki črnomaljske občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter pred-
stavniki ustanov in organizacij, ki letos slavijo, bo na dan borca, 4. julija, na Planini pod Mirno goro. Razen uradnega dela proslave bo na sporedu tudi bogat kulturno-zabavni spored.
Proti koncu tedna se bo vreme' deloma izboljšalo, vendar so še možne popoldanske plohe. Bo nekoliko topleje.
Na predvečer delavskega praznika so po mnogih hribih na Dolenjskem zagoreli kresoVi, ki so ožarili praznično noč. Pomenek, pesem, zabava, vse to je pripomoglo k prazničnem in prijetnem vzdušju med našimi delovnimi ljudmi. Na sliki: kres v Podgori pri Straži. (Foto: Mikulan)
tedenski
mozaik
Utemeljitve za prepoved uvoza mesa so bile jasne. Živinorejcem je treba omogočiti, da prodajo dopitano živino. Hkrati so zahtevali, naj bi bil dovoljen izvoz 300 kg težkih živih telet, ko je izvoz mesa otežkočen. Družba naj bi tudi zagotovila sredstva za precejšnje izvozne premije za meso, ki ga drugače ni moči izvažati.
Tako so predlagali tudi izvozniki in mesarji. Znano izvozno trgovsko podjetje v Sloveniji, ki je bilo tudi med najglasnejšimi zagovorniki živinorejcev, pa je v marcu, ko je v Italiji veljala prepoved uvoza mesa, uvozilo prav iz te države okrog 38.000 kg govejega mesa. Morda ga je uvozilo še več, pa nismo zvedeli. Za ta uvoz se je zvedelo le slučajno, ker meso ni ustrezalo in ga je bilo treba po nalogu inšpekcije uničiti. Zato sem v začetku zapisal, da so uvažali „naskrivaj“.
Gre še za več. Uvozili so najslabše meso z govejih gobcev. Italijanskemu prodajalcu so plačali za kg 700 lir in še 25 lir za prevoz. Naš uvoznik je plačal še carino,. mesarji pa naj bi porabili meso za salame. Takih salam gotovo ne bi prodajali z izgubo, saj bi porabnik plačal tudi carino.
Še nekaj! Ali ta uvoz ne kaže, da je slabše meso menda v
Italiji cenejše kot pri nas? Italijanski podjetnik ga gotovo ni dal našim trgovcem po nižjji ceni, kot bi ga lahko prodal v domači mesnici.
Hkrati smo zvedeli, da naši „podjetniki14 poleg tega, da izvažajo le najboljše meso — zadnje četrti — slabšega pa puščajo za domače porabnike, še uvažajo slabega, najslabšega, ker boljšega naši ljudje baje ne morejo plačati. Kako naj ga plačajo, če morajo slabo meso drago plačevati?
Ko tako razmišljamo, se porajajo čudne misli. Ali naši trgovci in mesarji predlagajo in zahtevajo višje cene za meso in pitno živino zato, da bi podpirali živinorejce ali morda zato, da bi meso laže uvažali — namreč če bi bilo drugod cenejše? Saj ga uvažajo celo takrat, ko so pri nas že prenapolnjene vse hladilnice, če pri tem lahko zaslužijo, in ga ne izvažajo niti takrat, ko ni prepovedi, če niso zadovoljni z zaslužkom. Nekateri trgovci upoštevajo le svoj zaslužek, za živinorejce pa naj bi menda skrbela ^ družba.
Pravi prijatelji živinorejcev razpravljajo o sedanjih težavah bolj resno.
JOŽE PETEK
AMAN — Ameriški zunanji minister dr. Henry Kissinger, ki skupaj s svojim sovjetskim kolegom p Andrejem Gromikom te dni potuje po Bližnjem vzhodu, da bi našel pot k miru, se je ustavil tudi v
A Mtnnil Inat* «A imAl	rm	2	n«%oln	vfr««	ZZ	\Tn	nKlr«	•	 1___••	1__*_________  1_
Amanu, kjer je imel razgovore z jordanskimi voditelji. Na sliki: Kissinger klepetom ž jordanskim kraljem Huseinom — ki je na sliki skrajno desno. (Te
med prijetnim neuradnim !
Telefoto: UPI)
TELEGRAMI
PRAGA - Predstavniki jugoslovanskega veleposlaništva na Češkoslovaškem so v Djablicah pri Pragi položili venec na skupno grobnico Jugoslovanov, Francozov, Italijanov in Čehov, ki so med II. svetovno vojno padli v bojih za osvoboditev Prage. S polaganjem vencev se je končal .teden boja proti fašizmu.
MOSKVA - Po poročilu agencije Tass je bil v Moskvi sestanek najvišjih predstavnikov komunistične Sovjetske zveze in ZDA. De-
partije
leeacij
gaciji sta vodila generalna sekretarja partij Leonid Brežnjev in Guss Hall.
KAIRO - Egipčanom in tujcem, ki bodo želeli zapustiti Egipt, odslej ne bo več treba zaprositi za izhodne vizume. Dosedanji predpis, star 25 let, bodo razveljavili 15- maja.
- Tu se učite spoštovani delavski razred! Oni so v glavnem pešci	(IZ	ZADNJEGA PAVLIHE)
tedenski zunanjepolitični pregled
Malokatero obdobje v zadnjem času je bilo tako burno kar zadeva zunanjepolitične dogodke kot nekaj zadnjih dni: udar na Portugalskem, Kissin-gerjev in Gromikov cik-cak po arabskih prestolnicah in razmeroma presenedjiv izid volitev v Franciji je včeraj zasenčila nepričakovana novica iz Bonna: kancler Willy Brandt, arhitekt tako imenovane „vzhodne politike" in Nobelov nagrajenec -je odstopil! Vsaka od teh novic zasluži vsaj malo pozornosti, Brandtov odstop pa zanesljivo največ. •
MENJAVA V BONNU: Zvezna republika Nemčija *je
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Slovenska skupščina se je 25. aprila zadnjič zbrala v takšni sestavi, kot je veljala doslej. Poslanci republiškega in gospodarskega zbora so na ločenih sejah sprejeli oceno izvršnega sveta o izvajanju politike družbenoekonomskega razvoja in podprli predlagane akcije v samoupravno organiziranem gospodarstvu ter na področju sistemskih rešitev, da bi uravnovesili gospodarska gibanja in gospodarstvo tako hitreje vključili v zaostrene gospodarske razmere, seveda v skladu s protiinflacijskim programom.
Po sprejeti oceni smo po sprejemu resolucije o družbenoekonomskem razvoju naše republike letos-storili veliko takov republiki kot v zvezi za to, da bi uspešno izvajali dogovorjeno politiko. K temu sta veliko prispevala ugodno politično ozračje in krepitev samouoravljanja na novih temeljih, z uveljavljanjem temeljnih organizacij združenega dela.
Poudarili so, da so na gospodarsko dejavnost in konjunkturo v zvezi in republiki ugodno delovali tudi ukrepi za selektivno dinamiziranje povpraševanja in proizvodnje, še posebej za spodbujanje naložb z njihovim usmerjanjem na prednostna področja gospodarstva, torej v energetiko, kmetijstvo in promet.
Tako so republiški poslanci ocenili, da so bila gospodarska gibanja v začetku letošnjega leta relativno ugodna. Vendar hkrati niso pozabili opozoriti na probleme, ki se kažejo v preskrbi s surovinami, reprodukcijskim materialom in z energijo, pozabili pa niso tudi na napovedane podražitve v prihodnjih mesecih in na zmanjševanje akumulativnosti v gospodarstvu.
Spregovorili so tudi o temeljnih nalogah v prihodnjem obdobju, ko se bomo morali truditi za ohranitev dinamike gospodarske rasti, za večjo akumulativnost gospodarstva, vse oblike porabe bo treba tudi krotiti v okvirih, ki smo jih predvideli z resolucijo, zagotoviti
pa moramo tudi realno naraščanje življenjske ravni ob istočasnem uresničevanju temeljnih ciljev razvojne politike.
Poslanci so sprejeli tudi informacijo o ureditvi delitve dohodka in osebnih dohodkov s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, kakor tudi o tekočih nalogah, ki nas še čakajo na tem pomembnem področju.
Sprejeli so še celo vrsto zakonov — o stanovanjskih razmeijih, o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli in srednjem
Sklenjeni
skupščinski
krogi
šolstvu, o ustanovitvi mednarodnega centra za upravljanje podjetij v javni lasti, še nekaj drugih zakonov in resolucijo o načrtovanju družine.
Tri dni pozneje se je tudi zvezna skupščina sestala zadnjič v dosedanji sestavi. Tako je zvezna skupščina sklenila svoje petletno delo.
Tudi na sejah zborov zvezne skupščine so poslanci posvetili največ pozornosti protiinflacijskemu programu in gospodarskim gibanjem v začetku letošnjega leta. Ekspoze o gospodarstvu je imel podpredsednik zvez-
nega izvršnega sveta dr. Jakov Sirotkovič, ki je prav tako ugodno ocenil jugoslovansko gospodarstvo. Ocenil je, da so se finančni odnosi v družbeni reprodukciji uredili, gospodarstvo je zelo likvidno, lepe uspehe pa je opaziti tudi v gospodarskem sodelovanju s tujino.
Naša država je glede na tujino še bolj likvidna, devizne zaloge so se povečale, gospodarstvo pa je bolje preskrbljeno z reprodukcijskim materialom, je dejal Sirotkovič. Še posebej je poudaril visoko stopnjo povečanja industrijske proizvodnje celo v tistih gospodarskih panogah, ki so lani zaostajale.
Ob dobrem letošnjem začetlcu pa ne smemo pozabiti na probleme, ki se kažejo v gospodarstvu, je dejal Sirotkovič, še posebej na tiste ne, ki so bistveni za naš nadaljnji gospodarski razvoj. Tu skupnost upravičeno pričakuje pomoč vseh družbenih dejavnikov in vsakega delovnega človeka.
O novem zakonu o zveznem izvršnem svetu in organizaciji ter delovnem področju zvezne uprave je spregovoril drugi podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša. Zakon o ZIS ureja vsa bistvena vprašanja na tem področju, pri zvezni Opravi pa se omejuje le na najnujnejše prilagajanje novim razmeram.
Zakon predvideva sedem zveznih sekretariatov (za zunanje zadeve, narodno obrambo, notranje zadeve, trg in cene, finance, zunanjo trgovino in za pravosodje in organizacijo zvezne uprave) in deset zveznih odborov (za družbeno načrtovanje, energetiko in industrijo, kmetijstvo, promet in zveze, turizem, gospodarsko sodelovanje z deželami v razvoju, delo in zaposlovanje, zdravstvo in socialno zaščito, znanost in kulturo in za informacije).
Tako so republiške skupščine z zvezno sklenile dosedanje plodno obdobje in začne se nova pot — v četrtek se že sestajajo novi zbori republiške skupščine.
včeraj zjutraj doživela enega največjih pretresov zadnjih nekaj let, zakaj odstop Wiliyja. Brandta je dogodek, ld bo imel vsekakor bistveno globlje posledice od podobnih sprememb na vrhu drugod.
Povod za odstop simpatičnega kanclerja je bila vohunska afera: varnostna služba Zve ne
Odstop
Willyja
Brandta
republike je sporočila, da so aretirali Brandtovega osebnega pomočnika Guentheija Guillau-meja, obtoženega, da je vohunil v korist Nemške demokratične republike.
To je bila kot sedaj vse kaže samo zadnja kaplja pelina v sicer že tako polni čaši, saj je imel Willy Brandt dovolj tež»v že brez tega.
V telegramskem slogu rečeno so bile te težave naslednje: inflacija in slabši (pa Se vedno dober) položaj nemške^ gospodarstva; izgubljanje vpliva Brandt ove sodaldemokrat^e stranke, ki je doživela vrsto po* razov na deželnih volitvah (na* zadnje v Saaru); nezadovoljstvo razmeroma velikega kroga z rezultati „vzhodne politike4*; ra*' dor zaradi atlantskega zavezništva in odnosov z ZDA; prepričanje, da je Brandt izgubil tisto privlačnost, ki jo je fr pred dvema letoma tako pre* pričljivo kazal z zmagami v par lamentu in na volitvah.
Samo nekaj ur po novici « odstopu je seveda prezgodaj go voriti o posledicah. Trenutni’ opravlja posle kandeija minister Walter Scheel, ki tega mesta skoraj zanesljivo bo dobil, saj kandidira sednika republike, kar je po hierarhični lestvici več, jansko pa manj vredno, ker položaj skoraj da ne daje benega resničnega vpliva moči.
Prostor te rubrike je namenjen običajno drugim temam, toda včerajšnji nepričakovani odstop zahodnonemškega kanclerja Willyja Brandta, državnika, ki je užival izjemen sloves in ugled tudi med našimi ljudmi, nam dovoljuje, da jo danes v celoti posvetimo prav njemu.
Willy Brandt, ki je že večkrat obiskal Jugoslavijo, se je rodil leta 1913 v Luebecku in se je že zelo zgodaj vključil v socialdemokratsko gibanje.
Ko so oblast prevzeli nacisti, je zbežal v dramatičnih okoliščinah na Norveško, kjer je ostal do leta 1945. Tega leta se je vrnil v domovino, ki mu je državljanstvo dala šele tri leta kasneje. ..
Začelo se je obdobje velike politične aktivnosti, ki ga je deset let kasneje kronal z naslovom in položajem zahodnober-linskega župana. Od tedaj naprej je imel vse pomembnejšo vlogo v zahodnonemškem političnem življenju.
Vrh, položaj kanclerja, je dosegel leta 1969 in sicer šele v drugem poskusu. Pred tem je bil dvakrat premagan (prvič ga je premagal Adenauer, drugič pa Erhard), kar pa ga nikoli ni odvrnilo od cilja. Bil je prvi kancler po dvajsetih letih iz vrst socialdemokratov.
V zgodovini bo ostal zapisan zaradi za svojo sredino kar revolucionarnih idej. Najpomebnejši rezultati njegovega političnega delovanja v zahodnonemškem vodstvu so prav gotovo uresničevanje tako imenovane „vzhodne politikenamreč približevanje vzhodnim socialističnim deželam, zlasti pa Sovjetski zvezi in Nemški demokratični republiki.'
Za svoja prizadevanja je dobil leta 1971 Nobelovo nagrado za mir (88.000 dolarjev je vredna, mimogrede rečenoj in velika priznanja skoraj vse mednarodne javnosti Za njega je mogoče reči, da je še, posebej zadnje čase, užival v inozemstvu bistveno večji ugled kot doma.
Willy Brandt je poročen z Norvežanko Rut, ki jo je srečal med svojim bivanjem na Norveškem. Znan je kot priljuden in neposreden politik, ki je rad v družbi s preprostimi ljudmi.
O svoji bodočnosti, načrtih in željah, ni 60-letni bivši kancler Zvezne republike Nemčije izjavil še ničesar.
UDAR NA PORTUGALSKEM: medtem so se razmere na Portugalskem, kjer je vojska pod poveljstvom generala Spi-nole prevzela oblast, vsaj deloma uredile, pa čeprav tudi tu še marsikaj ni jasno.
Novi režim je sicer vnesel v deželo bistveno več svobode in demokracije (odpravljena je prepoved vrste političnih strank, dovoljeno je nekoč prepovedano praznovanje prvega maja, ukinjena cenzura, izpuščeni politični jetniki itd.), toda še vedno ni znano, kaj se bo dogajalo v kolonijah.
Udar pa se je v nekem smislu začel prav zaradi sedaj že trinajstletne vojne v Angoli, Mozambiku in Gvineji-Bissao, kjer lizbonske čete nikakor niso mogle streti odpora osvobodilnih sil tamkajšnjih dežel.
Ali bo Portugalska naposled privolila v neodvisnost kolonij ali ne, bo najbrž tisto ključno vprašanje, ki bo dalo odgovor tudi na marsikatero drugo, od katerega bo hkrati odvisna ta trenutek še vedno neznana pot bodočega razvoja portugalske družbe.
BLIŽNJI VZHOD: Kissinger in Gromiko si prizadevata (za zdaj za javnost brez briljantnih rezultatov) doseči spravo na Bližnjem vzhodu. Oba sta imela serijo razgovorov v arabskih prestolnicah, danes pa se bosta pogovarjala tudi na Cipru. To obeta precej, ampak tudi tu je še vedno več vprašanj kot odgovorov in edini smoteren "nasvet je - počakajmo še malo. In upajmo.
Sumljivi prijatelji
Z besedami so proti uvozu mesa, potihoma pa ga uvažajo celo iz Italije - Cilj le zaslužek
Nekateri radi delajo drugače, kot govorijo. Ne moremo mimo dejstva, da so nekateri pred tedni zahtevali prepoved uvoza mesa, čeprav so bile pogodbe sklenjene že lani, sami pa so ga „naskrivaj" uvažali.
„Tujega nočemo, svojega ne damo!“ Take napise smo lahko prebrali tudi na mitingu pionirjev iz sevniške občine ob sprejemu kurirčkove pošte v Krmelju. Lepa prireditev je tako izzvenela tudi kot protest proti neupravičenim zahtevam po našem ozemlju. (Foto: Železnik)
Ivan Germovšek, predsednik občinske konference SZDL v Brežicah, med podeljevanjem priznanj OF. Priznanja so prejeli: Ivan Bogovič iz Dobove, Ivan Starman in Krešo Tomin iz Brežic, Anka Zorko iz Artič, Olga Drobnič iz Cerkelj (na sliki) in Radio Brežice. (Fotor'M. J.)
V	počastitev ustanovitve OF in praznika dela je aktiv mladih delavcev prometne sekcije v Novem mestu pripravil kulturni program, na katerem so nastopili tudi predstavniki JLA. Z enournim nastopom, kije bil sestavljen iz dveh delov, so bili železničaiji zadovoljni. (Foto: J. Pezelj)
Praznik dela so svečano proslavili tudi na Suhorju. Prebivalci so se veselili novih pridobitev, saj so
1.	maja odprli prenovljen gasilni dom ter novo avtomatsko telefonsko centralo. Na sliki: Jože Mozetič, sekretar občinske konference ZKS, je prerezal vrvico. (Foto: S. Mikulan)
JAMSTVO ZA IMV
Industriji motornih vozil iz Novega mesta je Jugobanka odobrila poroštvo za uvoz investicijske opreme v znesku 8,2 milijona dolaijev za dobo 8 let. Tovarna bo denar porabila za povečanje.proizvodnje prikolic, dostavnih vozil in osebnih avtomobilov. Predvidevajo, da se bo celotni dohodek, kije lani znašal 1,379 milijarde dinarjev povečal na 2,250 milijarde_ dinarjev v letu 1975. S to naložbo si obetajo tudi občutno povečanje donosnosti poslovanja, saj se bo, kot računajo, akumulativnost po rekonstrukciji povečala kar za 60 odstotkov.
Sejmišča
NOVO MESTO - Na ponedeljkov sejem so prašičerejci pripeljali 556 do 3 mesece starih in 58 starejših prašičev. Za prve so zahtevali
490,00	din do 620,00 dinaijev, za starejše pa od 630,00 do 800,00 dinaijev. Na prodaj je bilo tudi 58 glav goveje živine. Voli so bili po 12,50 d0 13,50, krave po 7,50 do 11,00, mlada živina pa po 10,50, do 12,00 dinaijev kilogram žive teže. Cene goveje živine se od prejšnjega tedna niso bistveno spremenile, prašički Pa so bili cenejši kot prejšnji mesec.
BREŽICE - Tu so lastniki na sobotnem sejmu ponujali kar 861 do 3 mesece starih prašičev in 24 starejših. Mlajših so prodali 543, kilogram five teže pa je veljal do 27,00 dinar-Jev- Starejših so prodali 19, za kilo-gram žive teže pa so dobili 17,00 dinaijev.
Iz mladih ust prizadeto o kmetijstvu
Bo kdo rekel: „Hm, mladost pač.“ Mladost je tako v mislih kot v letih in je ne gre jemati čisto dobesedno, ko spregovori. Toda če spregovori tako prizadeto, kot je na nedavni problemski mladinski konferenci o kmetijstvu v Ljubljani, je slišati, kot da besede prihajajo iz ust starcev. Zato, ker so na njej po uvodni besedi Jožeta Dularja iz vodstva ZMS govorili kmečki fantje in dekleta o svojem položaju, ki je težak, težji od vrstnikovega.
Fant iz Gor. Radgone ni prav nič ovinkaril, temveč je naravnost rekel tole: „Ali so to kaki kmetijski pospeševalni ukrepi, če se je zadnje mesece plinsko olje podražilo za 69 odst., gnojila za 35 odst., škropiva za približno 40 odstotkov, v istem času pa se je živina pocenila za dinar, mleko pa podražilo le za nekaj kovačev? Na čem sloni napoved, da se bo kmetijska proizvodnja v letih 1975 -• 1980 povečevala za 4 odstotke, če se je že doslej le za 1,4 odst. namesto načrtovanih 2,7? V tujini dela več sto tisoč jugoslovanskih kmetov, 700.000 ha obdelovalne zemlje pa je v pušči.“
Kmetijski kotiček
V čem grešijo pri obnovi
Ker se mnogi kmetje, pa tudi meščani živo zanimajo za obnovo vinogradov in za pridelovanje cvička, na kratko povzemamo z6lo poučno, k praksi usmerjeno predavanje, ki gaje na marčevskem zboru vinogradnikov v tednu cvička imel na Otočcu Jože ernoša iz Agrokombinata Krško.
Po njegovih ugotovitvah na Dolenjskem največ grešijo že pri popravi obnove vinogradov. Vinogradniški zemlji ne „privoščijo nujno potrebnega počivalnega časa, ki mora znašati vsaj eno »leto. Vsaj eno leto naj bo torej zemlja zrigolana, preden začnete
saditi.
Nadalje je posebnega pomena založno gnojenje, ki se ga, žal, nad dve tretjini vinogradnikov sploh ne poslužuje. Če ne pognojimo na zalogo s fosforjem in kalijem (priporočajo 3 do 6 ton gnojila na 1 ha), dobi v siceršnjem gnojenju z nitrofoskali trta sorazmerno preveč dušika, posledica tega pa je prebujna rast, Premalo odporna rastlina, in kar je tudi velika pomanjkljivost -prekasno dozorevanje; to pa je lahko za sicer pozno temeljno cvičkovo sorto — žametno črnino — usodno. Pred rigolanjem posujemo dve tretjini, na surovo brazdo pa eno tretjino gnojila. Pri obnovi sadimo 3.000 do 3.300 trsov na hektar; uporabljamo •e cepljenke z deklaracijo.
Trta ni krompir, pravimo, sadimo jo za prihodnja desetletja, zato je potrebno že ob saditvi misliti na uporabo strojev, dostopne poti, vodni režim. Temu prilagodimo medvrstne razdalje. V nagnjenih legah so terase nujno zlo, zato ne more obnavljati vsak posameznik zase, temveč je nujna skupinska obnova. Terase naj načrtuje strokovnjak. Če je naklon večji od 45 stopinj, je nujno škarpiranje. Nabrežina ne sme biti višja od 1,80 m. Trte sadimo na zunanji rob terase, z bujno vzgojo pa nadomestimo redko saditev.
Ker stane celotna mehanizacija za vinograd približno 9 milijonov starih dinarjev (celotna obnova enega hektarja vinograda pa 12,5 milijona), je vinogradniške stroje še posebno priporočljivo uporabljati v strojni skupnosti. Vsakdo^i pač ne more privoščiti lastne sodobne škropilnice, če je z eno moč poškropiti 20 hektarjev.
Inž. M. L.
Dvorana mu je glasno pritrdila, za njim pa še kmečkemu fantu iz Dobrepolj, dekletu iz Stične- Šmarja in drugih krajev. Videlo se je, da mladi razpravljajo o svojih (in naših skupnih) življenjskih problemih. Nakazali so tudi možnosti za izboljšanje položaja: boljšo ustreznejšo organiziranost, izobraževanje kmeta, njegovo politično in družbeno udejstvovanje. Možnost, ki jo je prinesel čas, da kot delovni ljudje s svojim družbeno priznanim osebnim delom soodločajo in soustvarjajo svoj položaj v družbi. Konferenca mladih je potrdila, da se mladi ljudje tega že zavedajo.
M. L.
I
S
5 5
Ob teh cenah strojev so posojila kmetom nuja
V banki odmeva
Kmet ni nasprotnik. Njegovo prizadevanje za lastni napredek je del splošnih družbenih prizadevanj. Njegovo osebno delo je družbeno upravičeno, potrebno, priznano, postaja tudi cenjeno. To spoznanje ima močnejši odmev tudi pri tistih, ki mu lahko gmotno pomagajo.
V mislih imamo Ljubljansko banko, na katero so svoj čas upravičeno letele strele, ker ni hotela videti „ne-intcresantnega“ kmetijstva, ko je usmerjala bančni denar. Zdaj je kmetijstvu bolj odprla vrata. Sprejela ie poseben pravilnik, ki določa, s kakšnimi pogoji bo posojala denar malemu gospodarstvu, kamor šteje tudi zasebno kmetijstvo. V banki pravijo, da z dosedanjim kreditiranjem niso zadovoljni, treba ga je razširiti. To družbeno-politično utemeljuje tudi leto' .jd resolucija o
družbenoekonomski politiki, po kateri je treba intenzivneje pospeševati razvoj drobnega gospodarstva, ki ima še obilico rezerv.
Kmetom bo banka dajala posojila prek zadrug in kombinatov. Po novem bo odobravala posojila tudi 'za ureditev kmečkih hiš za potrebe kmečkega turizma. Odplačilna doba bo do 10 let, višino obresti pa bo določil zbor banke. Privlačno je, da bo banka dajala posojila do polovice predračunske vrednosti celotne naložbe, drugo polovico pa bo kmet prispeval z denarjem ali pa tudi s svojim delom, lesom ali kakim drugim materialom.
Prezgodaj odpisana rudnika v Kočevju in na Senovem, od koder je posnetek „preusmerjenih rudarjev".
Še lahko živijo
Stalno pomanjkanje električne energije, ki mu še ni videti skorajšnjega konca, ter nekajkratna podražitev nafte „pri izviru" sta v temelju pretresla slovensko energetsko bilanco. Potrebna je popravkov. Med drugim se je pokazalo, daje bil premog prezgodaj odpisan in da bi nekateri premogovniki, ki v prejšnjih razmerah niso bili več donosni, v novih še lahko živeli.
Posebna komisija republiškega sekretariata za gospodarstvo je ugotovila, da bi ,smrti zapisani1 rudniki Kočevje, Senovo, Laška in Zagorje, ki jih postopoma opuščajo, rudarje pa preušmeijajo v druge poklice, lahko še dalj časa obratovali. In ne samo to, komisija predlaga, da bi pri teh rudnikih raziskali nova ležišča premoga, povečali odkop, poskrbeli za boljše delovne razmere in prejemke rud'aijev, četudi s posebno družbeno pomočjo. Energetske razmere so take, daje to v interesu družbe in slovenskega gospodarstva, ki ne
more pogrešiti pol milijona ton rjavega premoga, kolikor ga zdaj nakopljejo v teh premogovnikih.x
Dva izmed teh štirih premogovnikov sta na območju širše Dolenjske oziroma Posavja. Ugotovitev komisije smo lahko veseli, četudi bodo zmotile tok preusmerjanja kočevskih rudaijev v podjetje Itas in se-novških v Metalno. Narediti bo treba tako, da bomo imeli eno in drugo: stara delovna mesta v rudnikih in nova v kovinskih obratih. Konec koncev: proces zapuščanja kmetijstva še traja in delovnih mest potrebujemo še veliko.
M.'L.
Kje naše občine
Da je število zaposlenih lani v Sloveniji naraslo bolj, kot je bilo predvideno v družbenem načrtu, je razvidno iz „Prikazov in študij", kijih izdaja republiški Zavod za statistiko. Zaposlenost se je lani povečala za skoraj 4 odstotke. Kje se nahajajo občine' širše Dolenjske in Posavja?
Značilno je, da se je lani povečalo število delovnih mest v manj razvitih slovenskih občinah, zlasti v severovzhodni Sloveniji, kar je v skladu z družbenoekonomsko politiko naše republike. Naši dve manj razviti občini,' Črnomelj in Trebnje, sta se znašli na dveh zelo različnih mestih. Tako je Črnomelj zaposlenost povečal nad republiško poprečje, Trebnje pa malenkost manj. Nad poprečjem sta se znašli še brežiška in novomeška občina, pod njim “pa kočevska, krška, sevniška in metliška. Izmed naših občin je imela edino Ribnica lani manj zaposlenih kot leto dni prej. Podobno se je zgodilo v Sloveniji samo še v postojnski občini.
fMvJ**
Kaj meniš, bo uspel zeleni načrt?
Bo! Če bo kaj več „ta zelenih** ’
(Karikatura: Maijan Bregar)
Vsako delovno mesto je dragoceno. Na sliki: Kovinska galanterija na Bizeljskem, obrat hrvatskega ' podjetja Kooperativa Garešnica.
Statistični pregled je dan tudi za delež zaposlenih v industriji. V Sloveniji je približno polovica vseh*de-lavcev zaposlena v industrijskih dejavnostih, polovica pa v drugih. Večji odstotek (nad 50) je v občinah Sevnica, Metlika, Ribnica, Črnomelj, Trebnje, Novo mesto in Kočevje, manjši pa le v občinah Krško in Brežice.
DOPOLNILO
V	članku „Plešivica14, objavljenem na tej strani 25. aprila, smo netočno zapisali, da so vinogradniki dali načrtovalcu novega vinogradniškega kompleksa v znak zalivale celo nagrado za dobro opravljeno dela Iz KZ Metlika so nas obvestili, da so inž. Jožetu Maljeviču resda predlagali nagrado, vendar je ni sprejel, rekoč, da je bil za to-delo tako in tako plačan.
p redno sapisatt
•••
Previdnost je mati modrosti. Letošnja resolucija o gospodarskem in družbenem razvoju Maše domovine se je, kolikor Je bilo mogoče, ogibala napovedi, ki bi bile izražene v številkah. Grenka izkušnja s 5,4 odstotka, ki se je tako otepala tisto leto, je tudi prispevala svoj del. Gospodarstvo je živ organizem, nanj vplivajo vse mogoče silnice in ni ga vedno mogoče obdržati na vajetih. To ljudje vedo, vseeno pa bi radi ne le opisno, temveč tudi v številkah vedeli, kaj se obeta, ker so bolj oprijemljive.
Obeti 1974
Po uradnih ocenah slovenskega izvršnega sveta in gradivu, ki ga redakcijam pošilja zvezni sekretariat za informacije, je letošnji začetek celo boljši, kot smo lahko pričakovali: V prvem četrtletju je imela Slovenija za 10,5 odst. večjo industrijsko proizvodnjo, za 6 odst. večjo produktivnost, za 6 odst. večje število zaposlenih, nad 40 odst. večje investicije. Te dosežke je treba ohraniti tudi v prihodnje, četudi se obeta močno povečanje cen zaradi podražitve surovin in energije in bo v nevarnosti že tako dokaj skromna akumulacija gospodarstva.
V	zveznem merilu ugodne ocene prav tako slonijo na dosežkih v prvih mesecih. Na splošno se izboljšuje položaj gospodarstva, to pravijo podatki in navajajo, da se njegov delež v družbenem proizvodu povečuje, nadalje, da se je število blokiranih podjetij zmanjšalo skoraj za petkrat in ne nazadnje, da so se realni osebni dohodki letos zvečali kar za 6 odstotkov. (Škoda, da vedno tako kasnijo podatki in ocene naše regije same!) *
Nekaj naštetih dosežkov kaže, da v resnici obstajajo ugodnejše možnosti za hitrejše odpravljanje nakopičenih strukturnih problemov. Spomniti je treba zlasti na vnovič poslabšani gospodarski položaj kmetijstva, od katerega je utvara pričakovati 4-odstotno rast v prihodnjih letih, če se gnojila, škropiva, goriva dražijo mnogo bolj, kot se smejo ali morejo kmetijski pridelki.
M. LEGAN
s____________________________S
S*- 19 (1294) - 9. maja 1974
Stran uredil: MARJAN LEGAN
DOLENJSKI LIST
Za človek«
Ob tednu Rdečega križa
Vsako leto je en teden v mesecu maju posvečen Rdečemu križu, mednarodni organizaciji, ki že več kot sto let v nemimi, z vojnami in nesrečami prepleteni tok zgodovine človeštva vnaša prepotrebni čut človečnosti, solidarnosti in prijateljske pomoči. Letošnji teden RK pa je še toliko pomembnejši, ker z današnjim dnem praznujemo 30. leto, odkar je ' bil na predlog načelnika vojne sanitete z odločbo nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije v Drvarju ustanovljen Rdeči križ nove Jugoslavije.
Mladina!
Za tyoj lepši, bolj zdrav svet gre!
Sodeluj pri urejanju življenjskega okolja!
Jugoslovanski Rdeči križ velja danes v svetu za zgled dobre in učinkovite narodne organizacije, ki je svojo aktivnost iz ozko pojmovane dejavnosti v vojnah razvil v zares široko dejavnost za krepitev telesnega in duševnega zdravja ljudi. Rdeči križ je pri nas množična dejavnost, ki z izboljševanjem zdravstvenoprosvetne ravni prebivalstva krepi tudi družbeno.zavest in dviga naše ljudi v zavestne skrbnike lastnega zdravja in zdravja okolice. Človek je njegovo središče in njegov cilj, s tem pa je Rdeči križ vtkan v celotno naše družbeno življenje, v napore za boljše in srečnejše življenje in pomaga oblikovati zavest naših ljudi, obenem pa se z našo družbo vred spremila v vse širšo in pomembno dejavnost.
Občinski prvaki »Vesele šole«
Tekmovanja v znanju „Vesela šo-la“, ki jih organizira vsako leto Pionirski list, so tudi v novomeški občini dobila resnično veljavo. Letos se je v občinsko tekmovanje vključilo 13 šol: Brusnice, Bršlin, Katja Rupena, Grm, Šmihel, Dolenjske Toplice, Mirna peč, Otočec, Škocjan, Šentjernej, Šmarjeta, Vavta vas in Žužemberk. 65 šolskih prvakov iz 12 osnovnih šol (tekmovalci iz Škocjana niso prišli) se je udeležilo občinskega tekmovanja, kije bilo 13. aprila na osnovni šoli Grm v Novem mestu.
Občinski prvaki so postali za tretje do osme razrede: Davorin Gazvoda iz OS Grm, Slavka Hudoklin iz OS Bršljin, Marjanca Božič in Robert Rodič iz OS Grm, Metka Kocutar iz OS Žužemberk in Iztok Golobič iz OS Mirna peč. Vsi tekmovalci so prejeli praktična darila tovarne Krka, občinski prvaki pa še nagrade Pionirskega Usta.pRANCKA DuLAR
S slovesnosti v Posavskem muzeju v Brežicah, kjer so 27. aprila odprli obnovljeno zbirko NOB. V njej je prikazano gradivo revolucionarne preteklosti Posavja od začetka dvajsetega stoletja do nemške okupacije in množičnega izseljevanja Slovencev do bojev partizanskih enot in osvoboditve. Zbirko je obnovil v.d. ravnatelja inž. Franc Filipčič. Na sliki: Miloš Poljanšek (desno) med govorom na otvoritvi. (Foto: J. Teppey)
SEVNICA — V soboto ob 9. uri bo na ploščadi pred zdravstvenim domom občinsko tekmovanje ekip v prvi pomoči.
BREŽICE — V ponedeljek bo v osnovni šoli občinsko tekmovanje mladih članov RK iz znanja prve pomoči. Sodelovalo .bo 9 ekip, iz vsake popolne osnovne šole po ena.
BREŽICE - V ponedeljek je predsedstvo občinske konference ZMS sprejelo sklep o razpisu občinskin priznanj za mlade družbene delavce in mladinske mentorje. Priznanja bodo podeljevali na osrednji svečanosti na predvečer dneva mladosti.
BREŽICE - V prosvetnem domu bodo v soboto dopoldne podeljevali učencem Kajuhove bralne značke in priznanja. Na prireditvi bo gostoval solist ljubljanske Opere Ladko Korošec.
Maistrovi borci v Brežicah
Na skupščini borcev za severno mejo poudarili pomen odločne borba za meje naše domovine
26. aprila so v mali dvorani Prosvetnega doma v Brežicah
POMAGAJMO LAČNIM!
Akcija Rdečega križa zbiranja pomoči za lačne v podsaharski Afriki, ki se je začela meseca marca, je do-sedaj obrodila dobre sadove. Skupna vrednost zbranih denarnih sredstev in materiala je ocenjena na več kot 420.000 dinarjev. Rdeči križ Slovenije je že poslal 10.000 kilogramov mleka v prahu, s pomočjo Inex-Adria avioprometa pa so prepeljali na ogrožena področja tudi 2.260 kilogramov viteigina.
Rdeči križ opozarja, da so potrebe po pomoči še vedno zelo hude in da zbrana pomoč, ki jo prispeva ves svet, še vedno ne zadošča, zato poziva vse, naj se vključijo v'akcijo in jo po svojih močeh podpro.
Sredstva nakažite na žiro račun št. 50103-678-51579 (za pomoč Afriki)! x
Srebrna plaketa predsedniku
Priznanja AMZ Slovenije članom AMD Kočevje
Na nedavni svečani seji Avto-moto društva (AMD) Kočevje so podelili priznanja l\vto-moto zveze Slovenije članom AMD, ki so posebno zaslužni za napredek društva. Stanko Levstik, predsednik AMD Kočevje je prejel srebrno plaketo AMZ Slovenije, ki mu jo je v imenu te organizacije podelil Janez Trošt. Nadalje so prejeli priznanja AMZ Slovenije: Bruno Ciglič, Franc« Brus, Jaka Lavriša, krajevna skup-
STARŠI NE SMEJO ZANEMARJATI OTROK
Pred dnevi smo imeli na osnovni šoli Šentrupert prvo sejo sveta šole. Najprej smo se pogovarjali o delu in nalogah sveta, nato pa nas je o tem natančno poučil še ravnatelj šole. Izvolili smo tudi predsednika sveta; to pomembno funkcijo smo zaupali prof. Jožetu Zupanu.
Tudi o učnem uspehu smo se pogovarjali in ugotovili, daje slab, a še vedno boljši kot leto prej. Precej besed smo namenili tudi 'disciplini na šoli. Ugotovili smo, daje slabša, kot je bila nekdaj. Za to pa so v veliki meri krivi nekateri starši, ki na svoje otroke preradi pozabljajo in jih zanemarjajo, tako da so prepuščeni sami sebi in slabemu vplivu.
ZDENKA JURGLIC
nost Kočevje — mesto, osnovna šola Kočevje in Viktor Ožura.
Zlati častni znak AMZ Slovenije
S a so dobili: Metod Gantar, Stane ajtič, Nace Kamičnik, Anton Križ, Boris Ličen, Jože Novak, Stane Otoničar, Alojz Petek, Julij Plut in Jože Žagar.
imeli letno skupščino borci za severno mejo, člani prostovoljne enote majoija_Toneta Kosa. Skupščine se je udeležilo več kot polovico še živečih borcev.
Na skupščini so oživili spomine na generala Maistra, ki je očuval del Koroške tedanji Jugoslaviji, obenem pa so poudarili, da je slovenska Koroška ponovno ogrožena, da živi v nasilju, ki ga fašistični Heimatdienst izvaja nad slovenskim življem. Vinko Jurkas je pokazal na pomen, ki ga borci za severno mejo ravno v tem času imajo, saj so velika moralna opora mladim s svojim zgledom, kako se je treba boriti za vsak del naše domovine. Zbrani so ostro obsodili tudi izpad Italijanov proti novi Jugoslaviji in sklenili, da bodo tudi sedaj prijeli za orožje, ako bo potrebno, in s poslednjimi močmi stopili na branik naše domovine.
Sklenili so tudi, da se bodo polnoštevilno udeležili odkritja spomenika Rudolfu Maistru, ki bo letos v Mariboru.	D.	V.
POJASNILO
V sestavek, v katerem smo prejšnji teden poročali o podelitvi priznanj OF, se je vrinilo nekaj napak, za katere se opravičujemo in jih hkrati popravljamo. Priznanja (28 in ne 16) so podelili na bršlinski in ne na grmski šoli, kot smo navedli v naglici. Dodajamo še, da smo imena 12 dobitnikov priznanj, ki sojih tokrat podelili, objavili že lani neposredno po sklepu žirije.
Predstavnik AMZS Janez Trošt izroča zlati znak Jožetu Novaku, dolgoletnemu članu AMD in tajniku izpitne komisije za voznike motornih vozil. (Foto: F. Brus)
Letošnja tradicionalna kmečka ohcet bo zares opravičila svoj vzdevek. Za slovenski par, ki si bo zadnjo nedeljo v maju v Ljubljani obljubil zvestobo, je strokovna žirija na prireditvi v torek, 1. maja zvečer, v Crpomlju izbrala 19-letno kmetovalko iz Rečice pri Šmartnem ob Paki Milenko Lemovšek in 24-letnega kmetovalca Toneta Zdolška iz Okroga pri Ponikvi (Foto: B. Podobnik)
NA SREDNJEŠOLCE ZU NAJ LJUBLJANE POZABILI?
* Tudi letos bo Društvo matematikov, fizikov in astronomov v okviru popularizacije pripravilo ciklus treh predavanj za srednješolce v Ljubljani. Predavana snov bo vzeta iz matematike in fizike, predavali pa bodo: prof. Peter Gosar o pojavih pri nihanju in trkih v makroskopskem in atomskem svetu,*Egon Zakrajšek 6 računalnikih, Norma Mankoč pa bo srednješolec s svojim predavanjem popeljala v svet elektronov v magnetnem in električnem polju.
Prav gotovo obetajo naslovi predavanj zanimive in poučne teme, toda nikjer nisem zasledil, da bo Društvo matematikov, fizikov in astronomov ta popu-larizucijska predavanja pripravilo tudi za dijake po drugih slovenskih srednješolskih mestih. Mislim, da bi se teh in podobnih predavanj razveselili v vsakem slovenskem mestu.
E. P.,
Josip Broz Tito:
Mi smo partija, ki posluša in mora poslušati utrip ljudstva
Na X. kongresu bodo izoblikovana vsa tista načela, na katerih naj temelji naš nadaljnji družbeni razvoj, na katerih naj se razvijajo naši družbeni odnosi. Priprave na X. kongres trajajo že dalj časa. Izhodišč za X. kongres in vsega drugega niso izdelali v kakem kabinetu, temveč je pri tem sodelovalo skoraj vse članstvo naše Zveze komunistov. In vse to se je precej precedilo skozi medsebojne razprave, tako da bodo načela, ki bodo dokončno izdelana na X. kongresu, močno orožje na nadaljnji razvoj ne samo Zveze komunistov, temveč vse naše družbe.
Mi nismo partija, ki se vsiljuje družbi, ki hoče poveljevati. Mi smo partija, ki posluša in mora poslušati utrip ljudstva, ki mora začutiti, kaj ljudstvo želi, obenem pa gledati naprej kot vodilna idejnopolitična sila. Sodelovati mora v vsakodnevni praksi. Komunisti se ne morejo ukvaijati samo z ideologijo, ukvarjati se morajo tudi s prakso, vse to morajo preverjati v delu.
' (Predsednik republike v svojem govoru v Sarajevu)
Stane Dolanc:
V glavnem smo razbili opozicijo
„Druga skupna ocena, ki sledi iz vseh kongresov in konferenc, je, da smo v obdobju po pismu v glavnem razbili opozicijske skupine, neglede na to, kakšne barve so bile: bodisi da je opozicija prihajala z desne strani, ki jo ponavadi imenujemo liberalno-meščansko, ali pa je bila to opozicija s tako imenovane leve strani, s stalinističnimi, birokratskimi, centralističnimi in podobnimi tendencami. Objektivno smo bili prisiljeni v to, da smo večji del časa, svojega dela, svoje politične akcije posvetili boju proti tem opozicijskim skupinam in tendencam. To je bilo vsekakor potrebno, lahko pa bi bilo nevarno, če bi trajalo predolgo, če bi se nenehno le bojevali proti nečemu, ne da bi imeli tudi program, da bi se bojevali za nekaj.“
(Sekretar izvršnega biroja ZKJ v oddaji beograjske televizije „Iz oči v oči“)
Sergej Kraigher
Nevtralnega novinarja in tiska ni
„Novinar kot publicist je soustvarjalec politike in njen izvajalec. Praviloma je bolje in celoviteje informiran in zato bolj sposoben, da se zaveda družbene in moralne ocene ter političnih posledic svojih dejanj. Zato so še posebej pomembna načela in pravila, da se bori za celovito obveščenost delovnih ljudi, proti birokratski zaprtosti posameznih orga* nov in organizacij, kakor tudi proti strahu in neodgovornosti pred javnostjo, da nevtralnega novinarja jn tiska ni, da je vsak tisk in tudi zabavni tisk političen, da je sleherno novinarsko delo, pa čeprav je navidez še tako nepolitično, v resnici vendar politično dejanje — torej odgovorno.
Tudi:v takih in podobnih usmeritvah se kažeta nov položaj in funkcija novinarjev in časnikarstva v podružbljanju politike in sredstev obveščanja v socialistični samoupravni družbi. Te in druge pozitivne usmeritve so vsak dan in stalno izpostavljene preizkušnjam.
(Predsednik republiške skupščine ob 15-letnici ,,Dela“)
Ivan Potrč:
Za nas več kot bridke stvari!
Ali na žalost ta veliki in svetli program se je zadegal in je začel vodeneti, kolikor bolj smo začeli podrejati knjigo samo še tržnim načrtom in hotenjem, kolikor bolj je začelo odločati to, toliko bolj je dobivala veljavo predvsem tržna in zatem zares tudi predvsem snobovsko izdana knjiga, medtem ko se je resnični kulturni program komajda'še prebijal'ob razraslem snobizmu, le še kot neka nujno potrebna obremenitev. V vedno bolj tržnem knjižnem založništvu je bil založniški delavec domala prisiljen, daje odšel na pogreb za svojimi lastnimi ideali. To so za nas več kot bridke stvari!
Nova ustava sicer ta pogreb onemogoča, potrebno pa je še to, da bi se tudi založniški delavec zavedal, kako se je potrebno vrniti k programom, ki smo si jih zastavili in si jih zastavljali v vsem povojnem času. In založniški delavec se mora hkrati tudi zavedati, kako mora prav sam največ pomagati, da se bodo te stvari v socialistični in samoupravni družbi uredile. Sklicevanje na to, da je od delavčevega dinarja odvisno, kako bo mogla vredna knjiga izhajati, to je, milo povedano, izgovarjanje, če pa sem do kraja odkrit, je to farizejstvo.
•
(Iz odgovorov pisatelja „Delavski enotnosti")
lio«
prispevek
Mtctvno*
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! - . To stran ste napisali sami!
Nastop mladih literatov
Imajo gasilci le dolžnosti?
Zakaj morajo člani gasilskega društva beračiti po hišah in delovnih organizacijah?
28. aprila je imela občinska gasilska zveza Sevnica občni zbor, na katerem so člani pregledali dosedanje delo. Pogovarjali so se tudi o vključevanju mladine in žena gasilk, ki naj bi opravljale pomembno nalogo pn preventivni dejavnosti v gospodinjstvu.
Prav tako so člani menili, da bi se morale gasilske vrste pomnožiti in močneje povezati s člani splošnega ljudskega odpora in civilno zaščito, v kateri naj bi bilo pripravljeno članstvo za reševalne akcije. Kritizirali so nekatere OZD in TOZD, ker zanemarjajo preventivne ukrepe, pograjali pa so tudi nekatere krajevne skupnosti, ki prav tako ne spoštujejo načrtov požarnega varstva.
-Ker številnih zahtevnih nalog gasilska organizacija ne more opraviti sama, so na občni zbor povabili predstavnike OK ZKJ, SZDL, OSS,
CZ, RK, načelnika za gospodarstvo in finance, narodne obrambe, notranje uprave in direktorje OZD. Na žalost pa sta se občnega zbora udeležila le načelnik splošne službe občine Sevnica in direktor krmeljske Metalne. Ob tem se lahko upravičeno sprašujemo: „Mar ima gasilska organizacija res samo dolžnosti? -Zakaj se nanjo ob dodeljevanju pomoči pozablja in zakaj morajo člani po hišah in delovnih organizacijah prosjačiti za sredstva, s katerimi si bodo kupili drago, nepogrešljivo opremo? “ Tak način dela odbija od naših vrst mladino in ostale občane.
Tako zapostavljanje članstva, ki izvira predvsem iz kmečkih in delavskih vrst, ni pošteno in močno hromi delo, čeprav je tako koristno in potrebno družbi. Naši člani ob svojih akcijah ne zahtevajo plačila, zahtevajo pa alarmne naprave, prevozna sredstva in še drugo potrebno gasilsko opremo, s katero bodo preprečili ogromno škode.
Naj to pismo zaključim s pomembnim sklepom, ki pravi, da za dejavnost protipožarne službe ne more skrbeti samo gasilska organizacija, temveč prav vsi — od izvršno-političnih skupnosti in organov
uprave do družbenopolitičnih skupnosti.
T. SIMONČIČ poveljnik obč. gasilske zveze SEVNICA
V OPOZORILO VOZNIKOM
V torek, 16. aprila, sem se okoli sedme ure zjutraj peljal proti Javnim skladiščem v Bršlinu. Vozil sem s hitrostjo okoli 50 km na uro, ko je za mano pripeljal rumeni poštni kombi z novomeško registracijo/ Voznik v kombiju je začel trobiti. Verjetno me je hotel opozoriti na prepočasno vožnjo, s katero sem ga baje oviral. Umaknil sem se na rob cestišča in mu dal znak, naj me prehiti.
V začetku se nisem mislil oglasiti v Dolenjskem listu, kajti na take voznike sem že navajen, vendar sodim, da je prav, če opozorim na tem mestu druge avtomobiliste, naj voznike pred seboj, zlasti če vozijo po predpisih, nikar ne nadlegujejo z zvočnimi znaki.	i	k.
NOVO MESTO
Predsednik ZKPO Novo mesto Boris Savnik je vsakemu mlademu pesniku predal priznanje in lepo knjigo. (Foto: F. Orel)
Vsaj reke se usmilite!
Konec prejšnjega meseca smo imeli učenci osnovne šole „Baza 20“ iz Dolenjskih Toplic štiriumo akcijo, ki so jo imenovali: „Očistimo svoje okolje!“
Stanovalcem Toplic smo učenci že nekaj dni pred akcijo razdelili vabila in jih povabili k sodelovanju. Prav tako smo jih opozorili na vse večji problem onesnaževanja okolja. Kljub vabilom pa so nas vsi tisti, ki bi nam mladim morah biti za vzgled, močno razočarali, še posebno občani, ki mečejo odpadke v Sušico kar skoz okna. Ta dan jih ni bilo na spregled.
Kljub temu pa dobronamerna akcija ni propadla. Učenci smo se razdelili v tri skupine in očistili okolico šole, strugo in bregove Sušice.
Na kaj vse smo naleteli v strugi naše rečice, , koliko divjih smetišč smo odkrili in jih uničili! Da je naš
mali kraj tako onesnažen, nismo verjeli in sedaj vsi tisti, ki smo sodelovali v tej akciji, trkamo na vest To-pličanov: Vsaj reke se usmilite! Mi učenci smo svojo nalogo izvršili, in kadar koli bo potrebno, se bomo odpadkov ponovno lotili. Tega dela nas ne bo sram. Ob vsaki akciji bo-
UCENCI ČISTILI ZDRAVILIŠKI PARK
Učenci višjih razredov osnovne šole „Baza 20“ iz Dolenjskih Toplic smo se odločili, da bomo pomagali pri čiščenju zdraviliškega parka v Dolenjskih Toplicah. Pomoč pri čiščenju zdraviliškim delavcem je organizirala komisija za družbeno koristno delo.
ZVONKA AVGUŠTIN
mo povabili tudi vas, ki naj bi bili naši učitelji, toda kako se boste, dragi Topličani, odzvali? Bojimo se, da tako kot prvič. Da boste, kot ste prejšnji mesec, z mostu gledali mlade postavice pri delu in se jim posmihali. In ko vam bodo obrnli hrbet, bo v reko že padel nov zavržen predmet, ki prav gotovo ne sodi tja!
META FABJAN DOLENJSKE TOPLICE
V počastitev dneva OF je lenjskih Toplicah
bil v osnovni šoli v Do-literarni večer
25.. aprila je bil v osnovni šoli v Dolenjskih Toplicah v počastitev dneva ustanovitve OF literarni večer mladih pesnikov in pisateljev iz osnovnih šol novomeške občine. Večer sta pripravila Zveza kultumo-prosvet-nih organizacij iz Novega mesta in vodstvo topliške osnovne šole. Dela mladih avtoijev so številnim poslušalcem prebirali priznani recitatoiji, iz del pa se je videlo, kakšen je njihov odziv na pretekla in današnja dogajanja v naši družbi.
Prireditev je pokazala, da so taka srečanja za mlade zelo dobrodošla, kajti omogočajo jim živ stik z gledalci, po tej poti pa pridejo tudi do novih spoznanj in večje vere vase ter v svoje ustvarjanje.
POJASNILO
V 17. številki Dolenjskega lista ste objavili na naslovni strani vest o izvedbi republiškega šolskega prometnega tekmovanja, ki je bilo 20. aprila v Krškem. Med ostalim ste navedli; da je to prvenstvo odlično or-• ganizirala šola „Jurij Dalmatin" ob pomoči drugih osnovnih šol v občini, podjetij in drugih organizacij. Resnici na ljubo smo dolžni povedati, da je to prvenstvo organiziral svet za preventivo in vzgojo V'cestnem prometu pri občinski skupščini 'Krško, naša šola, delovne in druge organizacije pa so ji pri tem le pomagale.	RAVNATELJSTVO
osnovne Sole
„JURIJ DALMATIN" KRŠKO
Avtorji del so bili člani literarnih krožkov iz osnovnih šol Grm, Katja Rupena, Bršlin Milka Šobar-Nataša, Martin Kotar (Šentjernej), 29. oktober (Šmarjeta), iz Mirne peči, Dolenjskih Toplic in Vavte vasi. Ob zakjjučku literarnega večera je predsednik ZKPO Novo mesto Boris Savnik mladim ustvarjalcem izročil priznanja in knjižne nagrade.
F. OREL
V soboto, 4. mqja, sta se v Novem mestu na magistratu* ponovno poročila na zlati poroki Janez Kastelic, roj. .24... 12. 1896, in Terezija Erlah, roj. 25. 9. 1898, doma z Dolnje Težke vode. V zakonu sta imela 9 otrok, od teh je 6 še živih. Imata tudi 11 vnukov. Kot je dejala matičarka Ruža Modic, jima tudi mi želimo še mnogo skup-.nih let, čez 10 let pa na svidenje na diamantnem piru. (Foto: Sandi Mikulan)
Pikapolonica prnaša srečo
Poročali smo že — a prav nič ne bo škodovalo, če ponovimo tu še enkrat (mladim varčevalcem v pohvalo, drugim, ki šele prihajajo v njihove vrste, pa v koristno spodbudo!), kako varčujejo Šolarji v Spodnjem Posavju. To so mladi varčevalci iz skupine 53 pionirskih hranilnic v devetih občinah, v katerih ima celjska podružnica Ljubljanske banke 10 svojih bančnih enot. Med skupno’ skoraj 8.000 mladimi varčevalci celjske podružnice LB je tudi:
- 997 mladih varčevalcev LB iz brežiške občine, ki so imeli konec lanskega leta privarčevanih že nekaj nad 116.900 dinarjev (zdaj je varčevalcev in zbranih dinarčkov seveda že precej več!). Šolske pionirske hranilnice imajo tu na 8 šolah, ponekod pa so vanje vključili tudi že svoje podružnične šole.
- V sevniški občini je bilo v začetku 1974 na 7 osnovnih šolah 1034 mladih varčevalcev, v njihovih hranilnih knjižicah pa je bilo vpisanih skupno že nekaj nad 79.850 dinaijev vlog.
Varčevanje krepi in utrjuje človekov značaj. Navaja ga k načrtnosti in vztrajnosti, k premišljenim dejanjem in k takemu ravnanju, da gleda človek vnaprej. Ce s tem plemenitim delovanjem pomagamo že otroku, ki šele vstopa v življenje, opravljamo vsestransko korist: ko bo odrasel, bo imel privzgojene navade, s kate-
rimi bo laže shajal in se znašel, ko bo moral sam odločati tudi o gospodarskih vprašanjih. Odtod taka načrtna prizadevnost v vseh enotah Ljubljanske banke in vseh pionirskih hranilnicah, kjer se zbirajo najmlajši varčevalci.
Pri tem koristnem delu pomaga šolarjem tudi pikapolonica — simbol skromne, a vztrajne, nenehno prizadevne živalice^ ki jo vsi dobro poznamo. Se bolj je pri srcu mladim varčevalcem, saj jih v pionirskih hranilnicah nenehno spodbuja. Vključena je v „igro pikapo-lonice“, ki poteka takole:
„Kdor varčuje, si srečo kuje“ - s tem geslom spremlja pikapolonica tudi vse mlade varčevalce Ljubljanske banke
za 50 dinaijev, vloženih v PH, dobi varčevalec nalepko; ko doseže njegova vloga 100 dinarjev, bo dobil knjižno darilo in 2 nalepki, medtem ko mu zbranih 150 dinaijev navrže še značko. Veselje, ko prejme denarnico - to pa se zgodi, ko je mladi varčevalec privarčeval 200 dinaijev. Za vloženih 250 dinarjev dobi obesek pikapolonice. Nato se igra ponavlja. Pri znesku 500 din dobi spet pikapoloničin obesek za ključe, potem pa se lahko veseli lepe, velike rdeče žoge: dobil jo bo, ko se njegova vloga dvigne na 750 dinaijev.
Da je varčevanje še bolj zanimivo, mu pripomore tudi tekmovanje pionirskih hranilnic. Celjska podružnica LB ga je razpisala za šolsko leto 1973/74. V njem ocenjujejo uspehe varčevanja, medrazredna tekmovanja, prizadevnost in sodelovanje z drugimi PH, pa tudi sodelovanja pri raznih razpisih (za likovna in pismena dela). Ocenjevanje vodi posebna delovna skupina, ki jo imenuje svet mentorjev LB, podružnica Celje. Uspehe bodo razglasili v oktobru 1974, pred novim svetovnim dnevom varčevanja. Pripravljene so lepe denarne nagrade, s katerimi bodo pionirske hranilnice same razpolagale.
Vzrokov torej dovolj, da število mladih varčevalcev tudi na področju občin Brežice in Sevnica razveseljivo narašča!
Mladinski pihalni orkester glasbene šole v Brežicah je pod vodstvom dirigenta Popeja imel v teh dneh tri javne nastope. V nedeljo, 5. maja, so mladi godbeniki igrali v čateškem motelu, 30. aprila so priredili koncert za učence osnovne šole bratov Ribaijev,. predtem pa so sodelovali na koncertu v prosvetnem domu, katerega izkupiček je glasbena šola namenila za graditev doma borcev in mladine v Kumrovcu. (Foto: M. Jaranović)
Pomlad, čas mavrahov
V Kočevju je veliko vnetih gobarjev, med njimi nekaj pravih „asov“. Muhasto vfeme jih ni zmedlo in prepričani so, da bo letos zaradi mile zime veliko mavrahov. To so prve gobe v letu, spomladanske, saj rasejo v aprilu in maju. Gobarji, ki poznajo stalna mesta, kjer rastejo mavrahi, so že bili v gozdu. Nekdo je prinesel
§ tri, kar je znak, trdijo stari gobarji, da je gobišče vzkalilo in da se bo pričela rast. Prvi trije mavrahi so naredili med gobarji pravi alarm. Vse se pripravlja za v gozd.
V kočevskih logih rastejo vse štiri vrste mavrahov. Užitni smrček (Morshella esculenta) ima klobuk izrazito jajčast in je rumeno rdečkast, kocen votel in sivkast, meso belo ter nežno krhko. Koničasti smrček (Morchella conica) ima podolgovat klobuk, koničast, temnozelenkasto-rjave barve, kocen sivkast, votel, meso belo in krhko. Visoki smrček (Morchella elata) ima stožčast klobuk in močne olivne do dimaste barve, kocen mlad bel, kasneje rjavkast, proti klobuku razširjen in odebeljen, meso voščeno b&lo in krhko drobljivo. Okrogli smrček (Morchela deliciosa) ima nizek klobuk in rjavo rumene b rv?, kasneje rjave usnjene barve, končen tenak in rahlo okraste barve, meso belo, voščeno in mehko, krhko.
To so glavne značilnosti naših mavrahov. Vsi imajo tudi po več domačih imen: mavrah, hladnik, irs, prusnik, preslica itd. Za vse vrste je skupna značilnost, da rastejo v manjših skupinah od 2 do 3 v iglastem in mešanem gozdu, ob poteh na spodnji strani, kjer se voda spira
oziroma odteka. Najdeš jih še pod leskovimi grmi in v mahu, ob starih pogoriščih in ognjiščih ter oglarskih kopah, pa tudi po travnikih.
Sedaj pa kar pridno na izlete. Združite koristno z zabavnim.
Novincem pa še to: ne obupajte takoj! Mavrahov ni na koše, kot je jesenskih gob! Pa še ne vidiš jih od daleč.
Aprila prične rasti tudi užitna majska kolobarnica (Calocibe gambosa). Pravijo ji tudi jurjevka,
florjanka itd. Raste po pašnikih, jasah in obronkih gozda. Maja se ji pridruži še slivarica (Clitopilus pru-mulus); rečejo ji tudi kvasovka, užitna mokarica in celo pokazate^jica jurčkov. Raste do oktobra.
Vsem pa še opozorilo: Nabirajte 1« gobe, o katenh ste trdno prepričani, da so užitne! Vse druge pustite živeti, ker so pomembne za obnavljanje gozda in narave.
ANDREJ ARKO, KOČEVJE
Že druga zlata medalja
■ - - - - ■ ■ ■ ■     ■ ■ ■	■	- —
Pripoved učenca o tekmovanju »Kaj veš o prometu?« - Spretnost in vestnost sta uspeh.
Prvič sem tekmoval na občinskem tekmovanju „Kaj veš o prometu", ko sem hodil v 5. razred. Takrat sem si priboril šesto mesto. Leto kasneje pa sem dobil za doseženo prvo mesto že zlato medaljo. Uspeh se ni ponovil vse do letošnjega leta, ko je bilo tekmovanje v Šentrupertu.
Tekmovanja se je udeležilo 40 učencev iz petih osnovnih šol občine Trebnje. Najprej smo reševali teste,,, potem pa smo se pomerili v spretnostni vožnji na poligonu. Oba prva dela tekmovanja sem opravil brez kazenskih točk, zato sem pri vožnji po Šentrupertu še posebno pazil ter sc potrudil, da sem nalogo nalogo opravi) kar najbolje. Toda
vse do konca tekmovanja nisem vedel, ali mi je uspelo zmagati. Moje veselje ob razglasitvi rezultatov je bilo zato toliko večje: uspelo mi je osvojiti že drugo zlato medaljo, na katero sem zelo ponosen, hvaležen pa sem tudi našemu mentorju prometnega krožka tovarišu Šiški, ki nas je tako odlično pripravil za tekmovanje.
Caka me še udeležba na medobčinskem tekmovanju, ki bo v Krškem. Tekmovanja se bomo udeležili štirje učenci iz Šentruperta ter dva iz Trebnjega in iz Mokronoga. Potrudili se bomo, da bo nastop uspešen.
BOJAN BUČINEL osnovna šola Šentrupert
St. 19 (1294) - 9. maja 1974
DOLENJSKI LIST
i Z7® ljubljanska banka
PODRUŽNICA CELJE
To stran ste napisali sami! — To stran ste
ODPRTH min DflM MESTA
Le čevlje sodi naj kopitar!
... ali strokovno pojasnilo neukemu odgovoru!
Tudi tu so prosta delovna mesta v IMV - zglasite se v kadrovski službi, kjer boste zvedeli vse o delovnih pogojih, pa tudi vse drugo, kar vas zanima! (Foto: arhiv IMV)
Komunalno stanovanjsko podjetje Krško je dalo odgovor na članek, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu ob koncu aprila 1974 pod naslovom „Izumitelj na mrtvem tiru“. Odgovor nima pravilnih strokovnih trditev. Ker se nanaša na moje ime in moje strokovno znanje, ga zato popravljam.
Naj dvotarifni sistem obrazložim na enostaven način:
Dvotarifni sistem je možen povsod. Poudarjam:	POPOLNOMA
POVSOD, neglede na tehnično izvedbo porabnika energije. Potrebno je, da ima odjemalec samo električno uro in dvotarifni števec. Za lažjo razlago ponavljam njihov članek, oziroma stavek:
ZASTAREL PŠENIČNIKOV IZUM?
„V podjetju nismo toliko zaostali, da ne bi sledili razvoju tehnike, poleg tega pa Pšeničnikov izum ne ustreza našim splošnim željam ter je celo žg zastarel. Patent št. 27737 ne zagotavlja možnosti prečrpavanja vode po dvotarifi, kar želimo doseči z vgraditvijo elektrosignalnega kabla na vodovodnem omrežju Kremen.“
Električna ura ima princip navadne budilke. Namesto mehanskega dela zvonca ima vgrajeno dvosistem-sko stikalo. Števec je navaden števec z dvema številčnikoma. Kadar daje električna ali stikalna ura stik v dnevnem času, dviga magnetna tu-ljavica številčnik, ki kaže dnevno tarifo ali dnevni tok, kadar pa daje stik v nočnem času, kaže nočni tok oziroma porabo nočnega toka. Tako je nastal izraz dvotarifni sistem. Ena ura lahko registrira porabo celotnega transformatorskega področja z več sto porabniki, z neomejenim številom števcev. Seveda se pa velikokrat zgodi, da ure, ki nimajo kro-nometrske natančnosti, v mesecu dni prehitijo ah zaostanejo za uro, dve ali še več. Tedaj se zgodi, daje naš -vklop ravno v največji konici. Sistem se tako nekako poruši. Zato si podjetja za distribucijo električne energije pomagajo tako, da montirajo po transformatorskih postajah centralno uro in vodijo en vodnik k vsakemu konzumentu. No, v Krškem že imamo take primere. To je prvi' odgovor na strokovno trditev, omenjeno v članku ...
Čeprav je na Dolenjskem in v Beli krajini bilo pred vojno okoli 50 Društev kmetskih fantov in deklet, naš poziv, ki smo ga objavili v Dolenjskem listu, ni naletel na pričakovan odziv. Računali smo, da se bo iz vsakega kraja, v katerem je bilo nekoč društvo, javil vsaj en bivši član in nam poslal seznam še živečih nekdanjih članov DKFID. Toda odziv je bil zelo pičel, čeprav gre za zbiranje pomembnih podatkov o dejavnosti naprednih ljudi, ki so v usodnih dneh pomagali slovenskemu narodu odigrati pomembno vlogo.
Večji odziv smo pričakovali tudi zaradi tega, ker smo bili mnenja, da je takšno delo zanimivo za mladino, za dijake in študente, pa tudi za prosvetne delavce. Ali ni zanimivo v domačem kraju zvedeti, kdo so bili mladinci in mladinke v naprednih
ŠE VELIKO NEJASNIH STVARI
Trditve, da sistem po PATENTU 27737 ne zagotavlja možnosti prečrpavanja po dvotarifi itd., nc mislim več razvijati naprej, ker je popolnoma neuka in mi je škoda za to časa in prostora.
Bolj bom raje opisal kabelski sistem, ker vidim, da tu še veliko stvari ni jasnih, predvsem pa ne njegove slabe strani. Drugi sistemi, kot na primer UKV, tipalne naprave fotocelic, izotopov, električnih kapaci-tivnih upornosti, ultrazvok itd., potrebujejo drage in občutljive elektronske naprave, ki jih lahko popravljajo le strokovnjaki s področja elektronike. No, kako smo pa tu s kadri, potrebnimi za vzdrževanje, nam je takoj jasno, če povemo, da nam že navadno klasično daljinsko krmiljenje dela včasih preglavice.
Da se povrnem h kablom. Res je do razdalje nekako 200 m kabel se vedno najbolj primeren, kljub dragim končnim stikalom in ostalemu plovnemu priboru. Pri razdalji 500 m pa je stvar že bistveno drugačna. Pri razdalji 800 m moramo upoštevati preseke po padcu napetosti, da nam magnetske tuljave sploh delujejo. Dalje moramo voditi vse tri faze zaradi kapacitivne upornosti, sicer sploh ne bo izklopa. Če vodimo ničlovod, mora biti na koncu ozemljen itd. Seveda pa potem še ves plovno stikalni pribor. Kaj pa še večje razdalje, recimo Drnovo-Trška gora? Zato je treba vedeti še kaj več, kot so „razni padci napetosti, preseki kablov, kapacitivne upornosti itd., itd., itd.
Morda bi se pa tu spustili v razpravo o ZASTARELOSTI PATENTA št. 27737. Ste pripravljeni? Jaz sem! Težje je bilo pred patentnim uradom, kjer stoji konstruktor pred strokovnim tribunalom strokovnjakov z zvenečimi naslovi odvisen na dokazovanje samo na osnovi lastnega znanja in matematike. Kdor ne
DKFID, kdo še živi izmed njih, kdo je aktivno sodeloval v NOB, kdo je padel, koga so internirali in podobno? Menimo, da takih seznamov ni težko narediti, obenem pa je delo za mladino zelo poučno.
Da bi vsi, ki jim je ta poziv namenjen, imeli lažje delo, naj še enkrat navedemo kraje, v katerih so društva obstajala: Trebnje. Vel. Loka, Dolenje selo, Šentrupert, Želim-lje, Leskovec, Škocjan pri Turjaku, Kostanjevica, Videm - Dobrepolje, Pregrad pri Črnomlju, Krka, Rakovnik - Šentrupert, Dolenjske Toplice, Podhosta, Struga, Straža - Vav-ta vas. Bela cerkev, Draga pri Stični, Gotna vas, Ponikve, Gradac, Krška vas, Šentjernej, Veliki Osolnik, Skrilj •- Golo, Birčna vas, Gora pri Sodražici, Griblje, Rožni dol, Scnt-jurij, Šmartno pri Litiji, Družmirje, Hlcbče pri Vel. Laščah, Mirna peč, Roslanice pri Metliki, Podgrad pri Novem mestu. Velike Lipliene, Gorenje polje,'Talčji vrh pri Črnomlju, Uršna sela, Črnomelj, Muhabcr, Zagradec na Dol. in Adlešiči.
verjame, naj poskusi! Toliko o kablih.
PO KOLENIH PA RES NE BOM HODIL
Nekaj še o ponudbah Komunalnemu podjetju Krško in o rojstvu ideje za patent št. 27737. Ker jih imam več, jih imenujem samo s številko. Ideja je vzniknila pri gradnji krškega vodovoda. Pri gradnji črpališča na Drnovem sem bil delovodja pri montaži vseh stiskalnih naprav v tem črpališču, ki ni niti tako majhen niti niso stiskalne naprave tako enostavne. Menil sem, da bi bilo dobro nekaj izboljšati. Omenil sem to vodstvu Komunalnega podjetja Krško, a sem naletel na ironičen nasmeh in gluha ušesa. To je bila moja prva po-» nudba. Bil sem entuziast. Obdeloval in izboljševal sem idejo, dokler ni dobila uradnega priznanja zveznega Patentnega urada iz Beograda s patentno listino št. 27737.
Zopet sem to ponudil Komunalnemu podjetju Krško za njegov vodovod, misleč, da bo imelo sedaj več veljave, ko so jo potrdili strokovnjaki in ima uradno priznanje. Ponudba je imela vse potrebne izračune, vključno ekonomskega. Namesto da bi se pogovarjali o raznih prihrankih nočne energije, so se zanimali za moje vijake, o katerih so bili zelo neuki. Po nekajurnem sestanku smo se razšli, čeprav nisem postavljal nobfcnih pogojev. Se več, z lastnim materialnim pologom sem bil pripravljen jamčiti, če stvar ne bi uspela ali če bi bila povzročena kaka škoda. Brez uspeha. To je bila druga ponudba Komunalnemu podjetju Krško. Po kolenih pa res ne bom hodil...
O	vodovodnem odboru Kremen ne bom razpravljal, ker je o tej ponudbi že preveč napisanega, končno pa to ni niti več moja stvar.
Omenjate Vodovodni odbor Sromlje! Zakaj mi ne da javne pohvale? Sam bom povedal, kar so zamolčali! Vodovoda nisem končal in ga verjetno nikoli ne bom ob takih črpalkah, kot jih imajo tam, to je batnih. Res, batna črpalka ali centrifugalna, to je za nestrokovnjaka vse samo vodna črpalka. Praktik, ki stvari bolj pozna, pa ve Še nekaj drugega. Pri batni črpalki sc pogonska krožna sila spreminja v premočrtno. Ob vsakem hodu bata naprej in nazaj se pritisk vode menja od O Atm do njegove najvišje vrednosti in nazaj do O Atm. Bat, ki je navadno dvosistemski, ima frekvenco hoda cca 400/min. V letu dni obratovanja vsak tretji dan bi bilo
138,240.000	nihajev. Ker mora biti pritisk vode v fazi izravnalnega pritiska, je potrebno vgraditi povratni ventil, ki bi zadržal tc nihaje in njih število. Naj ga preskrbe, če ga poznajo!
Obrazložil sem to stvar, kaže pa, da še premalo. V informacijo: morda bi zadržal ventil prevleke trdega kroma v kopeli pri natančno določeni temperaturi in gostoti električnega toka na dm2, pri trdoti 67-68 RC/ Diamantni konus 1200/150 kg). Podjetje Sijaj v Hrastniku, ki sem mu dal osnovo za sedanje delo, ga prav dobro pozna. Proces je zelo počasen in ne tako enostaven..
Ob koncu pa še to: omenjeni patent se v praksi že nekaj let odlično ponaša - brez napake pri centrifugalnih črpalkah, zato nimam namena več odgovarjati na kakršenkoli članek v zvezi s Patentom št. 27737 in s tem zaključujem polemiko okrog njega. Če sem morda nevede kogarkoli žalil v odgovoru, se javno opravičujem.
BORIS PŠENIČNIK
Kje ste, člani DKFID?
Dolenjski list išče še živeče člane nekdanjih Društev kmetskih fantov in deklet
V petih vaseh brusniške krajevne skupnosti bo 170 gospodinjstev (95 odstotkov vseh) dobilo pitno vodo. Delati so že začeli: skopali bodo 12 km jarkov, uredili dva zbiralna bazena in črpališče, kar bo stalo 2,6 milijona dinarjev. Večino denarja bodo zbrali s samoprispevkom, upajo pa tudi na občinsko pomoč, ki je letos ni bilo. (Foto: Šeruga)
„Kot testo kipi in se širi tovarna na vse strani — le kaj bo v novih, velikih dvoranah vzdolž Karlovške ceste? !“ se sprašujejo ljudje, ki jih pot zanese iz Novega mesta proti Gotni vasi in naprej proti Črnomlju. Če odgovorimo s tem, kar smo tukajle pred tedni že brali, bomo le delno povedali vse, kar bi vas zanimalo:
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL'v Novem mestu se zares nenehno širi in povečuje proizvodnjo. Samo letos bo zaposlila še 500 novih delavcev in delavk. Odkar je stekla načrtna proizvodnja	priljubljenih
„katrc“ — IMV Renault 4, za njimi pa zadnje tedne tudi naraščajoča proizvodnja „dvanajstič44 — IMV Renault TL 12, naročila dobesedno dežujejo iz vseh krajev Jugoslavije. Novomeški avtomobil - pojem udobne in cenene vožnje (ne pozabite na znova povečano ceno bencina!),^ postal na našem trgu zelo iskano blago.
To vse pa prinaša dolenjskemu „velikanu44 nove skrbi: kruha je samo letos dovolj še za 500 ljudi. Zato sprejema tovarna nove sodelavce. Naglo raste predvsem obseg dela v proizvodnji avtomobilov, vedno večji pa so, kot je splošno znano, tudi uspehi v prizvOdnji prikolic.
IMV sporoča javnosti, da ima odprta naslednja nova DELOVNA MESTA za:
— diplomirane strojne inženirje: za delo v proizvodnji, tehnologiji, kontroli, komerciali in razvojni službi,
MLADI DELAVCI
KI SE BODO TAKOJ ODLOČILI ZA DELO V SODOBNI LAKIRNICI IMV_ IMAJO MOŽNOST, DA BODO V NAJKRAJŠEM ČASU PRIDOBILI SPECIALIZACIJO ZA BRIZGAL-CA LAKA.
Drobec iz delovnega vzdušja ob montaži dostavnih vozil: tudi tu vas čaka zanimivo delo, predvsem pa široke možnosti za priučevanje
— diplomirane pravnike, s prakso ali brez nje,
— diplomirane inženirje kemije: za delo na področju kemijske tehnologije in v razvoju,
— diplomirane ekonomiste: za delo v nabavi, zunanji trgovini, finančni službi in v organizacijski službi za avtomatsko obdelavo podatkov,
— diplomante višje komercialne šole — ekonomiste: za delo v zunanje trgovinskem sektorju, nabavi, prodaji, organizaciji in finančni službi,
— strojne tehnike,
— ekonomske tehnike,
— kemijske tehnike,
— elektro tehnike,
— administrativne tehni-
ke’ ,
— administratorje m strojepiske
K sodelovanju vabimo KVALIFICIRANE DELAVCE kovinske in lesne stroke:
— priučene kovinaije,
— priučene lesarje,
— KV obratne električarje in elektromehanike.
NEKVALIFICIRANE DELAVCE, katerim omogočamo specializacijo oziroma priučitev za poklice ozkih profilov:
— klepar,
-> avtoličar,
— varilec.
Zanimivo delo nudimo vsem mladim, podjetnim delavcem, ki imajo voljo do dela v proizvodnji avtomobilov, oziroma ki si želijo izpopolniti svoje znanje v strokovnih službah našega podjetja!
SE OBVESTILO ZA STARŠE: bliža se konec šolskega leta, ko se bodo mladi spet odločali za pot v življenje. Nekateri med njimi iz raznih vzrokov niso končali šolanja. V IMV imajo možnost, da se izučijo v specialnem poklicu kovinske ali lesne stroke in da tako pridejo do kruha ter stalnega, zanimivega dela.
NASTOP DELA JE MOŽEN TAKOJ - prošnje sprejema kadrovska služba podjetja. Kandidate vabimo na razgovor; pridite, seznanili vas bomo s pogoji dela in se dogovorili o višini mesečnih osebnih dohodkov.
PA SE TO: prevozi na de-
lo	so zagotovljeni v 18 smereh! Tja in nazaj vozijo redni avtobusi podjetja. Od 1. maja vozi reden avtobus IMV tudi na progi Črnomelj-Metlika-Novo mesto ter nazaj.
Oborožen boj je glavni način odpora in najvažnejša oblika vseljudskega obrambnega vojevanja. To stališče je usodnega pomena za dojemanje značaja naše obrambe. Z njim želimo kar najbolj uspešno in popolno razbiti kolebanje in špekulativno razmišljanje, na kakršno smo naleteli, ko se je še razpravljalo o zasnovi in raznih možnostih obrambe neodvisnosti Jugoslavije in malih držav nasploh, ko smo še preučevali možnosti in dejavnike obrambe in ko so se pojavljale celo zamisli, katerih skupno jedro je bilo v tem, da oboroženi boj ni nujno in vedno glavna oblika obrambe pred vojaškim napadom.
Da bi preprečili vsako špekulacijo in dvoumljenje, kar bi bilo pogubno za naša prizadevanja, smo to stališče izrecno opredelili in postavili na čelo vseh naših dokumentov. Na kratko, vsak napadalec, ki bi navalil na našo domovino, mora vedeti, da bo naletel med vsem drugim in pred vsem drugim na enoten oborožen odpor vseh narodov in narodnosti — vse družbe. Če poudarjamo, da je to ena od oblik odpora, to seveda pomeni, da bomo hkrati z oboroženim bojem in odporom izkoristili tudi vse druge možnosti, vse druge načine in oblike odpora, in da to vse skupaj pomeni totalni odpor naše družbe do vsake agresije, v kakršnikoli obliki in kakršnihkoli pogojih.
(Iz knjige „Doktrina zmage" pokojnega načelnika generalnega štaba JLA, generalpolkovnika Viktorja Bubnja)
m \
„V takemle vremenu pa bitka le ne more biti mogoča? “ sem naivno vprašal zraven mene sedečega podpolkovnika oklepnih enot, ko smo se v toplo zakurjenem avtobusu prebijali v osrčje bosenske planine, kjer imajo tankisti svoje vežbališče. Avtobus je plaval in drsel po rjavkastem blatu, pod katerim se je morda skrivala nekakšna cesta, med pobočji in previsi, skozi meglo, iz katere je od časa do časa zarosilo. Videlo se ni tako rekoč niti pred pred nosom . ..
„Zakaj pa ne? 44 je resno odvrnil podpolkovnik. „Sodobne armade so opremljene z orožji, ki jih ne ustavita niti noč in megla, niti sneg in voda. Vprašanje je seveda, če se bitko splača začeti v vremensko neugodnih okoliščinah. Nobena cena pa ni prevelika, če gre za presenečenje ali premoč, ki jo eni strani lahko nudijo prav vremenski in terenski pogoji. Tako torej ne more biti opravičila, da se ne bi urili in pripravljali v vsakem vremenu, na vsakem terenu!“
Moje zadnje upanje, da morda le ne bomo gazili blata in zmrzovali na visoki planoti, kjer ima banjaluški Šolski center oklepnih enot (SCOE) svoj poligon, je šlo po Vrbasu, ki smo ga še nekaj minut poprej videli, kako vali umazane pomladanske vode globoko pod nami v vrtoglavem kanjonu.
Pozno popoldne smo se spustili z obronkov mimo stražarske utrdbe z rdečo zastavo na visokem drogu v ravnico. Tisoči in tisoči sledov tankovskih gosenic so pričali, da smo na cilju. Zdaj je iz megle na desni prihrumel jeklen velikan, radovedno |,zasukal kupolo z grozečo cevjo proti avtobusu, pa spet izginil v sivo zaveso. Na levi so stali, pogreznjeni v blato, trije ali štirje polomljeni šcr-mani. „Tarče za bojno streljanje," je pojasnil podpolkovnik. Potem hangarji, tehnična baza, skladišča goriva, poslopja, vojašnica. Bili siflo v tankovskem mestu.
Spet je začelo rositi. Razmestili so nas po vojaških spalnicah. Kantino z odličnim ovčjim sirom, pivom in drugo špecerijo smo hitro odkrili, vina in žganja pa na veliko žalost zlasti slovenskega dela časnikarskega zbora ni bilo niti kaplje pri hiši. Pili smo čaj z rumom in obratno, po večerji v vojaški jedilnici pa smo sc zares ogreli šele v vojaškem klubu pred barvnim televizorjem s prenosom rokometne tekme Jugoslavija : Sovjetska zveza.
Drugo jutro smo spet zajezdili avtobus in odrinili naprej po meglenem polju. Začelo je na gosto snežiti. Prehiteli smo kolono pehote, ki Je zajtrkovala že davno pred nami.
Ustavili smo sc pred umetnim jedrom, katerega konca v megli in metežu ni bilo videti. Prejšnji dan so nam povedali: „Fotografirate lahko vse, razen tistega, česar vam ne bomo pokazali!" No, ta dan je za konspiracijo poskibela narava sama, saj smo komaj videli drug drugega, ko smo zlezli iz avtobusa. Naravnali smo objektive in se razlezli po spolzkem bregu, saj je bila napovedana podvodna vožnja tanka, največja Praktična zanimivost našega obiska v ŠCOE.
V šolskem centru v Banjaluki so nam prejšnji dan pokazali tudi najsodobneje opremljene učilnice in kabinete, kjer sc šolajo vozniki bojnih vozil, tankov, oklepnih vozil in transporterjev, komandirji tankov in transporterjev, gojenci srednje šole oklepnih enot, kadeti vojaške akademije in kadeti šole rezervnih oficirjev oklepnih enot. Vsako leto sc v
tem centru uči in uri nekaj tisoč aktivnih in rezervnih starešin naših oklepnih enot. Vsi komandirji in komandanti naših oklepnih enot so šli skozi to šolo, ki od nekdanjega osnovnega vojaškega šolanja lahko danes nudi izobrazbo v rangu fakultete.
Videli smo didaktično-metodični kabinet, miniaturna strelišča za streljanje iz pravega tanka, filmsko tankovsko, strelišče v dvorani, kjer dogajanje lahko spremlja več desetin učencev, izredno nazorno in zgledno opremljene kabinete za pouk radiotehnike in za praktične vaje pri vzpostavljanju radijskih zvez, kabinete s kompletno opremljenimi maketami bojnih polj, kabinet, v katerem stoji pravi pravcati tank, da je vsaka beseda teorije lahko na mestu samem podprta s praktično izkušnjo. Med drugim smo videli tudi urjenje v kabinetu za podvodno vožnjo.tankov. Ker je vse kabinete, poligone, športna igrišča in drugo v tako kratkem zapisu nemogoče predstaviti, opišimo vsaj eno stvar, ki je za naše pojme o šolah morda najbolj nenavadna.
„Podvodni41 kabinet je v resnici precej veliko samostojno poslopje, kjer smo najprej mislili, da ima šola kopalni bazen. Sele potem smo opazili pokrov nekih vrat na dnu bazena in vrsto naprav, ki za kopanje niso potrebne. Posadka tanka je zlezla v prazen bazen zraven tistega z vodo. Na dnu je skozi podobna vrata, kot so na pravem tanku, zlezla v nekakšno komoro. Predavatelj nam je pojasnil, da so razmere v komori take kot v tanku, le s to razliko, da je polovica komore v suhem bazenu, polovica pa pod tistim z vodo. Izhod iz komore pelje skozi bazen z vodo.
Ko je posadka v tanku-komo-ri sporočila, da je vse v redu, da so pripravljeni za „potop41, je predavatelj pritisnil na vzvod in voda je pričela z močnim šumenjem in grgranjem vdirati v komoro pod nami. Morda je pretekla minuta, ko je predavatelj sporočil resnim obrazom časnikarjev okrog bazena, daje tank potopljen in da je zdaj naloga posadke, da se reši iz njega. To bi sicer bila lahko lepa cirkuška točka, za - tankiste pa je to vsakdanje opravilo.
Rahla tesnoba je že prevzemala gledalce, ko se je pokrov na dnu bazena počasi odprl in skozenj so s podvodnimi maskami na glavah in z dihalnimi aparati na prsili pričeli drug za drugim prihajati „potopljeni44 tankisti. Spremenili so se v ljudi-
MEGLO
IN
VODO
■ ■
,5-*<
žabe, ki znajo po potrebi tudi reševati potopljeni tank in ga izvleči na suho.. .
In tako smo zdaj 'na bregu umetnega jezera premraženi čakali, da se pravi tank sprehodi po njegovem dnu. Sneg je naletaval kot za stavo, ko je oficir pri kampanjoli po radiu vprašal:
„Pripravljeni? 44
„Pripravljeni!44 je prišel odgovor iz tanka, ki je stal v megli nekje za nami.
„Gremo!44 Zahrumel ic motor, iz izpušnih cevi se je modro pokadilo in tank je meni nič tebi nič zagazil v mrzlo vodo. Najprej do kupole. Sprehodil se je na drugi breg po toliko globoki podvodni t.inkovski „cesti44, da je kupola še ves čas gledala iz vode. Komandir tanka je stal v odprtini in dajal navodila posadki. Kmalu so se vrnili.
Na našem bregu se je tank spet obrnil in ponovno zabredel v jezero, zdaj nekaj metrov bolj desno. Komandir je izginil v tank in zaprl pokrov. V naslednjih trenutkih je že vsa jeklena pošast potonila pod gladino. Prej smo sploh prezrli visoko cev na tanku, kije zdaj edina še molela iz vode. To je hkrati periskop in cev za zrak za posadko in
za motorje. Nehote sem se spomnil na poročila o predpotopni pošasti v skrivnostnem jezeru na Škotskem. Toda naš tank se je že vračal, z dobrim pednjem svoje cevi nad vodo in z brbotanjem mehurjev izpušnega plina za njo. Iz vode so se prikazali kupola, trup, gosenice... Tank se je ustavil natančno pred kampanjolo in iz njega je skočila pogumna posadka, ki je hitela poročati komandantu:
„Nalogo smo izpolnili, kot je bilo ukazano . . .“
Potem smo videli tank, ki je na svojih plečih nosil zložljiv, 28 metrov dolg železen most za druge tanke in vozila. Ostro izkopan globok jarek je tudi za tanke neprehodna ovira. Naš „mostonoscc44 pa je dokazal, da vsak tak jarek lahko v nekaj minutah premosti. Še več: na koncu je tudi sam zlezel čez svoj most, si ga na drugi strani zadegal „na rame44 in odpeketal dalje!. Prav tako enostano, kot sem tukaj napisal.
Tanki so občutljivi tudi za spretno postavljene mine. Ce drugega ne, jim lahko raztrgajo gosenice in tank je na milost in nemilost prepuščen sovražnikovemu ognju. Tako nevšečnost prežene tank-minolovec..
%
[je I
ki pred seboj rine težak zobat valjar. Valjar sproži mino, še preden zapelje nanjo tank. Za njim peljejo po varnem tiru še drugi in minsko polje je bilo nastavljeno zaman!
Tako je hitro minilo dopoldne zoprnega vremena v zanimivi družbi sodobnih bojnih slonov in njihovih posadk. Bila je to kratka predstava iz vsakodnevnih naporov in prizadevanj naših tankistov, da bi se tudi oni z vsemi ljudmi naše domovine odločno in uspešno postavili po robu vsakemu napadalcu, vsem, ki so morda že pozabili, na kakšnih temeljih je zrasla socialistična Jugoslavija.
M.MOŠKON
Kaj pravi načelnik
Ob tridesetletnici Šolskega centra oklepnih enot „Petar Drapšin44 (26. marca 1944 je v El Katadbi blizu Kaira v Egiptu začela delati prva šola Titovih tankistov z okrog 1.200 slušatelji) je dal načelnik centra generalmajor Dragan Ćirović izjavo jugoslovanskim časnikarjem. Iz te izjave povzemamo:
Razvoj oklepnih enot v narodnoosvobodilnem boju, ki se | je končal s formiranjem tankovske armade ob koncu vojne, priča, da sta Vrhovni štab NOV in POJ ter tovariš Tito že od začetka vstaje do konca vojne razumela pomen in vlogo oklepnih enot in v vseh obdobjih usmerjala njihov razvoj in vplivala na njihovo udeležbo v bojih.
Oklepne enote naše armade so se potem razvijale v skladu s potrebami sodobne vojaške doktrine in izpopolnjevanja tak tično-tehničnih lastnosti oklepnih vozil. Seveda je bilo to ves čas odvisno od gospodarskih zmožnosti naše domovine, pravzaprav od zmožnosti naših delovnih ljudi, da žrtvujejo denar za potrebe obrambe, s tem pa tudi za oklepni rod vojske. Danes lahko s ponosom rečemo, da naše oklepne enote ne zaostajajo po opremi in znanju za poprečjem drugih evropskih vojsk.
Pri vsem lem je odigral važno vlogo tudi naš center, saj predstavlja najbolj' pristojno znanstveno vzgojno ustanovo za razvoj in izpopolnjevanje šolanja v našem rodu. Poprečno končujejo vsi naši razredi šolanje s prav dobrim uspehom. To nas ne uspava. Šolski center se neprenehno razvija, izpolnjujeta se metoda pouka in materialna osnova, vse na and ragoško-pedagoških temeljih. Sodelujemo tudi z rednimi enotami, predvsem glede na njihove izkušnje, potrebe in bodoče zahteve.
Organizirano spremljamo razvoj in izpopolnjevanje bivših kadetov in slušateljev, ki so zdaj že v enotah, organiziramo posvetovanja in seminarje s starešinami oklepnih enot glede novin s področja taktike, tehnike in oborožitve oklepnih enot naše in tujih armad.
Že v surovi šoli vojne smo se naučili, da je v boju poleg tehnične opremljenosti odločujočo vlogo odigral predvsem človek -njegova zavest, ljubezen do naroda in* domovine ter pravični in plemeniti cilji, za katere se je boril. Tega nismo pozabili in v našem centru pravzaprav ni moč ločiti izobraževanja od vzgoje. V okviru nalog se komunisti v centru posebej zavzemamo za dosledno marksistično zasnovo vzgoje bodočih starešin, za razvijanje in uresničitev načrta za vseljudsko obrambo.
^ Med razgovorom na šoli. kjer so se v predavalnici zbrali najboljši gojenci vseh strok -šolskega centra in ves učiteljski zbor, je slovenska sku-_ pina časnikarjev obkrožila predavatelja podpolkovnika Stevana Cano-vića, da bi zvedeli, kako se med tankisti obnesejo naši rojaki:
„Če pravijo, da ste Slovenci vase zaprt narod, to pri nas ne drži. Tukaj imamo gojence v akademiji, v srednji šoli in v šoli za rezervne oficirje. Dobro so vzgojeni za kolektivno življenje in HJtro so sc vanj vključili. Predvsem pa so tehnično dobro razgledani, kar jim olajšuje učenje tehničnih predmetov.
Jezik ni ovira, vsak namreč lahko govori v svojem jeziku. Morebitne nesporazume zaradi različnih izrazov hitro razčistimo. Pismene naloge pišejo gojenci v srbohrvatskem jeziku, vendar se jezikovne napake ne ocenjujejo. Nobenega Slovenca nismo imeli, da bi bil kaj slabši od drugih, kar je tudi dokaz, da jezik ni zapreka.
Slovenci, tanki in SLO
Prepričanje, da Slovenec ni vojak, ne drži; jaz mislim, da je enakovreden drugim, če ni celo boljši. Ne vem, kako bi izkoreninili mišljenje o podrejenosti Slovencev glede njihovih vojaških vrlin, in se čudim, od kod izvira, sai se Slovenci v zgodovini kot vojaki niso. nikoli osramotili. Tudi v naši akademiji je bil na primer \ 20. razredu najboljši prav Slovenec Silvo Boštjančič iz Prestranka, ki je sedaj podporočnik v oklepni enoti na Vrhniki. Slovenci sc ne boje odgovornosti, poveljevanja in samostojnega odločanja, kot sc o njih marsikdaj neutemeljeno trdi tudi v vojaških krogih.
Resje Slovencev razmeroma malo v oklepnih enotah, vendar imajo prav zato prednost, da so lahko raz-
porejeni v službo v Slovenijo, česar drugim narodnostim ne moremo vedno omogočiti.44
„Kaj pa oklepne enote in SLO? 44
„Oklepne enote so bile še v drugi svetovni vojni predvsem dejavnik presenečenja, kmalu nato pa so postale osnovni nosilec boja, kar dokazujejo vse zadnje vojne, zlasti oba velika izraelsko-arabska spopada leta 1967 in lani. To pomeni, da se moramo vsi učiti boja z oklepnimi enotami, in tudi naše oklepne enote se bodo morale boriti s sovražnimi tanki.
Naš center vzgaja predvsem poklicne strokovnjake za upravljanje z zapleteno tehniko sodobnega oklepnega vojskovanja. Predvsem pa jih uri v praktičnem sodelovanju s partizanskimi enotami in civilnim prebivalstvom. Oklepne enote se namreč nikoli ne bojujejo same, zato zdaj podrobno poučujemo tudi taktiko partizanskega vojskovanja in vadimo 7. dejansko pomočjo teh enot.44
A
						
		** >•v^’ *-				
M		Ar; m				; pH
						
						
						
						L—3gyr' • ■
	
OB 30-LETNICI SLUŽBE ORGANOV JAVNE VARNOSTI
OB 30-LETNICI SLUŽBE ORGANOV JAVNE VARNOSTI
Doltaijeva zidanica v Stražnjem vrhu, kot jo imenujejo domačini, je ob 30-letnici zgodovinskih dogodkov, ki so se zvršili pod nieno streho, lepo obnovljena. Stražnji vrh je danes najbolj priljubljena izletna točka za Črnomaljce, zato tudi avtomobilski promet ni redek
DRAGOCENE PARTIZANSKE IZKUŠNJE
***********************
Franc Kotnik, zdaj načelnik oddelka za medobčinsko inšpekcijsko službo v Novem mestu, je iz tiste generacije dolgoletnih delavcev organov javne varnosti, ki so začeli v partizanih. Bil je eden pripadnikov VOS, ki so se tako rekoč z golimi rokami lotili sovražnika. „Bre/. tehničnih pripomočkov, brez kadrov, pač pa samo na partizanskih izkušnjah in s pomočjo prebivalstva smo lahko opravljali svoje delo,“ je rekel Franc Kotnik.
Iz medvojnih časov in povojnih let ima tovariš Kotnik bogato zakladnico spominov na delovanje službe organov javne varnosti, povedal pa je dva primera, ki značilno osvetljujeta delo službe, o kateri je navadno javnosti bolj malo znanega.
,,Bilo je leta 1944 - mislim, da je bil januar - ko so Nemci transportirali po železnici Lju-bljana-Trst	manjše bojne
čolne. Ker sem imel izredno dobro obveščevalno mrežo med železničarji na Rakeku, sem dobil natančne podatke o prevozu teh čolnov, o njihovem številu in še celo o številčnih oznakah z opisom bojne opreme vred. Te podatke sem posredoval okrožni VOS, ta pa nadrejenim. Čez nekaj mesecev so me posla-
li	na tečaj v Gradac, tam pa je predavatelj ravno dogodek z Rakeka povedal kot šolski primer zanimivega podatka za varnostno službo. Meni se takrat še sanjalo ni, da je stvar tako važna, potem pa sem izvedel, da so si z mojimi podatki o čolnih pomagali celo v zavezniški obveščevalni službi. “
—	Prva leta po vojni najbrž tudi ni bilo dosti drugače. Graditi je bilo treba na partizanskih izkušnjah. Ali ne?
„Napredek je bil v tem, da smo imeli več izkušenj, več po-
datkov za nekaj let nazaj, vendar je bilo delo v tej službi še dolgo let izredno težko, odgovorno. Ni bilo uradnih ur. kajti razredni sovražnik ni miroval. Bil je aktiven, vendar smo bili mi še bolj. Organi javne in državne varnosti so bili vse od začetka in so še danes čuvarji nad ljudmi in premoženjem. Postopoma je služba napredovala, vsa leta pa je dosegala lepe uspehe.“
— Rekli ste, da so organi javne varnosti čuvarji nad ljudmi in premoženjem. Bi lahko s kakšnim konkretnim primerom podkrepili to misel?
„Proti koncu mojega službovanja v upravi javne varnosti, nekako leta 1%2, so organi UJV v Novem mestu preprečili večjo škodo, če ne že katastrofo. Tovarna 1MV je imela v Bršlinu skladišče lakov in drugega lahko vnetljivega materiala. Nočni čuvaj pa je te stvari kradel. Pretakal je v manjše posode. zlil tudi po tleh, pobrisal s cunjo in jo kam zatlačil. Tako je prišlo do samovžiga. Za nas je bilo opozorilo, da smo začeli iskati krivca. Pri tistem čuvaju smo doma našli precej pokradenih stvari. Imel jih je celo zakopane, vendar smo zadevo -odkrili. Če bi možak to nadaljeval, bi lahko kdaj drugič nastal hud požar z eksplozijo.41
- Toliko let napornega in nevarnega dela se vam pravzaprav nič ne pozna, je z zdravjem vse v redu?
„Zadnjih petnajst let sem, ribič. Napor me je pred leti precej zdelal, potem sem po zdravnikovem nasvetu začel ribariti in zdaj se dobro počutim. Ko čakaš ob Krki, ali bo riba prijela ali ne, so misli .samo s tem zaposlene. To me sprošča.“
»NADREJENI SE MORA ŽRTVOVATI«
**********************
Franca Žefrana sem dvakrat obiskal na njegovem domu v Vel. Gabru. Prodorne oči v koščenem obrazu, ki so ga izmučile mnoge tegobe in skrbi, so izražale odločnost, miren, enakomeren glas pas preudarnost, značilno za ljudi takega kova.
Rad je obudil spomine. „Le kaj bi, ko je od tega minilo že toliko časa,“ je dejal, kot bi se opravičeval. V času krize okrog leta 1930 se je kot železničarski sin odločil za orožništvo. Zaradi stalnih prestavitev je preme-njal mnogo orožniških postaj od Banata do Kostanjevice, kjer je 1. junija ll)42 krenil v Gor-
janski odred. Ta dan seje partizanom priključilo s te postaje kar 12 orožnikov. 1. marca 1944 je šel k VOS v Stično. Enote, kjer je deloval, so se menjavale, kot so prihajale naloge. Vedno znova se je vračal na Dolenjsko kot inštruktor za kriminal. Po vojni je bil spet. kjer je bilo delo najbolj odgovorno: pri usposabljanju kadrov za ljudsko milico kot komandant miličniške šole. ki jo je prva leta po vojni premoglo Novo mesto.
Franc 'ŽeIran govori o VOS kot o posebni službi naše partizanske vojske in naše že takrat porajajoče sc oblasti, ki^je imela odgovornejše delo. kot mislimo mladi na podlagi nekaj televizijskih nadaljevank.
„Borbene enote partizanske vojske so odhajale v napad šele po dobljenih podatkih in poizvedbah o sovražniku ali izdajalcih, ki so jih priskrbeli vosovci in pripadniki narodne zaščite. Oboji so bili tudi opora takratnim ljudskim odborom. Ob nabiranju hrane za borce in drugih potrebščin nismo delali na pamet, ampak na podlagi podatkov o naših nasprotnikih, koliko premorejo ipd. Marsikdaj je bila akcija videti težko izvedljiva, a smo jo uspešno opravili, malokdaj z žrtvijo," pripoveduje-
Tako ob spominu na čase partizanskih seminarjev, kjer so usposabljali borce za naloge VOS” ali narodne zaščite, kot na dni po osvoboditvi, koje vodil novomeško šolo, ga navdaja največje zadovoljstvo, saj so vsi kandidati vedno uspešno opravili tečaje ali šolanje. „Ne da bi popuščal, le slabšim se je bilo treba bolj posvetiti,“ pravi. Spominja se, da so mu ponavadi najboljše kadre hitfo vzeli.
in ne spal. Stvar moraš raziskati na terenu, ne glede na čas in napor, predpostavljeni mora dajati vzgled ostalim,“ govori- o medvojnih in povojnih izkušnjah. Spominja se vrste požigov na Velikem Kalu pri Mirni peči po vojni. Takrat je vztrajal v okolici teden dni, dokler niso pojasnili vseh 12 požigov..
>»TU JE BODOČNOST«
- *********************
ZdTavko Slak. Novomeščaii, diplomirani pravnik, je bil štipendist UJV in je šele od jeseni 1973 v službi.
Sekretariatu . za notranje zadeve nasploh primanjkuje kadrov. Kako. da ste se vi odločili za poklic kriminalista?'
Za to službo je bolj kot za katerokoli drugo potrebna vztrajnost in predanost. „Če hočeš uspeti, ne smeš biti lačen ali zaspan, čeprav nisi ne jedel
„Bil sem šipendist in že med študijem sem ob počitnicah opravljal prakso kot prometni miličnik. Tako sem spoznaval to službo z njene slabe in dobre strani, kot tudi ljudi. Spoprijateljili smo se, navadili eden na drugega in to mi je bilo všeč. ■Prav rad sem v tej službi. Vidim bodočnost, razen tega je delo dinamično, materialni pogoji pa so ugodni. Kot pripravnik sem občutno na boljšem z osebnim dohodkom, kot so moji kolegi na sodišču. Imam pa tudi več možnosti priti do stanovanja kot kjerkoli drugje.“
Ste kriminalist. S katero vrsto kriminala se ukvarjate?
„Delam v skupini za odkrivanje. gospodarskega kriminala. Ljudje si prćdstavljajo našo službo, kot piše v kriminalkah, a je praksa preče drugačna. Posebno pri gospodarskem kriminalu gre za težavno delo, saj je potrebno odkriti prefinjene oblike kaznivih dejanj zoper družbeno premoženje in imamo opravka bolj s papirji, da lahko ugotovimo, za kaj gre. Moramo poznati vrsto drobnih gospodarskih predpisov, ki jih na fakulteti nismo spoznali, hkrati pa moramo spoznati tudi praktič-
no delo podjetja, v katerem raziskujemo. Šele potem lahko razumemo, kako na primer potuje neki dopis ali račun. Pri mojem delu je potrebno nenehno dopolnjevanje tako po pravni plati, kot po poznavanju stroke podjetja, ki ga trenutno obravnavamo."
„ - Imate pri ljudeh v delovnih kolektivih zaslombo?- Vam pomagajo zdaj ustanovljeni člani delavske kontrole?
„Notranja kontrola je širši , pojem, v praksi pa so pri tem velike razlike. So delovne organizacije, v kate rili je kontrola v podjetju uspešna, drugod poznajo nadzor samo na papirju, ponekod pa. nimajo ne tega ne onega. Mlade razočara, če vidijo, kako neodgovorno in malomarno . nekateri upravljajo z velikimi družbenimi sredstvi. Ne trpi pa zaradi tega samo prizadeti kolektiv, ampak celotna družba.“
BEŽATI SE NE IZPLAČA
**********************
Življenjska pot Rudija Sko-beta, pomočnika komandirja postaje milice v Novem mestu, je res nenavadna. Bil je ključavničar in se je iz domačega Mokronoga vsak dan vozil na delo v Litostroj. Ko seje fant oženil, je potreboval stanovanje in službo bliže doma. Možnost zaposlitve je bila v Kazensko-pobo-lj še val ne m domu Dob, na oddelku milice v Mokronogu pa so ga nagovorili za milico.
Malo časa je služboval v Trebnjem, potem je bil dve leti v Ljubljani v šoli za miličnike, nastopil je službo na oddelku milice v Mokronogu, lani pa se je preselil v Novo mesto. Medtem se je vpisal še na višjo šolo v Mariboru in študij mu gre od rok, daje veselje.
-	Nekam mladi ste za tako odgovorno službo. S čim se pravzaprav pretežno ukvarjate?
„Zaradi mladosti in' odgovornega delovnega mesta ki ga zasedam brez potrebnih izkušenj, sem trenutno prikrajšan pri osebnim dohodku, vendar imam v tem poklicu lepo perspektivo. Dosegel bom izobrazbo, imam možnost napredovanja, dobil sem stanovanje in sploh mi je všeč. Na skrbi imam prometno varnost in vzgojo mladine v novomeški občini. Dobro sodelujemo s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in vse važnejše zadeve rešujemo skupno: (xl mosta, ki se bo vsak čas podrl, do neustrezne prometne sigiuili-zacije.“
V	čem vidite rešitev, da bi gosti promet skozi Novo mesto ob jutranjih urah in zgodaj popoldne razbremenili? Kakšen je vaš predlog?
r,Hna izmed trenutnih in možnih rešitev je, da bi delovne organizacije premaknile svoj delovni čas za 10 do 20 minut. Potem bi hudo avtomobilsko
gnečo m nevarnost precej zmanjšali/1
-	Kaj pa menite o novomeških voznikih in nesrečah, kijih povzročajo?
„Veliko je prehitrih vozačev, mnogi vozijo v prekratki varnostni razdalji, veliko je še vinjenih za volanom. Največ dela pa imamo s tistimi, ki po nesreči pobegnejo. Se pa to ne izplača!
V	praksi je glede tega približno tako kot v televizijski nadaljevanki „Vest in pločevina41. Vsakega pobeglega dobimo, ker imamo najsodobnejše tehnične pripomočke in na razpolago znanstvene sodelavce. Marca je bilo na primer 15 pobeglih voznikov, a smo vse že izsledili. Kazen bo seveda hujša.“
»v TEJLE HIŠI«
Fred nekaj tedni so s prikupne zidanice na Stražnjem vrhu pri Črnomlju sneli zidarske odre. Stavba, na kateri je vzidana plošča v spomin na ustanovitev oddelka za zaščito naroda, ki je tu deloval od maja 1941 do maja 1945, je prenovljena'. Lastnica živi v Ameriki, oskrbnik F-ranc Doltar iz Črnomlja pa je povedal:
„Ko so sc v tej hiši dogajale zgodovinske stvari, je bila hiša last trgovca Šušteršiča iz Črnomlja, jaz pa sem bil v partizanih v Srbiji. Vem samo to, da so se tu zadrževale znane osebnosti iz narodnoosvobodilne vojne in da marsikateri od tistih tovarišev in tovarišic še zdaj pride tja pogledat. Prav zato skrbim, da je hiša vedno v redu in da je tudi na zunaj lepo urejena."
DOLENJSKI LIST
Št. 19 (1294' - 9. maja 1974
'...........................4.	-	'
SPBVA IZKUSHJE,
■■TUDI
ZNANOST
■TEHNIKA
tura
in
»bra-
anje
M. Kova
Kulturni hrami ne počivajo
■##/##/####/#/#/#######/######//#####/#//■
NAPOSLED ,STEZICE"
„Stezice4*, glasilo novomeške gimnazije, so te dni spet izšle. Objavljajo literarne poskuse dijakov Majde Drobnič, Marjane Šarlohar, Silve Kralj, Janeza Pipana, Jolande Valentič, Zorana Pavloviča, Anice Murn, Irene Celič in Jožeta Puclja ter ilustracije Manje Lamut in Dušana Podbevška. Glavni urednik glasila, ki je spet postalo gimnazijsko in v tem smislu nadaljuje tradicijo izhajanja (že XXI. letnik!), je Zoran Pavlovič. Iz uvodnega zapisa razberemo med drugim, da se novi rod stezičarjev trudi ne samo za izid več številk, marveč predvsem za ohranitev glasila.
APRILSKI „BOREC"
Aprilska številka revije „Borec“ prinaša več zanimivih zapisov, kot so: Franjo Veselko — „Med ofenzivo od Save do Krke“, dr. Tone Ferenc — „Satan, njegovo delo in snut14, Tone Kebe - „Iz Polhograjskih Dolomitov na Primorsko14, Taško Georgievski - „Izžgani od sonca in žeje44. Dr. Avguštin Lah je prispeval članek o letošnjih Kajuhovih nagradah, Dušan Mevlja pa o narodnoosvobodilni tematiki v današnji literarni tvornosti
GODEC V KOČEVJU
.Do 13. maja bo v kočevskem likovnem salonu odprta razstava del akademskega slikaija Franceta Godca. Pokroviteljstvo nad priredijo je prevzela kočevska krajevna skupnost. Razstava je zanimiva še Posebej zato, ker je Godec pripravil zanjo več del z motivi Kočevja in okolice. Podobna dela je v tem mestu pokazal že pred leti. Slikar s^m trdi, da ga lepota narave s svežim in čistim zrakom ter s posebnostmi, ki so značilne prav za Kočevje, vedno znova privlači in spodubja k ustvaijanju.	y	j
SODOBNOST 4
Aprilska številka revije Sodobnost prinaša na uvodnem mestu razpravo »Mrtvi in živi Kosovel41 izpod peresa Janka Kosa, v kateri avtor razmišlja o pomenu Kosovelove pesmi ob 70-ietnici pesnikovega rojstva. Poezijo objavljajo: Bogomil Fatur, Zoran Božič, Marjanca Kočevar -Colarič, Peter Kolšek, Meta Kušar, Vladimir Memon in Andrej Šegula, Prozo pa Vitomil Zupan. Radomir Ivanovič nadaljuje zapis o slovenski sodobni prozi. Od tujih avtorjev je zastopan Eugeniusz Czaplejewicz s sestavkom „Strukturalizem in pra-gmatika44.
RUDI STOPAR OBDARIL
PREDSEDNIKA TITA
Rudi Stopar, kipar samorastnik iz Sevnice, je podaril tovarišu Titu svojo varjeno železno plastiko s simbolom večnega upora likom Matije Gubca. Darilo je sevniški kipar izročil Titu prejšnji četrtek na Lisci, kamor je pri-šel predsednik s spremstvom s Kozjanskega.
V počastitev OF in 1. maja na Dolenjskem veliko kulturnih prireditev
PPZ JE PROSLAVIL 30-LETNICO
Partizanska pesem živi
Kulturne hiše na Dolenjskem za praznične dni niso bile zaprte. V vsaki občini so imeli vsaj eno kulturno prireditev. Zvrstili so se koncerti, likovne razstave, gledališke uprizoritve, recitacijski večeri.
V Sevnici so imeli med drugim slavnostno predstavo novega slovenskega filma, ,3egu-nec“, po kateri so se predstavili ustvarjalci. V Kočevju so odprli slikarsko razstavo Franceta Godca in si ogledali dramatizirano „Ukano“ Toneta Svetine. V Trebnjem je čez praznike razstavljal hlebinski samorastnik Franjo Mraz, tamkajšnja galerija pa je s tem začela novo likovno sezono.
V Petkovi galeriji v Ribnici so si obiskovalci lahko ogledali razstavo najboljših grafik slovenskih umetnikov. V Posavskem muzeju v Brežicah so odprli prenovljeno zbirko OF. V Brestanici so na skupnem koncertu nastopili pevski zbori iz krške občine.
Še posebno bogat teden kulturnih prireditev je imela novomeška občina: v Dolenjski galeriji razstava del slikarjev Marjana Kukca in Štefana Simoniča, v Novem mestu koncert Novo-lesovega pihalnega orkestra, po-
Tale ekslibris je poslal na natečaj revije Pionir Miran Kovač, učenec osnovne šole Grm iz Novega mesta, in prejel nagrabi0- Razstava, ki so jo priredili v ^fritnici, je pred mesecem kre-n*la na pot po slovenskih razstavili. Upamo, da jo bomo vi-tudi na Dolenjskem.
UČENCI - LITERATI - V Do-,er>jskih Toplicah je nedavno bilo srečanje mladih literatov iz novomeške občine. Sodelovali so: Damjan Gazvoda in Marija Trunkelj z grmske, Cveta Grili in Mojca Zakraj-pk iz šmihclske, Damjana Sobar in Irena Povše iz topliške šole, Iva Ce-JJias in Barbara Bajc iz šole „Katja Rupena“, Marija Sukovič i/. mimo-peške, Barbka Močivnik m Andreja Pavlič iz šentjernejske, Igor Avgu-
Novolesov pihalni orkester je po mnenju strokovnjakov eden najboljših, na Dolenjskem. Nedavno smo imeli priložnost, da smo se o kvaliteti te delavske godbe izpod Srobotnika tudi sami prepričali v Novem mestu, kjer so Straški godbeniki nastopili na samostojnem koncertu. In prav zavoljo tega gostovanja nastaja pričujoči zapis.
Ne nameravamo tu govoriti o ubranosti, ki je zadnje čase posebna odlika Novolesovega orkestra, tudi o izboru in izvajanju skladb ne bo besede. To naj store tisti, ki se na note spoznajo bolje kot podpisani. O nečem
Presiti?
drugem, o udeležbi naj bo tu beseda, ker se je na omenjenem koncertu zataknilo prav pri njej. Pogled v dvorano je bil namreč spet porazen, komaj štirideset obiskovalcev je sedelo v njej. Zakaj samo toliko?
Ne kaže kaj dosti modrovati, saj sta za to lahko samo dva tehtna razloga: da ljudem ni do poslušanja takih koncertov ali pa so se kulturnih prireditev, ki so se v aprilu nagostile. kot jagode na ogrlici, prenasitili.' Če velja slednji razlog, bi morali prireditelji v prihodnje načrtovati sporede s Koledarjem v roki, če pa je razlog nezanimanje, se (najbrž) ne da kaj prida pomagati.
Podčrtati velja tudi tole: koncert je bil pred samim dnevom OF in torej temu prazniku posvečen. Ali smemo ob tem skleniti, da je v Novem mestu le borih 40 ljudi, ki kaj dajo na ta praznik?
J. JUST
novitev 0‘Neillove .Ane Christie“ in nastop baletnikov iz Ljubljane, v Dolenjskih To-
plicah pa literarno popoldne učencev osnovnih šol — so le nekatere med njimi.
Partizanski pevski zbor (prej Invalidski PZ) je bil ustanovljen v Beli krajini
Novomeški gledališčniki se pripravljajo na gostovanja. 0'Neillovo dramo „Ana Christie" so trikrat uprizorili na svojem odru in poželi aplavz. Na sliki: prizor iz drame, v kateri sta posebno prepričljivo zaigrala Mira Lutman in Riko Urh, hkrati tudi režiser. (Foto: S. Mikulan)	'	,
KULTURA PO SPORAZUMIH:
Več denarja - boljši časi
Kulturnih akcij naj bi bilo še več
Kaj lahko na Dolenjskem pričakuje kultura po podpisu družbenih dogovorov o nalogah in sredstvih za skupno in splošno porabo v letu 1974 ter po podpisu samoupravnih sporazumov o programih kulturnih skupnosti in združevanju sredstev za uresničitev teh programov?
Odgovor na to vprašanje je lahko čisto kratek: več denarja oziroma boljše čase. Če smo konkretni: novomeška kulturna skupnost kot največja na našem območju bo dobila letos 4,470.000 din, kar je skoraj še enkrat več, kot je imela v svojih skladih v lanskem letu. Tudi druge kulturne skupnostfna našem območju bodo bogatejše.
Nedvomno pomeni to, da se bodo poslej lahko razvile tudi dejavnosti, ki jim prejšnji časi zaradi pomanjkanja denarja niso bili naklonjeni. Več denarja bo na voljo za kulturne akcije pa za amaterizem, gostovanja in kajpak tudi za delo poklicnih kulturnih ustanov, kot so na našem območju knjižnice, muzeji, galerije in kulturni zavodi
Ob tem bi kazalo navreči še tole misel: prav bi bilo, da bi kulturne skupnosti sklenile še medsebojni samoupravni sporazum o financiranju nekaterih nalog, ki so skupnega pomena za Dolenjsko. Nedvomno je treba med take naloge šteti založništvo. Omeniti velja, da je Dolenjska založba že dolgo nedejavna, da Dolenjska nima svoje revije, in še bi lahko naštevali. S sporazumom o financiranju takih dejavnosti bi mogli kulturo še bolj povzdigniti. Stroški bi bili znosni, saj bi' jih po sporazumu delili med kulturnimi skupnostmi po njihovi moči.
I
Pod vrhom Mirne gore, na južnem pobočju kočevskega Roga, leži vas Planina. V tej vasi je bila partizanska bolnišnica, kjer se je spomladi 1944 rodil Invalidski pevski zbor. Kronika nadalje pravi, da so zbor sestavljali najhuje ranjeni borci, ki po okrevanju niso bili sposobni za boj s puško. In tudi to je zapisano, da so zbor ustanovili na pobudo Borisa Kidriča.
Pod vodstvom partizana, skladatelja Karla Pahorja so že mesec po ustanovitvi pripravili spored. Vadili so na prostem, često sede, preizkušali glasove pod kozolci, v šupah in kjer je še naneslo. Nastopali so mnogo, pred boji in po njih, ko je bila vedrina borcem najbolj potrebna, Na osvobojenem ozemlju ni bilo večjega mitinga brez tega zbora.
t
V začetku leta 1945 je Pahorja zamenjal Pavel Šivic. Pod njegovim vodstvom je zbor obiskal partizanske in zavezniške ranjence v italijanskih bolnišnicah.'Ko seje zbor po osvoboditvi za nekaj časa razpustil, je prišel v zbor za dirigenta skladatelj Radovan Gobec. To je bilo pred več kot dvajsetimi leti. Gobec je zbor pomladil in spored razširil. Paritzanski pevski zbor, kakor se je pred leti preimenoval, šteje zdaj 70 pevcev. Prepevarpartizan-ske pesmi jugoslovanskih narodov, poleg tega pa ima na programu tudi številne narodne in umetne pesmi.
Zbor je nedavno v Ljubljani proslavil 30-letnico ustanovitve. To je bila veličastna manifestacija partizanske pesmi. Ljubljanska mestna skupščina mu je podelila domicil, Socialistična zveza Slovenije pa odličje Osvobodilne fronte. V svojih vitrinah ima zbor številna domača in tuja priznanja.
I. Z.
1
S
5
5
i
Knjigi pomagati na zeleno vejo
Slovenska resolucija o knjigi se bo zavzela za olajšave pri izdajanju
Knjiga sodi med temeljne kulturne dobrine in vrednote. Dostopna mora biti slehernemu delovnemu človeku, ker je poleg vsega nepogrešljiva v procesu. v katerem človek nrema-
štin in Vesna Sauer iz vavtovaške, Darja Osolnik in Zdenka Seničar iz bršlinske ter Albinca Kermc in Milenka Furlan iz šmarješke osnovne šole.
ZNANI RAZSTAVLJAJO - V Moderni galeriji v Ljubljani bodo do 15. maia razstavljali svoja dela znani slovenski slikarji Jože Ciuha, Ive Šubic in Janez Vidic. Ratstavo so odprli 25. aprila.
GOSTOVALI LORENZI - „Festival" iz Ljubljane je organiziral pred prazniki v Brežicah dva mladinska koncerta. Gostoval je znani Trio Lorenz z deli Hydna, Lebiča, Dvoraka, Turina, Rahmaninova in Griega. Nastopajoči so dela tudi komentirali.
VODNIKOVA ROJSTNA HlSA PRED OBNOVO - Hišo v Zgornji Šiški (v Ljubljani), v kateri se je leta 1758 rodil pesnik Valentin Vodnik, bodo preuredili v gostinsko-kulturni spomenik. Pripravljalna dela so se začela in upajo, da bodo 16d-letnico pesnikove smrti proslavili že v prenovljeni hiši.
guje najrazličnejše oblike odtujenosti. Zato ni mogoče dovoljevati, da bi delovnemu človeku karkoli preprečilo poseganje po dobri knjigi.
To so uvodne misli iz osnutka resolucije o knjigi, ki jo pripravljajo v republiki. Ta dokument naj bi knjigi pomagal, da bi spet postala, kar je nekoč že bila: človekova najboljša prijateljica, posoda duha. Osnutek resolucije opozarja na številne ovire, ki preprečujejo knjigi pot do bralca. Ne nazadnje je ena najhujših ovir cena. Kaže, da ni bilo prav, ko so knjigo leta 1972 „obtežili“ z vsemi zakonitostmi trga, ki sicer veljajo za
LUTKE V VRTCU
V razgovoru z vzgojiteljicami otroškega vrtca v Kočevju smo zvedeli, da sodelujejo z Lutkovnim gledališčem Kočevje. Trenutno pripravljajo igrico „Tonček-partizan‘‘, ki jo je napisal Danilo Škulj, član in mentor gledališča.	V.	I.
gospodarsko blago. Knjiga se je tako podražila, da jo le malokdo lahko kupi. Nesreča je namreč v tem, da je slovensko knjižno tržišče med najmanjšimi v Evropi, dovoljuje majhne naklade, zato so cene nujno visoke.
Znižanje cene knjigi naj bi dosegli s samoupravnim dogovarjanjem. Iz osnutka resolucije je lahko razbrati, naj bi se med seboj dogovarjale založniške hiše v okviru samoupravnih interesnih skupnosti. Skupaj naj bi oblikovale načrt za izdajanje družbeno najbolj potrebnih del in za .uresničitev načrta zagotovile tudi skupna in založniška sredstva. Resolucija bo priporočila republiški skupščini in njenemu izvršnemu svetu, naj vplivata na to, da bodo knjigi zagotovljene sistemske in druge olajšave, saj bo knjga le tako dosegla razširjenost in dostopnost, kot ji v naši družbi gre.
rt-1	•««**’
• .r-	,	■ ’■ v> ;
. ISSnBHNHBKkL _______________________________________
V Trebnjem so slovesno začeli novo likovno sezono. Pred otvoritvijo slikarske razstave hlebinskega samorastnika Franja Mraza je jgrala trebanjska godba na pihala in pel moški pevski zbor z Mirne. Pri vhodu v galerijo je Rudi Stopar postavil svojega Krjavlja s kozo, varjeno železno plastiko, ki jo je ustvaril na lanskem Taboru v tem kraju. (Foto: I. Zoran)
PRAVA VZGOJA PLEMENITI ČLOVEKA
/ •
Vzgojen je človek tedaj, če je bil ob doživetju raznih vrednot osebno prizadet in če vplivajo taka doživetja tudi na njegovo voljo, tako da se tudi praktično odloči za vse to, kar je kot vredno doživel. Vzgaja pa me nekdo samo tedaj, če mi posreduje taka osebna doživetja vrednot in dolžnosti, da se zaradi tega spremeni in izpopolni moja življenjska praksa ter da v življenjskem udejstvovanju postajam vedno bolj plemenit...
Dr. Stanko Gogala: Obča metodika, str. 102-103
LEVO
Branko Ahačič iz Tržišča s štartno številko 15 je zavozil z roba steze pod nasip in se je zaradi prevelike strmine moral vrniti pod najtežavnejši vzpon ter ga prevoziti še enkrat. Kljub temu pa se je uvrstil na odlično drugo mesto v mednarodnem merilu , in prvo v državnem.
DESNO
Zmagovalci v kategoriji motorjev do 125 ccm (od leve proti desni): Ivan Golja iz Orehove vasi, Silvin Vesenjak iz Ptuja, Branko Ahačič iz Tržiča.
LEVO SPODAJ Matjaž Globočnik iz Tržiča s številko 28 je v kategoriji 50 ccm zasedel drugo mesto državnem merilu.
DESNO SPODAJ S številko 24 je vozil Anton Gril iz Kopra in osvojil prvo mesto v kategoriji motorjev do 50 ccm. Miran Pečar (številka 19) je osvojil tretje mesto. (Vse fotografije: Sandi Mikulan)
V sredo, 1. maja, je AMD Črnomelj priredilo na prenovljeni progi v Dragovanji vasi pri Črnomlju tekmovanje v moto krosu za državno prvenstvo v kategoriji motorjev do 50 in 125 kubikov. Kljub zelo slabemu vremenu se je ob tekmovalni stezi zbralo nad 1000 gledalcev in uživalo v zanimivi dirki, ki jo je društvo dobro organiziralo.
Tekmovalo je 50 dirkačev, med njimi precej tujcev, ker je bila tekma v mednarodnem merilu. Delegat SSK je bil Franci Globočnik, direktor dirke Alojz Gabrovec, napovedovalec in komentator tekmovanja pa Toni Gašper ič.
Zmagati ' v blatu
Uspel prvomajski motokros v Dragovanji vasi pri Črnomlju
V kategoriji motorjev do 50 ccm je prenibčno zmagal Gril iz Kopra, čeprav je v prvi dirki zmagal Globočnik iz Tržišča, ki pa je v drugi preveč zaostal. Navdušila je tudi dirka motorjev do 125 ccm, v kateri je zmagal - Avstrijec Gotz, drugi pa je b_tf Branko Ahačič iz Tržiča.
Rezultati: motorji do 50 ccm: 1. Gril 27 (KP), 2. Glo-' bočnik (Tržič) 20, 3. Pečar (KP) 18, 4. Bertok (KP) 15, 5. Kotnik (Orehova vas ) 10, 6. Koštomaj (Or. vas) 8, itd; motorji do 125 ccm: 1. Gotz (Avstrija) 30, 2. Ahačič (Tržič) 22, 3. Rasmunsen (Danska) 22, 4. Larsen (Danska) 24, 5. Golja (Or. vas) 12, 6. Vesenjak (Ptuj) 11,7. Šinkovec (Or. vas) 8,8. Vajs (Črnomelj) 4. Končni vrstni red ekip: 1. Orehova vas 66, 2. Koper 63, 3. Tržič 56,4. Ptuj 44, 5. Črnomelj 10 ločk.
Letos so novomeški gimnazijci že tretjič izvedli obrambni dan, ki postaja tradicionalna dejavnost mladih v pripravah za splošni ljudski odpor. Zaenkrat je gimnazija edina srednja šola v Novem mestu, ki goji tako obliko priprav, čeprav kažejo izkušnje, da je zelo primerna in mladim blizu.
Obrambni dan se je začel 15 minut pred osmo, ko je zatulila sirena — znak za neposredno nevarnost iz zraka. Gimnazijsko stavbo je bilo treba čim hitreje izprazniti. Kljub ozkemu stopnišču je bila stavba v nekaj minutah prazna. Dijaki in pro- ’ fesorji so se umaknili na dvorišče, toda zaradi močnega dežja so vajo nadaljevali namesto na Marofu kar v gimnaziji.
Gimnazija - v vojni
Dijaki so, razdeljeni na 14 skupin (podobna razdelitev bi veljala tudi v resničnem vojnem stai.ju), opravljali razne naloge. Višji letniki so praktično preizkušali znanje, pridobljeno pri pouku obrambe in zaščite, nižji, ki tega pouka še nimajo, pa so razdeljeni v podskupine krožili od enega prostora do drugega in se seznanjali z orožjem, vadili v streljanju, postavljanju šotorov, uporabi kompasa in podobno. 2e ob 11. uri so bile vse naloge opravljene. Skupina za preskrbo je razdelila hrano.
Ves čas vaj je glavni štab deloval v ravnateljevi pisarni, kjer so se zbirali vsi podatki, ki jih je informacijska skupina takoj posredovala dijakom
{ireko radia „Svobodna gimnazija**, zšle so tudi Partizanske Stezice s proglasom vojnega stanja, z navodili za borbo, ohrabrujočimi članki in raznimi parolami.
Po končanih vajah so v telovadnici priredili proslavo, s katero so počastili dan OF in delavski praznik 1. maj.
V celoti je obrambni dan lepo uspel. Pokazalo se je, da mladi z zanimanjem in vestnostjo zbirajo izkušnje ki nam zagotavljajo mir in svobodo.
Besedilo in slike: Z. ŠERUGA
Zmagi za Brežice in Ribnico
Igralci Sevnice so izgubili v Banjaluki, Črnomaljke pa v Šmartnem
V pretekli rokometni nedelji sta Dolenjska predstavnika v drugi zvezni rokometni ligi dosegla polovičen uspeh, prav tako pa tudi v republiški ligi, le da so v višjem tekmovanju zmagala dekleta, v slovenski ligi pa moški.
BRANIK-BREŽICE 10:11
Rokometašice Brežic so v Mariboru naletele na hud odpor igralk, ki bodo letos izpadle iz druge zvezne
rokometne lige. Sele deset minut pred koncem tekme so gostje povedle in domačim igralkam niso dopustile, da bi rezultat izenačile. Z dvanajstimi točkami so igralke Brežic na osmem mestu. Nastopile so:
Zadnji strelec postal prvak
Zlato puščico osvojil mladinec ,[ože Žagar
AMD Črnomelj je za letošnji 1. maj pripravilo tekmovanje v motokrosu, ki je navkljub slabemu vremenu uspelo. Na sliki: domačin Janez VVeiss je v kategoriji do 125 ccm osvojil peto mesto v državnem in osmo v mednarodnem merilu. (Foto: S. Mikulan)
V organizaciji občinske Strelske zveze Kočevje in pod pokroviteljstvom kemične tovarne Melamin iz Kočevja je bilo 27. aprila v domu telesne kulture v
Za sestri Dokl prvo in drugo mesto
Na republiškem ženskem prvenstvu v gimnastiki uspeh Novomeščank
V soboto in nedeljo je bilo v Ljubljani v telovadnici Doma železničarskih šol letošnje republiško gimnastično prvenstvo za ženske, na katerem je nastopilo 77 tekmovalk, ki so se uvrstile na zaključno tekmovanje s področnih prvenstev.
Med nastopajočimi je bilo kar 48	Zupančič ter zasedli deveto oziroma
Pionirk, tako da se slovenski gimna-	dvanajsto mesto. Pomlajena ekipa
stiki ni treba bati prihodnosti. Na	pionirk v višjem razredu je osvojila
tej kvalitetni republiški preizkušnji	tretje mesto, med posameznicami pa
v republiki. Doklova, ki je bila na dvoboju gimnastičnih vrst Jugoslavije in Švice tretja (ne peta, kot je bilo prvotno napačno izračunano), je tako še enkrat potrdila, da je v dobri formi.
J. PEZELJ
Kočevju tekmovanje za „Zlato puščico“.
Udeležilo se ga je 56 strelcev iz devetih strelskih družin. Zanimivo je, daje zmagal mladinec Jože Žagar (SD Draga), ki je streljal zadnji. Od 200 možnih krogov je nastreljal 165 krogov in s tem od prejšnjega prvaka Franca Novaka (Šalka vas) prevzel zlato puščico. Drugi je bil Klun (Itas) 163, 3. Šafar (Kočevje) 162, 4. Markovič (Itas) 159, 5. Kos (Itas) 156 krogov itd.
Podeljevali so tudi zlate značke najboljšim strelcem posameznih družin. Prejeli so jih: Klun (Itas), Šafar (Kočevje), Pelcar (Oprema), Žuk (Stara cerkev), Intihar (Kočevska reka), Jelenovič (Livold), Turk (Inkop) in Novak (Rudnik - Šalka vas).
J. PRIMC
najboljših slovenskih telovadk pa je sodelovalo tudi osem najboljših telovadk iz Novega mesta.
V konkurenci mladink II. razreda s*a nastopili Maja Klemenc in Jožica
košarka
'Vodi Žužemberk
S prvenstvenimi tekmami so začeli tudi v drugih republiških Ugah, kjer nastopata dve vrsti iz Kočevja. Fantje in dekleta so to nedeljo zabeležili poraz. V Do-jenjski košarkarski ligi so tekme izenačene, na prvem mestu pa je trenutno ekipa Žužemberka.
Kočevje - zelena jama
69:78
Kočevski košarkarji so tokrat doživeli poraz na domačem igrišču. V ^enačeni igri so bili gostje spretnejši
so zasluženo zmagali. V domači *Japi‘ so bili uspešni:Smola 20, Kersnič 19 in Smole, ki je dosegel 18 košev.
KLADIVAR - KOČEVJE 46:35
Igralke Kočevja so nastopile v Ži-in prvo srečanje tesno izgubile. |*fcazali sta se Vanda Oberstar in MaJda Ciglič.
DOLENJSKA LIGA
, V drugem kolu dolenjske košarkarske lige so bili doseženi naslednji ^ultati: Črnomelj - Straža 83:61, - Žužemberk 77:93, Loka
je zelo dobro telovadila Jasna Dokl. Po obveznih vajah je mlada nadarjena Novomeščanka vodila vse do nastopa na gredi, kjer ji je spodletelo. Padec ji je pokopal vse upe za republiški naslov, tako da se je uvrstila na drugo mesto. Irena Žlogarje bila deveta, Darja Ivanetič štirinajsta, 16. in 17. mesto pa sta si razdelili Vanja Požar in najmlajša udeleženka tekmovanja Mateja Kavšek.
Med članicami zveznega razreda je tokrat prepričljivo zmagala Novomeščanka Maja Dokl, ki telovadi za Zeleno jamo. V osmeroboju je Maja zmagala kar na šestih orodjih in s tem potrdila, da je najboljša članica
Deveta zmaga igralk Krke
V republiški ligi za Dolenjce polovičen uspeh
BREŽICE - Občinska zveza za telesno kulturo je ob koncu aprila organizirala s ŠSD Rudar Globoko občinsko prvenstvo v krosu. Ekipno je v vseh disciplinah zmagala (razen pri dečkih) osnovna šola Globoko, ki je prejela pokal pokrovitelja, Obrtnega kovinskega podjetja iz Dor bove. (V. P.)
V 16. kolu v slovenski odbojkarski ligi za ženske so igralke
Krke zabeležile zmago, Tre-banjsi pa so v Mariboru prvenstveni boj gladko izgubili.
KRKA-LJUBLJANA 3:1	*
V trinajsti prvenstveni tekmi so se novomeške odbojkarice pomerile z vrsto Ljubljane in srečanje dobile brez večjih težav s 3:1 (8, -8, 12). Tokrat sta pri domačih igralkah še najboljšo igro pokazali Bohova in Gostiša I. Nastopile so: Rajer, Pilič, Boh, Forte, Fila, 'Gostiša I, Gostiša II, Gajič, Fabjančič, Zevnik in Adamčič.
BRANIK-TRIMO
3:0
Z gostovanja v Mariboru so se Trebanjci vrnili s porazom, slabo pa so zaigrali predvsem v prvem setu, ko so osvojili eno samo točko. Za Trimo so v Mariboru zaigrali: Opara/ Babnik, Grandovec, Novak, Zupančič, Slak in Masnik.
nogomet
Atleti v Celju - odlično
400 m ovire: Nagode - nov novomeški rekord
(K.
mesto) - Dolenjske Toplice
*02:45, Šentjernej - Bršlin 3
jpiice
7:45.
Novomeški atleti, ki zadnje tedne veliko nastopajo, dosegajo zelo dobre rezultate. Tako so na' kvalifikacijskih tekmah za atletski pokal Slovenije za članice in člane v Celju zabeležili dobre rezultate in osvojili številna finalna mesta.
Na Stadionu Borisa Kidriča je nastopilo kar 114 tekmovalcev iz vseh slovenskih atletskih klubov, tekmo-
ŠPORTNI KOMENTAR
Pretepi na igriščih
Čeprav so prvenstveno nogometno tekmo med Belo krajino in novomeškim Elanom v Črnomlju odigrali že pred tedni, sem današnji komentar namenoma napisal šele sedaj. Zato, ker so se „duhovi44 že pomirili, na boleče udarce pa so tako eni in drugi pozabili.
Črnomaljci pravijo, da so pretep zakrivili Elanovci, ti pa trdijo obratno. Znano pa je, da se na igrišču Bele krajine ekipe rade stepejo. Zakaj se to še ni zgodilo na primer na novomeškem odbojkarskem, teniškem ali košarkarskem igrišču? Šport je pomemben dejavnik pri vzgoji mladega rodu, kot kaže, pa ga nogometaši v Črnomlju ne spoštujejo. Razumljivo je, da igralca tekma včasih prevzame, ga v trenutku, ko njegovemu moštvu ne gre najbolje, lahko zanese. Takrat naredi kaj takega, kar ni v skladu s športnimi pravili. In kar je tu najbolj žalostno, so gledalci: neprimerno navijanje, spodbujanje igralcev k pretepu, grožnje gostom in sodniku. .. Če pa že pride do pretepa, se najbolj „korajžni44 umaknejo, svoje otroke pa posadijo na ramena, da tudi malčki gledao, česar ne bi smeli videti.
Kako imajo po dolenjskih igriščih urejene rediteljske službe? Če jih že imajo, so slabe, po pogovoru i.Elanovimi nogometaši pa v Črnomlju ne bi zadostovali niti miličniki. Tako so gostje, ki so zasluženo zmagali, namesto s čestitkami iz prijazne Bele krajine prišli z brcami in modricami. To pa je ravno obratno, kot je cilj športa.
In kot sem že omenil: pretepe ponavadi gledajo tudi otroci. Ti bodo že jutri nataknili nogometne čevlje in oboroženi s pretepaškim znanjem pritekli na igrišče. Ali ni že skrajni čas, da na takih igriščih prepovedo tekme, kaznujejo igralce in vodstvo takega kluba in se začne znova z delom, s katerim naj vzgajajo športnike in ne pretepače.
vanje pa sta močno ovirala mraz in veter z dežjem. Novomeški atleti so dosegli naslednje rezultate: člani -100 m: Kržan 11,1, Simonič 11,3 in Bajer 11,4; 400 m: Dragaš 51,2, Krža 52,8 in Bajer 53,8;daljava: Simonič 6,68, Slak 6,60, Dragaš 6,40, Šlaikovec 6,21; kopje: Špilar 61,90, 110 m ovire: Nagode 18,4; 200 m: Kržan 23,0, Dragaš 23,8; 400 m ovire: Nagode 61,0 (nov novomeški rekord); troskok: Simonovič 14,49, Šlajkovec 13,60, Slak 12,98 in Križman 12,69. Članice - kopje: Meta Zagorc 34,34 metra.
DRAVINJA - BREŽICE
2:2
V prvenstveni tekmi vzhodne conske nogometne lige so se nogometaši Brežic pomerili z ekipo Dravinje. Po prvem polčasu je kazalo, da bodo gostje tekmo izgubili, toda Brežičani so v nadaljevanju zaigrali precej boljše v obrambi in napadu in na vročem igrišču zasluženo iztržili točko, ki jih je popeljala nalestvici na peto mesto.
ELAN - RAKEK 5:0
Na Stadionu bratstva in enotnosti so gostovali nogometaši z Rakeka in prvenstveno tekmo z domačimi igralci izgubili 5:0. Zadetke so dosegli: Weiss in Maksimovič 2 ter Janežič enega.
PARTIZAN - KOČEVJE 0:2
V nadaljevanju prvenstvenih bojev so igralci Kočevja dosegli pomembno zmago. Zadetke za Kočevje sta dosegla Cilenšek in Briški, zaradi borbenosti pa moramo pohvaliti vse igralce.
Hribernik, Molan 2, Štauber 1, Bah, A. Mišič 1, Smerkolj, V. Mišič 2, Lipej, Toplak 5, Grmovšek.
MLADOST-SEVNICA 23:18
Šestnajsto prvenstveno tekmo so rokometaši Sevnice odigrali v Banjaluki in jo izgubili s 23:18. Domači rokometaši so v prvem delu odlično zaigrali in kazalo je, da bodo gostje doživeli hud poraz. Takrat pa sta se razigrala Trboyc in Radič in rezultat bi gostje skoraj izenačili. Za Sevnico so nastopili: Sirk, Simončič, Šu-melj, 1. Jurišič, Radič 5, Koprivnik 3, Stojs, Sile 3, Trbovc 4.
E.R.
USNJAR - ČRNOMELJ 14:8
V Šmartnem pri Litiji so rokometašice Črnomlja zabeležile trinajsti poraz. Če bi previdneje igrale v obrambi, bi lahko izsilili še ugodnejši rezultat, saj so domače igralke skoraj vse gole dosegle v hitrih protinapadih. Črnomelj: Starešinič, Še-pec 1, Geltar 1, Jesih, Grgič 5, Bir-kelbah, Povše, Švajger.
RIBNICA - RADGONA 31:11
Z visoko zmago so Ribničani dosegli 23 točko, kljub temu pa so pi-rančani pred njimi za celih pet točk, V prvem delu igre so se gostje domačim še dobro upirali, v drugem delu pa se je domači napad razigral in Roškarju napolnil mrežo z 31 zadetki. Gostje so dosegli v tem času samo tri zadetke. Za Ribnico so nastopili: I. Kersnič, S. Kersnič 6, J. Kersnič 7, Andolšek 2, Abram, Abrahamster 2, Matelič 1, Danko 2, Ambrožič 4.
KRKA-ŠENTJERNEJ
6:5
Na rokometnem igrišču na Loki sta se v prijateljski rokometni tekmi pomerili ženski ekipi novomeške „Krke“ in Šentjerneja. Tekma bi morala biti prvenstvena, ker pa ni bilo sodnikov, sta se ekipi zmenili za trening tekmo, v kateri so zmagale igralke „Krke“ kljub vodstvu gostij.
DUPLJE - NOVO MESTO 18:21
V prvenstveni rokometni tekmi ljubljanske conske rokometne lige so Novomeščani gostovali pri igralcih Dupelj in tekmo brez večjih težav zaključili vojo korist. Če srečanja ne bi motilo slabo deževno vreme, bi gostje lahko zmagali še z večjo razliko.
SAVA - BREŽICE 19:24
Igralci Brežic so gostovali v Kranju. Osvojili so še dve pomembni točki in se tako približali vodečemu Seširu in Škofje Loke.
GORENJE - BREŽICE 7:17
Igralke brežiškega Partizana so se v pokalnem rokometu uvrstile v naslednje kolo. Za uspeh v Velenju sta najbolj zaslužni Vlasta Mišič s petimi in Toplakova s 4 zadetki. (V. P.)
LESKOVEC-ARTIČE 26:15
V prvenstveni tekmi zasavske rokometne lige so domači rokometaši brez večjih težav odpravili ekipo Artič. Pri domačih je, najbolje zaigral R. Šribar, kije sam dosegel 11 zadetkov.	(L.	S.)
V Ljubljano po republiško zmago?
Na lanskem republiškem prvenstvu so bile Stopičanke tretje
tretje mesto - Sevnica-Bizeljsko .6:5, za prvo mesto - Stopiče-Stična 4:3.
Vrstni red: 1. Stopiče, 2. Stična, 3. Sevnica, 4. Bizeljsko, 5. Metlika,
Konec aprila je bilo na rokometnih igriščih na Loki in na Grmu v Novem mestu področno rokometno prvenstvo za pionirke, ki so se ga udeležile ekipe iz osmih dolenjskih osnovnih šol.
Tri prvo plasirane ekipe so prikazale kvaliteten rokomet, ki bi se moral z nadaljnjim delom razviti v eno najkvalitetnejših ženskih panog na Dolenjskem. Pionirke trenerja Janeza Štruklja so še enkrat dokazale, da na Dolenjskem nimajo pravih nasprotnic, čeprav so v finalu proti ekipi Stične zaigrale slabše kot znajo.
S prvim mestom so se Stopičanke uvrstile na zaključno republiško tekmovanje, ki bo konec tega meseca v Ljubljani. Prav gotovo je, da so mlade Dolenjke na tem prvenstvu kandidatinje za eno od boljših mest, če pa bi zaigrale tako, kot znajo, bi se lahko s prvenstva vrnile z laskavim naslovom republiških pionirskih prvakinj.
Rezultati: Prva skupina: Stopiče-Mctlika 12:2, Veliki.Gaber-Sevnica 1:7, Stopiče-V. Gaber 15:3. Metli-ka-Sevnica 4:9, V. Gaber-Metlika 2:2, Sevnica-Stopiče 2:8. Druga skupina: Brestamca-Bizcljsko 5:8,
Stično-Cmomelj 10:9, Brestanica-Stična 6:10, Bizeljsko-Črnomelj 6:5, Stična-Bizeljsko 6:6 in Črno-melj-Brestanica 11:12. Finale: za
6. Brestanica, 7. Veliki Gaber, 8. Črnomelj.
Ekipa Stopič je za prvo mesto dobila pokal, ki ga je prispevalo uredništvo ČZP Dolenjski list, vse ekipe so za nastope dobile praktična darila pokroviteljice tekmovanja in diplome, članice treh prvouvrščenih ekip pa še medalje.
ŽUŽEMBERK - Na občinskem pionirskem prvenstvu v malem nogometu je na igrišču osnovne šole Žužemberk zmagala ekipa Vavte vasi. Vrstni red: OŠ Vavta vas, OŠ Katja Rupena, OŠ Žužemberk, OŠ Grm, OŠ Šentjernej. (J. M.)
KOČEVJE - Vodstvo TVD Partizan Kočevje je pred kratkim organiziralo društveno tekmovanje pionirjev. Na njem so bili najboljši: A. Novak, • J. Volf in S. Marinčič, vsi učenci OŠ Kočevje. (V. I.)
NOVO MESTO - Komisija za ŠŠD pri ObZTK je pripravila občinsko prvenstvo v športnih igrah za srednje in poklicne šole, ki se ga je udeležilo 29 ekip. Razultati: mladinke - odbojka: 1. Gimnazija, 2 GTS, 3. ESŠ, rokomet: 1. Gimnazija, 2. ŠCG (II. ekipa), 3 ŠCG (I. ekipa), košarka: 1. Gimnazija. Mladinci - nogomet: 1. ESS, 2. Gimnazija, 3. - 4. ŠCG in LTŠ, rokomet: 1. Poklicna šola, 2. ŠCG, 3. ESŠ, košarka: 1. Gimnazija, 2. GTS, odbojka: 1. GTS, 2. Gimnazija. (J. M.)
LESKOVEC - V prvenstveni tekmi zasavske rokometne lige so .igralci Leskovca gostovali pri ekipi Usnarja iz Šmartnega pri Litiji in tekmo izgubili z 21:14. Največ zadetkov za gosteje dosegel R. Šribar. V Šmartnem so se pomerili tudi mladinci in prvenstveno tekmo izgubili s 23:16. Z najboljšo igro se je izkazal M. Stare, ki je sam dosegel polovico zadetkov. (L. S.)
NOVO MESTO - V organizaciji novomeškega šahovskega kluba je bUo v Novem mestu odigrano pionirsko šahovsko prvenstvo Dolenjske v vseh konkurencah. Pri starejših pionirjih je zmagala ekipa Kočevja,
Eri starejših pionirkah šahistke Do-snjskih Toplic, pri mlajših pionirjih šahisti Grma iz Novega mesta, pri mlajših pionirkah pa igralke Žalne, ki niso imele nasprotnic.
(J. P,)
KOČEVJE - Rezultati 12. kola občinske lige v malem nogometu: Mahovnk - Koblarji 15:2, Dolga vas - Kidričeva 10:3, Kolodvor — Koprivnik 1:20, Rog — Trata 2:4, Podgorska B: Podgorska A 2:7. Na lestvici vodijo nogometaši Podgorske A s 24 točkami (Z. F.)
POREDOŠ PETI
Konec aprila je bilo v Borovnici odigrano hitropotezno mladinsko šahovsko prvenstvo, na katerem je nastopilo 82 igralcev iz vse Slovenije. V finalu je nastopilo 16 šahistov, med njimi Novome&ana Portdoš in Komelj ter Balkovec iz Črnomlja. Poredoš je zasedel solidno peto mesto, Balkovec deveto, Komelj pa je bil trinajsti. J. PUCELJ
KDO, KJE, KDAJ?
Rokometašice Brežic bodo to nedeljo na domačem igrišču poskušale odpraviti odlične igralke Alplesa iz Železnikov, Sevničani pa bi morali doma odpraviti rokometaše Metalca. V republiški rokometni ligi gredo Črnomaljke k prvoplasiranemu Borcu, kjer bodo poskušale izgubiti s čim manjšo razliko, Ribničani pa gredo po nov par točk v Kamnik. Nogpmetaši Brežic se bodo poskušali doma revanširati igralcem Beltnika, odbojkarice Krke gredo v Ljubljano, kjer se bodo pomerile z igralkami Viča, Trimo pa bo imel v gosteh odboj-kaije Mislinje. S prvenstvenimi tekmami so pričeli tudi igralci tenisa. Novomeščani bodo odšli v Žalec, kjer bodo odigrali zaostalo tekmo z istoimenskim na-, sprotnikom, nato pa bodo odpo-^tovali še v Trbovlje.
NOVO MESTO - V prvenstvenih tekmah mladinske in pionirske nogometne lige so mladi Elana premagali vrstnike Rakeka s 3:2, pionirji pa so ekipo Slovana odpravili s,4:1. (J. P.)
.
Na sliki: pionirke, igralke stopiške osnovne šole, ki so na področnem rokometnem prvenstvu igrale najboljši rokomet. Najučinkovitejša in obenem 'najboljša igralka na turnirju je bila Vika Sega (s pokalom Do.cnjskega lista), ki je dosegla 21 zadetkov.
Št. 19 (1294) - 9. majo 1974
Stran uredil: JANEZ PEZELJ
DOLENJSKI LIST
11
Ugani, draga, kaj se mi je nocoj sanjalo: vso noč sem v Avstraliji strigel ovce.
8
t, ‘S*
— Ne gospa. Vašega moža nisem videl.
>I»M liti pred 20 Tetiji
'•	n
Ne mračnjaško misel f
KULTURNO—PROSVETNO delo v novomeškem okraju je precej razgibano in čedalje bolj raste, hkrati pa pridobiva na kvaliteti tudi v takih krajih, kjer je šlo prej bolj „po domače“.
Na Dolenjskem se širi in poganja korenine napredna kultura, odraz nove socialistične domovine in naše nove stvarnosti. V okraju je 37 kultumo-prosvetnih organizacij. Najbolj množično so udeležena dramska društva, ki so uprizorila 165 raznih iger, ki si jih je ogledalo 71.710 ljudi. Ta vrsta delaje ljudem pač najbližja in jih najbolj pritegne. Vsekakor pa bo treba pravilno izbirati igre, da ne bo prihajalo na odre ničvredno blago, ki ljudem kvari okus in jih zavaja v preživelo, mračnjaško miselnost.
NAGLICA NI nikjer nič prida. Menda bo to dostikrat kar res; o tem se je prepričala tudi neka tovarišica. Ko je njen mož, potem ko je površno pregledal časopis, vrgel polovičko srečke v koš, je prišel k nji sosedov fantič s srečkami svoje mame, da bi pregledal časopis. Šele tedaj je tovarišica ugotovila, daje zavržena srečka zadela 50 tisočakov. Na srečo je srečko še našla v smeteh. Družini, v kateri se je to dogodilo, se bo nepričakovani dobitek lepo poznal.
V KRATKOTRAJNI nevihti 24. aprila je strela udarila v gospodarsko poslopje kmetijskega posestva v Stari cerkvi. Poslopje sestoji iz hleva, nad njim je pa senik, ki je bil poln sena. Takoj po udaru strele so bili gasilci iz Stare cerkve že na kraju požara ter so s pomočjo vaščanov in gasilcev iz Kočevja po daljšem trudu ogenj omejili in pogasili. Gasilci-so tako pokazali vse znanj e in veščino in si povečali zaupanje vaščanov kot varuhi njihove imovine.
DELO PRI GRADNJI mostu čez Krko pri Loki hitro napreduje. Navzlic dežju v zadnjem tednu z delom niso prenehali. Leseni most bodo še prebarvali, potem pa bo izročen prometu. Namenjen je samo osebnemu prometu in bo v veliko olajšanje prebivalcev.
Čilske radosti - Po izjavah
vodje čilske vojaške hunte Augusta Pinocheta Ugarteja sodeč, je čilsko ljudstvo srečno kot še nikoli. V posebno zadovoljstvo je ljudem policijska ura, saj lahko veliko spijo in prihajajo na delo spočiti, ženske pa so zadovoljne, ker jim možje zvečer ne uhajajo ven. Da bi ne okrnili te sreče, so se čilski vojaški voditelji odločili, naj policijska ura še velja. Vse za srečo naroda!
ČRNE TARĆE - V Južnoafriški republiki so policisti pri opravljanju svoje dolžnosti v teku preteklega leta pobili 117 in ranili 352 ljudi. V tem čezmernem številu ubitih sta vprašljivi samo dve žrtvi, namreč dva belca, kajti vsi ostali so bili „sa-mo“ črnci.
MOŽJE V BELEM - Ko se je John Churton iz Nove Zelandije prebudil iz narkoze, gaje čakalo veliko presenečenje, ki so mu ga pripravili' možje v belem. Kirurgi so med operacijo, v kateri bi mu morali izrezati cisto na levi roki, počeli vse kaj drugega. Ubogega moža so namreč sterilizirali. Za izgubljeno plodnost bodo pozabljivi in malomarni možje v belem plačah oškodovancu odškodnino v znesku 40 milijonov dinarjev, nikoli pa ne bodo odvrnili s svoje glave besa ubogega Johna.
SKROMNO ŽIVLJENJE - Ameriški pisatelj Norman Mailer je trdno sklenil, da ne bo več živel iz rok v usta in je hitro sklenil pogodbo z založniki, ki mu bodo za še nenapisano knjigo odšteli kar milijon dolarjev. Ubogi pisatelj je do sed^j živel „iz rok v usta“ z bornimi 250 tisoč dolarji na leto. Res, komaj za sproti!
BEOGRAJSKA GRMADA -Beograjsko podjetje Antilop je zakurilo grmado, na katero so vrgli 10.000 parov čevljev. Vrli trgovci so namreč menili, da čevlji, ki so jih upepelili, niso več dovoli modemi. Presneti brihtneži! Mar bi jih prodajali po 5 dinarjev za par, pa bi videli kako hitro bi postali modemi!
ZDAJ PA IMA! — Te dni so v
Moskvi objavili vest, daje sovjetska oblast odobrila gradnjo spomenika bivšemu generalnemu sekretarju Komunistične partije Sovjetske Zveze Nikiti Hruščovu. Spomenik bo izdelal neki sovjetski kipar, za katerega je Hruščev svoj čas menil, da bi dela, kakršna razstavlja ta kipar, naredil lepše osel z repom.
ANGLEŠKA VARČNOST -Znano je, da je v Angliji minulo zimo veljalo pravilo velike varčnosti z energetskimi kapacitetami, tako da je celo parlament zasedal ob svečah. Toda najnovejše statistike so presenetile vse. Nobeno zimo niso Angleži potrošili toliko denarja kot ravno to. In za kaj? Za alkohol! Nekje je pač treba (Jobiti potrebno energijo.
Dl SEČA MODA — v Parizu močno prodira nova moda, ki jo je začel modni kreator Armand Car-relle. Gre za dišeče srajce, ki ne izgube vonja tudi po večkratnem pranju. Na izbiro so srajce raznih vonjav, od vonja banan, čokolade, rož pa vse do vonja zelenjave in celo česna.
[Plače kraljevj
Kralji živijo še vedno kraljevsko, kljub inflaciji. To trdi agencija Associated Press. V dokaz navaja listo dohodkov evropskih kraljev, po kateri je na prvem mestu angleška kraljica Elizabeta II.
Kot je določil spodnji dom, ima angleška kraljica na leto 980.000 funtov apanaže (letnega dohodka). V našem denaiju znese to približno 35,8 milijona novih dinarjev. Iz te vsote plačuje svoje služabnike ter vzdružu-je Buchinghamsko palačo in dvorec Windsor. Od vladarske letne rente ji ni treba plačevati davkov, prav tako je oproščena dajatev tudi iz drugfli zasebnih dohodkov, ki jih, kot ocenjujejo, ni ravno malo. Vseeno pa je poznana po tem, da rada potarna, da je vse to premalo.
Belgijski kralj Baudouin prejema na leto 73,554.000 belgijskih frankov (25,8 milijona dinaijev). Prav tako kot angleški kraljici mu kot suverenu države ni treba plačevati davkov. Danska kraljica Margareta II. dobiva iz državnega proračuna 9,3 milijona danskih kron (23,16 milijona dinaijev).
Holandska kraljica Julijana ima uradnih dohodkov 3,292.000 guldnov (18,6 milijona dinaijev), od tega je za samo plačo namenjenih 13 milijona, ostalo pa za vzdrževanje zgradb. Zasebni dohodki so skrivnost. Šved-riti kralj Karel XVI. prejema 435 milijona švedskih kron (15 milijonov dinaijev).
Za primeijavo navaja agencija AP še predsednika najbogatejše zahodnoevropske države, to je Zvezne republike Nemčije, kije v primeijavi s kralji pravi siromak. Villy Brandt zasluži na leto 163.000 maik (pri-">78.000 din), pa še te mu obdavčujejo. Resnici na ljubo; k temu dobiva kot kancler še 132.000 mark za reprezentanco.
NAVADA - Ponarejevalec Archi-bald Goodson ni bil dolgo na svobodi. Ko so ga spustili iz znamenite kaznilnice v Sacramentu, je poravnal pristojbino za odpustnico s čekom za 50 dolarjev. Samo deset minut kasneje je vrli Archibald že spet sedel v zaporu: pristojbino je namreč plačal s ponarejenim čekom.
Napaka v hranjenju je lahko stoijena že zelo zgodaj. Debel otrok ni nujno tudi zdrav.
Debelost privzgojena
Klinika za debele otroke opozarja starše
Mnogi starši mislijo, da mora biti otrok debel in da je to znak zdravja in dobre prehrane, zato ni čudno, če so strokovnjaki ugotovili, da je petina šolskih otrok v razvitem zahodnem svetu predebelih. Posebna klinika za otroški metabolizem, ki jo vodi dr. James Sidbury v Ame-riki, je posvetila temu vprašanju veliko pozornosti. Skupaj s sociologi so ugotovili, da do predebelih otrok prihaja zato, ker starši otroke silijo, da jedo več, kot zmorejo. Otrok se potem navadi obilne hrane in čezmerno hranjenje mu postane navada, ki se je zelo težko znebi.
V nasprotju z ustaljenim ' mnenjem, da je debelost podedovana, zatrjujejo strokovnjaki s klinike, daje privzgojena in da so debeli ljudje žrtve staršev, ki so jih v otroških letih posiljevali s hrano v imenu zdravja. Mastne celice, ki se nakopičijo v telesu že v ranem otroštvu, z leti ne izginejo, ampak ostanejo v telesu. Nagle shujševalne kure v zrelih letih zato prinašajo več neprijetnosti kot koristi in so povzročitelj tako duševnega kot telesnega slabljenja.
Na kliniki so oblikovali posebno dieto, ki ni škodljiva, je pa zato dolgotrajna, saj se zdravljenje debelih otrok ne konča niti po končani shujševalni kuri. Kot najbolj uspešen primer zdravljenja navajajo šestletnega dečka, ki je ob prihodu v kliniko imel celih 116 kilogramov. Deček je bil poleg tega zelo slab v šoli. Po končanem zdravljenju je izgubil ne samo odvečne kilograme, ampak tudi občutek manjvrednosti, v šoli pa se je očitno poboljšal.
n«
Znamenita vohur bila vohunka - Us., na nedolžna ženska
„Mata Hari ’je bil^ obsojet po nedolžnem! Ubili so dolžno žensko, ne pa hunko!“
To je izjava, s katero je prest netila novinarje Marta Richari 82-letna ženska, ki ima za sab; dokaj burno življenje. Bila j prvi pilot v Franciji, je nosili Legije časti, ki jo je prejela z' organiziranje pobega zavezi ških vojakov, ona je podzemlj* in vplivnim politikom navklju1 dosegla, da so prepovedali javi* hiše v Franciji, bila pa je tudi1 prvi svetovni vojni uspešna vc hunka, ki je rodni deželi velik( koristila.
		""		5*	Mia	!««	...	sr	sr	
		T	_R_	T	P	jO	IT	0	j_	_A
		R	O	T	T	e	R		A	M
		1	_D_	A	:;v	E	N	A	N	A
PRH		_Q	0_	i	'a	T	j?«	m	K	M
	►p	0_		R	_a	_v_	Tj	L	_A_	..
Zpjifcj I	A	D	1		c		Til	£		
spjjTtT	&	A	K	i	M		K			
	T	i	A	D	t	M	R*	T		A
5*|o v	5L		L	t	N	1	E	T	A	
aotb i	s	6	3	_A	,“i	K		jfe_	T	AJ
	A		K_	L	Z		jr_	V	0	
Rtiitev prejšnje križanke:
DL
PRISTAŠ PROTESTAN TIZMA
PTIČ FLAMINGd
VRSTA
TROVRST.
KITICE
VRATI NA
KONCU
NJIVE
TORINO
GR. ČRKA
DL
BASSIN
SRBSKO M. IME
NEOBDELAfi
SVET
ZDRAVI-
LIŠČE
2.IME
JUŽ.AM.
LES
FR.DESN.
GIBANJE
bhp
TenškT
£IAS_
M
DL
RAZKUŽI!!
NATRIJEV
KAREONAT
ZIMSKO
VOZILO
ALFI
MIL
Dul L A
OČE
PREBIV.
MORAV-
SKEGA-
LETALO
BODEČ
PLEVEL
PRONOMB'
GR. ČRKA
PRESTOL-
NICA
ARMENIJE!
TRAVNA
PLANJAVA
STENA
NEZNANEC
VRSTA
wr
UTROBE
SAJENJE
NORCI
EISEN-
H0WER
LAR A B DRAŽILNO
nasladilo!
VARUH
Z.IME
KDOR SE UKVARJA KEMIJO
VELIKA
POSODA
nGRADB.
material
D L
D L
ZAVOJ
  : ■ -
SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik št. 1 v Evropi
GRADNJA ŽALEC
Usmrtitev legendarne vohunk* Mate Hari. .
princese
/l
Med prvo svetovno vojno je “na ukaz Deuxieme Bureauj' 1 morala v Španijo, da bi razki nemško vohunsko mrežo, ki je Francozom povzročala velik0 neprilik. Mladi in lepi Franco; zinji je kmalu uspelo osvojiti enega vodilnih oficiijev nemšW obveščevalne službe. Pdstala j« njegova ljubica in tako je lahko prišla do pomembnih podatkov. Med drugim je v Francijo posl*1, la nevidno črnilo, ki so ga poznali in uporabljali Nemci. \ Med bivanjem v Španiji j« stanovala v istem hotelu kot le* gendarna vohunka Mata Hari in se je spoznala z njo. Danes Ric-J hardova trdi, da znamenita Ho-landka ni bila niti tako lepa ne pametna, kot se govori, še manj pa, da bi bila pomembna vo* hunka. Njenega imena ni našla' ne na listi nemških vohunov pri ljubimcu von Kronu, niti na tajnih listah francoskih vohunov. Njene nesrečne usode je bilo krivo le znanstvo z nekim nem* škim oflciijem. Ko je namreč Mata Hari prišla v Francijo, so jo v izmišljenem procesu spo* znali za nemško vohunko in jo F obsodili na smrt. 17. oktobra ^ 191 7 je bila obsodba izvršena. I „Mata Hari je plačala tujc * 9 grehe. Uboga plesalka ni zakri-vila nič takega, da bi zaslužila I smrt!“ Tako govori danes o pre* I teklosti babica Marta Richard- ^ Koliko je v njenih izjavali resni* ^ ce, se še ne ve, dejstvo pa je, da j J se Richardova nikoli ne šali.
Obširne raziskave doslej najbolj ohranjenega trupla kitajske princese, umrle pred 2100 leti - Princeso je zadela srčna kap
Že dve leti leži v bolniški zgradbi zunaj glavnega mesta Hunanske province na Kitajskem truplo mlade kitajske princese, ki preseneča arheologe vsega sveta. Njena koža je še prožna, sklepi se dajo premikati, lahko ji počešejo lase, ne da bi ji izpadli, čeprav je princesa umrla pred 2100 leti. Tako dobro ohranjenega trupla do sedaj arheologija ne pozna. Delno leži skrivnost ohranitve trupla v samem načinu pokopa, saj je princesa ležala v več zapovrstjo zaprtih krstah, obdajanih s plastjo oglja, ki ni pustilo vlage do trupla.
Kitajska vlada je v hunan-ski medicinski kolež pozvala svoje najboljše patologe,
anatome, biokemike in druge medicinske specialiste, ki so izvršili obširne razisakve. Dognali so, da je princesa umrla eno uro po obedu. Imela je rahlo nalomljeno roko (verjetno od padca ob nenadni smrti) inje bolehala za tuberkulozo. Izvršili so lahko celo analizo krvi in določili krvno skupino. Pri analizi srčnih žil. so ugotovili, da je princeso zadela srčna kap, kar zanika trditve, da je srčna kap posledica modeme tehnološke civilizacije.
Posebno pozornost kitajskih in tujih zdravnikov je pritegnila priročna lekarna, ki so jo našli v grobu princese. Zdravila v nji so vsa na-
menjena zdravljenju srčnih bolezni, nekatera od teh tisočletnih zdravil iz zelišč pa na Kitajskem uporabljajo še dandanes. Po tem sodeč, tudi takratna kitajska medicina ni bila tako preprosta, saj je ugotavljanje srčnih bolezni še danes dokaj težavno zdravniško delo.
V grobu, ki so ga izkopavali cele štiri mesece, so našli veliko predmetov, ki so po-.magali pri določanju časovne starosti in pomenijo izredno gradivo za kitajsko arheologijo. Poleg številnih vsakdanjih predmetov, jedilne posode, oblek, podob, vezenih v svilo, so našli tudi dobro ohranjena glasbila in lutke, ki predstavljajo princesine služabnike v ono-stranskem življenju.
Kitajski arheologi upajo, da jim bo uspelo v bližini princesinega groba odkriti tudi grob njenega moža, ki bo brez dvoma veliko bogatejši in poln novih podatkov iz starodavne preteklosti.
Kitajski medicinski strokovnjak preiskuje mumijo, staro 2100 let.
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
& ST%	M
j$Hl%	7L
Likalnik
Gospodinje! Kadar vas čaka velik kup perila, pa se nikakor ne morete spraviti k likanju, se spomnite svojih prababic. Tudi njihova dolžnost je bila skrbno zlikati oblačila, samo da je bilo likanje včasih veliko bolj naporno in neprijetno.
Namesto enostavnega priklopa likalnika na omrežno napetost je nekdanja gospodinja opravila več potrebnih stvari. Najprej je likalnik potisnila v žeijavico, snela ročo in čakala, da se je zadosti segrel Potem mu je spet nataknila ročo, ga potegnila iz žerjavice, spihala pepel z njega in podrgnila nekajkrat po lesu, da je ugotovila, če se ni morda preveč segrel. Obrisala ga je še s cunjo in šele potem je lahko začela UkatL Toda ne za dolgo. Komaj je 7lilr»b» dve platneni srajci, je likalnik izgubil toploto in spet gaje položila v žerjavico. Da je bilo likanje res zamudno delo, nas opozaija tudi narodna pesem, ki pravi:
„Oj, Marička, peglaj, pegUj peglaj;
oj, Marička, peglaj, pegla celc
noč!“
Neveste so v bali morale imet vsaj en likalnik, šivilje pa seveda več teh priprav, ker nekdaj pač ni bile konfekcije. Kadar je bil „peglavni‘ dan, so otroci raznašali likalnike tudi po drugih hišah, ker doma ni bile vselej dovolj žeijavice.
J. DEBELJAK
PROSTO DELOVNO MESTO!
INDUSTRIJA OBUTVE NOVO MESTO
Razpisna komisija delavskega sveta
na podlagi 7. člena SSMRZD ter sklepa delavskega sveta
RAZPISUJE
prosto vodilno delovno mesto (ni reelekcija)
VODJE TEHNIČNO-PROIZVODNEGA SEKTORJA
Skladno z 71. ter 67. členom sporazuma mora kandidat poleg splošnih pogojev izpolnjevati še posebne pogoje:
— da je po poklicu čevlj. ing. z najmanj dvema letoma delovnih izkušenj, od tega vsaj eno leto na vodilnem delovnem mestu, oz., da je čevljarski tehnik z najmanj štirimi leti delovnih izkušenj, od tega vsaj dve leti na vodilnem delovnem mestu,
— da ima moralne in organizacijske sposobnosti za organiziranje in vodenje dela tehnično-proizvodnega sektorja.
Razpis velja 15 dni po objavi.
Ponudbe s kratkim življenjepisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov:
Industrija obutve (za razpisno komisijo) Kettejev drevored 1, 68000 Novo mesto.
O izidu razpisa bomo kandidate pismeno obvestili v roku 8 dni po opravljeni izbiri.
PR0STA DELOVNA MESTA!
BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA „BETI",
METLIKA
objavlja prosta delovna mesta
2 OPERATERJEV NA POMOŽNIH STROJIH V ODDELKU ERC.
Pogoji: poleg splošnih pogojev za zaposlitev morata kandidata izpolnjevati še naslednje:
- da imata srednjo ekonomsko ali administrativno šolo. Ponudbe je treba poslati v 15 dneh po objavi.
VSAK ČETRTEK BOLJŠI
DOLENJSKI LIST
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Home.
Bolj
(V dosti) krajih po Dolenjskem je bila vže zdaj prešičja reja prav pomenljiva. Se večja bode postala v prihodnosti prav gotovo, in to iz •dveh vzrokov. Prvi je ta, da imamo zdaj železni-• co, po kateri bode prišel kupec naravnost k prodajalcu po blago, da ne bode torej treba šele posredovalca, kakor do zdaj — posredovalca, kateri je za pripravo rejenih prešičev na ljubljanski trg navadno iskal celo toliko dobička, kolikor ga niso našli vsi reditelji prešičev pri reji prodanih prešičev jednega voza. - Tako je bilo! Drugi vzrok je ta-le: žito, osobito koruza, ima danes nizko ceno, da se ne splača pridelovati jo za prodaj, marveč izplača se boljše, če se po-krmi prešiče.
(V Kočevju) je sklenil okrajni šolski svet, da se šolska mladina porabi za pokonče-vanje hroščev. Odločil je, naj bode 8 dni ali f6 poldnevnov brez pouka; učitelji naj spremljajo otroke ter kažejo, kako naj zatirajo hrošče. Gotovo dobro in koristno; .ali morda ne bi bilo napačno, ako bi se tudi pri druzih prilikah pri-
i
voščil kak prosti dan. Iz Dobrepolj pa se poroča, da so v eni sami vasi pokončali požrešnih hroščev nad 50 mernikov. V Velikih Laščah pa mora vsak zemljak nabrati dva mernika hroščev brezplačno.
(Na francoskem) so te dni zoper enega anarhista obsodUi na smrt. Neverjetno kako smelo in hladnokrvnp se je obnašal pri obsodbi. Povedal je pred sodnikom kar naravnost, da je vlada sama kriva, daje on postal tak hudodelec. Vzgojen je bil po najnovejših pravilih, a do anarhizma je prišel, ker je spoznal, da prevlada sedaj le laž in goljufija. Povedal je bridko resnico, a pomagalo to gotovo nič ne bo, ker je svet za take opomine gluh. Ko bi krščanska načela bolj veljala v javnem življenju, pa bi svet ne gledal dan na dan takih grozodejstev!
(Požar.) V Slovenski vasi na Kočevskem so pogorele tri hiše. Ogenj je baje zanetil neki slaboumen mladenič.
(Iž DOLENJSKIH NOVIC 12. aprila 1894)
Tašča in pes
' Zdaj ob prazniku dela je čas obračuna tudi za tisto delo, ki ni plačano. Po vseh krajih nekateri najbolj zaslužni možje in žene dobivajo zahvale in priznanja.
Prav je tako, vendar iz izkušenj vem, da hvala traja le kratek čas. Tudi mene so hvalili, dokler je bila Brdavsova glava še krvava. Ko pa je prišel čas plačila, so se začeli izmikati in iskati vse mogoče izgovore.
Drugače pa je kadar odkrijem kakšno nerodnost ali slabo dejanje. Takrat začno brž vsi iskati in tuhtati, koga imam za bregom, da bi ga potlej še bolj obirali in opravljali.
Današnjo zgodbo boste brali kot pravljico. Resnična je in žalostna. Imen ne bom omenil, ker to ne bi izboljšalo stvari, vendar naj bo v poduk vsem tistim, ki zapustijo ali zanemarijo starše. .
V Suhi krajini je živela ženica. Po hudi vojni je ostala brez strehe in moža,
tako kot marsikatera druga. Garala je in si pri trgovala od ust toliko časa, da je spravila vse otroke h kruhu. Izgarala se je. Vsi otroci so jo• zapustili in pozabili, le eden jo je vzel k sebi v novo hišo, za katero je tudi ona dala vse svoje imetje. V novem stanovanju se.je vse bleščalo, zato je mlada gospodinja ni mogla sprejeti Kajpak, starka je bila vajena ilovnatih tal in kamna, zato so ji dali prostor, ki mu pravijo garaža in ni veliko boljši od stare hiše.
Kdo živi v lepem stanovanju? Mladi par, ki ima otroka in psa plemenite pasme. Da bi spravili psa v garažo in mater v stanovanje, to vendar ne gre. Prav tako vodijo psa m sprehode, mater pa puščajo samo, kajti bolj prijetno je voditi plemenito žival kot pa podpirati staro in onemoglo Ženico.
Vidite, taka je zahvala nekaterih otrok.
MARTIN KRPAN
'
Na sliki: likalnik naših babic in ponvici za beljenje masti
■
MM
.
w
/s
1
PROSTA DELOVNA MESTA!
PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE
zmaga
Ljubljana, Mivka 25
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. VEČ ŠIVALK ZGORNJIH DELOV OBUTVE ZA ČEVLJARSKI OBRAT MOKRONOG,
2. VAJENKO ZA NOVO PRODAJALNO OBUTVE V NOVEM MESTU, SOKOLSKA UL. ŠT. 3,
Pogoji:
1. KV ali priučena šivalka oz. ženska, ki se želi priučiti, zaposlitev možna takoj;
2. končana osemletka z vsaj dobrim uspehom, zaposlitev takoj oz. po končani osemletki.
Pismene ponudbe dostavite na upravo podjetja, lahko se zglasite tudi osebno.
23. Na vsem lepem, sredi prosti108® vodovja, medtem ko jima je paznik obrnil hrbj*sta Furunkulus in Karbunkulus planila izza yesel. f8*111* je obležal z razbito glavo, zlikovca pa sta zaki?ra Vestačem: „Svoboda, fantje! Svoboda -,,n denaija, kolikor hočete!“
„Huraaaa!*4 so zatulili veslači ii> PnčeU piliti okovje na nogah. Ni minilo pol ure in nd**1'* Vojska je topo-
tala navzgor na palubo. In vsak od mrkih možakov je nosil v roki kakšno malenkost: ta veslo, drugi kos verige, tretji kolček ..
Hitro je bilo opravljeno tam zgoraj! Telesna straža je sfrčala v moije, odlični potniki so zleteli v podpalubje z zamašenimi usti in zvezanimi rokami. In na krovu so od tega trenutka dalje sedeli in poslušali popevke Furunkulus, Karbunkulus in njegovi. Našo ladjo je
namreč ujčkal k topli afriški obali veseli veter...
Tako dragi bralci! Vsak dan beremo v časopisih o tem, kako neznanci in neznanke z rutico na obrazu tišče pištole pilotom v rebra in obračajo jumbo-jete proti Honoluluju in na Kubo! Beremo, se zgražamo, nad neznanci, ki se igrajo z življenji nedolžnih potnikov, a ne vemo, da so to počeli pirati že v pradavnih časih. No, zdaj vemo tudi to.
OBVESTILO!
V torek, 14. maja,
NE BO ODVZEMA KRVI NA TRANSFUZIJSKI
postaji v Novem Šentjernej.
mestu, ker gre ekipa odvzemat kri v
POTA Ii\ STO/
Pa so spet minili eni prazniki! Kar zadeva vreme, nas je letos prvi maj razočaral, saj je lilo kot iz škafa. Tiste, ki so se namenili potovati, tudi vreme ni ustavilo.
n mod
pdrdgrdii
n ■ v ■  v ■	■
m
Dežurni
poročajo
OB 18 KOKOSI - V noči na 1. maj je bilo vlomljeno v kumik Ane Župančič na Pristavici pri Vel. Gabru. Zmanjkalo je 18 kokoši.
TO BO GOSTIJA! - Ponoči 2. maja so vlomilci prišli v hlev Antona Luštka v Dol. Karteljevem. Gospodarju so odnesli 2 prašiča, 10 piščancev in 6 kur.
OČISTIL PREDAL - V noči na 3. maj so ugotovili vlom v kiosk „Koke“ iz Varaždina na novomeški tržnici. Nekdo je skozi stekleno okno prišel v notranjost, predal očistil drobiža, kur v hladilniku pa se ni dotaknil.
NIC PRAVŠNJEGA NI NAŠEL - V noči na 3. maj je bilo vlomljeno tudi v priročno skladišče SGP Pionir na stadionu. Zlikovec je prišel v poslopje tako, daje razbil žabico. Vse kaže, da zmanjkalo ni nič, verjetno vlomilec ni našel zase nič pravšnjega.
NE URE NE DNEVA ...
2. maja so v Novem mestu na Kandijski cesti našli mrtvega 53-letnega Franca'Kralja iz Lo-betove ulice. Zdravnik je ugotovil, da je Kralja, upokojenega oficirja JLA, zadela nenadna kap.
V______________________________S
NEPOKLICANI GOSTJE - 3. maja so nepovabljeni gostje obiskali na nasilen način prostore strelišča v Bršlinu. Vse je ostalo prebrskano, očitno pa za vlomilce ni bilo nič zanimivega.
TEKMOVALKE OKRADENE -Ko je bilo 4. maja v osnovni šoli Grm tekmovanje, so Ljubljančanke v garderobi pustile svoje stvari, kar pa je zamikalo tatu. Odnesel je 250 din, zlat prstan, verižico in uro ter druge drobnarije. Gostje je oškodoval za 3.000 din. Storilca iščejo.
VLOM V GOSTILNO - 4. maja je nekdo nasilno prišel skoz okno v Košakovo gostilno na Ulici talcev v Novem mestu. Zlikovec je iz predala točilne mize odnesel za 300 din drobiža.
KOLO JE IZGINILO - 3. maja dopoldne je nekdo odpeljal zeleno Rogovo kolo, ki je stalo pred trgovino Sneguljčica v Novem mestu. Oškodovana je Milka Jerčin iz Šmihela.
Kolesarski šport je med krško mladino zelo priljubljen. Na sliki o4 leve na desno: Slavko Hafner iz Krškega - republiški prvak na tekmovanju „Kaj veš o prometu", Maijan Junker iz Brestanice (drugi najboljši), Bojan Mlakar iz Krškega in Vojko Čebular, ki je na republiškem tekmovanju osvojil tretje mesto. (Foto: Rezika Pirc)
Poleg drugega še vinjen
Marjan Kranjčič iz Globokega je dajal odgovor za prehitro vožnjo, med katero je zbil dva pešca: eden je bil mrtev, drugi poškodovan
Ko sta 15. oktobra lani malo po 22. uri Franc Kajs in Dragutin Močilar šla peš skozi Staro vas po desni strani ceste proti Bizeljskemu in vodila kolesi, sta se, nič hudega sluteč, pogovarjala. Kar je za njima pridrvel avto in ju zbil. Kajsa je vrglo kakih 20 metrov daleč, Moči-laija pa celo 36 metrov od kraja nesreče, kjer je obležal mrtev. Kajsa so hudo poškodovanega odpeljali v bolnišnico.
Povzročitelj te hude nesreče Maijan Kranjčič, 22-letni šofei iz Globokega, je pred kratkim dajal odgovor pred okrožnim sodiščem v Novem mestu. On je pridrvel z opel recordom, v katerem sta bila še sopotnika Martin Kržan in Rok Toplišek. Voznik je bil vinjen, nepazljiv, vozil je preveč po desni in pre-
OTROK PRED AVTO
30. aprila dopoldne je peljala proti ttgovini po Zdolski cesti v Krškem z osebnim avtomobilom Marija Rovan iz Krškega. Po stopnicah je tedaj pritekla pred avto 3-letna Romi Dimnik. Voznica je punčko zadela z desnim delom avtomobila. Težko poškodovano Romi so morali odpeljati v novomeško bolnišnico.
postaja raščajočo mladino, ki ekspe- i
Uživanje mamil tudi pri nas vse hujše družbeno in zasebno zlo, najbolj žalostno pa je, da je med uživalci drog največ mladih ljudi. Vse to sili družbo k analizi teh pojavov in k ukrepom. V sklop reševanja tega problema sodi nedavni seminar na Bledu, ki se ga je udeležilo blizu sto strokovnjakov s področja kriminologije, psihologije, psihiatrije, sociologije in pedagogike.
Medtem ko je bila Slovenija prejšnja leta v glavnem tranzitno področje za tiho-
rimentira in skuša pridobiti na čutnih užitkih, dokler ne pride do zasužnjenosti in nevarnih intravenoznih oblik uživanja. Prepuščeni so samim sebi, starši so odpovedali pri vzgoji, življenjskih vrednot nimajo, pojavlja pa se protestno vedenje..." je med drugim povedal naš znanstvenik dr. Lev Milčinski. '
Na seminarju je bilo precej razprave o mehkih in trdih mamilih in škodljivosti enih ter drugih, toda po izja-
Boj proti narkomaniji
topljenje mamil z Vzhoda na Zahod, kasneje ni ostalo le pri tem. Drugo obdobje je bilo v času, ko so makedonski opij prevažali na Zahod, potem je sledilo obdobje tihotapljenja sintetičnih mamil z Zahoda v našo državo, nazadnje pa je ugotovljeno, da tudi pri nas poskušajo ustvariti tihotapske mreže za razpečevanje mamil.
Točnega števila o narkomanih v Sloveniji še ni, za primer pa je zagrebški inšpektor navedel, da so v tem mestu v zadnjih letih zdravili okrog 350 narkomanov. Nevarnost je tu, zato je nujno z enotno akcijo začeti boj, preden bodo droge zasužnjile še več občanov.
Narkomani so ljudje v stiski. V glavnem gre za do-
vi Grila Žerjava, šefa kriminalistične službe UJV Ljubljana razlikovanja med trdimi in mehkimi mamili zakon ne pozna. Člen 208 kazenskega zakonika povsem jasno pravi, da je priddelova-nje, izdelovanje, predelovanje, preprodaja ali ponujanje mamil kaznivo dejanje. “
Vsekakor bo bodočnost morala prinesti tesnejše sodelovanje med strokovnjaki vseh vrst, ki imajo opravka z narkomani, morali bomo dobiti evidenco o nesrečnikih, ki vsak dan posegajo po mamilih, vprašanje pa je še vedno, kam z narkomani. Posebne ustanove za zdravljenje takih „bolnikov“ še nimamo.
RIA HA CER
hitro, tako daje bila zanj 5.4 m široka cesta preozka.
Od 1. maja dalje velja na vseh javnih cestah v Sloveniji odredba republiškega sekre-taija za notranje zadeve, po kateri je omejena hitrost vožnje za vsa motoma vozila. Odredba velja zaenkrat do 30. septembra letos.
Ljubitelji nagle vožnje se bodo morali brzdati, posebno na regionalnih in magistralnih cestah, kjer ni dovoljeno voziti več kot 80 km na uro. Na magistralnih cestah pa velja omejitev na 100 km na uro.
Ne glede na te določbe pa ostanejo še naprej v veljavi vse omejitve hitrosti vožnje skozi naselja in vse omejitve, ki sicer veljajo za avtobuse, tovorna vozila in druge. Vozniki motornih vozil, ki teh omejitev ne bodo upoštevali, bodo kaznovani za prekršek. Pazite torej, ker bodo miličniki budilo spremljali promet!
Na razpravi, ki ji je predsedoval Janez Kramarič, so ugotovili, daje imel Kranjčič tudi slabe luči na avtomobilu in so smatrali njegovo krivdo za dokazano, četudi se obtoženec ni čutil krivega. Po sodbi, ki pa še ni pravnomočna, bo Kranjčič 10 mesecev v zaporu, razen tega so mu odvzeli vozniško dovoljenje za 6 mesecev.
MALI KAMEN: PREHITRO V OVINKU
1. maja dopoldne je peljal proti Senovemu Franc Klobasa, začasno na delu v ZR Nemčiji. Zaradi neprimerne hitrosti ga je v Malem Kamnu v nepreglednem ovinku zaneslo na rob ceste, kjer se je prevrnil. Poškodovan je ,bil sopotnik Janez Bizjak s Senovega in so ga odpeljali v brežiško bolnišnico. Na vozilu je škode za 10.000 dinarjev.
NI UPOŠTEVALA PREDNOSTI
2. maja dopoldne je peljal z osebnim avtomobilom po Čevljarski poti v Brežicah Andrej Gerjevič,iz Gor. Obreža. V Gor. Lenartu je pripeljala z desne dovozne poti Jožefa Zorko iz Sentlenarta. Ker Zorkova ni upoštevala prednosti, je prišlo med vozili do bočnega trčenja. Poškodb ni bilo, škode na avtomobilih pa je za 10.000 dinarjev.
/d	ž	z	Do	1.	S	traže.
41-letni Matija Hočevar, zaposleni Rom, in 18-letni Drago Kovačič, ki je pobegnil iz Radeč, sta v noči na 12. januaija letos vlomila v svinjak Stanka Pekolja v Račjem selu. Kaj kmalu so ju dobili in sta že dobila kazen.
Na razpravi, ki je bila te dni pred novomeškim okrožnim sodiščem, sta obtoženca vztrajno zanikala kri-vdo.Cudno, kajti takoj po aretaciji je Kovačič miličnikom vse priznal in pokazal na kraju samem, kako je bilo. Tedaj je rekel, da je Hočevar odtrgal ključavnico, on pa daje stražil. Kure da sta odnesla v romsko naselje Blato;
Naenkrat se Kovačič priznanja ni več spominjal. Trdila sta, da sta nedolžna. Sodišče pa jima ni verjelo, zlasti ne zato, ker sta oba povratnika in jima tuja lastnina večkrat diši. Hočevar je v tistem času še gradil hišo, imel je delavce in je verjetno potreboval izdatno hrano.
Sodba se. glasi: specialnemu povratniku Matiji Hočevarju 10 mesecev zapora, pajdašu Kovačiču pa 7 mesecev zapora za to dejanje, lipo-
POBEGLEGA SO DOBILI
Ko se je 26. aprila popoldne 16-lctni Tine Kregar peljal s kolesom s pomožnim motorjem mimo MARKETA v Gor. Straži, je osebni avto pred njim zavil na parkirni prostor in mimogrede zadel kolesarja, potem pa pobegnil. Na srečo se fantu ni nič zgodilo, poškodovano je samo kolo, pobeglega voznika pa so že dobili. To je bil Peter Poglavec
števati so morali tudi že kazen, izrečeno Kovačiču pred občinskim sodiščem, zato so mu napravili seštevek in bo sedel eno leto.
Z avtobusi, z vlaki, s svojimi vozili, nekateri pa tudi z avionom so se ljudje podajali na izlete. In kakšen je bil prometni vrvež v dolenjski metropoli?
DRAGO KLEMENČIČ, prometnik za avtobusni promet pri podjetju GORJANCI: - Dan pred prazniki, ko se je zdelo, da potuje vse, kar leze in gre, sta na vseh naših progah vozila po dva avtobusa. Posebno nabito je bilo v avtobusih, ki so šli iz Ljubljane proti Dolenjski, pa tudi do Zagreba smo morali dati dva dodatna avtobusa. Kot je že v navadi, sta za praznične dni najbolj obiskana kraja Mokronog in Vinica. Nesreče ni bilo nobene.
JOŽICA TURK, uslužbenka poslovalnice KOMPAS v Novem mestu: - Kolektivi za letošnji delavski praznik niso delali izletov v tujino ali drugam pač pa več potovali marca in aprila, zdaj pa se pripravljajo na nove ture. Novomeščani so kot posamezniki izkoristili praznike. Nekateri so šli v Španijo, v Švico, v Italijo. Letos se pojavlja v izletniškem turizmu novost: več je zanimanja za potovanja po domovini.
FRANC BOJANC, vlakovni odpravnik iz Novega mesta: -Za praznike in dan prej je bil na naši postaji pravi vrvež. Običajnim vlakom smo dodali po nekaj vagonov in vsi so bili zasedeni. Za novomeško železniško postajo je značilno, da je tranzitna za številne potnike v Belo krajino, veliko pa je bilo tudi obiskov iz južnih delov države. Starši, sorodniki in prijatelji so prišli na obisk k vojakom. Približno tako kot letos doživljamo prvi maj tudi sicer.
R. B.
ROSALNICE: SOSEDA TRČILA - 3. maja je Martin Brodarič iz Ro-salnic vozil z avtom proti Metliki, v ovinku pa mu je naproti* pripeljal z avtom sovaščan Jože Slane. Med srečanjem sta trčila, Slančev avto pa je obstal prevrnjen v jarku. Škode je za 10.000 din.
Zakrknjeno trdita: ne!
Samo osem kur.toda za povratnike je kazen huda
METLIKA:	PUNČKA	PRED
AVTO - 30. aprila popoldne je Nikola Vrlinič iz Črnomlja vozil z avtom po CBE. Tedaj je pri avtobusnem postajališču stopila pred vozilo 3-letna Zvonka Švajger iz Metlike. Kljub temu, da je voznik močno zavrl, je otroka zbil na tla. Na srečo ima samo lažje poškodbe.
STRAŽA: PREKRATKA RAZDALJA - 1. maja je bila na vsem območju UJV samo ena prometna nesreča, in še ta ne huda. Ta dan je Jože Brdavs iz Vavte vasi peljal proti Novolesovemu obratu ter pred skladiščem nenadoma ustavil. Vam je trčil z avtom Karel Lukman iz Gor. Straže, ker je vozil v prekratki varnostni razdalji. Gmotno škodo cenijo na 5.000 din.
ZBURE: V OVINKU STA SE SREČALA - Franc Jeglič iz Orešja
Je 4. maja dopoldne vozil avto od >kocjana proti Zburam. V nepreglednem ovinku mu je pripeljal naproti avtobus NM 56-59, ki ga je
vozil Leopold Kodrič iz Podbočja. Jeglič je zavrl, na makadamu pa ga je zaneslo, zato je avto zdrknil po pobočju in trčil v drevo. Voznik (lo-bil praske, škode je za 5.000 din.
POTOK: JE BILA VINJENOST KRIVA? - 4. maja popoldne je Luka Bubnjič s Planine pri Črnomlju prohitto pripeljal pri Potoku na asfalt, zato je avto na mokri cesti zaneslo na travnik. Zadel je tudi v cestni propust, škode je za 3.000 din, kaže pa, da je nesreči botroval alkohol.
VAHTA: NOGA V KOLO - 5. maja dopoldne je 13-letni Janez Kobe iz Vinje vasi na kolesu vozil od Vahte navzdol 6-letnega Slavka Sajeta. Med vožnjo je mali zataknil nogo med kolo, tako sta oba padla in se poškodovala. Kobe je moral celo v bolnišnico.
LOCNA:	IZGUBIL	RAVNO-
TEŽJE - 5. maja popoldne je Stane Vesel iz Novega mesta peljal na kolesu s pomožnim motorjem od Mačkovca proti Novemu mestu. Pri veterinarski postaji je izgubil ravnotežje, padel in se poškodoval tako, da je moral v bolnišnico. Sumijo, daje vozil vinjen.
NOVE AVTOMOBILE PLENIJO
27. ali 28. aprila, ko so na železniških vagonih na novomeški postaji stali novi avtomobili za NOVOTEHNO, je nekdo prišel zraven in vzel iz avtomobilov 4 smerne kazalce in razdelilno kapo s kabli.
OD STRAHU PADEL
Anton Muren iz Jurke vasi je 26. aprila vozil avto mimo obrata GG v Straži, nenadoma pa je skočil pred avto 5-letni Branko Ivanetič. Ker je voznik dečka še pravi trenutek opazil, je vozilo ustavil, fantiček pa je od strahu tako nesrečno padel na tla, da si je zlomil roko.
KRIMINALCI NAJBOLJ DELAVNI
V prazničnih dneh 1. in 2. maja so bile na območju UJV Novo mesto samo tri prometne nesreče. Telesnih poškodb ni bilo, škoda pa ja znašala 10.000 din. Kar zadeva promet, so prazniki minili izredno mirno, zato na so bili toliko bolj zaposleni kriminalci, kajti v teh dneh je bilo kar pet vlomov. Zanimivo, da tudi razgrajanja ni bilo in da v tem času nihče ni bil pridržan zaradi pijančevanja. Huje je, da sta dva skušala narediti samomor, enemu pa se je to celo posrečilo. 1	j
Predsednika in podpredsednika
OBČINSKA SKUPŠČINA
Novi predsednik občinske skupščine v Novem mestu Jakob Berič seje rodil 1934. Je diplomiran pravnik, do zdaj direktor PTT podjetja v Novem mestu, član najrazličnejših organov, v ZK od 1961.
Jakob Berič
Podpredsednik inž. Niko Rihar se je rodil 1919, je di-Tektor Kmetijskega izobraževalnega centra, član ZK od 1962. Podpredsednik občinske skupščine je bil že do zdaj.
Inž. Niko Rihar
.rili) Uv;'JlHjX£
IZVRŠNI SVET
Predsednik izvršnega sveta Avgust Avbar je bil v prejšnji mandatni dobi predsednik in podpredsednik občinske’ skupščine. Rodil se je 1930, v ZK pa je vstopil 1948.
Avgust Avbar
Podpredsednik IS Franci Cvelbar je občinski javni pravobranilec. Kot diplomirani pravnik je bil sodnik za prekrške. Rodil se je 1938, član ZK pa je od 1969.
Franci Cvelbar
Sporazumi - revolucionarno dejanje
v urejanju samoupravnih odnosov v združenem delu občine
„Dosedanje administrativno predpisovanje dohodkovnih virov ni omogočalo, da bi delovni človek v svobodni menjavi dela odločal o porabi rezultatov svojega in skupnega dela. Njegova vloga v produkcijskem procesu je bila prekinjena v najbolj občutljivem in pomembnem delu tega procesa — v delitvi dohodka.14
To je med drugim poudaril
Avgust Avbar, ko je 25. aprila dopoldne na Otočcu pozdravil več kot 200 delegatov TOZD celotnega gospodarstva v občini, hkrati z njimi pa tudi podpisnike samoupravnih sporazumov za področja izobraževanja in vzgoje, zdravstva, kulture, telesne kulture, znanstvenoraziskovalne dejavnosti, zaposlovanja, otroškega varstva ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Njim so se pridružili ta dan tudi podpisniki posebnih samoupravnih sporazumov o sofinanciranju gradnje osnovnih šol, sofinanciranju posebnih akcij v komunalnem ufe-janju v občini, kot sofinanciranju posameznih.skupnih nalog narodne^ obrambe. S podpisom občinskega dogovora o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju izdatkov za skupno in splošno porabo, kot s podpisom samoupravnih dogovorov o financiranju delovnih programov naštetih družbenih dejavnosti se začenja tudi v novomeški občini uresničevati ustavno načelo o svobodni menjavi in združevanju dela delavcev v TOZD in delovnih ljudi v naštetih področjih. Slednjim se tako zagotavlja enak družbenoekonomski
položaj, kot ga imajo drugi delavci v združenem delu. Z druž-
benim dogovarjanjem pa se hkrati končuje proračunska oblika financiranja skupnih potreb v občini, ki je postala za doseženo raven družbenih odnosov že nesprejemljiva in zavirajoča.
O tem je na zboru podpisni-
kov sporazumov govoril tudi Franc Borsan v imenu sindikatov, ki se je hkrati zahvalil delegatom za razumevanje. V imenu gospodarstva je podpisal družbeni dogovor z občino Milan Bratož, delegat TOZ „Labod“, nato pa je sledilo slovesno podpisovanje sporazumov z interesnimi skupnostmi.
Manjka še devet »izvršnikov«
V Novem mestu smo dobili novo vodstvo občinske skupščine
MINI ANKETA:
Občinsko vodstvo je znano: 29. aprila so delegati vseh treh zborov na skupni seji izvolili za predsednika občinske skupščine Jakoba Beriča in za podpredsednika inž. Nika Riharja, za sekretarja skupščine pa so imenovali Jožeta Florjančiča.	-	'
Predsednik, občinskega izvršnega sveta je postal po soglasni odločitvi delegatov Avgust Avbar, podpredsednik pa Franci Cvelbar. Avbar je zatem kot mandatar izvršnega sveta predlagal skupščini, naj za člane izvršnega sveta izvoli: Miho Hrovatiča, Jožeta Tanka, Slavka Plavca in Sergeja Thorževskega. Izvoljeni so bili soglasno. Skupščina je tudi sprejela mandatarjev pfedlog, da preostalih 9 članov izvršnega sveta izvoli naknadno iz vrste predstojnikov občinskih temeljnih upravnih organov. Hkrati so dali delegati soglasje ti a imenovanje vršilcev dolžnosti načelnikov v temeljnih upravnih organih. Ti so: Štefan Seničar, Jože Suhadol-
E
Med 28 občani, ki jim je občinska konferenca Socialistične zveze v Novem mestu 27. aprila podelila priznanje OF, je bila tudi Jera' Boh z Drganjih sel (na sliki v sredini). V obrazložitvi so zapisali, da ji gre priznanje za delo med NQB in po osvoboditvi. (Foto: I. Zoran)
Kam proračunski denar?
Občinsko blagajno bremenijo posojila
V novomeški proračunski blagajni bo letos 4A milijonov dinaijev. Denar je prejšnja občinska skupščina razdelila porabnikom na poslovilni seji 23. aprila.
Največ proračunskega denarja bo Slo /a i dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti - nad 16,7 milijona din. Za negospodarske investicije je odmerjeno nekaj manj kot 8,5 milijona, pri čemer je treba poudariti^ da bo več kot 5,9 milijona porabljeno za odplačilo posojil, približno 2 milijona pa je pogodbena obveznost občine do sklada za gradnjo osnovnih šol.
Socialncmu skrbstvu je skupščina dala okoli 4,2 milijona dinarjev, od tega kar 2,850.000 din za socialne podpore in oskrbnine v domovih za ostarele. Komunalna dejavnost bo dobila nekaj manj kot 4 milijone, s tem da bo na voljo nekaj več denarja za vzdrževanje komunalnih objektov, ulic, trgov in nasadov.
Krajevne skupnosti pričakujejo 700.000 din ali 200.000 din več kot
NOVOMEŠKA TRIBUNA
lani. Denar za vzdrževanje cest pa bo letos skoraj podvojen - lani je bilo v ta namen zagotovljenih 600.000 din.
Ob tem je potrebno pripomniti, da bodo dobili občinski komunalni sklad iz proračuna 1 milijon, sklad za pospeševanje kmetijstva 400 tisoč in sklad za pospeševanje turizma-2 80 tisoč dinarjev.
Vsem željam kajpak tudi letos niso mogli ugoditi. Tako sije Jože Suhadolnik v imenu uprave občinske skupščine prizadeval, da bi skupščina zagotovila kaj več denarju za okrepitev uprave in uskladitev osebnih dohodkov s sindikalno listo, vendar je bil odgovor kratek in jasen: denarja ni dovolj in tudi prerazporeditve niso več možne.
1973: IZVOZNI REKORD
Novomeški i/voz je lani dosegel vrednost 46,800.000 dolarjev, kar je za 52,7 odst. več kot leta 1972. 90,5 odst. vsega izvoza je dosegla industrija, znaten devizni iztržek so imele gostinsko-tu-ristične organizacije, precej je izvažalo tudi gozdarstvo.
nik, Franc Beg, Marjan Simič, Kostja Virant: Franc Kotnik, Alojz Pucelj in Marjeta Smolej.
Predtem so se sestali na ločenih sejali posamezni zbori in izvolili vodstva. Zbor združenega dela je izvolil za svojega predsednika _ inž. Jožeta Petriča, zbor krajevnih skupnosti Aleš^ Kulovca in 'družbenopolitični zbor Rajka Gerdoviča.
Po izvolitvi je predsednik občinske skupščine Jakob Berič dejal, da pričakuje od delegatov in družbenopolitičnih dejavnikov sodelovanje in resnično zavzetost. Predsednik izvršnega sveta Avgust Avbar pa je pouda-’ ril, da se bo zavzemal za kadrovsko utrditev vseh temeljnih upravnih organov, za večjo odgovornost pri delu. za družbeno planiranje, pri čemer je nujno
KDAJ LOKALNI RADIO? '
Za postavitev lokalne radijske postaje v Novem mestu bi morali zagotoviti vsaj 1,5 milijona dinarjev. RTV Ljubljana je dala načelni pristanek s tem, da bo s kadri pomagala pri tehnični dokumentaciji, sporočila pa je tudi, da ne bo mogla sodelovati pri financiranju. Ker tudi Niovo mesto v tem času nima za to pripravljenega denarjavbo treba z radijsko postajo najbrž še počakati. Predlagajo pa, naj bi denar zbrali na podlagi posebnega dogovora, ki bi ga podpisale organizacije združenega dela in občinska skupščina.
Vsem več
Za splošno in skupno porabo v novomeški občini v letu 1974 so s sporazumi, podpisanimi v zadnjih aprilskih dneh, zagotovili
354.802.000 din, od tega po stopnji.	30,77 odst.
237.900.000 din iz bruto osebnih dohodkov zaposlenih.
Za otroško varstvo je zagotovljenih 23,109.000 din, od tega za republiško skupnost 18,769.000 din. Temeljna izobraževalna skupnost bo dobila 48,844.000 din, temeljna kulturna skupnost 4,470.000 (republiška kulturna skupnost pa
1.390.000 din), telesna kultura bo imela na voljo 5,400.000, zdravstveno zavarovanje 64,495.000 in pokojninsko ' zavarovanje
88.672.000 din. Nekaj več kot 1,5 milijona dinarjev bo porabil občinski proračun.
^ s
KLAVNICA - ŠELE LETA 1975
Pod Trško goro bodo klavnico gradili šele v prihodnjem letu. Zamišljeno je tako, da bi v prvem obdobju postavili klavnico s skladiščem, potem pa obrat za predelavo. Lokacijska dokumentacija je urejena in tudi projekti so pripravljeni. Samoupravni'organi kmetijske zadruge Krka so dali prednost gradnji mešalnic«; močnih krmil. Dela se bodo začela letos.
Dobro obveščeni občani — dobri samoupravljavci!
spremljati uresničevanje nalog, za prostorsko načrtovanje, hkrati pa za krepitev gospodarskih in drugih dejavnosti ter utrjevanje vloge občine v regiji.
Suhokrajinski drobiž
ZUŽEMBERŠKA KRAJEVNA SKUPNOST bo odslej imela skupščino krajevne skupnosti, ki bo štela 43 članov. V njej bodo imeli: občani-14 članov, temeljne organizacije združenega dela in organizacije združenega dela. kjer so zaposleni delavci iz tega območja, 17 članov, iz vrst _£asebnih obrtnikov bo en član. družbenopolitčne organizacije, društva, stanovske organizacije in SLO pa bodo zastopane z 11 člani. Skupščina'se bo v kratkem konstituirala in izvolila izvršilni organ, to je svet, ki bo štel 9 članov, izvolila pa bo tudi 7 komisij. Zanimanje za konstituiranje skupščine je dokaj živo*.
SUHA KRAJINA BO LE DOBILA bencinsko črpalko. Delavski svet podjetja Petrol Ljubljana je namreč v drugi polovici marca potrdil investicijski program za leto 1974, v'katerem je med drugim začrtana tudi gradnja bencinskega servisa na Dvoru. Sam postopek za izdajo gradbenega dovoljenja bo lahko hiter, saj je bila lokacija odobrena že pred leti. Razen tega je treba poudariti, da ima podjetje Petrol že tudi pridobljeno zemljišče, pa tudi zazidalni načrt je to lokacijo obravnaval,
ZA DAN 01- 27. APRIL in PRAZNIK DELA 1. MAJ so imeli v Žužemberku skupno proslavo, ki se jev je udeležilo več sto občanov. Program proslave so izvajali cicibani, pionirji v okviru šole, mladina in odrasli pa v okviru kulturno-prosvetne-ga društva. Vsi so imeli izredno dobro pripravljen nastop. - Občani so bili s pestrim in kvalitetnim sporedom izredno zadovoljni. Govoril je ing. JOŽE KL.OPČAR, program proslave pa je vodila učiteljica VIDA BUKOVEC.
MS.
Pometalni stroj ni dovolj učinkovit, kajti prah običajno samo dvigne, zato hoče Komunalno podjetje zaposliti zadostno število cestnih pometačev. Pri tem pa se stvar zaplete, zakaj dobiti človeka, ki bi bil pripravljen za razmeroma majhno plačo pometati ceste, ni lahko. Ob denarju obstaja še kopica drugih zadržkov, ki nekvalificirane ljudi odvrača od tovrstnega dela, npr. predsodek o nečastnosti pometanja, nočno delo itd. Zategadelj se brezposelni odločajo za druga delovna mesta (le-teh bo letos v novomeški občini na voljo 1500) in vse kaže, da bosta veter in dež spet tista „delavca41, ki bosta občasno pometala in pomivala novomeške ulice in ploč-nnike; določeni občani pa o pometačih menijo naslednje:
Pometači
SLAVKO MALI, akviziter: „Ko ne bi imel drugega dela, bi pometal tudi ceste, kajti zame je vsako delo častno pa tudi samo na denar ne gledam. Ljudje imajo glede pometanja pomisleke zaradi okolice, taki pomisleki pa v tujini odpadejo, saj vemo, da veliko naših zdomcev, tudi kvalificiranih, pridno pometa na primer nemške ceste.“
MILAN VUCENOVIC, tehnik risanja: „Delo pometača se mi ne zdi sramotno, zato bi se tudi sam v primeru brezposelnosti odločil zanj kljub morebitnim posmehom okolice, prijateljev. V stiski za delo, to je takrat, ko bi bil pometač, ne bi hlepel za zaslužkarstvom, zadovoljil bi se tudi z minimalnimi dohodki. “
JOŽE TRŠĆINAR, skladiščnik: „Pometanje cest kotjjoklic ni sramotno, je pa težko, kajti treba je delati v vseh vremenskih neprilikah, velikokrat tudi ponoči. Će ne bi imel nobenega dela, bi tudi pometal, toda ne za 1500 difi; ta vsota Je odločno premajhna glede na omenjene težke delovne pogoje. Pred okolico me ne bi bilo sram.“
DRAGO BRULA, delavec v Iskri: „Delo pometača morda res ni sramotno, toda sam se Zanj ne bi odločil, raje bi bil brez dela. Ni okolica oz. sram pred njo tisto, kar me odvrača od tega, da bi v stiski prijel za me-tlo, kajti tudi v Nemčijo ne bi šel pometat ceste.
BRANE ĆAMPA, delavec v NovoleSu: ,.Nobeno delo ni sramotno, tudi pometanje cest ne, zato bi se v primeru brezposelnosti odločil zanj. Ne bi imel pomislekov zaradi okolice, pa tudi na težke delovne pogoje in nizko plačo ne bi gledal.“
D.R.
Novomeška kronika
KJER OSEL LEŽI ... - Restavracija Pri vodnjaku je med najbolj urejenimi gostinskimi lokali v našem mestu. Ali sta se UVIJA in DRAGAN takrat, ko sta se podpisala na eno izmed slik v ,,zadnji“ sobi restavracije, vprašala, kaj bi bilo, če bi se podpisali vsi mladi pari, ki radi preživijo del prostega časa v tem lokalu.
PISMONOŠA IN MOPED - Marsikatero besedo so že rekli občani čez naše pismonoše. Prav gotovo pa pošti ne bi zaupali, če bi videli mladega pismonošo s pokvarjenim mo-' pedom, kako je za pekarno meril cesto in pobiral moped, vsake toliko časa pa tudi - sebe.
%
S TRANSFUZIJSKE POSTAJE
Prejšnji teden je prišlo na transfuzijski oddelek 58 krvodajalcev. Med njimi je bilo zopet največ delavcev iz novomeškega Novoteksa, tokrat pa je darovalo kri tudi sedemnajst dijakov ekonomske srednje šole.
TRŽNICA - Petkova tržnica je bila zelo dobro založena, prav tako pa tudi obiskana, saj so prvomajski prazniki izpraznili marsikateri hladilnik. Tokrat je bila tržnica v znamenju spomladanskega cvetja in rož, šopek šmarnic pa je veljal do dva dinarja. Cene: jajčka 1,20 do 1,30 din, sirček do 1 dinar za kepo, liter medu 30 dinarjev, rdeča redkev - 3 din šopek, liter fižola od 10 do 13 din, špinača 15 din, banane 9 din kilogram, smetana 7 din, čebulček 15 din kilogram, glava kislega zelja 15 din in krožnik kisle repe 3 din.
ROJSTVA - Prejšnji teden so rodile: Gabrijela Šporar iz Ragovske
10 - Mateja, Marija Juvan iz Partizanske 29 - Petro in Sonja Jeršič iz Lamutove 34 - Aleša.
POGREBI - Prejšnja dva tedna so umrli:-Ivanka Kovačič v 51. letu^ starosti, uslužbenka, Nad mlini 45; Anica Lukšič v 52. letu starosti, iz Ragovske 10 a; Franc Blažon v 70. letu starosti, upokojenec s Ceste komandanta Staneta 32, in Franc Kralj v 53. letu starosti, upokojenec iz Lobe tove 24.
\
St. 19 (1294) - 9. majo 1974
Stran uredil: IVAN ZORAN
- Ena gospa je rekla, da bi kazalo prirejati proslave za No-vomeščane le, če so ,.garnirane z varietejem44. Potem se zagotovo ne bi ponovilo to, kar se je ob literarnem večeru, prirejenem v čast ustanovitve OF in ZKJ, ko so organizatorji (JLA in Zavod za kulturno dejavnost) razposlali 600 vabil, pričakali pa sedem obiskovalcev . .
DOLENJSKI LIST
cooldovvn - postopno ohlajevanje perila
aktivni	■
program.	[
pranja (bio)
X	Sl
v	x	,
popolnejše pranje
superavtomatsko	s
enostavno z garancijo gorenje
podaljšano predpranje in pranje maksimalni učinek encimov tri tehnike pranja
povečano število obratov - boljše ožemanje stop pranje
avtomatsko doziranje ustrezne količine praška In vode
novi pralni stroji z mednarodnim znakom volne
REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO
POTROŠNJA LETA 2.000
Po približnih računih znaša danes poraba vode prebivalstva in gospodarstva v obeh občinah
6.000	kubičnih metrov na dan ali 701/sek. Če upoštevamo še i/.gubo vode, pa znaša 105 1/sek. Norma dnevne potrošnje vode je 250 1 na osebo.
Kočevska občina je štela leta 1971 natančno 17.054 prebivalcev, leta 1986 jih bo predvi-
doma 22.157, leta 2.000 pa 24.788. Pričakovana poraba vode bo znašala leta 1986 66.647 kub. m ali 77 1/sek., leta 2.000 pa 9.915 kub. m ali J15 1/sek.
Ribniška občina je štela leta 1971 11.734 prebivalcev, leta 1986 jih bo 13.376, leta 2.000 pa 15.152. Poraba vode bo znašala leta 1986 nad 4.000 kub. m na dan ali 46 1/sek., leta
2.000	pa 6.061 kub. m na dan ali 70 1/sek.
(se nadaljuje)
Tudi ti pomagaj ohraniti vodo
I/. dokumenta „Problematika varstva voda“ bomo skušali'za naše bralce izluščiti najpomembnejše, najbolj zanimivo in kar zadeva občini Kočevje in Ribnica.
Pri tem smo gotovo zanemarili marsikatero strokovno pomembno zadevo. Zato vabimo strokovnjake, predstavnike Skupnosti za varstvo okolja in druge, naj tudi oni povedo svoje mnenje o varstvu voda na našem
območju, seveda v kar se da umljivi obliki.
Se posebno jih prosimo, naj povedo, kaj menijo o predvideni gradnji jezov-zadrževalnikov v ribniški občini, ki bi tudi preprečevali poplave. Dalje: kaj menijo
o	gradnji novih hlevov ZKGP Kočevje, z ozirom na to, da so prav dosedanji hlevi najbolj onesnažili in uničili reko Rinžo ter podzemske vode. Seveda pa naj pišejo tudi o drugih pomembnih zadevah v zvezi z varstvom voda in okolja.
ti, kaj bo s tako zbranim denarjem financirano. To so volilci zahtevali zato, ker med prvo razpravo še niso bile znane vse stopnje, koliko naj bi posamezna skupnost dobila. Prevladalo je mnenje, da so stopnje v redu in da naj delovne organizacije družbeni dogovor podpišejo.
Vendar je bilo med razpravo hkrati poudarjeno, naj v bodoče delovni ljudje programe kar zavračajo, če jim ne bodo ra-
DELEGACIJA ZA ZBOR OBČIN
V delegacijo za ?l>. občin skupščine SR Slovenije so \ .bniški občini imenovani: M'.ena Borovac, Alojz Zbašnik, Janez Novak. Jože Košmrlj, Vinko Mate, Alojz Oblak. Slavica Flajs, Milo Juvane, Alojz Češarek, Stane Košir, Alojz Ruparčič in Nežka Henigman.
zumljivi. Interesne skupnosti se morajo namreč potruditi, da bodo poznale potrebe in želje ljudi.
J. P.
KOLIKO ZA DC-16?
Na zadnji seji stare občinske skupščine so ugotovili, da bo gradnja družbenega centra v Dolenji vasi, ki ga imenujejo tifdi DC-16, nekateri paDC-21 (sporna številka pomeni, koliko let ga gradijo), financirana tako: milijon dinarjev iz samoprispevka, 850.000 din bo prispevala telesna kultura, 300.000 din proračun, 300.000 din pa TKS in TTKS.* Okoli 50.000 din bodo zbrali še občani, nekaj pa bo predvidoma prispeval še obrat INLES.
Stavba družbenega centra v Dolenji vasi je dobila tudi že stene in streho. Zdaj opravljajo delavci razna obrtniška oziroma instalacijska dela. (Foto: J. Primc)
Nihče ne plačuje turistične takse
„Kosmati osebni dohodki so bili lani obremenjeni s 43,6 odstotka raznih prispevkov, letos pa bodo s 30,37 odst.,“je med razpravo o družbenem dogovoru o programiranju nalog in oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo letos v občini Ribnica pojasnil načelnik oddelka za gospodarstvo Anton Šobar.
Teh 30,37 odsi. prispevkov	Med razpravo o tem dogovo-
bo šlo za naslednje namene: za ru je odbornik iz Sodražice
otroško varstvo v republiki 2,26, v občini 0,43; za izobraževanje v občini 5,68; za kulturo v republiki 0,18, v občini 0,39; za telesno kulturo v občini in republiki skupaj 1,48; za zdravstveno varstvo 8,27, za pokojninsko varstvo 11,48 in davek za proračun 0,20. Po oceni bodo znašali ,,c1 osebn’ dohodki, od katerih bodo naio ooia-čunane te stopnje, okoli 110 milijonov dinarjev.
Večza vodo
Dražja za 18 odstotkov
Občinska skupščina Ribnica je 22. aprila odobrila višjo ceno vode,- Komunalno podjetje HVDROVOD Kočevje-Ribnica je zaprosilo za okoli 60-odstot-no podražitev vode, občinska skupščina pa je odobrila okoli 18-odstotno podražitev.
Nove cene kubičnega metra vode znašajo za- široko potrošnjo 1,60 din, za zavode, ustanove, gostinstvo, °brt in proračunske ustanove 1,70 din in za industrijo 1,90 din. Kjer n&najo vodomerov, pa znaša mesečni pavšal 4 din za vsako osebo in Prav toliko od vsake kopalnice, 1,20 din od velike živine in 0,70 din od male živine. Od cene vode mora HYDROVOD odvesti 0,3D din za razširjeno reprodukcijo (nove investicije).
Občinska skupščina je pooblastila upravni organ, da lahko uskladi cene za vodo s cenami v Kočevju, če bi tam sprejeli drugačne tarife.
Občinska skupščina je tudi sklenila, a morajo imeti do konca leta 1975 vsi potrošniki vode vgrajene vodomere. To bo pripomoglo, da bodo potrošniki z vodo varčevali in odpravljali napake na vodovodnih napeljavah. V Kočevju so to izpeljali Pred nekaj leti. Zaradi vgraditve vodomerov je potrošnja vode začela hitro upadati in je HYDROVOD že v štirih mesccih postopoma ukinil vse tri izmene v črpališču v Slovenski vasi. #	'
opozoril, da je treba še pred podpisom dogovora v njegovi volilni enoti ponovno obrazloži-
Ivan Petrič sekretar SZDL
IVAN PETRIČ je z majem prevzel dolžnost sekre-taija občinske konference SZDL Ribnica. Rodil se je 1. avgusta 1922. Dokončal je nižjo upravno šolo. Opravljal je odgovorne dolžnosti v Sodražici in Ribnici. Med drugim je bil tudi tajnik občinske skupščine Ribnica, nazadnje pa direktor TOZD DONIT v Sodražici. Zelo prizadevno dela še v raznih drugih družbeno-političnih organizacijah in društvih.
Srečko Vrbinc republiški delegat
SREČKO VRBINC je delegat zahodne Dolenjske v družbenopolitičnem zboru republiške skupščine. Rodil se je 16. maja 1950. Končal je srednjo politično šolo. Zaposlen je v RIKO Ribnica kot tajnik samoupravnih organov, je član republiške konference SZDL, predsednik občinske konference ZMS Ribnica in član vodstev raznih drugih družbeno-poli-tičnih organizacij in društev.
Programe interesnih skupnosti razumeti in financirati
Brez vode ni življenja
Na območju ribniške in kočevske doline je znanih 8 pomembnejših izvirov, ki dajejo skupno 586 1 vode v sekundi U/sek). Od teh so posebno pomembni štirje z izdatnostjo 538 ‘/sek. Od tega je le 38 1/sek v občini Kočevje, ostali pa v Ribnici.
Na območju doline reke Kolpe so znani izviri s skupno jzdatnostjo 980 1/sek. Vendar Ježi večina teh izvirov ob reki Kolpi.
preveč in premalo VODE
Na območju ribniško-T ‘kočevske doline pade na leto okoli 400 milijonov kubičnih •hetrov vode. Od tega je odteče *■•40 milijonov kubikov.
Zaradi varstva okolja in go-sPodarnega izkoriščanja voda so Pomembna še druga merila, Prcdvsem najvišje, srednje in £ajnižje vode oziroma pretok. |wlike so zelo velike in znašajo *a Žlcbiščnico 43.000 1/sek (najvišja) 450 1/sek (srednja), j-3 1/sek (najnižja), Sodraška “»strica 110.000 1/sek: 1.400
1/sek :92 1/sek, Ribniščica 20.000:1.800:180, Rakitni-ščica 30.000:2.50:320, Sajevec (najvišji) ni znan):250:13 in Rinža ? : 1.400:20.
Upoštevati pa moramo, da se med tekom rek izgubi veliko vode v ponore v strugah. Obstajajo že predlogi, da bi zatesnili ponore v strugah*. Tako bi najmanjši pretok Rinže od 13 do 20 1/sek s tesnjenjem ponorov zvečali na okoli 5001/sek, s čimer bi jo lahko občutno bolj gospodarno izkoriščali.
Naslednji pomembni ukrep za gospodarno izkoriščanje voda in za preprečevanje poplav pa je gradnja jezov, zadrževalnikov oziroma zbiralnikov (.akumulacij). Z njimi bi zadrževali vodo v umetnih jezerih takrat, ko je je preveč in bi poplavljala nižja območja. Hkrati pa so iu ka jezera lahko zbiralniki vode za gospodarstvo, lahko se ob njih razvije turizem itd. V glavnem pa so taka jezera rezerva vode za kritična obdobja, ko bi jo lahko pošiljali do potrošnikov po strugali rek ali cevovodih.
Tufli ribniška Bistrica je vedno bolj onesnažena. Komaj jo za silo očistijo, že je spet polna smeti. Dovolj je besed in pisanja o onesnaževanju, treba je kaj ukreniti! (Foto: D. Mohar)
17
Letos osebni dohodki manj obremenjeni?
GOLJA - V SVETU ŠOLE
Občinska skupščina Ribnica je pred kratkim imenovala v svet gimnazije Kočevje Dragana Goljo iz Ribnice.
NOVI SVET ZA OBRAMBO
V novem svetu za narodno °brambo občinske skupščine Ribnica, ki je bil izvoljen 26. aprila, so:
Ciril Grilj (predsednik), hrane Gri-vec, Rudi Brinšek, Guštin Vatovec,
Nikola Damjanovič, Ivan Gradič,
France Ilc, Vinko Mate, Dušan Lav-	#	....	,	.	.	..	..
r»č, Anton Sobar, Danilo Mohar,	Na proslavi v počastitev dneva OFin 1. maja v Ribnici so med drugim sprejeli	v ZK 38 novih elanov,
Ivan Petrič in Kare|Oražem.	ki	so ob tej priložnosti dobili tudi rdeče nageljčke. (Foto: Mohar)
KOMISIJA ZA VOLITVE IZVOLJENA
V komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve občinske skupščine Ribnica so bili 26. aprila izvoljeni France Ilc (predsednik), Dušan Lavrič, Jože Marolt,1 France Koprivec, Milan Tekavec, Ivan Gradič, Ivan Petrič, France Grivec in Karel Oražem.
RAZSTAVA GRAFIK
Razstavo grafik in slik slovenskih umetnikov so odprli 26. aprila v Petkovi galeriji v Ribnici. Odprta bo še do nedelje, 12. maja. Pokrovitelj razstave je temeljna kulturna skupnost Ribnica. Na otvoritvi sta sodelovala harmonikarski orkester glasbene šole in pevski zbor osnovne šole Ribnica. Razstavo je odprl sekretar občinske konference SZDL Ivan Petrič.
Uvedena je bila pred štirimi leti, dohodka pa še nič - Kdo naj financira »Prevoz bale po ribniško« - Uskladiti turistično delo
Sklad za pospeševanje turizma občine Ribnica bo letos razpolagal z 42,783 din, od tega znaša dotacija občinske skupščine 20.00 din. Ta denar bo predvidoma porabljen tako: 15.000 din bo dobil moški pevski zbor za letošnjo organizacijo ,prevoza bale po ribni-ško“, 7.000 din bo dobilo Turistično društvo (TD) Slemena za turistično tablo, 3.000 din bo dobilo ^TD Ortnek-Grmada, 10.000 din je predvidenih za reklamne table, 7.000 din za pospeševanje turistične dejavnosti oziroma ustanovitev občinske turistične zveze, ostalih 783 din pa bodo bančni in drugi stroški.
„Prevoz bale po ribniško" bo podobna prireditev v okviru letošnje KMEČKE OHCETI, kot je bila lani. Ribničanje so jo zelo uspešno izvedli in zato poželrtudi precej priznanj. Financiranje „Prevoza bale" poteka zdaj naravnost iz .sklada za pospeševanje turizma, nekateri pa menijo, naj bi zanjo prispevala neposredno costišča in trgovine, ki imajo od te-
ga tudi največ koristi. Ta predlog je po eni strani povsem v redu, po dru-, gi pa je treba upoštevati tudi, da ta podjetja plačajo že precej prometnega davka in da zato ni zgrešeno, če tudi občinski proračun dotira sklad, ta pa „Prevoz bale".
Povsem opravičena pa je druga ugotovitev: da gostišča in zasebniki oddajajo tujske sobe, turistične takse pa ne plačujejo, čeprav jo prav gotovo gostom zaračunavajo. Občinska skupščina je sklenila, da je treba to takso pobrati kar za vsa štiri leta nazaj. Enkrat je namreč treba napraviti red.
Vendar bosta občinski proračun ali sklad za pospeševanje turizma le prikrajšana, saj so knjige domačih in tujih gostov vodene zelo površno. „Ugotovljeno je, da je v nekem gostišču prenočevalo okoli 60 do 70 ljudi, prijavljen pa je bil le vodič," je opozoril na zadnji seji občinske skupščine predstavnik milice. Vprašanje je tudi, v kateri žep gredo iztržki za take „neregistrirane" nočnine v družbenih gostiščih. Nekateri opozarjajo tudi, da so dolžni turistično takso plačevati celo zase in ne le za goste lastniki vikendov v ribniški občini.
V izdatkih sklada Je predvidenih 7.000 din za ustanovitev občinske
Turistične zveze. Zdaj vsako TD v občini dela po svoje. Zveza pa bi delo na področju turizma v občini uskladila.
DOLENJSKI LIST
Stran uredil: J02E PRIMC
rtss*
Šopki za slovo. Učenci osnovne šole bratov Ribaijev se zahvaljujejo predstavnikom občinske skupščine za vestno in prizadevno delo, ki so ga opravili v zadnjih petih letih. (Foto: J. Teppey)
Nadaljujmo, kjer smo začeli!
Čaka nas graditev plinarne v Brežicah, modernizacija občinskih cest, grad nja zdravstvenega doma, modernizacija bolnišnice, vinska cesta
Poslovili smo se od stare skupščine in bili priča prvemu sklicu delegatov vseh zborov. Predsednik izvršnega sveta Ivan Živič je nakazal vlogo tega novega telesa, ki bo v prihodnje pripravljal gradivo za skupščino in ji ga posredoval v razpravo in sprejem. Ob tem je izrekel misel, da bo izvršni svet nadaljeval zastavljene načrte. Prizadeval si bo, da bodo do- Bušeča vas, sanacijski načrt mesta Brežic itd.
Med neodložljive naloge sodi še preskrba gospodinjstev s pitno vodo, začetek gradnje kanalizacije v mestu in okolici, zgraditev plinarne . v Brežicah, izpeljava načrta za modernizacijo občinskih cest s samoprispevkom (o njem bodo občani odločali na referendumu) ter nadaljevanje investicijskega programa v šolstvu in otroškem varstvu. V tem obdobju bodo začeli graditi tudi zdravstveni dom v Brežicah. Izvršni svet si bo prizadeval za nadaljnjo modernizacijo bolnišnice, za graditev telo-
končani vsi začeti programi in projekti, med njimi prostorski plan in socialni program Posavja, srednjeročni plan brežiške občine, projekt vinske ceste Biželjsko—Piše ce—Sromlje— Gornja Pohanca, zazidalni načrti za Čatež, Krško vas, Cerklje, Bizeljsko, urbanistični načrt za območje Bregana -
KRESNAPODVINJAH
Pioniiji'osnovne šole Kapele so na predvečer Praznika dela pri Sv. Trojici na Podvinjah zakurili kres in skupaj s cicibani male šole pripravili program s pevskimi, recitacijskimi in dramskimi točkami. V programu je sodelovala tudi godba iz Kapel in pevski zbor Prosvetnega društva. Nekaj besed o zgodovini zažiganja kresov in o sedanjem sporu z Italijo je občanom, ki se jih je zbralo preko sto, spregovoril sekretar SZDL. Kurjenje kresa za prvomajske praznike bo v Kapelah postalo tradicionalno.
D. V.
NOCOJ „PRIPOVEDKE IZ DUNAJSKEGA GOZDA"
Drevi bo na odru prosvetnega doma v Brežicah gostovalo Mestno gledališče ljubljansko. Uprizorilo bo „Pripovedke iz dunajskega gozda, najzrelejše delo O. Harvvortha, ki je pogosto na repertoarjih številnih gledališč. Izjemno pomembno in zelo samostojno vlogo imata v tej igri glasba in petje J. Straussa, ki spremljata dejanje kot nasprotna svetloba, v katere mehki in lepi melodiki te ostro odražajo resne dramske črte življenja ob lepi modri Donavi.
S pomladanskega krosa v Globokem. Pred dnevi so se ga udeležile vse šole brežiške občine. Najbolje so se odrezali Globočam. Priborili so si pokal za najboljšo uvrstitev. Za uspešno tekmovanje je prejela pokal tudi brežiška gimnazija. Pokrovitelj tekmovanja je bilo Obrtno kovinarsko podjetje iz Dobove.
NOVO V BREŽICAH
REZERVACIJE ZA DOPUST. -Čas letnih dopustov je pred vrati. Kdor si želi pravočasno zagotoviti prostor za počitniško biva.nje, ima še vedno možnost obrniti si na turistično poslovalnico ljubljanskega podjetja SAP v Brežicah. Z njenim posredovanjem si občani lahko rezervirajo sobe v domovih podjetja ob Jadranskem morju in drugod.
V TOPLICAH LEP OBISK. - Deževno vreme med prvomajskimi prazniki je marsikomu pokvarilo načrte. V Čateških Toplicah so kljub temu imeli precej obiska. Na račun so prišli kopalci, ki so si privoščili rekreacijo v odprtem olimpijskem bazenu, kjer jih dež ni motil. Seveda
E a bi bil tudi bazen bolj zaseden, če i sijalo sonce. Še dobro, da za praznike niso odstranili visoke zaščitne ograje, brez katere bi bilo kopanje v hladnem vremenu manj prijetno.
SLAVJE ZA DESETO OBLETNICO. - Delavci Kovinoplasta z Jesenic na Dolenjskem so te dni slavili jubilej podjetja. Praznovanje je bilo
zares prisrčno in polno obetov za napredek. Kolektiv šteje 45 članov oz. z vajenci vred 50. Podjetje je zraslo iz skromne delavnice. Uveljavilo se je z izdelovanjem vijakov in kovinske galanterije, zato ima vedno dovolj naročil.
NA DUNAJ, V BUDIMPEŠTO IN V PRAGO. - Ta mesec je napovedanih več turističnih potovanj. Poslovalnica SAP vabi na dvodnevno in tridnevno potovanje Dunaj-Budi-mpešta ier na tridnevni obisk glavnega mesta Češkoslovaške. Na zahtevo koletivov organizira poslovalnica razna turistična potovanja v druge kraje, po želji pa tudi strokovne ekskurzije z odhodi avtobusov iz Brežic, Krškega, Sevnice, Novega mesta oz. krajev, od koder so prijav-ljenci.
FINANČNI NACRT SPREJET. - V torek, 7. maja, je temeljna kulturna skupnost potrdila zaključni račun za minulo leto in sprejela finančni načrt za leto 1974. Za kulturno dejavnost v občini je na voljo 1,586.000 din.	'
BREŽIŠKE VESTI
vadnice pri Šolskem centru ter za pospešeno uresničevanje srednjeročnega programa stanovanjske graditve.
Ta organ bo spodbujal načrte za odpiranje novih delovnih mest in tako vplival na spremembo socialne strukture v občini. Vztrajal bo, da se bo prelival kapital na to območje preko integriranih TOZD ter spodbujal tudi učinkovito medobčinsko sodelovanje na vseh ravneh.
J. TEPPEY
KAJ S ŠOLO V SKOPICAH?
Na podružnični šoli v Skopicah od lanskega oktobra ni več pouka. Šola ni dokončno ukinjena, vendar je otrok tako malo, da so začeli razmišljati na morebitno proizvodno dejavnost v njenih prostorih. Seveda pa je na prvem mestu še vedno skrb za otroka, zato bodo poskušali nadaljevati pogovore s temeljno izobraževalno skupnostjo v Krškem o razširitvi šolskega okoliša na vasi Vihre in Mrtvice. Tak sklep o medobčinskem dogovarjanju so na zadnji seji sprejeli člani sveta za šolstvo, kulturo in telesno vzgojo v Brežicah.
. V. F.
Sporazumi
podpisani
Odziv zelo dober
Predstavniki organizacij združenega dela iz brežiške občine so 30. aprila s podpisovanjem samoupravnih sporazumov o financiranju interesnih skupnosti opravili revolucionarno dejanje.
V praksi so prvič uveljavili načelo, po katerem delavci prostovoljno združujejo del sredstev za skupne družbene potrebe, zavedajoč se nujnosti skladnega razvoja na gospodarskem in tako imenovanem negospodarskem področju.
O pomenu tega dejanja je najprej spregovoril načelnik štaba za podpisovanje Vinko Jurkas, za njim pa je povzel besedo predsednik občinske skupščine Franc Bukovinsky. Poudaril je daljnosežnost oblik medsebojnega dogovarjanja in veliko odgovornost, ki jo delavci s tem prevzemajo nase ne le za danes, ampak tudi za jutrišnji dan.
Udeležence je opozoril na neprestano potrebo po usklajevanju osebne, skupne in splošne porabe. To pomeni, 'da bodo morali delavci ravnati s sadovi svojega dela čimbolj gospodarno in misliti tudi na prihodnost.
Ne bodo si smeli na primer privoščiti visokih osebnih dohodkov, če sc bodo morali za-, radi tega voziti po slabili cestah, če ne bo poskrbljeno za otroško varstvo, za šole, za zdravstvo in podobno. Tudi druga skrajnost, visok družbeni standard in revno osebno življenje, ne vodita na pravo pot.
Smisel odpravljanja prevelikih socialnih razlik ni v tem, da bi dosegli enakost vseh v revščini,' ampak enakost v bogastvu. Torej so pri nagrajevanju spodbudni le dohodki po delu, ne pa uravni-lovske oblike enakega plačila za različno delo.
J. T.
Kmetom za vzor in spodbi
Kmetijski strokovnjaki Agrokombinata se ne branijo priti naVa?.Za Veliko obnovljenih vinogradov, velika ponudba grozdja - Kombi11 več investiral v kletarstvo in predelavo grozdja
Agrokombinat v Krškem ima 100 ha kmetijskih površin, od tega 218 ha prvovrstnih nasadov. Najobsežnejši so nasadi hrušk (112 ha) in jablan (72 ha). Breskev ima 30 ha, ribeza pa 4 ha. Vsi nasadi že rodijo in prav tako tudi mladi vinogradi, zasajeni na površini 48 ha.
Živinorejo je Agrokombinat Ce. Kolektiv tega podjetja je
zadržal samo v Žadovinku, y ostalih hlevih pa vzreja piščan-
NOVA IMENA
Za predsednika- občinske skupščine je bil izvoljen inž. Niko Kurent, za podpredsednika Ciril Plut.
Franc Rakar je predsednik družbenopolitičnega zbora, Zdenko Picelj predsednik zbora združenega dela, inž. Martin Vidmar predsednik zbora krajevnih skupnosti.
Mesto nredsednika izvršnega sveta so zaupali Francu Ju-vancu. Pomagala mu bosta dva podpredsednika: Marjan Žibert in Ivan Glogovšek. Člani izvršnega sveta so: Stane Vidmar, Slavko Kunej, Gvido Grabar, Janez Breskvar, Janez Uršič, Janez Roškar, Franc Kovačič in Vid Budna.
Asfaltne baze trdna osnova
Kaj obeta Kovinarska
Kovinarska Krško bo letos in prihodnje leto uresničila program tujih naložb v modernizacijo proizvodne tehnologije. To podjetje se uveljavlja kot pomemben izvoznik v krški občini, saj računajo, da bo vrednost letošnjega izvoza presegla -1,7 milijona dolarjev.
Kot osnovno proizvodnjo bodo še naprej zadržali asfaltne baze. V letih 1974 in 1975 bodo uresničili tudi program za izdelovanje asfaltnih baz različnih zmogljivosti. Polovico planirane proizvodnje so namenili zunanjemu tržišču na Zahodu.
Vrednost izdelkov v tekočem letu cenijo na 48 milijonov dinarjev. Vse kaže, da bodo imele jeklene konstrukcije v proizvodnji sčasoma večji obseg.
Kovinarska uvaja že tudi proizvodnjo elementov za montažne silose in se tako uvršča med proizvajalce za oskrbo kmetijstva. Večino teh elementov so lani prodali inozemskim kupcem in jih tudi montirali. Letos so sklenili osvojiti še domače tržišče in se tako vključiti v „zeleni program“ razvoja kmetijstva pri nas.
Tovarna bo še naprej zadržala proizvodnjo podnic za rezervoarje, rezervoarjev, stiskanih profilov, lamel, ba-krenja, valjev Itd., vendar tovrstnih izdelkov ne bo povečevala. Za sedaj so namreč zmogljivosti izkoriščene do kraja.
J. T.
KOSTANJEVICA:
ZA LEPŠI VIDEZ KRAJA
Turistično društvo Kostanjevica je v letošnjem obširnem delovnem programu namenila še največ sredstev za dve veliki akciji proti onesnaževanju življenjskega okolja. Organiziralo bo tekmovalno akcijo za ureditev vrtov in parkov, ki bo trajala do 21. oktobra, krajevnega praznika Kostanjevice. Ustanovljena je tudi komisija za’ ocenjevanje, kajti vrtovi in parki morajo biti urejeni vse leto. V izbor za nagrado pride Kostanjevica, cesta do Globočic, do gradu# Križaja in Prekopa, nagrade pa so po 500 din, 300 in 200 din. Druga akcija pa je odstranjevanje raznih smeti in navlake s pozivom vsem občanom, da pri tem delu sodelujejo. Znano je dejstvo, da nekateri Kosta-njevičani niso dovolj disciplinirani in se tako pojavijo ob bregovih Krloe kupi smeti. Hkrati s tem je tudi akcija za ohranitev čiste in neza-trupljene Krke kot najvažnejšega naravnega bogastva Dolenjske.
vložil velike vsote v sodobne kletarske in predelovalne obrate. Hladilnica sadja v Stari vasi ima zmogljivost 250 vagonov in dela od 1969. leta.
V Kostanjevici je Agrokombinat adaptiral vinsko klet in polnilnico, kjer napolnijo v eni uri do dva tisoč litrov vina v steklenice.
Lansko jesen so dokončali nov objekt za predelavo grozdja poleg vinskih kleti v Leskovcu. Njegova zmogljivost je 400 vagonov na uro. Že lani so pri kmetih odkupovali grozdje in ga sami predelali v vino. Ponudba je bila izredno velika, zato računajo na nujno povečanje sedanjih kapacitet.
Vinogradniki v krški občini so v zadnjih letih obnovili nad 480 ha vinogradov, večinoma v kooperaciji z Agrokombinatom.
VEČ ŽVEČILNIH BONBONOV
„Žito“ Ljubljana - TOZD „Imperial“ Krško bo letos povečala obseg proizvodnje žvečilnega gumija za več kot četrtino. Kruha in peciva bodo v tej delovni organizaciji spekli za 4,3 odstotka več kot lansko leto. Povečali bodo tudi število zaposlenih.
Ta jim je p011 kakovostnimi cep? lanjem nasadov nasveti. Iz gradov že * cviček.
Grajska
dobila
dobila novo	*
je Agrokomb^ J,
V krški obe® i p euje tud; oiM/ «
KS##
leto tudi ve^ .jjj pifl . j Tote 1969 & F It n
ton’ lani^> ^ odst. povrs^ J ^ ,
b,iiz
P”dell?,A »t*
pr.
lili
———. vZg(jf ^
Predšolskim otrokom organizirano varstvo & y , nov vrtec v Kostanjevici, letos ga bodo gr3 aj Krškem (na levem bregu Save) je streha za ^ fepr j Na sliki: Varovanci na laškem igrišču. (Fot0,
KRŠKE NOVI &
ZA KONEC KONCERTI - Gojenci krške glasbene šole se marljivo pripravljajo na zaključne izpite in koncerte, na katerih bodo pokazali, kako napredujejo. Najprej so nastopili na Senovem; v maju pa bodo verjetno še dvakrat, in to v Krškem.
KONEC SEZONE - Celulozarjevi plavalci so z nastopi na državnih prvenstvih za starejše in mlajše pionirje „B“ skupine zaključili letošnjo tekmovalno sezono v pokritih bazenih. V ekipni razvrstitvi so bili v Šibeniku dvanajsti, v Zagrebu pa deveti. Domov so prinesli tudi dve zlati medalji, ki sta ju osvojili obe štafeti mlajših pionirk.
NOVA ORGANIZACIJA - V krškem „Specializiranem obrtnefn podjetju" so pred kratkim ustanovili osnovno organizacijo ZK. Ob ustanovitvi so vanjo sprejeli dva nova člana, tako da jih šteje devet. Njena dejavnost naj bi v prihodnje pritegnila še več neposrednih proizvajalcev tega nadvse uspešnega posavskega delovnega kolektiva.
MLADI IN SPORT - Občinska konfcrenca Zveze mladine je te dni
ssss0,
ta &»“• ‘Si
gometo- </" t,*)«,, lUi prizna .
op?«
iiPJ l«L
k
!Ž
šesto sre
zadrug
li 190
torjev “‘že
odbor J® jih * komisij >n I
i	\	i
K* - »m
„„an em vttl\
A
S[I0
DOLENJSKI UST
Stran uredila: J02ICA TEPPEY
Ostema
DOLENJSKI UST
Stran uredil: ALFRED
^	°*U.	V,	prcizl
PoPoIn vpliv na odločanje
~~~~~—_°r s Predsednikom občinskega sveta Jožetom Jeketom
'KSi^fua‘iil j« oT
«ss?
[Dogoše
'.naloge
jasne-
JSi1-1- ,s° nc
z ....
1 ^ opozaiT' P°lozai nres^ostJ° “ rešitve.
om
^,lčevan[rZ ‘n sPodbuda ,J° ie govoSr°rjenih na-l*n >n^og sai ° Prednost-
lonS.^so Jf®* P?membna.
družbe-
?enutno naftar delovnega
ne lo rn e!,nicevanie -nosov’ NaISalnopravno 9° razili: nas fe P°-r Sa>noiinr P.nt>ski ob
delava^0toviti P^Vnih sPora-
^‘^odlSS1!0’ da
go pobudnika v dogovajjanju tudi izkoristimo na vseh ravneh sindikalne organiziranosti. To teija od nas vseh večjo aktivnost. V naši občinski organizaciji pravkar pripravljamo samoupravni sporazum. Glede integracij pa mislimo tako: sindikati podpiramo vsako integracijo, ki bo delavcem tudi dolgoročno zagotavljala socialno varnost, zapisano v ustavi. V novi ustavi jasneje opredeljene pravice delavcev do upravljanja omogočajo hitrejše povezovanje. Lahko trdimo, da je velik del sevni-
11, anju
besedo
-tfefp. konus.
on>ogoča vl°go pn
doSovaHa. * y«krat •ntegra-s°dite o
škega gospodarstva že povezan. Mo-rali bomo še bolj združevati znanje ui kapital. Začeti je treba politično akcijo za povsem določen način reševanja aktualne naloge.“	(
— Kaj bo sindikat storil za izobraževanje delavcev?
„Zavedamo se, da brez usposobljenih samoupravljalcev ni samoupravljanja. To poudarja novi delegatski sistem v še večji meri. Občinski sindikalni svet je zato že ..sprejel Program izobraževanja članov sveta ui vodstev osnovnih sindikalnih organizacij, ki ga nameravamo izvesti
no vlo-
' °to:	Pscine
Vj th|. ele*n*)
^'Ski
ifer V)1 Slavb! V n°vi D0bč'nsk, fiK ItS	n£r' valio^Slovno-
; a 'VegatnJJ‘ sevniškfk °**cinske skupščine 29. aprila so A	°bčbiVseh	treh	7^novne	š(>le	Sava Kladnika. Od
PABERKI
J^unie, da kaže ob takih delili tudi takn P°.trPct*> vendar že lep čas vse Dnvt-.i az.c’ da Jc ces,a na tem delu cer a.^cvcta briga vseh: znaki sini	to Pa ,l*di vse. Nikogar
tia n Vr^c* vsaJ n°kaj lopat peska makadam.SC	asfalt ta. priČne
Ka\saK trg ima svoji: cene
vrsto ir cPrav gre za eno in isto v "»n	Franckovo	m in as kavo
di*" '^raniskih zavitkih in seveda tu-lstcm sevniškem*Trgovskem ~ morajo zanjo kupci v vem f0strcžni trgovini na Kvedro-Do«itr.r^U 0l^,et' 22,70 din, v samo-
20.70Si?‘ j"3 TrgU svobode pa le zveze-’80 SmLEPAL zakonske
nove nhi^in i, ,prvi delegatov tudi šeu i i skuP^‘nc so izvolili zakonsk,. , 8atov’ ki bodo sklepali °P rav li a 1 i • V°?e' r° dolžnost bodo B‘k Janl^ D untln Dvojmoč, Maks anko Rebernik, Konrad Saidi, ak in Rudi Lisec.
že ;re-jih
“a'.koeu
'drU-
$KO-
bodo
na
no-
že v maju. Odločno podpiramo ustanovitev zavoda 7$ kulturo, v katerem bo tudi prepotrebna delavska univerza.*1
— Kaj naj prinese regijsko sodelovanje?
„Dosedanje sodelovanje je ostalo vse preveč pri besedah. Osnova za bodoče sodelovanje je dolgoročni program razvoja Posavja, kateremu bi morali podrediti lokalne interese., ki so glavna ovira tesnejšemu sodelovanju. Z ustanovitvijo medobčinskega sveta tudi v sindikatih postaja sodelovanje še aktualrfejše.
A. ŽELEZNIK
KDO JE KDO V IS
Predsednik novega občinskega izvršnega sveta Mihael Keršič je na prvi seji vseh treh zborov delegatov nove občinske skupščine predlagal 13 članov izvršnega sveta, med katerimi so tudi predstojniki temeljnih upravnih organov občinske uprave.
Posamezni člani bodo imeli naslednje naloge: Franc Vučajnk, finančni svetnik iz Celja, in glavni direktor Lisce Vinico Božič odgovarjata za področje industrije; dosedanji podpredsednik občinske skupščine Jože Knez za vprašanja prometa, zvez in dejavnosti posebnega družbenega pomena; sekretar občinskega sindikalnega sveta Slavko Vilčnik za komunalni sistem, krajevno samoupravo in stanovanjsko dejavnost; direktor TOZD Metalne iz Krmelja Vlado Senčar in ravnatelj osnovne šole „Savo Kladnik" iz Sevnice France Pipan za dejavnost družbenih služb; dosedanji predsednik občinske skupščine Marjan Gabrič za kmetijstvo in gozdarstvo; direktor Gostinskega podjetja Rado Umek pa za vprašanjaterciarnih dejavnosti.
Za načelnike temeljnih upravnih organov pa so imenovali: Franca Lipovška za gospodarstvo, Zofijo Koren za občo upravo in družbene službe, Jožeta Zvegliča za davčno upravo, Draga Lupšino za narodno obrambo in Antona Medveda za notranje zadeve.
REPUBLIŠKA SOLIDARNOST ZA PRORAČUN
Ker sine dogovorjena potrošnja v občinskem proračunu za sevniško občino znašati do 17,03 odst. več, občina pa po novem sistemu zbiranja dohodkov za potrebe proračuna ne zbere več kot 10.402.747 dinarjev, računa na 2.689.411 dinarjev splošnih dopolnilnih sredstev republike, ki jih zagotavljajo močnejše občine. Za dejavnost krajevnih skupnosti je predvidenih 36 odst. več denarja, od tega bo za redno dejavnost na voljo 440.000 dinarjev, medtem ko je bilo lani za KS namenjenih le 330.000 dinarjev. Zanimivo je, da mora občina še vedno zagotoviti za vzdrževanje železniških prehodov kar 632.000 dinaijev ali 49 odst.^več kot lani.
BOŠTANJ: ŠOLA JUNIJA
Čeprav bi bila nova boštanj-ska šola nared že prej, jo bodo svečano odprli v nedeljo, 16. junija. Poseben odbor pripravlja vse potrebno za to veliko slovesnost.
DELAVSKE IGRE: MNOŽIČNOST
Letošnje delavske sindikalne športne igre presenečajo z lepim odzivom med člani po osnovnih sindikalnih organizacijah. Med moškimi sodeluje v 13 športnih panogah kar 124 ekip, tudi pri ženskah je očiten napredek: v 10 panogah se bo pomerilo 22 ekip. V teku so tekmovanja ekip v kegljanju in malem nogometu.
Letošnja priznanja Osvobodilne fronte so prejeli: Maks Bilc, Jože Marušič, Marija Skušek, Jože Smodej, Vinko Urbančič in Jože Knez (na sliki).
Letošnja priznanja OF so prejeli: Ivan Sladič z Mirne, Feliks Pek olj iz Dobrniča Siane Hribar iz Trebnjega, Tone Koščak iz Mokronoga in Stane Prijatelj iz Trebnjega. Na sliki: Stane Prijatelj se v imenu nagrajencev zahvaljuje za priznanja. Predstavniki vseh družbenopolitičnimi organizacij in občinske skupščine so ob. tej priložnosti obsodili zahteve italijanske vlade po našem ozemlju in ^bombne napade na slovenske ustanove v Trstu. (Foto: Železnik)
Hitreje do stanovanj za delavce
Trebnje: proboj iz zaostalosti tudi v stanovanjskem gospodarstvu
Medtem ko so v letih 1972-1973 v republiki zgradili 9 novih stanovanj na 1.000 prebivalcev, so jih v trebanjski občini zgradili le 6,4. Kako naj bi se učinkoviteje pripravili in vključili v republiški program, po katerem naj bi do konca prihodnjega leta v Sloveniji zgradili 26.000 stanovanj, so govorili na skupni seji komiteja občinske konference ZK in predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Trebnjem 24. aprila.
Pri ugotavljanju vzrokov za premajhno stanovanjsko gradnjo v občini je politični sekretar komiteja občinske konference ZK Tone Zi-bert omenil tudi naravo trebanjskega gospodarstva: - precejšnje število dislociranih obratov, ki do nedavnega niso .imeli pomembnejšega vpliva na stanovanjsko gradnjo, in majhnost ostalih podjetij, ki dostikrat niso vedela, kaj početi z malimi stanovanjskimi skladi. V času utrjevanja svojega poslovnega položaja so ta podjetja vlagala manj v družbeni stand ard.
Sporazumeli so se o nujnosti, da se vse temeljne organizacije združenega dela čimprej ,dokopljejo* do svojih programov stanovanjske gradnje, sicer ne bo večjega napredka. Odločanje o tem naj ne bo prepuščeno ožjim skupinam. Poudarili so tudi zahtevo po hitrejši izdelavi urbanistične dokumentacije in odpravljanju zastojev pri čakanju na lokacijska in gradbena dovoljenja. S kreditiranjem in drugimi oblikami je treba združevati denar. Proučiti je treba vse možnosti, da bi bila gradnja cenejša; v to je treba vključiti
Kakšno bo delo nove vlade?
Govori predsednik IS občinske skupščine Janez
Zajc
Delegati vseh treh zborov nove občinske skupščine so na prvi seji 29. aprila med drugim izvolili novo vodstvo občinske skupščine. Novost v delu občinskih skupščin predstavlja izvršni svet, ki šteje po določilih statuta trebanjske občine 13 članov.
mehanizirati, z boljšimi osebnimi dohodki bi lahko prišli tudi do boljše kadrovske zasedbe,“ meni Janez Zajc, kije kot dosedanji načelnik oddelka družbenih služb dober poznavalec občinskih razmer.
Osnovo za nadaljnje delo vidi predsednik v dosedanjih razvojnih programih občine. ,,S predvideno gradnjo novih tovarn bomo lahko zaposlili novo delovno silo. V negospodarstvu je treba uresničiti z referendumom izglasovani petletni program razvoja šolstva, prepleta pa se tudi s komunalnimi napravami po krajevnih skupnostih. Uresničevanje teh nalog bo dalo dosti dela!“
A. Ž.
tudi vse zmogljivosti gradbene operative v občini. Po delovnih organizacijah kaže tudi proučiti možnosti, da bi pomagali še posebno tistim zasebnim graditeljem, ki bi lahko s primerno pomočjo hitro usposobili svojo hišo za vselitev, sprostili pa bi stanovanja, v katerih so stanovali. K spodbujanju stanovanjske gradnje bodo morali usmeriti tudi solidarnostni sklad, ki ima še 3 milijone dinarjev. 25. aprila ustanovljena stanovanjska skupnost bo imela torej dovolj dela. Za izhodišče ji bodo lahko akcijski program sindikatov v občini in ugotovitve skupnega sestanka komiteja in vodstva sindikatov.	A. ŽELEZNIK
KOLINSKA: SREČANJE S KOOPERANTI
Mirenska tovarna za predelavo krompiija bo priredila v prostorih tovarne letos že četrto srečanje kmetov-pri-delovalcev krompirja. Lani se je udeležilo zanimivega razgovora nad 120 kmetov. Letošnje srečanje 23. maja bo še pomembnejše: tovarna se širi in bo letos podvojila predelavo krompirja.
ŠENTRUPERT:
PRIDNI NA CESTAH
Na območju krajevne skupnosti Šentrupert so občani izredno marljivi pri gradnji in vzdrževanju vaških cest. Dela na cesti Šentrupert-Hrastno-Hom-Vihar- Slapnik-Šentrupert b|£do veljala 70 tisočakov. Pridni so tiftli na cesti Šentrupert-Zaloka in Zabukovje-Sotla. Tu so odprli tudi dva nova peskokopa. S peskom, ki ga nakopljejo v preostalih treh peskokopih, bodo imeli dovolj gramoza za celo cesto.	\
IZ KRAJA V KRAJ
Janez Zajc
„Težko je še govoriti o povsem določni usmeritvi novega izvršnega sveta, ker gre res za povsem nov organ, o katerem še nimamo izkušenj za delo. Izvršni svet bo imel povsem delovne naloge: izvajanje politike, ki jo bo skupščina sprejemala,“ je ocenil vlogo nove ,,vlade“ njen predsednik.
Med osrednjo nalogo IS šteje predsednik nadaljnjo krepitev materialne osnove občine. Da bo izvršni svet lahko pri tem kar.najbolj uspešen, mora imeti za seboj dobro občinsko upravo. ,,Brez močnejše, bolj strokovne uprave si ne moremo misliti uspešnega dela /občinskega izvršnega sveta. Temu bo moral izvršni svet posvetiti vso pozornost. V preteklih letih smo v delo uprave premalo vlagali, to pa bo predstavljalo težavo pri dohitevanju ostalih področij dela. Za učinkovitejše delo bi se morale upravne službe bolje
NE BO IZJEM - Od 13. do 21. maja, razen nedelj, bo na območju vse občine obvezno fluorografiranje občanov. Vsak, kdor bi se izognil, lahko bistveno ogrozi uspešnost akcije. Ob zadnjem fluorografiranju pred leti je bilo nekaj takih, ki so to opravili š^le takrat, ko jih je „potipal" sodnik za prekrške. Na območju vse občine bo vse pripravljeno, akcija bo kar najhitreje in najbolj uspešno 'stekla, če se bodo ljudje držali objavljenega razporeda.
LAHKO JIM JE ŽAL - Obsežna akcija gradnje vodovoda več kot sedmih vasi nad Mokronogom v trebanjskem in sevniškem delu občine je že nekaj mesecev pri kraju. Ljudje imajo končno zdravo pitno vodo po domovih. Nekaj, čeprav malo, je tudi izjem: v Spodnjih Lakencah dvoje hiš, na Vrhu nad Mokronogom pa pet. Novi vodovod sc je dobro izkazal Uidi ob zadnji dolgo-tfajni suši.
VELIKI GABER: LEPO IGRF ŠCE - Asfaltiranemu igrišču ob šoli seje pred prazniki pridružila še nova
pridobitev: urejena tekaška steza z nekaterimi drugimi atletskimi napravami. Kraj je spet nekaj pridćbil. Vse skupaj daje prijeten videz pravcatega malega stadiona!
POHOD MLADIH - Pred dnevom OF je bil pohod tabornikov iz trebanjske občine iz Velikega Gabra proti Selom-Šumberku in Kremenje-ku. Na Kremenjcku je bila že 1942 ustanovljena I. slovenska partizanska brigada, ki se jc kasneje preimev novala v II. grupo odredov. Pohodniki so obiskali tudi kraj, kjer so padli narodni heroji Kavčič, Jevtič in Šaranovič.
NAD 60 PODPISNIKOV - Podpisovanje samoupravnih sporazumov o financiranju dejavnosti interesnih skupnosti, o čemer so bile v prejš-.njih mesecih razprave po vseh delovnih organizacijah, je bilo 26. aprila v dvorani občinske skupščine. Udeležba pooblaščencev temeljnih organizacij združenega dela je bila dobra, sporazume je podpisalo nad 60 predstavnikov.
TBEBAHJSEE NOVICE
Prve seje nove občinske skupščine Ribnica, kije bila 26. aprila, se j udeležilo 76 izmed 83 izbral a delegatov. Na njej so izvolili za predsednika izvršnega sveta (IS) Rudija Brinška, za predsednika občinske skupščine (OS) Cirila Grilja, za podpredsednika OS Franca Bojca, za predsednika zbora KS Toneta Adamiča in za njegovega namestnika Antona Govžeta, za predsednika zbora združenega dela Vinka Mateta in za njegovega namestnika Andreja Miheliča, za predsednika družbenopolitičnega zbora 'Danila Mo-
( ^
PREDVOLILNA RIBNIŠKA
Pred volitvami sta se srečala prijatelja, Ribničana, ki delata na odgovornih mestih. Seveda ni šlo brez zbadanja. _
Vinko:
- Sem slišal, da kandidiraš na floti?
Bogo:
- Že, že. Ampak ne na potapljajoči se!
PROSLAVLJANJE
V	počastitev dneva OF in praznika dela so bile proslave tudi na vseh osnovnih šolah v ribniški občini. Ponekod so jih imeli po razredih, kot na primer v Sodražici, drugod pa eno za vse učence, na primer v Ribnici
Prej spoznati
,, Večina prebivalcev Sodražice ne plačuje prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Uveden je bil proti volji občanov. Zato bom sedaj ob sprejemanju novega, odloka
o	prispevku za uporabo mestnega zemljišča glasoval proti. Sodražico izločite iz odloka, pa bom glasoval zanj!1' je na zadnji seji stare občinske skupščine poudaril odbornik Božidar Urh.
Načelnik oddelka za gospodarstvo Anton Šobar je razložil, da so pač občine tak prispevek dolžne uvesti za urbanizirana območja že na osnovi veljavnih predpisov. Vendar odborniki kljub taki obrazložitvi odloka niso dokončno sprejeli, ampak le kot osnutek. Povsem pravilna je bila njihova odločitev, naj občani Sodražice najprej sami spoznajo, da je prispevek potreben. Dokler tega ne bodo spoznali, naj prispevka ne bo. *
Seveda sc morajo občani hkrati sprijazniti, da potem ne bo imela njihova krajevna skupnost na leto okoli
80.000	din dohodkov, ki bi jih lahko porabili za urejanje raznih krajevnih zadev. C c denarja ne bo, ne bo asjalta ali česa drugega. Potrebe pa gotovo so in bodo. Uvesti bo treba nekakšen nov ,.samoprispevek" 'in takrat bodo Sodražani spoznali, da je pobiranje prispevka za uporabo mestnega zemljišča najbolj pošten način zbiranja denarja in tudi stalno enakomerno dotekajoč dohodek.
Na prvi seji nove občinske skupščine Kočevje so z nekaterimi pripombami sprejeli začasni poslovnik skupščine in izvolili komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve.
Za predsednika skupščine so izvolili Sava Vovka, za podpredsednika Pavla Pogorelca, za tajnika skupščine Draga Aupiča, za predsednika izvršnega sveta (IS) pa Alojza Petka.'
Alojz Petek, predsednik IS, je nato predlagal za podpredsednika IS Naceta Karničnika, za ostale člane pa še Boga Abra-hamsberga, Antona Križa, Staneta Potiska, Maijana Baštaija, Petra Šubica, Ivana Arka in Bojana Slokarja. IS šteje 9 članov, kaže pa, da bo v kratkem spremenjen občinski statut tako, da bo štel 11 ali celo 13 članov.
Predsednik IS je nato predlagal za predstojnike občinske uprave naslednje: Boga Abra-hamsberga za načelnika oddelka za narodno obrambo, Antona Križa za načelnika oddelka za notranje zadeve, Petra Šubica za načelnika oddelka za splošne zadeve in družbene službe, Staneta Potiska za načelnika oddelka za gospodarstvo in finance, Ivana Arka za načelnika davčne uprave in Bojana Slokarja za direktorja Geodetske uprave. Oba predloga sta bila izglasovana brez pripomb.
Za delegata za prvo zasedanje zbora občih Slovenije je bil izvoljen, Savo Vovk. Skupščina je pooblastila še štiri delegate za sklepanje zakonskih zvez, nato
pa so izvolili predsednike posameznih zborov, o čemer pa smo že poročali. Glasovali so tudi o drugih listah in predlogih, kot o listi kandidatov predsedstva SR Slovenije, listi kandidatov za zvezni zbor skupščine, delegatih občine za zbor občin skupščini SR Slovenije itd.
Narod si pišč sodbo sam
Kaj sta rekla po izvolitvi oba predsednika?
Prva seja nove občinske skupščine Kočevje, ki se je je udeležilo kar 88 izmed 90 delegatov, je potekala ne le v delovnem, ampak tudi svečanem vzdušju. Bila je v lepo okrašeni dvorani Šeškovega doma, kjer je oktobra 1943 zajedal Zbor odposlancev slovenskega naroda.
Novi predsednik občinske skupščine Savo Vovk je v govoru po izvolitvi obljubil, da bo delal tako, kot terjajo nova ustava, občinski statut in drugi predpisi. Poudaril je, da daje delegatski sistem delavcu vse pravice in tudi dolžnosti. Govor je zaključil s Cankarjevimi besedami: „Narod si bo pisal sodbo sam!“, ki so zapisane tudi nad odrom v Seško-vem domu še od tedaj, koje tu zasedal Kočevski zbor.
Predsednik IS Alojz Petek je še pred izvolitvijo ostalih članov IS o predlogu za možne kandidate IS, evidentiranih v predvolilnem postopku, dejal med drugim: „Moti
me predlog, naj bi bil IS sestavljen na predstavniški osnovi. To ni v skladu z delegatskim sistemom. IS mora namreč izpolnjevati dogovorjeno politiko občinske skupščine, krajevnih skupnosti, TOZD, interesnih skupnosti in drugih. IS ne bo odločal, ampak bo le izvajal politiko. Zato naj bodo v njem najsposobnejši in tisti, ki so pripravljeni sodelovati pri uspešnem delu IS. Ce se bo pokazalo, da kdo za to delo ni sposoben ali pa da noče delati v tem smislu, bom predlagal njegovo zamenjavo. “
J. PRIMC
VOLITVE IN IMENOVANJA
V svet za narodno obrambo so bili na prvi seji občinske skupščine Kočevje imenovani:	Savo Vovk (predsednik), Bogomir Abrahams-berg, Drago Aupič, Drago Benčina, Jože Boldan, Drago Gril, Ignac Kar-ničnik, Andrej Klun, Jože Novak, Ivan Oberstar, Alojz Petek, Dušan Stjepič in Anton Šercer.
V komisijo za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve občinske skupščine so bili imenovani: Stane Letonja (predsednik), Marija An-doljšek, Ivan Bradač, Anton Bregar, Jože Golob, Anton Hočevar, Stanko Levstik, Angelca Umek in Ivan Vesel. Ta komisija je bila imenovana s pripombo, naj o njenih članih razpravljajo delegacije in dajo morebitne pripombe.
Za sklepanje zakonskih zvez v občini Kočevje so bili pooblaščeni naslednji delegati občinske skupščine: Drago Benčina, Pavle Pogorelc, Vinko Rakovič in Savo Vovk.
Predstavljamo oba predsednika
SAVO VOVK, novi predsednik občinske skupščine Kočevje, se je rodil 28. marca 1921 v Kočevju. Po poklicu je agronom. Zdaj je direktor Kmetijskega podjetja Kočevje, ki je del Združenega KGP. Je znan družbenopolitični delavec. Bil je tudi poslanec in odbornik. Je član ZK, SZDL, ZB, sindikata in raznih drugih organizacij in društev.
ALOJZ PETEK, predsednik občinskega izvršnega sveta, seje rodil 19. decembra 1936 v Dolenjih Lazih. Doslej je bil javni tožilec, zaposlen pri javnem tožilstvu Kočevje. Prizadevno dela v raznih družbenopolitičnih organizacij ah in društvih. Je član ZK, SZDL, sindikata in raznih drugih organizacij in društev.
Predsednik OS Vovk, IS pa Petek
Nekatere spremembe v primerjavi s predlogom v IS - Kdo so predstojniki občinske uprave? - Štirje bodo sklepali zakonske zveze
Prva seja nove občinske skupščine Ribnica je bila v prenovljeni dvorani Doma TVD Partizan. (Foto: Mohar)
Brinšek in Grilj predsednika
Izvršni svet šteje 11 članov
Ribnica: nova predsednika
RUDI BRIMŠEK, predsednik občinskega izvršnega sveta, se je rodil 12. februarja 1930. Končal je višjo upravno šolo. Nazadnje je bil tajnik občinske skupščine Ribnica. Je tudi prizadeven družbenopolitični delavec v Sodražici in ribniški občini, za kar je prejel 26. aprila letos tudi občinsko priznanje OF. Je član ZK, SZDL, sindikata in raznih drugih organizacij in društev.
CIRIL GRILJ, novi predsednik občinske skupščine Ribnica, se je rodil 8. oktobra 1946 v Moravčah. Je diplomiran politolog. V Ribnico je prišel 1967 in bil strokovni sodelavec pri občinskem komiteju ZK, zdaj pa je direktor ribniškega ITPP. Je član vodstev raznih organizacij in društev, tudi ZK, SZDL in sindikata.
V lepo okrašeni dvorani Šeškovega doma v Kočevju, kjer je oktobra 1943 zasedal zbor odposlancev slovenskega naroda, je bila 26. aprila letos 1. seja delegatov nove skupščine. (Foto: Primc)
DROBNE IZ KOČEVJA
haija in za njegovega namestnika Janeza Novaka.
V	IS so bili izvoljeni Anton Šobar, načelnik oddelka za gospodarstvo; Dušan Lavrič, načelnik oddelka za splošne zadeve; Stanko Rus, načelnik oddelka za notranje zadeve; Angelca Rus, načelnica davčne uprave; Guštin Vatovec, načelnik oddelka za narodno obrambo (vsi ti so bili imenovani tudi za predstojnike teh oddelkov občinske uprave), in Ivan Francelj iz INLES Sodražica (lesna industrija), Ivan Lavrič iz Loškega potoka (gozdarstvo), Jože Benčina iz Ribnice (kmetijstvo), Stane Kromar iz Dolenje vasi (prosveta in kultura) ter France Češarek iz Sodražice (trgovina).
Za prvega delegata za zbor občin republiške skupščine je bila izvoljena Milena Borovac, ravnateljica osnovne šole Ribni- -ca.
Na prvi seji zborov in nato na prvi skupni seji vseh zborov so bili izvoljeni še ostali organi in delegati, tako za področje posameznega zbora, kot občinske skupščine, glasovali pa so tudi o listi kandidatov za člane predsedstva SR Slovenije in listi kandidatov za delegate v zvezni zbor skupščine SFRJ. Sprejeli so tudi nekatere sporazume.
J. PRIMC
ORTNEŠKI POROČEVALEC
IZLETI - Ljubljansko podjetje SAP-poslovalnica Kočevje ima vsakodnevna naročila za posebne skupinske vožnje. To so izleti šolskih otrok, dijakov in kolektivov. Kaže, da so se letos občani usmerili bolj na izlete kakor na letovanja, ki so predraga in si jih lahko privoščijo le tisti, ki imajo avtomobile in malo
•	globlji žep.
TABORNIKI PRIHAJAJO - Kočevje je obiskala velika skupina izletnikov iz Kopra. Ogledala si je mesto in razne prostore v okolici, ki so primerni za aborjenje. Najbolj všeč je bilo izletnikom pri Rožnem studencu. Ogledali so si tudi dolino Kolpe, ki jim je tudi zelo všeč, a je preveč odmaknjena in je zato več težav z oskrbo z živili, predvsem s kruhom.
PRVE ZNAČKE — Turistično društvo Kočevje je izdalo lepe društvene značke. So štirioglate, v sredini je jelka in medvedek s hlodom v prednjih šapah, okoli pa je napis „Turistično društvo Kočevje44. Ena značka je iz osnovne zlitine, druga je posrebrena, tretja pa pozlačena. Vse tri veljajo 23 din, prodajajo pa tudi posamezne. Zbiralci značk pridno posegajo po njih.
POROČALI BODO
Za sklepanje zakonskih zvez v občini Ribnica so pooblaščeni naslednji delegati občinske skupščine: Ciril Grilj, Stane Košir, Franc Koprivec, Anton Govže, Franc Levstik, Franc Lešnjak in Ivan Mohar.
NARODNE NOŠE
Turistično društvo Ribnica popi* suje tiste, ki imajo narodne noše in žele nastopati na različnih priredit' vah. Doslej se jih je prijavilo že 28. Prvi tak nastop bo ta mesec ob le* tošnjem „Prevozu bale po ribniško1*-
VODOVOD - Ko sem pred dnevi obiskal Velike Poljane, sem moral po vasi preskakovati nešteto jarkov, izkopanih okoli domačij. Pomislil sem na prvo svetovno vojno, ko so vodili vojno v okop ih .'Poved ali so mi, da si'bodo napeljali izpod Gregorije vodovod. Poljančam, ki jih vodi Jože Andoljšek, so kar resno poprijeli. Hitijo, da bi voda pritekla v domove Še pred jesenjo. S složnim delom se marsikaj doseže.
CESTA Poljancem manjka še dobro vzdrževana pot iz Ortneka. Sedaj m- poleti neusmiljeno praši okoli domov. Vsako leto je tu več vikendov, avtomobilov in turistov. Turizem zahteva razen dobre vode tudi dobro cesto in razsvetljavo. O tem bodo kaj rekli tudi naši delegati.
VR I NAR1JA Ortneško posestvo samuje, propada ter izgublja svoj sloves ln mikavnost. Livada na eni in drugi strani ,,t,radu" je s potočkom
kot- nalašč za vrtnarijo. Tudi obstoječa poslopja bi bila za to primerna.
občan .	_
vprašuje X ^ n.
n \ \/ /medved :	odgovarja
- Koliko je zbrala na leto vaša občina turistične takse po starem odloku in koliko po novem, ko ste takso zvečali? f
- Obakrat enako: prej nič in zdaj nič, ker ni nihče vztrajal, da bi morali tisti, ki oddajajo sobe, občini takso tudi odvesti.
*
NOVI OBRAZCI - Ljubljanska banka je uvedla nove obrazce za sporočila lastnikom tekočih računov. Izpisek ima preglednejše rubrike, čeprav je manjši kot prejšnji.
PREMAJHNI NABIRALNIKI -
Naročniki se pritožujejo, da dobivajo časopise in revije zelo neredno ali pa sploh ne. Temu ni kriva pošta. V stolpnicah in blokih imajo v vežah premajhne poštne predalčke. Narejeni so samo za pisma, medtem ko časopisi in revije molijo iz njih. Tako jih lahko odnese kdor koli.
— Zakaj voziš pijan?
— Saj na večini cest na Kočevskem piše, da voziš po njih na lastno odgovornost, torej lahko vozim tudi pijan.
ŽENE V SLUŽBI
Število zaposlenih žena v ribniški občini počasi, a vztrajno raste. Sedaj jih je zaposlenih že nad 1.000. Žene so zaposlene predvsem v konfekcijskih jobratih v KRIMU v Sodražici, „Šivalnici44 BPT v Loškem potoku, tekstilni tovarni v Jurjeviči, pa v vseh TOZD INLES, ITPP, DONIT, trgovini,'šolstvu, zdravstvu, državni upravi, pa tudi v ostalih dejavnostih. Zaposlena žena precej prispeva k družinskemu „proračunu44, saj skupaj z možem laže preživljata družino in ji nudita primerno življenjsko raven.
KOČEVSKE NOVICE
REŠETO
'SEV
*'• - ''':-V-"'- . '. .-'
t)o pričetka kopalne sezone ni več daleč, zato tisti, ki urejajo kamp na Vinici hitijo z delom .. .(Foto: Podobnik)
Bodo odšla proč tudi dekleta?
Dekletom zmanjkuje fantov v Starem trgu v Poljanski dolini
Okrog 600»prebivalcev živi v krajevni skupnosti Stari* trg v Poljanski dolini. Bolj ali manj so odrezani od sveta. Zaradi slabih Avtobusnih zvez namreč. Kljub temu da ceste proti Vinici, Črnomlju in Kočevju niso prevlečene z asfaltom, vseeno niso slabe, ob suhem vremenu ne. Avtobusi pa vozijo tako redko, da na Prevoz na delo v Črnomelj še pomisliti ni mogoče, razen z lastnim avtom.
Tako pa se vozi na delo v občin-^ center en sam delavec, ki je zaposlen v črnomaljski kmetijski za-.^gi- Drugi doma kmetujejo. Zapoditi se ne morejo. Razen obrata Metliškega „Kometa", v katerem je Uposlenih okrog 40 žensk, v Starem Jgu ni nobenega drugega dela, za Katero bi zgrabili moški. Prav zato najn je Ivanka Šterbenc iz Kometa ‘kjala, da bo še ta obrat vrag vzel,
Ce se v kraju ne bo našlo delo za Moške. Ja, brhka dekleta zares ne Nameravajo ostati kar same. Pa jim to grozi, če bodo kar v Starem trgu 0stale. Moški se izseljujejo, predam mladi.
Komaj kakih deset odstotkov prebivalcev krajevne skupnosti Stari trg le še nepolnoletnih. Za normalen tazv0j kraja pa bi moralo biti prebiralcev teh rosnih let vsaj tretjina. Pa taj hočejo! Izseljevanje iz Poljanske doline ima tradicijo. „Tovarna, v ka-l®n bi se zaposlili moški, bi jo preki-n*la,“ trde domačini.
Mirno in lepo je v Starem trgu. Tisti, ki bi ocenjeval standard prebivalcev le po tem, da v tem trgu ni dela za moške v tovarni, bi utegnil celo pomisliti, da je tu revščina doma. Pa bi se hudo uštel. Prebivalci s svojo pridnostjo nadomestijo vse drugo. „Na zunaj so hiše videti prave kmečke. Ko pa stopi človek v kako hišo, je presenečen, tako je prijetno! Vse je zelo moderno opremljeno, čistoča in urejena gospodinjstva! V vasi pa je tudi gostoljubje doma,“ je povedala šefinja krajevnega urada Marija Radovič, ki uraduje v Starem trgu dvakrat na teden. Pripelje se s šolskim kombijem iz Črnomlja skupaj z dvema učiteljicama, ki sta tudi iz Črnomlja, pa „mašita** kadrovski primanjkljaj v osnovni šoli v Starem trgu.
Ko sta si pred leti kočevska in črnomaljska občina „delili** ozemlje, po željah prebivalcev namreč, je nastal čuden položaj. Predgrad pri Starem trgu, ki leži „globoko** na
Prvič zasedali delegati
Na prvi skupni seji vseh zborov so izvolili vodstvo skupščine — Partizanska magistrala
„Naše delo bo uspešno le, če “omo vsi v občini sodelovali. > imamo vsi enak cilj: boljše pijenje naših delovnih ljudi,“ r nied drugim poudaril pred-^nik inž. Martin Janžekovič 113 prvi skupni seji vseh zborov npvoizvoijene črnomaljske občinske skupščine.
Na svoji prvi skupni seji vseh *reh zborov se je skupščina . °nstituirala. Za predsednika so golili, inž. Martina Janžekoviča, ki bo opravljal dolžnost poleno, za podpredsednika pa ^rektorja „lskre“ iz Semiča Jo-^ta Kočevarja, ki bo dolžnost opravljal kot amater. Poklicni ^kretar občinske skupščine bo Pravnik Mirko Jelenič, predsed-občinskega izvršnega sveta Pa Jože Vajs, v. d. direktorja »Belta“, podpredsednik pa Jože
ČRNOMALJSKI DROBIR
Strmec. Družbenopolitični zbor bo vodil dosedanji poslanec in ravnatelj osnovne šole Vinica Anton Troha, zbor združenega dela eko.iomist v semiški „>Iskri“ Božo Šobar, zboru krajevnih skupnosti pa bo predsedoval direktor črnomaljske kmetijske zadruge Danilo Rus.
Na prvi skupni seji vseh zborov občinske skupščine so delegati potrdili lanska zaključna računa davčne uprave in prispevkov za starostno zavarovanje kmetov. Razen tega so sprejeli odlok o ustanovitvi sklada za izgradnjo partizanske magistrale od Podturna do Adle-šičev. Magistralo naj bi zgradili s prispevki republiške skupnosti za ceste, TOZD in OZD, občanov ter novomeške in črnomaljske občine do konca 1977. leta.
. Konzerve iščejo - Pravijo,
J1 Prebivalci Starega trga vsako leto n •uUt’ P^nejo zoreti pridelki, ra r °lj kuPujcj° konzerve, pa ne za-njihove vsebine. Konzervne oh - potrebujejo za to, da jih .oesijo na ograde, s katerimi zavaruje0 pridelke pred jeleni. Zvok °nzcrvnih škatel, ki jih premika vc-r' jelene plaši.
Kamp BO ZGRAJEN --Delavci l° *e pričeli urejevati in dograjevati na Vinici, ki bo, če bodo dela °nčana po načrtu, kopalce lahko yr®j#l Že v začetku kopalne sezone.
kampom bo gospodarila TOZD V|*tor.
NIČ CENEJE - Hudo sc motijo tisti, ki mislijo, da je na podeželju, recimo v Starem trgu, mogoče kupiti kako stvar ceneje kot-pa v Črnomlju. „Tu v Starem trgu sem plačala za eno jajce 1,20 din, v Črnomlju, kjer mi.jih prodajalka prinese kar v pisarno, pa sem dala za jajce le dinar,“ je povedala tovarišica, ki ne želi biti imenovana, a ji vseeno verjamemo.
ZAKAJ T02.BE - Poravnalni svet v krajevni skupnosti Stari trg ima s 600 prebivalci mnogo več dela kot pa člani poravnalnega sveta v črnomaljski krajevni skupnosti, ki delajo za okrog 8.000 prebivalcev. Občani v Starem trgu se največkrat prepirajo zaradi zemlje.
črnomaljskem ozemlju, seje odločil za kočevsko občino in sedaj spada k njej. Prebivalci treh vasi - Zagozd-ca, Dolenje in Gorenje Podgore, ki leže bliže Kočevju - pa so se odločili za „zvestobo** črnomaljski občini. In sedaj hodijo eni in drugi v svoja „glavna** mesta preko „tujega** ozemlja. Pa ne bi bilo to nič strašnega, če se ne bi že od nekdaj nekam grdo gledali. Prebivalci Starega trga in Predgrađa res niso veliki prijatelji. Zakaj, najbrž vedo le sami. Vseeno pa se nasmehnejo drug drugemu, takrat, ko Predgrajci pripeljejo svoje učence višjih razredov osnovne šoje k pouku v Stari trg, ker sami nimajo popolne osnovne šole, in takrat, ko se prebivalci Starega trga zatečejo po zdravstveno pomoč v ambulanto v Predgrad, ker je v Starem trgu ni.
BRANKO PODOBNIK
On ni kriv
Tistih pet kilometrov makadama med Sodevskimi štalami in „Hribliskim ovinkom'* na cesti Stari trg - Vinica, ki ga že šestnajst let vzdržuje cestar Pete/ Kavšek, je dobrih. Petrova lopata poskrbi za to. Vsak dan polni cestne luknje s peskom. Vedno ...
„Razen kadar me cestno podjetje ne vzame na kakšno gradbišče. Takrat ostane moj cestni del nevzdrževan.. Cesta propada, vozniki se jeze, občani se hudujejo na sestankih. Pa nisem jaz nič kriv za to.“
- Vam to kdo očita?
„Se vprašate! Vozniki sc potem, ko se vrnem na svoj odsek ceste, ki je zaradi moje zaposlenosti drugje seveda slab, ustavljajo in me zmerjajo, da je kar grdo. Lenuhi, barabe, capini vse to smo cestarji po mnenju nesramnih šoferjev, samo ljudje ne. Pa sploh nismo mi nič krivi, če je cesta slaba .. .“
- Dolgo let že delate na tej cesti. Najbrž opazite razlike v prometu?
„Seveda. Ko sem pričel vzdrževati ta odcep, so po njem vozili le vozovi, ki so jih vlekli konji ah voli. Sedaj je drugače.*'
- Doma ste iz Starega trga. Kako ste zadovoljni s krajem?
„Lepo je. Se lepše pa bi bilo, ko bi dobili kak obrat, v katerem bi se lahko zaposlili moški. Če ga ne bomo zgradili, se jih bo še več izselilo. Saj smo že sedaj preganjani.
- Kdo pa vas preganja?
„Jeleni. Toliko jih je, da napravijo ogromno škode. Lovci je ne morejo povrniti. Resno se bojim, da nas bo ta presneta jelenjad pregnala iz Poljanske doline. Te živali so naši najhujši sovražniki.*'
POSLOVNA ZGRADBA
Prebivalci Vinice in okolice upajo,.da ne bo ostalo le pri govoricah o gradnji nove poslovne stavbe na Vinici, ampak da bo kmetijska zadruga Črnomelj kmalu pričela graditi. Ne ona, pač pa neko gradbeno podjetje zadruga bo le investitor. V stavbi naj bi bila trgovina kmetijske zadruge, v njej pa bi svoje prostore dobile še pošta, banka in turistična agencija Menda nameravajo kmalu pričeti graditi, saj so načrti že narejeni.
Pridna Marjanca
Maj je mesec mladosti. V tem času imajo mladinske organizacije dela več kot dovolj. Marjanca Bele, sekretarka metliške občinske konference ZMS, sploh ni izjema. S temeljitim in odločnim delom hoče nadoknaditi tisto, kar so mladi v Metliki v zadnjem času zaradi nedelavnosti zamudili.
„Močno občutimo menjavo rodov. Tisti, ki so bili v mladinski organizaciji delavni, so prišli v leta. Na njihova mesta so prišli novi, ki nimajo izkušenj, zato imamo pri. delu precej težav.**
- Pa nova organiziranost vaše organizacije?
„Ta je kar dobra. Mladi se lahko sedaj ukvarjamo res s tistim, kar nas zanima, bolje pa smo tudi zastopani v raznih organizacijah in samoupravnih organih. Med mladimi vlada za delo mladinske organizacije vse več zanimanja.**
- In rezultati nove organiziranosti?
„V kratkem času bomo imeli prvo sejo novoustanovljene konference mladih delavcev, pripravljamo pa tudi že konferenco mladih v krajevnih skupnostih. “
- Mladi si pridobivate zaupanje?
„Pridobivamo si ga, teže pa ga bo
upravičiti. Med nami bo treba odpraviti miselnost, da so pomembne le zabave in plesi, da je pomemben le osebni dohodek. Mladi se bodo morali izobraziti in si pridobiti zavest o pomembnosti družbenopolitičnega dela. Dati jim moramo potrebno znanje.“
B. P.
Veselijo se znanja
V Metliki konec politične šole
Metliške družbenopolitične organizacije in družbenopolitično življenje nasploh so dobili pred kratkim nove moči. Osemnajst mladih ljudi je končalo politično šolo, ki jim je dala potrebno znanje, ki ga bodo s pridom uporabili pri nadaljnjem delu v mladinskih organizacijah, v svojem delovnem okolju in drugod. Nekateri med njimi so bili v vrstah ZKS že pred vpisom v šolo, drugi pa si žele postati komunisti in se jim bo želja najbrž kmalu uresničila. O tem, kaj so se v šoli naučili in kako jim bo to koristilo, pa jih je šest med njimi povedalo:
SLAVKO, KOŠIR, mizar v IMV na Suhorju: „To, kar sem od šole pričakoval, se je izpolnilo. Vesel sem, da vem mnogo novega, in mislim, da bi se morali učiti vsi zaposleni, da bi lahko laže in bolje samoupravljah. Pridobljeno znanje pa bom uporabil predvsem pri delu v mladinski organizaciji, ki je vse bolj delavna. “
DARKO JAKOFČIČ, kovinostrugar v TGP: „V šolo sem šel z veseljem in sedaj, ko sem jo uspešno končal, nisem razočaran. Pridobil sem si znanje, ki mi i je doslej često manjkalo. Preda-j vatelji so nas dobro učili, razlaga i je bila enostavna in jasna, da smo ji lahko vsi sledili. Sedaj do-[ bro poznam m)VO_ustayo.“
DELOVNE NALOGE
Komunisti v metliški občini si bodo v skladu s svojim akcijskim programom prizadevali, da se bo potrošnja na vseh ravneh „ravnala** po zmožnostih, redno bodo spremljali vsa gospodarska gibanja v občini, več pozornosti bodo posvetili programiranju posameznih TOZD in OZD, kot tudi programiranju v celotni občini. Razen tega si bodo komunisti v občini prizadevali poiskati vse možnosti večjega sodelovanja med gospodarskimi organizacijami v občini, pa tudi sodelovanja z gospodarstvom v drugih krajih.
MANJ NOVIH AVTOV
V avtomobilskem servisu „Novo-tchne** v Metliki, kjer prodajajo odslej tudi avtomobile, pravijo, da Belokranjci v zadnjem času nič kaj pridno ne kupujejo novih jeklenih konjičkov. Dražje pristojbine za uporabo javnih cest, dražje gorivo in še negotovost, ali bo bencina dovolj ali ne, pa še visoke cene življenjskim potrebščinam, ki jih plače kar ne morejo dohitevati, vplivajo na odločitev glede nirteupa novega avta. Zanimivo pa je, da vsi našteti razlogi ne odvračajo od nakupa novega avtomobila prebivalcev Bihaća in okolice. Tam se „Zastave 101“ hitro množijo.
SEDMERICA ZA KOZJANSKO
ludi mladi iz Metlike se bodo udeležili letošnje republiške mladinske delovne akcije „Kozje 74“. Sedem metliških mladincev, iz vsake TOZD in OZD po eden, se bo te koristne delovne akcije udeležilo v drugi izmeni, ki bo trajala od 8. maja do 6. junija. Tako kot drugi, tudi mladinci iz metliške občine na Kozjanskem ne bodo gradili le objektov, izgrajevali bodo tudi - sebe.
POZDRAV MARŠALU TITU
Jutri bodo prebivalci Metlike lahko pozdravili nosilce štafetne palice s pozdravi našemu dragemu maršalu Titu, Metliški mladinci bodo prevzeli štafetno palico od vrstnikov iz novomeške občine na Valiti in jo ponesli v Metliko. Tu se bo ob 10. uri na Mestnem trgu pričel program, s katerim bodo v Metliki počastili štafetno palico, ki jo bodo sem prinesli okrog 10.30. Nato bo štafetna palica nadaljevala pot proti Strekljev-cu, kjer jo bodo Metličani izročili mladim iz črnomaljske občine.
SAMO ZA PLAČE
Na zadnji seji „odborniške** občinske skupščine so, ko so govorili o letošnjem občinskem proračunu, predstavniki mladinske organizacije in občinske konference SZDL, nezadovoljni z zares nadvse skromnim denarjem, ki jim ga je proračun namenil, med drugim povedali, da bo denarja dovolj le za osebne dohodke redno zaposlenih, za kakršnokoli dejavnost pa nič.
ANTON MUSIČ, avtomeha-"	nik v Iskri: „Oborožen z zna-
[	njem, ki sem si ga pridobil v tej
i	šoli, bom lahko mnogo uspešne-
[	je delal tudi v mladinski organi-
i	zaciji v Podzemlju, kot pa sem
2	doslej. Pridobil sem si tisto
i	osnovno in najbolj potrebno
]	znanje, ki bi ga morali imeti, vsaj
i	jaz tako mislim, vsi mladi. In
■	znanje bom uporabil“
ZORICA TALIČ, šivilja v Ko- | metu: „Zelo rada bi vstopila v J vrste ZKS. Mislim pa, da ni do- ■ volj, če ima človek rdečo knji- ■ žico, pač pa mora dokazati z de- ■ lom, da je pravi komunist. Za to j pa je potrebno znanje. In naj- J potrebnejše znanje sem si prido- ■ bila v tej šoli. Upam, da bom za- J upanje upravičila.**
MARJAN VIDIC, strojni ključavničar: „Na večino vprašanj, na katera si prej sam nisem znal odgovoriti, sedaj vem odgovor. Predvsem sem dobro spoznal novo ustavo in delegatski -sistem. Pridobljeno znanje mi bo koristilo zlasti pri delu v mladinski • organizaciji, še posebno ker je ta zadnje čase v naši občini zelo delavna. “
BRANKO PODOBNIK
Veselo je bilo v Gradcu, ko so prišli na obisk ljubljanski miličniki-kadeti. Prišli so, da bi spoznali kraj in njegove prebivalce, kjer so se njihovi tovariši med vojno učili. (Foto: B. P.)
SPREHOD PO METLIKI
GOSTOVANJE - Pred kratkim je gostoval v Domu ‘Partizana zagrebški pevec zabavnih melodij Duško Lokin. Spremljal ga je ansambel Atlantik, prav tako iz Zagreba. Prireditev je pokazala, da je za podoh-ne prireditve posebno med mladimi veliko zanimanja.
VARNOST - Na novo so prepleskali prehode za pešce, črte, ki označujejo parkirne prostore in druga opozorila na asfaltu. Bil je že čas, da so se lotili tega dela, saj je prejšnja barva že popolnoma zbledela.
SPORAZUMI - V četrtek, 24. aprila, so predstavniki temeljnih organizacij združenega dela in pooblaščeni predstavniki interesnih skupnosti podpisali temeljne samoupravne sporazume. Podpisovanje v sejni sobi občinske skupščine je bilo svečano.
OHCET - Beti je prevzela pokroviteljstvo nad izborom slovenskega para, ki se bo poročil na tradicionalni prireditvi Kmečka ohcct. Ker Metlika nima primerne dvorane, je bila zanimiva prireditev v .prosvetnem domu v Črnomlju 7. maja ob 19.30.
metliški tednik
★ ★9. maja 1974
Stran uredil: BRANKO PODOBNIK
DOLENJSKI LIST
19
fuUAMK
PRENOSNI TRANSFORMATOR ZA VARJENJE
Za varjenie kosov tanke pločevine alt z a n|t m obdela vo ie najidealneiše orodie BANTAM transformator: ker tehta le 20 kg |e ^elo primeren za delo v delavnici ali na potovaniu 7 njim lahko varite navadno mehko ipklo neriaveča lekla in jekla k s so odporna proti kislinam Moč ie variti lito železo ali obnoviti izrnhiienp površine z e1 ktrodami za tnio vanenie Stroi ie možno pri ključiti na enofazni priključek 220 ali 380 V
Za BANTAM veha qnraneija ,eto dni Ce se pokvari v garancijskem roku bo kupec dobil v zameno nov aparat Ce pa se stroi pokvari po garariciiski dobi lahko kupec BANTAM zamenja za novega — po zelo m/ki ceni
TBH 140
Bantani
NOVO
z okusom grozdja
IŠČEMO NOVE SODELAVCE!
„DOLENJKA"	_____
trgovsko podjetje na debelo in drobno, dolžnika Novo mesto,
razpisuje delovni mesti:
VODJE TOZD ZA TOZD „ENGRO-DETAJL" NOVO MESTO
Pogoji:
— srednja strokovna izobrazba in pet let delovnih izkušenj v trgovski stroki ali poslovodska šola trgovske stroke oz. visoko kvalificiran delavec trgovske stroke z 10 leti delovnih izkušenj v trgovski stroki,
— organizacijske in moralno-politične sposobnosti.
VODJE TOZD ZA TOZD „DETAJL" ČRNOMELJ Pogoji:
— srednja strokovna izobrazba in pet let delovnih izkušenj v trgovski stroki ali poslovodska šola trgovske stroke oz. visoko kvalificiran delavec trgovske stroke z 10 leti delovnih izkušenj v trgovski stroki,
— organizacijske in moralno-politične sposobnosti.
Rok za vlaganje prijav je 15 dni po objavi.
PROSTA DELOVNA MESTA!
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA, PODRUŽNICA 52100 NOVO MESTO,
objavlja prosta delovna mesta:
1 ŠTEVCA
2 PRIPRAVNIKOV S SREDNJO IZOBRAZBO
1	INŠPEKTORJA
POGOJI: za delovno mesto števca osnovna šola in polnoletnost; za pripravnike dokončana srednja ekonomska šola ali gimnazija; za delovno mesto inšpektorja ekonomska ali pravna fakulteta in 4 leta posebne prakse v finančno-raču-novodskih opravilih.
Predložite dokazila o šolski izobrazbi in posebni praksi. Za delovno mesto števca in inšpektorja velja trimesečno poskusno delo.
Prošnje za sprejem na delo pošljite Službi družbenega knjigovodstva, podružnici 52100 Novo mesto. Objava velja 15 dni po objavi. O izidu objave bodo kandidati obveščeni.v roku 30 dni.
P P ŠTEV 208 TELEFON CENTRALA (052) 22-322 TELEX 25 252 Y(J ULJTES
Vse poslovne prijatelje vabimo na XVIII. mednarodni sejem tehnike Beograd
od 13. V. do 19. V. 1974
dvorana štev. 1, razstavni prostor 1101
Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih stro* jeva i uređaja — Pula
tudi v vaš dom vodovod
asa«
Hl DRO PAK
rešitev za napeljavo sveže pitne vode v vaše gospodinjstvo
u
4
Kvalitetno PIVO pivovarne
8 zamaškov s
PIVOVARNA LAŠKO
Zbirke zamaškov pošiljajte posebej! Kolikor zbirk, toliko vaših srečk. Čim več osmič, tem več uspeha pri žrebanju, ki bo:
13. aprila v Mariboru	11. maja v Ptuju 29. junija v Celju
vsak četrtek
DOLENJSKI LIST
Vsakokrat trije avtomobili, tri motorne žage, dve kosilnici itd. Uživajte pri zbiranju, ob pričakovanju nagrad in z laškim pivom ZLATOROG! Na vsako vašo kuverto z osmimi zamaški - vaš naslov!
Št. 19 (1294) - 9. maja 1974
DOLENJSKI LIST
PETROLJ
Trgovsko in proizvodno podjetje „PETROL" Ljubljana POSLOVNA ENOTA BREŽICE
razglaša prosto delovno mesto
PRODAJALCA NA BENCINSKEM SERVISU OTOČEC II
Pogoji: končana osemletka, odslužen vojaški rok Prednost imajo trgovski delavci, poskusno delo traja šest mesecev	n
Lastnoročno napisane ponudbe s kratkim življenjepisom je treba poslati v 10 dneh po dnevu objave tega razglasa navedeni poslovni enoti.
PROSTA DELOVNA MESTA!
OZD Avtopromet, gostinstvo in turizem
^joHjorvcis~
Novo mesto — Straža
TOZD Tovorni promet TOZD Avtobusni promet Delovna skupnost skupnih služb
Na temelju določila 50 čl. statuta temeljnih organizacij združenega dela Tovorni promet in Avtobusni promet ter Delovne skupnosti skupnih služb odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu objavlja
javni razpis za vodilno delovno mesto:
1. DIREKTORJA TOZD TOVORNI PROMET
in razpisuje prosta delovna mesta:
2. REFERENTA ZA VOZNE REDE - TOZD Avtobusni promet
3. VOZNIKOV AVTOBUSOV — TOZD Avtobusni promet
—	10 delovnih mest
4. PLANERJA-ANALITIKA V DSSS.
Kandidat za navedena delovna mesta mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod tč. 1)da ima višjo ali srednjo strokovno izobrazbo prometno-tehnične smeri
— da ima 7 let prakse, od tega 5 let na vodilnih delovnih mestih v cestnoprometnih ali sorodnih organizacijah
— da je moralno-politično neoporečen
— da predloži program nadaljnjega razvoja temeljne organizacije;
pod tč. 2) — da ima srednjo strokovno izobrazbo prometno-tehnične smeri
— da ima najmanj 3 leta prakse v tehniki izdelave in uveljavljanja voznih redov
— da obvlada delo na pisalnem in enostavnem računskem stroju
— da je moralno-politično neoporečen;
pod tč. 3) — da ima dokončamo osemletko in opravljen izpit D kategorije
— da ima ustrezno vozniško prakso, priporočljive psihološke sposobnosti in uspešno opravljen interni preizkusni izpit iz praktične vožnje in poznavanja motoroznanstva. Poskusno delo traja 60 dni.
pod tč. 4) — da ima višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri,
— da ima najmanj 3 leta prakse na področju planiranja in analize
— da je moralno-politično neoporečen.	,
Kandidati pod tč. 1 morajo dokazati, da niso v postopku zaradi kaznivih dejanj, naštetih v zakonu, o konstituiranju organizacij združenega del-in njihovem vpisu v sodni register.
Informacije o nalogah za razpisano delovno mesto direktorja TOZD Tovorni promet dobijo kandidati v splošnem oddelku podjetja.
Vsi kandidati naj dostavijo pismene ponudbe z dokazili splošnemu oddelku podjetja v 15 dneh od dneva objave tega razpisa.
Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 15 dneh po zadnjem dnevu razpisnega roka.
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
TRGOVSKO PODJETJE
EHNO-MERCATOR
CELJE
Nagrade:
SPREJMEM VaJENCE! s
Sprejmem več vajencev za soboslikarski in pleskarski poklic.
Nudim stanovanje! Začetna nagrada je 800,00 din na mesec.
f IVAN BOBIČ
soboslikar in pleskar Marjana Kozine 51 NOVO MESTO telefon: 21-115
\ I i ▼
DR AGI SESTRI, tetici Verenki Ri-felj iz Lešnice iskreno čestita za
16.	pomlad in ji želi čimveč uspeha v šoli ter da bi še vnaprej ostala tako pridna, družina šulc.
ANTONU MURGLJU iz Daljnjeg vrha 20 iskreno čestitajo k rojsi vu sina, prijatelji: Stane, oba To ne ta, Jože in drugi, želeč še veliko potomcev.
lEDBNgu
Četrtek, 9. maja - Dan zmage Petek, 10. maja - Izidor Sobota, 11. maja - Žiga Nedelja, 12. maja - Pankracij Ponedeljek, 13. maja - Servacij Torek, 14. maja - Matija Sreda, 15. maja - Zofija Četrtek, 16. maja - Janez
BRESTANICA: 11. in 12. 5. ameriški barvni film „Tarzanov upor v džungli".
BREŽICE: 10. in 11. 5. ameriški barvni film „Leto 42“. 12. in 13. 5. ameriški barvni film „Tarzanova grobna tišina*4. 14. in 15. 5. ameriški barvni film „Tvoja je, vzemi
ČRNOMELJ:	10.	5.	ameriški
barvni film „Saunder ali pasje življe-nje“. 12. 5. ameriško-italijanski
barvni film „Plačanec*4. 15. 5. francoski barvni film „Zgrešeni strel44
KOSTANJEVICA: 11.5. švedski barvni film „Pipi preko sedem morij.4' 12. 5. angleška drama „Dekle z otrokom44.
KRŠKO: 11. in 12. 5. ameriški barvni film „Kralj, dama, fant44. 15. 5. nemški barvni film „Pika nogavička44.
METLIKA: 10. in 12. 5. ameriški barvni film „Mrtvega prosi — živega ubij44. 10. in 12. 5. ameriška risanka „Pink pantera - festival humoija.
15.	in 16. 5. italijanski barvni film „Preiskava nad državljanom kije zunaj vsakega suma.
MIRNA: 11. in 12. 5. Divja dežela.
NOVO MESTO: od 10. do 13. 5. francoski barvni film „Naslednik44. 14. do 16. 5. francoski barvni film „Morilec v imenu zakona44.
RIBNICA: 11. in 12. 5. italijanski barvni film „Podlež44.
ŠENTJERNEJ: 11. in 12.5. „Veseli lov na diamante44.
TREBNJE: 11. in 12. 5. nemški barvni kriminalni film „Beg v zločin44.
SLUŽBO DOBI
.TAKOJ DOBI zaposlitev dekle ali mlajša upokojenka za pomoč v gospodinjstvu. Vsa oskrba v- hiši. Zelo ugodni pogoji. Javite se na naslov: Zdenka Modic, Zakot 35, 68250 Brežice.
UČENCI 8. razredov! Sprejemam vajence. Avtokleparstvo Jože Zor-' ko, Sela 2, Podbočje.
PRODAJALNA BOROVO, Novo mesto, sprejme na delovno mesto prodajalca - blagajnika, moško ali žensko osebo, staro od 18 do 30 let. Prednost imajo kvalificirani prodajalci.
HRANO IN STANOVANJE nudim fantu, ki bi po službi pomagal na mali mehanizirani kmetiji v bližini Novega mesta. Ponudbe pošljite pod šifro: „Ugodni pogoji44.
SLUŽBO ISCE
V	CENTRU Novega mesta sprejmem v varstvo dva otroka. Naslov v upravi lista (1150/74).
STANOVANJA
ZA MESEC JULIJ 1974 iščem v bližini Novoteksa Novo mesto poceni sobico. Naslov v upravi lista (1174/74).
PRAZNO SOBO iščemo takoj za varnostnega inženiija. Zavod za zdravstveno varstvo, Novo mesto, Mej vrti 5.
MLAD INŽENIR išče opremljeno sobo s souporabo kopalnice v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1181/74):
V	NAJEM VZAMEM sobo in kuhinjo v Novem mestu. AnaČrtalič, Kristanova 34, Novo mesto.
Motorna vozila
PRODAM dobro ohranjen Wart-burg, letnik 1970. Cena ugodna, delno na kredit. Ogled popoldne. Naslov v upravi lista (1159/74).
PRODAM nov traktor Ferguson delux. Naslov v upravi lista (1160/74)
PRODAM traktor Porse s hidravliko in koso 18 KM. Milan Rozman Arnovo selo 24, Artiče.
UGODNO PRODAM osebni avto Lada, letnik 1972. Pavlič, Nad mlini 37, telefon 22-018.
UGODNO PRODAM fiat 750, letnik 1963. Rudi Simonič, Rimska cesta 1, Trebnje.
PRODAM Zastavo 750, letnik 1968. Franc Žagar, Malenška vas 17, Mirna peč.
UGODNO PRODAM renault 10, letnik 1965. Ogled popoldne na Le-banovi 48, Novo mesto.
FIAT 750, letnik 1972, prodam. Rudi Sadek, Ljubljanska 16, Novo mesto.
ZARADI SELITVE nujno prodam AMI-8, letnik 1969, cena 15.000
•	din. Jože Pintar, Motel Trebnje alj telefon 83-047.
PRODAM osebni avto SIMCA 1100 GL, letnik 1968, odlično ohranjen. Jurij KreUtz, Krško, telefon 71-305.
PRODAM dobro ohranjen MZe 175 ccm, letnik 1970. Vinko Grubar, Mali Ban 6, Šentjernej.
PRODAM ZASTAVO 750. Jože Zupančič, Dol. Kamence 45, Novo mesto.
PRODAM poltovomi avto Fiat 615, letnik 1960. Ogled vsak dan na naslov: Baša, Dvor 47 pri Žužemberku, ali telefon 068-84-525.
PRODAM garažiran VW (hrošča), letnik 1967, v odličnem stanju. Ogled v soboto ali po 18. uri vsak dan. Martin Pezderšek, Pugljeva 3, Novo mesto.
PRODAM FIAT 130d, letnik 1965, po zelo ugodni ceni. Ogled vsak dan. Kastelic, Ragovska 7, Novo mesto.
ZELO UGODNO prodam osebni avto Opel Record 1955 v dobrem stanju. Naslov v upravi lista.
PRODAM FIAT 1300, letnik 1971, po ugodni ceni. Stibrič, Paderši-čeva 19, Nevo mesto.
PRODAM ZASTAVO 1300, letnik 1968, prevoženih 58.500 km. Bršlin 22, Novo mesto, ali telefon 21-502 (popoldne).
PRODAM
PRODAM motorno kosilnico BČS 127, malo rabljeno. Žefran, Gotna vas 23.
ODDAM ali prodam mlatilnico s stiskalnico za slamo „DECH-RAITER44. Ogled vsak dan. Ivan Majcen, gostilna Tržišče.
PRODAM GRABLJE kombinirke za ene^a konja. Piletič, Gor. Gradišče, Šentjernej.
PRODAM pletilni stroj Standard, skoraj nov. Valantičevo 2, Novo mesto.
PRODAM globok otroški voziček. Ragovska 10 a, stanovanje 43, Novo mesto.
PRODAM knjigo UKANA in lasuljo iz dolgih naravnih las. Ponudbe pod „Polovična cena44.
PRODAM dva premična senika, eden v velikosti 5x7 m, drugi s svinjskimi hlevi in kaščo v velikosti 12x5 m. Cena zelo ugodna. Naslov v upravi lista (1142/74).
POCENI PRODAM pohištvo za dnevno sobo. Novo mesto, Kristanova 4, (pritličje desno).
PRODAM kosilnico Alpina, rabljeno eno sezono, vinogradniško „frezo44 in 3-fazni hidrofor, vse v brezhibnem stanju. Cena ugodna. Stanko Repše, Birna vas 7, 68297 Šentjanž.
PRODAM otroški kombiniran voziček. Ogled vsak dan popoldne: Žnidaršič, Žabja vas 13, Novo mesto.
PRODAM stroj za izdelavo strešne opeke z jeklenimi modeli 340, 500 litrov dobrega belega vina in parcelo pri Vel. Slatniku, primerno za vikend ali vinograd na lepem sončnem kraju. Naslov v upravi lista (1140/74).
NUJNO in poceni prodajam šipe in školjko za Zastavo 750, tudi po delih. Drago Vovk, Valantičevb 17, Novo mesto.
NUJNO in poceni prodam dva velika albuma znamk z motivi iz flore, faune, kozmosa in športa. Drago Vovk, Valantičevo 17, Novo mesto.
PRODAM približno 4 ha košnje na rastilu. Jože Papež, Dol. Boštanj 60.
PRODAM kuhinjsko omaro (kredenco). Ogled popoldne. Filipič, Podgorska, blok II, Kočevje.
PRODAM mlatilnico in slamoreznico v dobrem stanju. Cesar, Goriška vas 3, Mirna peč.
PRODAM približno 2.000 kg košnje na rastilu in rabljen komat (22 col) z novimi vajeti in uzdo. Anton Uhan st., Irča vas 46, Novo mesto.
PRODAM nemške ovčarje z rodovnikom. Dušan Potočar,.C. herojev 43, Novo mesto. Ogled vsak dan od 15. ure dalje.
KUPIM gradbeno parcelo (njivo ali travnik) ali starejšo kmečko hišo v bližini Novega mesta ali Mirne peči. Naslov v upravi lista (1134/74).
PRODAM večjo parcelo, primefno za vikend. Vprašajte pri Rudma-nu, Hrast 2, Suhor pri Metliki, ali v gostilni Suhor.
NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU prodam zidanico z opuščenim vinogradom v velikosti 36 arov v Zle-bini pri Mirenski Zagorici. Dostop z vsakim vozilom. Primemo za gradnjo več vikendov. Elektrika in voda v bližini. Zidanica je v do-, brem stanju in na lepem sončnem kraju. Posestnica Ana Dremelj, Škijanče 7, 68233 Mirna.
KUPIM HIŠO v brežiški, krški ali sevniški občini. Cena do 65.000 dinarjev. Naslov v upravi lista (1116/74).
PRODAM manjšo hišo in nekaj zemlje na Dolenjskem. Voda in elektrika v hiši. Hiša je primerna za vikend, cena nizka. Naslov v upravi lista (1176/74).
V	RIBNICI PRODAMO enonadstropno enostanovanjsko hišo, primerno za obrtnika. Center Ribnice. Informacije:	Brčan,
Ižanska 164, 61000 Ljubljana. PRODAM vseljivo starejšo hišo, pri-merH?. z.a vikend ali upokojence.
V	bližini avtobusna postaja, trgovina. Hiša je v bližini Šmarjeških Toplic. Naslov v upravi lista (1180/74).
RAZNO
NUDIM storitve pranja avtomobilov, motorjev itd. Se vljudno priporočam. Elizabeta Vovk, Obrtniška 4, Trebnje.
MIREN, skromen vdovec, star 79 let, s svojo hišo, lepim posestvom in preužitkom, želi spoznati dobrosrčno ženo za gospodinjstvo, ki bi imela tudi svojo pokojnino. Naslov v upravi lista (1168/74).
BREZPLAČNO DAM ZEMLJO geloma humus) od izkopa hiše. Jože Pungerčar, Mirna peč 60.
POROČNI PRSTANI! Želite trajen in lep spomin? Poročne in okrasne prstane ter druge zlate izdelke dobite pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Gosposki 5, Ljubljana (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
VSI TISTI, ki ste končali trgovsko šolo v Novem mestu leta 1953 in 1954, se javite na naslov: Anica Derčar, roj. Ucman, Lucija 7, Portorož, zaradi praznovanja 20. obletnice.
KUPIM
KUPIM dobro ohranjen plinski štedilnik. Naslov v upravi lista (1162/74).
KUPIM v dolini Kolpe od Vinice do Čabra ali okrog. Sevnice čimbolj na samem dobro vzdrževano kmečko hišo z gospodarskim poslopjem z elektriko in vodo ter do 1 ha zemljišča ^>krog hiše. Dostopno z avtom. Odgovarjam samo na ponudbe z opisom, ceno in naslovom hiše, ki je naprodaj Dušan Mavrič, 66210 Sežana, Pod Taborom 11.
»BIBin
Ob prerani in boleči izgubi našega' ljubega moža, očeta, deda, sina, brata, strica, svaka in tasta v
FRANCETA KRALJA iz Lobetove 24 v Novem mestu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki so pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje. Posebna zahvala tov. Kranjčiču in Klobučarju-za besede ob odprtem grobu ter organizacijam ZRVS, ZZB, IMV, V1ATOR TOZD Črnomelj, hotelu Grad Otočec, mladinskemu aktivu Žabja vas, NK Elan iz Novega mesta za podarjene vence. Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: žena Anica, sinovi Igor z ženo, Tomo z družino in Andrej, oče, mati in drugo sorodstvo
Po kratki in hudi bolezni nas je za vedno zapustila naša draga
NEŽA SIMONIČ iz Mladice pri Semiču
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za lepo udeležbo na pogrebu. Obenem sc zahvaljujemo župniku fca poslovilni govor in spremstvo.
Žalujoči: sinovi Lojze, Tone in Jože, hčerka Kristina ter drugo sorodstvo. Semič, 7. maja 1974
Ob težki, nenadni izgubi mojega moža
VLADA JAZBINŠKA
se zahvaljujem vsem sorodnikom, kolektivu Jadran - Kamen, Zagreb-Sesvete, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki so mi v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali pokojnemu toliko lepega cvetja in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekam družinam Budna, Pešec in Lipar za njihovo izredno nesebično pomoč, tovarišu Liscu za poslovilne besede v imenu Zveze borcev in vojnih invalidov ter kaplanu za tople besede. Vsem prisrčna hvala!
Žalujoči: žena Vikica s hčerko Anico ter drugo sorodstvo Sevnica, 23. aprila 1974
Ob smrti naše tete
POLDE ZUPET Slepšek 7
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, RK Mokronog in znancem za darovano cvetje in pomoč. Hvala tudi dr. Jakliču za lajšanje bolečin in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sorodniki Mokronog, Ljubljana, Novo mesto
Ob smrti našega moža in očeta, sina in brata
KARLA JAKŠA iz Kota pri Semiču
se zahvaljujemo vsem sosedom, ki so nam stali ob težkem udarcu ob strani, Martinu Špringeiju za poslovilne besede, gasilskemu društvu Gorenci, godbi iz Črnomlja in Metlike, vsem darovalcem cvetja in vencev, vsem, ki so z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje, dr. Kvasiču za hitro ukrepanje, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Pepca, hčerka Jožica, mama Marija Gerden, sestra Micka z družino in drugo sorodstvo
Namesto venca na grob pokojnemu Francu Blažonu, finančnemu inšpcktoiju iz Novega mesta, poklanjajo stanovalci bloka na Kristanovi 34 303,00 din Zvezi slepih Novo 'mesto. Za poklonjeni znesek prisrčna hvala. ZVEZA SLEPIH NOVO MESTO.
SREKHCf'^
JOŽE FABJAN, Dolenja vas 15, Mirna peč, prepovedujem vožnjo in hojo po mojem travniku in gozdu v Lazih in pašo kokoši po mojem vrtu v Dolenji vasi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
FRANC PAVLIČ, Gorenja vas 48 in SONJA BERETIČ, prepovedujeva hojo po najinem vrtu in vinogradu. Kršilce tega preklica bova sodno preganjala.
Podpisani VINCENC FLAJNIK izr javljam, da nisem plačnik morebitnih dolgov, ki bi jih naredil moj oče Peter Flajnik, Nova Lipa 17, Vinica pri Črnomlju.
MARJAN SODIČ- TOMIČ, Kandij-ska 5, Novo mesto, prepovedujem delanje škode po mojih parcelah, in siccr v Žabji vasi in na hribu pri meteorološki postaji. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
MIHA HUDOROVEC, Stranska vas 49, Novo mesto, prepovedujem hojo po mojem travniku. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
JOŽE SELKO, Cužnja vas 21, Mokronog, prepovedujem pašo sosedovih kokoši po mojem vrtu in vinogradu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. JOŽE GORENC, Brusnice 2, prepovedujem vsem pašo živine, hojo in delanje škode po mojem travniku v Starem bregu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
ALOJZIJA TRAMTE iz Spodnjih Vodal št. 25, Tržišče, obžalujem vse neresnične in žaljive besede, ki sem jih izrekla o družini Sitarjevi iz Sp. Vodal 14, Tržišče. Obenem se zahvaljujem, da so odstopili od tožbe. _____________
NAŠEMU NADVSE dobremu in skrbnemu atu in staremu atu za njegov 87. rojstni dan in god želimo predvsem trdnega zdravja in še mnogo mnogo lepih sončnih dni - hčerka Mici in vsi, ki ga imajo radi, Pepča, Zalka, Tinca, Anica, Tončka, Cvetka in sin Jože ter mala Martiča.
|£OBVESTI LA I
DOBE SE enodnevni piščančki, jarčke vseh starosti, petelinčki in zajčki za zakol ali za rejo, po konkurenčni ceni. Dol. Podšum-berk 8 - samo ob sobotah. ./
NUDIM vse vrste rolet, žaluzije, platnene zavese vseh barv. Opravim vsa popravila, spadajoči v to stroko. Kratki dobavni roki cene solidne. Naročila prevzemi Bogo Radi, Žabja vas 15, Novo mesto, Ignac Prijatelj, Kvedrova 8, Krško, Ivan Jerina, Metlika, ir Stanko Črtalič, Dobrava pri Ko-stanjevici.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in strica
LEOPOLDA GLIHE
iz Dol. Kamene 44
se iskreno zahvaljujemo sosedom, vsem sorodnikom, prijateljem' in znancem, ki sb z nami sočustvovali in nam v težkih trenutkih nudili pomoč. Lepa zahvala 4vsem, ki so pokojnika spremili na tako velikem številu. Posebno se zahvaljujemo župniku Jožetu Lapu za opravljeni obred in tople poslovilne* besede. Zahvaljujemo se tudi članom kolektiva Novoteks, Novo mesto in Komunalnemu podjetju Novo mesto, zdravniškemu osebju nevrološkega oddelka novomeške bolnice za vso skrb in nego.
Žalujoči: žena Nežka, otroci z družinami in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nepričakovani, boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage sestre, tete in svakinje
ANICE LUKŠIČ
iz Irče vasi pri Novem mestu
se iskreijo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, sosedom, njenim prijateljicam, ZB Irča vas - Brod, kolektivu in sindikatu Dolenjke, Novo mesto, župniku za lepo opravljen obred, pevcem, ki so z žalostinkami počastili njen spomin. Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: sestri Marija Vončina z možem Mirkom, Fani Uderman z družino in sorodniki Irča vas, Ljubljana, Šentjernej
ZAHVALA
i
Ob boleči izgubi dragega očeta in moža
IVANA BARBIČA
se zahvaljujemo vsem, ki so v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami. Posebna zahvala zdravnikom zdravstvenega doma Metlika za skrb v času bolezni, govornikom za poslovilne besede, sorodnikom, duhovniku, gasilcem,^ godbi na pihala, pevcem, kolektivu tovarne Beti in vsem, ki so'dragemu pokojniku darovali vence in cvetje in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji pbti.
Žalujoča družina Barbič, Metlika
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta jin brata
IVANA ARHA-JANKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, gasilskemu društvu, duhovščini, pevcem, godbi in vsem ostalim za izrečeno sožalje, darovano cvetje in tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žena, sinova z družinama in sestre Leskovec, 23. aprila 1974
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo meesto — USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke,Vlado Silvester, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan Zivič
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Janez Pezelj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jože Splichal (urednik priloge P), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Fotoreporter Sandi Mikulan, oblikovalec
priloge Peter Simič.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 3 din - Letna naročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59.50 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolarjev oz. 45 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 45 din, 1 cm na določeni strani 62 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 90 din. Vsak mali oglas do 10 besed 17 din, vsaka nadaljnja beseda 1,50 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 6 od 1.1. 1974 - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - NaMov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
RADIO LJUBLJANA
TELEVIZIJSKI
SPORED
VSAK DAN: poročila ob 5.00, 600, 7.00, 8.00, 10,00, 12,00,
15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do
8.00.
PETEK, 10. maja: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Jugoslovanska narodna glasba. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Jože Čuden: Gospodarnost reje govedi na kmetijah, 12.40 Po domače.
13.30 Priporočajo vam . .. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste.
16.00 „Vrtiljak11. 18.15 „Signali11.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Dorka Škobeme-
20.00	Stop-pops 15. 21.15 Oddaja o moiju in pomorščakih. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, 11. maja: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Studio za najdene skladbe. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti - inž. Blatna Pugelj: Diferencialno gnojenje ^hmeljiščih na različnih tleh. 12.40
travnike in polja. 13.30 Pripo-roČajo vam ... 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak"! *8.15 Dobimo se ob isti uri. 19.00 ^ko noč, otroci! 19.15 Minute z ^'Samblom Mojmira Sepeta. 22.20 Oddaja za naše izseljence.
I	NEDELJA, 12. maja: 6.00-8.00 °obro jutro! 8.07 Radijska igra za
r°troke-Smiljan Rozman: Čudežna pevka. 9.05 Se pomnite, tovari-.. 10.05 Prvi aplavz. 11.00 Poro-cHa_- Turistični napotki za naše go-^ iz tujine. 11.20-14.00 Naši po-^šalci čestitajo in pozdravljajo -jmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci. *'•05 Humoreska tega tedna - S. ‘'flamboš: Intermezzo. 14.25 Melo-e z velikimi zabavnimi orkestri.
11	{.auavuuiii	uiNCSiii.
£.30 Popularne operne melodije. '6.30-19.00 Nedeljsko športno pozidne. 19.00 Lahko npč, otroci!. *■0.00 V nedeljo zvečer. 22.Z0 Zaplešite z nami.
PONEDELJEK, 13. maja: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet Pravljic in zgodb. 10.15 Za vsakogar fiekaj. 11.00 Poročila - Turistični ?*potki za naše goste iz tujine.
12.30	Kmetijski nasveti - inž. Jurij ^imer: Povezanost živinorejcev z ^rugo in delo njenih strokovnjakov. 12.40 S tujimi pihalnimi god-,*ni. 13.30 Priporočajo vam...
*-30 Naši poslušalci čestitajo in Ozdravljajo. 15.30 Glasbeni inter-J«zzo. 16.00 „Vrtijak41 19.00 Lah-noč, otroci! 19.15 Minute z an-5*mblom Borisa Terglava. 21.30
yočne kaskade.
TOREK, 14. maja: 8.i0 Glasbena ^atineja. 9.35 Zbor in orkester do-‘nj JLA iz Beograda. 10.15 Iz naših
krajev. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30	Kmetijski nasveti - dr. Miloš Kus: Čim manj viroz za uspešno pridelovanje krompirja 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam ... 14.40 „Na poti s kitaro41.
16.00	„Vrtiljak11. 17.45 Narava in človek. 18.30 V torek na svidenje!
19.15 Minute z ansamblom Bojana Adamiča. 20.30 Radijska igra -Helge Hagerup: Kjer žabe letajo.
22.15 Od popevke do popevke.
SREDA, 15. maja: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori.
10.15 Urednikov dnevnik. U.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Milan Novak: Izbira vinogradniškega traktoija za razne sisteme vinogradov. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo.
17.45	Jezikovni pogovori. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana. 22.15 S festivalov jazza.
ČETRTEK, 16. maja: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Iz Glasbenih šol
-	Glasbena šola Škofja Loka. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.20 Z nami doma in na poti. 12.30 Kmetijski nasveti: France Guna: Rojenje nekdaj in danes. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam...
14.10	Kaj vam glasba pripoveduje.
16.00 „Vrtiljak41. 17.10 Popoldanski simfonični koncert. 18.30 Iz kasetne produkcije RTV 1 Ljubljana.
19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Iz komorne glasbe Primoža Ramovša.
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Jožefa Srpčič iz Črešnjic - Tatjano, Jožefa Ogorelc iz Vel. Obreža Aleksandro, Olga Živoder iz Vel/'Vasi - Borisa, Marica Novoselič iz Samobora - Marijo, Marica Babič iz Bregane - Jeleno, Nada Popotnik iz Ponikev - Danico, Andjela Prišlin iz M. Vratnika -deklico, Marija Kapušin iz Brežic -.Iztoka, Milica Ivkovič iz Brežic -
Hvala za vašo kri, 9 ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Anica Kastelic, članica Laboda Novo mesto; Alojz Pavlin, Miodrag Lampret in Andrej Jurca, člani IM V Novo mesto; Jože Klobučar in Rudi Deželan, člana Elektro Novo mesto; Vinko Osolnik, Avgust Bobič, Janez Kermc, Martin Šime, Albin Golob, Zvone Pungartnik, Alojz Bevc, Janez Gornik, Žarko Krese, Darko Cugelj, Branko Bambič in Boris Hrvatin, člani Krke - tovarne zdravil Novo mesto; Karel Barbič, Anica Seničar, Jože Vrščaj, Justi Medle, Andrej Klemenc, Jože Šimenc, Majda Šoln, Cveta Fink, Simona Žmavc, Jožica Kirn, člani Novoteksa Novo mesto; Alojz Malnar in Milan Vidlino-vič, člana Pionirja Novo mesto; Janez Hrovat, Ljubomir Arsenovič, Marjan Kum, Vera Fifolt, Jožica Špringer in Anton Gorenčič, člani Novolesa Straža; Sonja Mešič, članica Zavoda za kulturno dejavnost Novo mesto; Franc Avbar, član Zavoda SRS za rezerve; Martin Ajdi-šek, član G.G. Novo mesto; Jožica Jevšek, Peter Selak, Ivan Plut, Miran Kapš, Milojka Vitez, Marija Košir, Milena Kocjan, Zdenka Luzar, Marjeta Bučar, Majda Jakelj, Sonja Redek, Andrej Biček, Sonja Forčezin, Marinka Kocjan, Ivica Jakše, Ivica Turk in Srečko Štangelj, dijaki Ekonomske srednje šole Novo mesto; Tončka Florjančič, dijakinja iz Novega mesta; Slavko Ljubi, član Gorjancev Straža.
V SPOMIN
. Minilo je leto dni, odkar je 6. maja 1973 umrl naš nadvse dragi mož, skrbni očka in dedek
ZVONE PERC
iz Novega mesta v 50. letu starosti.
Bolečina v naših srcih je leto dni po njegovi prerani smrti še prav tako boleča. V našem spominu živi dalje.
Žalujoči: žena in otroci
deklico, Višnja Štrkalj iz Grdanjcev
-	Dražena, Stanislava Zlobko iz Ga-zic - dečka^ Zdenka Kišiček iz M. Jazbine - Željko, Anica Vizlar iz Ponikev - deklico, Mira Šek iz Samobora - Ratka, Ivanka Strmecki iz Vitne vasi - dečka, Marjeta Levo-jevič iz Brežic - dečka, Pavica Rat-kovič iz Brezja - Branka. - Čestitamo!
UMRLI SO
Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli: Franc Preskar, upokojenec iz Pečic, star 64 let; Terezija Simonišek, žena kmeta iz Pečic, stara 77 let; Jožefa Hlebec iz Stolovni-ka - kmetica, stara 77 let.
/
BREŽIŠKA KRONOKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Milan Strojin se je z nožem porezal po desni nogi; Rozaliji Malus je krava poškodovala rebra; Slavko Rožman si je z žago poškodoval prste leve roke; Jožefa Čepin je padla po stopnicah in si poškodovala levo roko; Anton Lavrinšek je padel na poti in si poškodoval glavo in roke; Jože Sečen se je z motorjem zaletel -v avto in si poškodoval glavo in noge; Martin Toplišek je padel z mopedom in si poškodoval glavo; Jože Oštir se je s pločevino porezal po desni nogi; Magdo Stupar je nekdo pretepel in ji poškodoval glavo; Antonu Černeliču so konji poškodovali desno roko; Bariča Jakovina je padla s senika in si poškodovala desno peto; Josip Kolar je padel na poti in si zlomil levo nogo; Jože Vrtovšnik je padel z motorjem in si poškodoval glavo in desno roko.
RADIO BREŽICE
ČETRTEK -	9.	maja:
16.00-16.15 - Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki
- 16.15-17.00 - Nove plošče RTB, Aktualnost tedna, Mala šola avtomobilizma, obvestila in reklame
17.00-18.00 - Glasbena ofidaja Izbrali ste sami
SOBOTA	-	11.	maja:
16.00-16.30 - Pol ure za pop glasbo
- 16.30-16.45 - Sobotno kramljanje - 16.45-17.00 - Jugoton vam predstavlja - 17.00-17.30 - Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam, melodija za vas, Za naše najmlajše, Iz naše glasbene šole -
17.30-18.00 r- Domače zabavne na valu 192 m
- NEDELJA - 12. maja: 10.30 -Domače zanimivosti - 30 let naše uprave javne varnosti - Za naše kmetovalce: dipl. veterinar Janko Vizjak - Prispevek za živinorejce -Iz naših delovnih kolektivov - Industrija gradbenega materiala SAVA Krško - obvestila, Teklame in spored kinematografov 12.00-14.30 -Občani čestitajo in pozdravljajo
TOREK - 14. maja: 16.00-16.15
- Napoved programa in srečanje z ansamblom Srce 16.15-16.50 - Poročila, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista, Novo v kajižnici, Tedenski špertni komentar 16.50-17.00 - obvestila, reklame in filmski pregled - 17.00-17.30 -MLADINSKA ODDAJA
17.30-18.00 - MALO ZA VAS -NEKAJ ZA VSE
ČETRTEK, 9. MAJA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 17.00 Po poteh partizanske Ljubljane (Lj) - vmes ob 17.15 Obzornik (Lj) - 19.15 Naš ekran (Lj) - 19.45 Risanka (Lj)
- 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 V. Zupan: Dve glasni priči - oddaja Vest in pločevina - TV nadaljevanka 21.15 Četrtkovi razgledi: Spomini na 1. VI. 1924 (Lj) - 21.45 Glasbeni nokturno: Ansambel Da camera (Lj)
- 22.00 TV dnevnik (Lj)
PETEK, 10. MAJA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 17.40 Veseli tobogan: Sladki vrh - II. del (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Etnomuzikologija - barvna oddaja (Lj) -
18.45 Mozaik (Lj) - 18J50 Atletika: teki na kratko progo (Lj) -
19.15	Pet minut za boljši jezik (Lj)
- 19.25 TV kažipot (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Tedenski gospodarski komentar (Lj)
- 20.30 Propagandna reportaža (Lj)
-	20.35	3-2-1 (Lj) - 20.45
Celovečerni film (Lj) - ... TV Dnevnik Ljubljana
SOBOTA, 11. MA JA .'9.30 TV v šoli (Bg) - 10.35 Marksizem (Zg) -
12.00 TV v šoli (Sa) - 16.15 Rokomet Krivaja:Partizan - prenos
-	(Sa) - 17.40 Obzornik (Lj) - 17.55 Jskanje Nila barvni film (Lj) -
18.55	Mozaik (Lj) - 19.00 Gledališče v hiši (Bg) - 19.30 Rezervirani čas (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) —
19.50	Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) -
20.30 3-2-1 (Lj) - 20.40 4 asi -zabavnoglasbena oddaja (Lj) -
21.30 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 21.35 Cannon - barvni film (Lj) - 22.25 TV dnevnik (Lj)
NEDELJA, 12. MAJA: 9.30 L.N.Tolstoj: Vojna in mir - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 10.15 Kmetijska oddaja (Bg) - 11.15 Mozaik
- 11.20 Otroška matineja: Beli kamen, Na daljnem severu - 12.15 Poročila (do 12.20) (Lj) - Nedeljsko popoldne: (Pevski zbor „Vres11 iz Prevalj, ing. Mitja Šipek, Za konec tedna (Lj) - 17.00 Poročila (Lj) -
17.05	Metulji, celovečerni fiim (Lj)
- 18.30 Proslava ob 30 letnici sekretariata za notranje zadeve (Lj) -
19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj-) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -
20.25 Tedenski zunanje politični komentar (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) -20.35 Festival JRT 74, izbor oddaj TV Novi Sad (Bg) — 21.30 Dokumentarna oddaja (Lj) - 22.33 Propagandna oddaja (Lj) - 22.35 Športni pregled (Lj) - 22.10 TV dnevnik (Lj)
PONEDELJEK, 13. MAJA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 9.00 Angleščina (Zg) - 9.15 Nemščina (Zg) - 9.30 TV v šoli (Bg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 15.30 TV v šoli -ponovitev (Bg) - 16.45 Madžarski TVD (Pohoije, Plešivec do 17.05) (Bg) - 17.45 Koko, moko in vrabček skoko - lutke (Lj) - 18.00 Risanke (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) -
18.25 Na daljnem severu - barvni film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) -
19.00 Mladi za mlade (Sa) - 19.30 Kajvhočemo - aktualna oddaja (Lj)
- 19.45 Risanka - (Lj) - 19.50
Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Festival JRT 74: Izbor oddaj TV Titograd (Bg) - V.Uroševič: Lutka -drama TV Skopje (Lj) - Kulturne diagonale (Lj) - TV dnevnik (Lj)
TOREK, 14. MAJA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 9.35 TV v šoli (Sa) -
10.05 TV v šoli (Bg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.35 TV v šoli - ponovitev (Bg) - 17.00 Šolska TV (do 17.20) - 17.50 Peli so jih mati moja: Pegam in Lambergar (Lj) - 18.00 Risanke (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) — 18.25 Pevski zbor iz Zirov - barvna oddaja (Lj) —
18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Marksizem v teoriji in praksi (Lj) - 19.20 Mozaik kratkega filma (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Festival JRT 74: Izbor iz sporeda TV Lj. (Lj) -
21.05 Prop. oddaja (Lj) - 21.10 W.S.Reymont: Kmetje - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 22.00 TV dnevnik
SREDA, 15. MAJA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.50 TV v šoli (Bg) -
15.40 Nogometno srečanje Jugosla-vija:Anglija-mladi, prenos (Bg) - v odmoru rezerviran čas - 17.40 Beli kamen - serijski barvni film (Lj) -
18.10	Obzornik (Lj) - 18.25 Mozaik (Lj) - 18.30 Stari mojstri, Gregor Maček - barvna oddaja (Lj) -
19.00 Risanka (Lj) - 19.05 Cik-cak (Lj) - 19.15 TV dnevnik (Lj) -
19.40 3-2-1 in prop. reportaža (Lj)
-	19.55 Bruselj: Nogometni finale za pokal prvakov, barvni prenos EVR - 21.30 Festival JRT 74: TV Skopje - 22.00 TV dnevnik (Lj)
ČETRTEK, 16. MAJA: 8 10 TV v šoli (Zg) - 9.05 Angleščina (Zg) -
9.20 Nemščina (Zg) - 9.35 Francoščina (Bg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.35 Francoščina -ponovitev (Lj) - (Zg) - 1630 Šol-.ska TV - ponovitev (Lj) - 17.10 Junak moje mladosti, 1. del (Lj) -
17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Otroci in mi, ser. oddaja (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Po sledeh napredka (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) -
19.50	Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) -
20.40 Festival JRT 74, Izbor iz oddaj TV Sarajevo - 20.55 Kam in kako na oddih (Lj) - 21.05 Četrtkovi razgledi: Streha nad glavo (Lj) -
21.55 TV dnevnik (Lj)
iZ N0V0M£ŠKE$W
P0R0DN išN
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Majda Ivanež s Trške gore - Majo, Danica Fink iz Uršnih sel - Iztoka, Majda Keše iz Krmelja - Katjo, Marjeta Planinc iz Krškega - Sabino, Marija Blažič iz Velikega Slatnika - Zvoneta, Bla-ženka Žagar iz Senovega - Tilena, Majda Arh iz Velikega Podloga -Sonjo, Martina Pacek iz Jelš - Renato, Mira Zupan iz Prekope - dečka, Kristina Floijančič iz Malega Slatnika - deklico, Majda Vidrih iz Malega Slatnika - dečka, Anica Koman iz Pleša - deklico, Francka Ci-mermančič iz Jum e vasi - deklico, Katica Bukovac iz Bubnjarcev - deklico in Anica Fabjan iz Dolnjega Gradišča - dečka. - Čestitamo!
mt
Jaro Stoviček:
MIEKI
Profesor je nadaljeval: „Ali si lahko Odstavljaš neme krike, ki so pretresi njegovo srce. Opotekel se je pred ^»lami, od daleč so ga gledale in špotale oči revežev iz bližnjih hlevov in j* Vinskih kleti. Spremljaje so ga, kot tyemljajo lovci na pol ubito smo. Ta-£*so mi povedali ljudje, ko sem prišel %iov na dopust.“
Poročnika je pripovedovanje tako ^•eslo, daje kar nadaljeval: „Mladeži je povesil roke in glava mu je kot JjHna klonila od bolečine. Noge so ^ postale težke kot klade, ko se je f^otil k rodbinskemu mavzoleju, je v bronasti krsti ležala njegova ^ti.
, Ko je prišel pred zaprto grobnico,
*	pobožal kljuko, jo poljubil, se ?rnil in sedel na kamnite stopnice. £*va mu je padla v dlani, da je bridko glasno zaihtel. Ko mu je zmanjkalo se je v pekoči žalosti nenadoma ", se zravnal in se obrnil proti
križu, ki se je dvigal iz grobnice. Zastrmel se je vanj v transu, kot da tone v drug svet. Čez nekaj časa je njegov pogled počasi spolzel po bakreni kupoli do grofovske krone in takrat so se njegove ustnice komaj vidno, grenko nasmehnile. Njegov pogled se je ustavil na napisu, vklesanem v marmor mavzoleja: „Resurrecturis“, kar pomeni: „Tisti, ki bodo vstali“. Strmel je v ta napis, potegnil iz žepa pištolo in si pognal kroglo v glavo.“ •
Iz prsi se mi je izvil komaj slišen, pritajen vzklik. Poročnik Rotar ga je vseeno zaznal: „Vidim, kaprolček, da imaš mehko srce. Rekel bi, da se je že rodilo tako občutljivo, kot da nosi v sebi stare bolečine in spomine, ki potujejo s krvjo iz roda v rod. Preseneča me, kako sočustvuješ z grofom...
Naj nadaljujem, kajti vsak čas bova pri ovinku, kjer stoji berač s polcilindrom drhtečih rokah.
Letos sem se nekega večera spreha-
jal po dunajskih ulicah, ko me je nenadoma ustavil berač s sivkasto rdečo brado in iztegnil proti meni roko z nekakšnim grobarskim polcilindrom. Pogledam ga in spoznam v njem grofa Augenburga. Najprej nisem vedel, kaj naj storim: ali naj ga odpravim z zasluženim prezirom - ali naj ravnam z njim kot usmiljen človek z usmiljenja vrednim? Segel sem v žep in mu v klobuk vrgel krono. Ko sem odhajal, mi je zaklical: ,Gospod, poznam vas! Vi ste doktor Rotar, psiholog!4 Le kje je to zvedel o meni? To vesta menda le bog in on. Nisem ga hotel spraševati, le odgovoril sem mu, da ga tudi jaz poznam, žal ne kot psihologa. Potem sem se obrnil in šel svojo pot.
Zdaj sem se navadil, da skoraj vsak dan, ko grem tod mimo, mehanično sežem z roko v žep in mu vržem groš, šestico, večkrat tudi krono. Kaj hočeš, smili se mi človek, ker vem, da težko nosi križ, ki si ga je zadel na hrbet. Glava je stara, noge so trhle#. .. kdo bi mislil na davno krivico in prevaro?
Glej, prišla sva. Vidiš starca, ki se s komolcem naslanja na kamnit branik? “ me je vprašal poročnik.
Trajalo je le hip ali dva; potem se je zasvetila krona, ki jo je poročnikova roka spustila v črno klafeto.
„Velika hvala, gospod profesor! Čakal sem vas... Razvadili ste me. Vedno prihajate točno, pa sem se zbal, da se vam ni kaj hudega zgodi-
lo/1 se je posiljeno zahvaljeval beraški samouk s svojim pepelnatim obrazom. Midva pa sva hitro odkorakala v bližnjo gostilno na pivo in „echte Krain-erwuerstel“, ki so bile seveda narejene na Dunaju. Ko sva pomalicala, sva sc prisrčno poslovila.
Koje poročnik izginil mojim očem, se je v meni prebudil sinovski nagon.
V	srcu so se razblinile hudičeve obtožbe na račun grofa berača, na njihovo mesto sem postavil branilca — razum. Ta mi je govoril: „To je vendar tvoj oče. V sebi nosiš njegovo kri! Njegovo ime, ki ti ni dano, je zbolj beseda in beseda ni iz mesa!“
Hitro sem se vrnil tja, kjer je oče prosjačil, in se neopazno skril za vrata neke hišne veže, prav nasproti njegovega beraškega stojišča. Od tam sem skozi steklo opazoval njegov pred svetom skriti poraz.
Stal je v senci. Zmečkani, umazani žepni robci, ki si jih je ovil namesto nogavic, so mu okrog gležnjev moleli iz oguljenih čevljev in ob slehernem
Objavljanje odlomka iz romana je omogočila Krka Novo mesto
illlS
dihu vetra zatrepetali kot kopriva na gnojišču. Zamaknjeno sem strmel v staro, slabotno in brezkrvno aristokratsko bitje. Z levico je vrtel majhno lajno, ki mu je visela za vratom. Trgali so se zvoki znanega valčka...
Koliko prikritega norčevanja je bilo v teh zvokih, ki jih je izvabljala roka modre krvi; toda ta roka je bila umazana in suha, da je vzbujala le stud. Nekakšna sokrvica mu je meglila oči, ki so jih obrobljale rdeče, zatekle veke. Zdelo se mi je, da z obešenjaškim humorjem izziva plemenitost in pobira v klofeto darilo zanjo: vinar ali krajcar.
„Moj bog, kaj vse lahko hudič izvleče iz človekove shrambe strasti in kako ga lahko posuši kot slanika! “ so se mi podile misli po možganih, medtem ko sem se še vedno skrival v hišni veži. Žal mi gaje bilo, zelo žal. Iz žepa sem potegnil prihranjeni goldinar, se mu približal in mu spustil denar v klobuk.
Srebrni kovanec se je zasvetil v njegovih očeh in pogledal me je, kot bi hotel reči: „Od kot tebi, kaprolček, tak denar? In čemu prav meni izkazuješ takšno dobroto? “
Preplašeno se je s svojim pogledom zazrl v moje oči - jaz pa v njegove. Iz neposredne bližine sem zrl v oči človeku, ki je bil moj oče, pa mu nisem smel tako reči. Nenadoma je boječe in v zadregi spregovoril: „Ach, mein Gott, junger Herr! Ich habe Angst... ist das nichte ein Irrtum?
Kaj veže strokovnjaka?
Kdo bi mislil na male! Dnevni tisk je pri poročanju o tem, kdo je dobitnik letoš-■ njega znaka za dobro industrijsko oblikovanje na zagrebškem velesejmu znanem kot YU-DESIGN 74 uspeh pripisal ljubljanskemu Slovenijalesu, čeprav gre izključno za dosežek sevniškega Stillesa. Oblikovalec nagrajenega regala Ivo Čamernik je po 10-letnem delu v tej tovarni dobil nesporno potrdilo, da je na pravi poti. „Dobljeno priznanje predvsem obvezuje zd vnaprej je dejal zatem, ko je bila odločitev žirije iz Zagreba znana.
Ivo Čamsrnik meni, da je ta regal kot nalašč za dnevne sobe delavskih stanovanj. Doslej, kot pravi, ni imel možnosti, da bi oblikoval kaj takega. Trgovina je narekovala to, kar je imelo malo 'skupnega s čistostjo oblike, predvsem pa z namembnostjo. Na trgu pa je zadnje čase vse bolj cenjeno oblikovno dognano pohištvo, ki razen kakovostne izdelave daje tudi duhovno zadovoljstvo.
Ivo Čamernik je prišel v Sevnico pred 10. leti. Kot pravi o tem sam: po naključju. Bil je najstarejši med sedmimi otroki ljubljanskega čevljarja, ki si je moral za družino služiti kruh namesto v tej usihajoči obrti-kot pismonoša.
Dobrodošla mu je bila štipendija • predhodnika, sedanjega Stillesa, Mizarske zadruge. Kolektivu, ki mu je pri šolanju pomagal v mla-
dosti, je ostal zvest tudi poslej.
„Sam tod ne vidim večjih ovir za delo, kot bi jih imel drugodv velikem mestu. Jutri grem na Dansko na pohištveni sejem, kot bi šel, če bi bil v kakšnem ljubljanskem podjetjumi je dejal minuli ponedeljek. Za oblikovalca pohištva je namreč razgled po svetu izrednega pomena.
Zanimiva je značilnost, ki jo je, razodel v pogovoru. Po ' njegovem mnenju politično delo zelo pomaga, da se mlad strokovnjak vživi v delovno okolje. „ Treba je najti način za projektiranje odnosov z ljudmi, kar ni nič manj zahtevno kot tisto za risalno mizo, “ pravi. V podjetju je član sekretariata osnovne organizacije ZK, vse od začetka dela komisije za delavsko kontrolo je tudi njen predsednik. Ob zadnjih volitvah so ga delegati občinske skupščine izvolili v skupino delegatov za zbor združenega dela slovenske skupščine. „Treba je živeti s kolektivom, “ pravi.
Prizadevanja za oblikovanje pohištva vnašajo novosti v nekdanjo individualno mojstrsko proizvodnjo. Potemtakem ni naključno, da je pripombe za nekatere še bolj dognane rešitve, ki jih je mogoče izvesti v sami izdelavi nagrajenega regala, naslovil tudi na tovarniško organizacijo ZK. Odnos do dela in proizvodnja sta "tesno povezana.
ALFRED ŽELEZNIK
Posebno prisrčno je bilo v četrtek na Lisci srečanje predsednika Tita s pioniiji. Predsednica pionirskega odreda sevniške osnovne šole Romana Umek mu je obljubila, da bodo častno izpolnili svojo dolžnost in se dobro učili (prva slika). Tovariš Tito se je pozdravil tudi s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občinskih skupščin Posavja in Zasavja. Druga slika: pozdrav s predsednikom občinskega odbora ZB Sevnica Maksom Bilcem. (Foto: A. Železnik)
Z letali na svetovno prvenstvo
Za dva ali tri tisočake na svetovno nogometno prvenstvo v Nemčijo
Naša turistična podjetja KOMPAS, PUTNIK in GENE-RALTURIST so v sodelovanju z JATOM in LAFTHANSO pripravila poseben program za potovanja z letali na ogled svetovnega prvenstva v nogometu, ki bo letos junija v Zvezni republiki Nemčiji. Programi obsegajo letalski prevoz na rednih linijah v turističnem razredu, prenočišča, prevoze, vstopnice za tekme in vodstva potovanja.
Najprej je na vrsti ogled otvoritvene tekme prvenstva 13. junija - Ju-goslavija:Brazilija. Cena tega 3-dnev-nega izleta je 2.340 dinarjev. Štiridnevni izlet z ogledom treh tekem stane 4.060 dinarjev. Najcenejši je ogled tekme Jugoslavija: Škotska za 1.940 dinarjev. Za te tekme imajo Jugoslovani na razpolago pri potovalnih podjetjih 1.250 vstopnic.
težave z uradno značko prvenstva, saj se je pojavila cela poplava neuradnih značk in drugih predmetov s to oznako, kar prinaša podjetnim izdelovalcem in prodajalcem mastne dobičke.
JAT in LUFTHANSA bosta po-skrbela za kvalitetne prevoze, poleg
tega pa bosta zagotovila dovolj sedežev v velikih letalih boeing 727. Večina poletov bo tekla že z ljubljanskega letališča Brnik, ker bo zagrebško letališče Plešo v drugi polovici junija tja do konca poletja zaradi popravila zaprto.
^„DRUŽINSKE ZADEVE"
4. maja je prišlo v družini Šti mec v Mokronogu do pretep med sorodniki. Med besednin dvobojem so tudi precej rogovili li z noži, tako da so morali hud< poškodovane Nado Štimec te Slavico in Igorja Lukeka odpelja ti v novomeško bolnišnico, med tem ko je moral Anton Stimei po pomoč k zdravniku v Treb nje. Zadnjo besedo pri teh dru žinskih zadevah bo imelo so dišče.
IAIM 74
Druga in tretja skupina potovanj sta namenjeni potovanju polfinalnih in finalnih tekem, ki bodo še zlasti zanimive, če se bo Jugoslavija uvrstila tako visoko. Naša podjetja bodo v tem primeru dobila 3.000 vstopnic za obiskovalce iz Jugoslavije. Štiridnevni izlet z ogledom tekme za tretje mesto in ogledom tekme za prvo mesto stane 3.500 dinaijev. Našteta turistična podjetja imajo podrobne načrte potovanj za vse tekme, ki vas zanimajo. Prijaviti se je treba vsaj 30 dni pred odhodom.
Vstopnice za vse tekme bodo tiskali šele ob koncu maja, da ne bi prišlo do ponarejanj. 2e zdaj imajo
Ker je bil lastnik konjske „družinice41 Anton Medja z družino na delu v vinogradu, so pri pomagali sosedje Novakovi. Kar precej dela so imeli, preden so ukrotili kobilo in igrava (Foto: J. Pezelj)
Pika in Bobi - konjska dvojčk
Anton Medja iz Radovlja: »Zelo redkokdaj ima kobila dvojčka«
Radovlje 33, vas blizu Šmaijete, v kateri so pred dobrim mesecem „slavili" nenavadno rojstvo. Kobila Branka je namreč povrgla dvojčka — Pikico in Bobija.
■■■HMMMPHBl
J
KRŠKO: NEUTRJENA BANKINA
6. maja popoldne je peljal od Krškega proti Drnovemu tovornjak s prikolico Blaž Mendaš iz Založja pri Dravogradu. Pri podjetju Transport sc je pri srečavanju z drugim tovor njakom umikal na neutrjeno bankino, tako da se je tovornjak prevrnil. Škode jc za 15.000 dinarjev.
2e takoj v začetku je kazalo, da bodo morali žrebička Bobija ubiti, kajti bil je šibak, razen tega ga je kobila nekajkrat pohodila, tako da je imel polomljeni nogi. Po nasvetu živinozd ravnika in na prošnje malega sinka Tončka se je gospodar Anton Medja odločil: „Obdržali bomo oba konjička.“
S tem sije družina Medja naložila veliko' dodatnega dela. Pika je namreč še enkrat večja in težja od svojega „bratca" in kot vsak zdrav mladiček sc rada igra. S svojimi skoki pa
stalno ogroža nebogljenega Bobija. Umiri se le, kadar ju Medjeva hrani s kravjim mlekom, ki ga imata mala požeruha nadvse rada.
In kaj pravi o dvojčkih gospodar Anton? „2e vrsto desetletij se ukvarjam s konjerejstvom, toda ni se mi še zgodilo, da bi kobila povrgla dvojčka. Tudi naš živinozd ravnik
pravi, da je tako rojstvo n Konjička sta sedaj na veselje v; otročajev iz dneva v dan večja močnejša, tako da so igrice z nji; za otroke nekaj nevsakdanjega.’ njima ie vse več dela. Potrudil bom, da bosta zrasla v krepki ti 1L“	J
O tem prav gotovo ni dvomiu, ima Anton Medja doma a diplom, ki pričajo, da je na Doli skem med boljšimi konjercjci!“
J. PEZ*
'Kozerija
BČINSKA UST
Takšnih trapcev, kot je bil Jožič Repič iz Repičeve drage, je še nekaj na tem svetu, a so vedno bolj redki, kajti tudi največjega bedaka sreča nekega lepega sončnega dne pamet.
Torej: Jožič je bil pameten človek, kar so Repičani kmalu uvideli. Tudi pošten in se je po tem ločil od oderuhov, karieristov, namišljenih družbenih delavcev, bolnih aktivistov in iztirjenih ofganizatoijev. Repičani so uporabiir Jožiča za vse: ako se je utrgala vrv v cerkvenem zvoniku, ker se je nanjo obesil preveč siti ceikveni oskrbnik, so poklicali Jožiča, da je uredil stvar. Če je bila potreba sestaviti pro-
tokol za sprejem kakšne delegacije, ki je prirušila v Re-pičevo drago sklepat prijateljstvo, se razume, je to oplel Jožič. Dneve in dneve je tekal okrog, pripravljal, vadil, prosil, moledoval, samo da bi bila stvar ,ena A‘. In delegacija je prišla in re-piski veljavni možje so si pripeli na prsi rdeče nageljne in vesela pesem je pozdravila vzhajajoče sonce. Jožič pa je sedel v kotu gostilne na drugem koncu Repičeve drage in žulil brizganec.
Zgodilo se je tudi, da so Repičani od časa do časa pripravili gala turistične prireditve. Pri delu in pripravah je bil Jožič glavni: na papir
je spravil scenarij, pozno v noč je vadil z amaterskimi igralci, tekal po Repičevi dragi za narodnimi nošami, ki so ji jih hoteli odsluženi plesalci obdržatiza spomin, iskal muzikanta, kočijaža, ki bo vozil namišljeni poročni par, in podobno. Ko je bilo turističnega cirkusa konec, so na mestu samem izplačali vse:	plesalce, raztegovalca
meha, onega, ki je na pol pijan vihtel korobač nad izmozganima konjema, re-daije, ki so krotili preveč razgreto publiko, da, celo sam tovariš župan je lastnoročno podaril natopajočima konjema dve vreči najboljše krme, pokošene na sosedovem travniku. Na Repiča se
I	■
ni nihče niti ozrl, kajti vsem se je zdelo naravno, da on ne dobi ničesar, ko pa je tako rekoč občinska lastnina. Povsod je zraven, vsakdo lahko z njim razpolaga in ga zanemaija.
Jožiču Repiču iz Repičeve drage pa se je nekega dne porodila v izkorišačnih možganih medla misel, da ima pravico živeti svoje življenje. S svežo mislijo v glavi je stopil v prodajalno z ribiškimi potrebščinami in si kupil palico ter blinker.
*	Repičani še zdaj stoje zevajočih ust, ne vedoč, kaj je pičilo Repiča.
TONI GAŠPER1Č
Kočevski ptičarji počastili praznik OF
Večja jata golobov jc kot simbol ljubezni in miru poletela 29. aprila z Žibna pri Pugledu na Kočevskem, kjer je bil. na ta dan pred 31 leti zbor aktivistov OF.
Takoj po spustu, so golobje nekajkrat zakrožili- nad spomenikom, nato pa v strnjeni jati poleteli proti Kočćvju. Ponosen je bil njihov let, kot bi sc zavedali, da so simbol tistega, kar so pred toliko leti na ta kny v srcih prinesli aktivisti OF, se pravi ljubezni do svoje domovine in želje po miru ter miroljubnem sožitju vseh narodov. Torej ni slučaj, da so sc člani golobarske sekcije ROG Kočevje od ločili, da prav s tega mesta spuste golobe. Golob je simbol ljubezni in miru, ki naj bi vladal v svetu, za kar sc zavzemajo društva za varstvo in vzgojo ptic. Tudi kočevsko društvo jc povezano s svetovno organizacijo COM (Confcderation Ornitologique Mondialc), ki je bila ustanovljena leta 1953. Kdor ljubi pticc, si ne želi vojne/r.ato jc tako sodelovanje koristno.
„Smo za mir in ga z vsem srcem želimo, toda znali se bomo zanj tudi boriti, če nam ga bo kdo ogrožal!" so bili enotnega mnenja člani Dru-
štva za varstvo in vzgojo ptic 1 čevje, ko so se odločali za spust lobov.
Kočevsko Društvo za varstve vzgojo ptic ima tudi golobaj sekcijo, ki zelo uspešno del je samostojno pripravila že tekmovanja in prireditev, vei pa sodeluje tudi na skupni i stavi društva. (Foto: F. Brus