17« st« 15. leto« Poštnina pavšahrana. Današnja številka velja K 3'— V Ljubljani, sobota 21. januarja 1922. Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 48 K. Letno 576 K Inozemstvo: Mesečno 68 K. Letno 816 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. a°0 k',šalni fr«/iko eleton 44 LMijg račajo. tlPu. ^ znamko r. Sela narodne skupščine. Beograd, 20. jan. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je odgovarjal notranji minister dr. Marinkovič na interpelacijo posl. Stojiča in Jeremiča glede kaznovanja kmetijske zadruge v kludskem okraju. Skupščina je odklonila predlog posl. Jeremiča, ki je zahteval, da se srezki načelnik kaznuje. Nato je prišla v razpravo interpelacija poslanca dr. Milana Koruna na ministra za šume in rude Žika Rafajloviča radi razmer v trboveljskem rudniku. Minister za šume in rude je pojasnil razvoj razmer v Trbovljah od početka do zadnjega časa ter je izjavil, da se le velika in znana delavska stavka v Trbovljah koncem 1. 1920 končala z Pogodbo med delodajalci in delavci, po kateri so se delavcem povišale mezde V iznosu 100 milijonov kron. Akorav-no je spomladi nastopilo zboljšanje glede življenjskih potrebščin, ni rudarsko glavarstvo hotelo znižati mezde, kar pomenja, da je dobro razpoloženo napram delavstvu. V novembru so delavci zahtevali 57 milijonov kron. Rudarsko glavarstvo ni hotelo prevzeti tega na sebe ter se je obrnilo na pristojno oblast, to je na ministrstvo. Pred nekoliko dnevi je bila določena komisija, ki jo tvorijo delegati ministrstva in delavstva in ki je odšla na lice mesta, da prouči to vprašanje Upa, da bo komisija postopala kakor so prejšnje in da bo delala za dobro delavstva. Prosi interpelanta in skupščino, naj se zadovoljita s tem odgovorom. Zatem sta govorila interpelant dr. Korun in posl. Golouh (soc. dem.). Posl. dr. Korun je takoj v početku izjavil, da je z gotovim delom ministrovega odgovora zadovoljen. Ljubo mu je, da je minister že določil komisijo, glede katere upa, da bo delala v prilog delavstva. Oba govornika sta govorila o razmerah rudniškega delavstva, zlasti v Trbovljah. Četudi je v početku vodila državna oblast strogo nadzorstvo v Trbovljah, ponehuje sedaj to nadzorstvo v korist podjetja samega. Sedanje razmere delavstva v Trbovljah so skrajno slabe. Tam žive ljudje leta v stanovanjih, v katerih bi nihče drugi ne mogel vzdržati 24 ur. Navajata vrsto pritožb proti ravnateljstvu za izrabo premogovnika v Trbovljah. Povodom te interpelacije je govoril tudi posl. dr. Andrej Gosar (Jugoslovanski klub), ki se je izjavil za socijalizacijo tega narodnega imetja. Minister za šume in rude je odgovarjal na opazke predgovornikov ter na-glašal, da smatra za svojo dolžnost, da dela ravnotako za delavce kakor za industrijo samo. Dr. Korun je predlagal, naj se preide na dnevni red s tem, da se vzame na znanje izjava ministra za šume in rude, da bo vlada skrbela za točno izvršitev 8. točke mezdne pogodbe, da se sorazmerno s cenami življenjskih potrebščin povišajo tudi draginjslce doklade. Pri glasovanju je bil ta dnevni red sprejet. Seja se je zaključila ob 19.30. Prihodnja bo jutri ob 10. dopoldne z dnevnim redom: Nadaljevanje razprave o vladni deklaraciji. Izjava Poincar&la v francoski zbornici. IZJAVA NOVE VLADE. — FRANCIJA BO ŠE NADALJE PODPIRALA MALO ENTENTd — ZAUPNICA VLADI. Pariz, 19. jan. Zbornica. V odg^ovo-ru na interpelacije več poslancev je izvajal Poincare: Nesporazumljenja imed Francijo in Anglijo se nanašajo fedino le na način izvajanja. On da-,je proučevanju vprašanja diplomatskim potem prednost pred razpravljanjem v vrhovnem svetu. Po vojni vidi vsakdo le svoje stiske. Francija pa •ima predvsem pravico reči, da je trpela največ. Ministrski predsednik je nato 'opozarjal, da je oficijelna brošura ugotovila sokrivdo nemškega generalnega Jitaba pri sistematičnem rušenju francoskih kulturnih in industrijskih naprav. Nato se je ministrski predsednik bavil z odgovornostjo zh izbruh vojne. Dejal je, da bo zgodovina napravila odgovorno Nemčijo, sokriva pa je tudi Avstro-Ogrska. Nemčija je fcvoje zločine še povečala s hudodelstvom, ki ga je izvršila na ženskah, (Starcih in popotnikih na trgovskih 'ladjah. Medzavezniška pravosodna komisija je sklenila, da se ji v zmislu Versaillske pogodbe izroče osebe, ki So krive tega hudodelstva. Nemčija i>o poskušala izkoristiti konferenco v 'Genovi, da spravi versaillsko mirevno Kogodbo zopet v razpravljanje. Zoper lemčijo, je dejal ministrski predsednik, bomo ukrenili vse, kar zahteva previdnost. Glede v Cannesu sklenjenih garancij proti Rusiji, zlasti glede priznanja dolgov, je treba spe jeti te farancije brez vsake dvoumnosti, rancosko-angleški dogovor do ven-jčal medsebojna prizadevanja v zmislu iWil*onovih besedi, da so meje Fran-icije in Belgije one, ki pamenjajo svobodo. Dalje je omenjal ministrski predsednik, da so socijalistični govorniki poročali, da so nemški delavci pohvali na pomoč svoje francoske prijatelje. Opomnil pa je nato, da so pri (nekaterih od onih, ki so pozdravili Francoze, našli havbice. Ministrski predsednik je dejal, da se pač opaža, kako se Nemčija demokratizira in da postane miroljubna, toda medtem mora, kakor je storil Briand v Wasliing-Itonu, ugotoviti, da se Nemčija ni razorožila niti moralično niti dejansko. 'Min. pred. je zaključil, da mora Francija v zavesti svoje lastne cene in go-Voreč vsem svojim prijateljem v zmislu popolne enakopranosti, nadaljevati po-feajanja z zavezniki. Izjava novega kabineta Poincare, ki je bila danes prečitana v zbornici, Veli med dr. dalje: Povratek v norinal-i11* razmere je predvsem odvisen od pbnove opustošenih pokrajin Francije. Ako bi bila Francija in Belgija obsojeni propast, da bi to pomenilo, Ja se s 'tem že v naprej onemogočijo vsi na-klaljni poizkusi. Ako Nemčija ne izpolni svojih obveznosti, bo treba po mnenju reparacijske komisije raztno-trivati o raznih ukrepih, da se k temu prisili. Prva taka odredba, ni bilo — ne glede na potrebne zastave in jamstva — uspešno nadzorovanje proračuna Nemčije, izdajanja njenih bankovcev in njenega izvoza. Dokler se z druge strani ne izvedejo ostali pogodi versaillske mirovne pogodbe, kakor .razorožitev, kaznovanje krivcev itd., ‘bodo morale ostati v veljavi odrejene •sankcije. Izjaviti bomo morali, da še Im začel teči rok za izpraznjenje levega brega Rena. Trudili se bomo lojalno sporazumeti se z zavezniki in začeli bomo zopet razpravljati o raznih vprašanjih, ki jih bo treba nemudoma rešiti. Francija bo še nadalje z zaupanjem in simpatijami spremljala uspehe male en-tente in bo še nadalje najizdatneje podpirala zvezo narodov. — Kar se tiče genovske konference, bo vlada s poudarkom zahtevala, da delegati na tej konferenci sprejmejo ali odklonijo pred vsako drugo debato pogoje, ki jih vsebuje carinski program in da se o •nobeni točki pogodb ne sme debatirati, tudi indirektno ne. Kar se tiče pakta, ki naj pripomore h konsolidaciji miru, se bo Francija čutila zelo srečno, ako bi mogla skleniti tak dogovor z Anglijo na podlagi popolne enakopravnosti. Francija se bo morala sporazumeti tudi z Italijo in Anglijo, da .se prepreči obnovitev sovražnosti med Grčijo in Turčijo, da se udejstvijo ‘ugodnosti angorskega dogovora in da Ise vzpostavi mir pred vrati Evrope. Vlada se bo potrudila, da ohrani najboljše prijateljske odnošaje do narodov, ki so se borili ob strani Francije, .zlasti z Zedinjenimi državami, čijih sodelovanje je toliko pripomoglo k »skupni zmagi in ki so sedaj na konferenci v Washingtonu doprinesle tako •jasen dokaz svojega plemenitega mišljenja. — Vladna izjava končuje z apelom na zbornico, naj varuje pravice Francije. — Zbornica je sprejela izjavo vlade z živahnim odobravanjem. Pariz, 19. jan. Po debati o izjavi (novega kabineta Poincare, ki je bila sprejeta z velikim odobravanjem skoraj cele zbornice, je predlagal poslanec Arage zaupnico vladi, ki je bila sprejeta s 472 proti 107 glasovom. ZA OBNOVO VOJNE KONVENCIJE Z ROMUNIJO. Beograd. 20. jan. V Beograd so došli: načelnik generalnega štaba romunske vojske general Cristescu, polkovnik Florescu in major Rosi. Njihov prihod se spravlja v zvezo z razširjenjem in podrobno izdelavo vojne konvencije, ki je bila že prej sklenjena med Jugoslavijo in Romunijo. Delegacijo sta danes sprejela v avdijenci kralj in minstrski predsednik. PRIPRAVE ZA SPREJEM KRALJA V SPLITU. — ITALIJANSKA VOJNA LADJA ZAPUSTILA SPLITSKO LUKO. Split, 20. jan. (Izv.) Tukaj se vrše velike priprave za sprejem kralja. — Včeraj zgodaj zjutraj je zapustila tukajšnje pristanišče po 8_ mesecih italijanska ladja Ribotty in odplula v Pulj. Na predvečer je komandant »Ribottyja« obenem z italijanskim generalnim konzulom bil na poslovilnem obisku pri pokr. namestniku za Dalmacijo dr. Metličlču in p'ri komandantu obalne komande g. Stankoviču. DEMOKRATI IN ZNIŽANJE URADNIšTVA. Beograd, 20. jan. (Izv.) Včeraj je klub demokratskih poslancev v Beogradu imel konfernco o zmanjšanju števila uradnikov. Na seji se je posebno riaglašato, da se ima izvršiti nameravano reduciranje tudi med takozvaniin višjim uradništvom. Tudi število sodnikov in sodnih uradnikov, kjer je istih preveč, naj se zniža ter na drugi strani poveča tam, kjer jih dosedaj primanjkuje. Nekatera sodišča se imajo sploh ukiniti. Konferenca se danes nadaljuje. (Kako bo to znižanje, je znano iz vseh dosedanjih demokratskih metod, ki bodo pometali iz raznih uradov vse jim neprijetne osebe. Op. ured.) MISTERIJOZNA POTOVANJA IVANIČA. Zagreb, 20. jan. (Izv.) Tukaj so razširjene vesti, da je radikalni poslanec dr. Momčilo Ivanič odpotoval v Sofijo. Vest se objasnjuje s tem, da naj bi tam pripravljal teren za zbližanje odnošajev Bolgarske in naše kraljevine. Pred odhodom se je baje sestal v Zagrebu z Radičem. O tem potovanju je obvestil Stojan Protič min. predsednika Pašiča. Splošno se opaža, da se zadnje čase Protič vedno bolj približuje Pašiču. — Med tem se zopet poroča, da se je Ivanič pojavil v Beogradu in se radi tega dvomi, je-li bil sploh v Sofiji ali ne. Vsa stvar je zaenkrat še precej misterijozna. (Kako vlogo pravzaprav igra Ivanič, iz te brzojavke ni razvidno. Op. ur.) NOVE DNEVNICE. Beograd, 20. jan. (Izv.) Predsedniku zakonodajne skupščine je predal danes predsednik zakonodajnega odseka akt, v katerem prosi, da skupščina zahteva od ministra financ kredit od 200 000 dinarjev, da se lahko povišajo dnevnice onim poslancem, ki so člani zakonodajnega odseka. NEREDI V SOFIJI. Beograd, 20. jan. (Izv.) Šele danes so semkaj dospele iz Sofije vesti o številnih težkih ubijstvih, ki so sc dogodili na božični večer v Sofiji in o katerih sofijsko policijsko ravnateljstvo namenoma ni hotelo dopustiti nobenih vesti v inozemstvo. V kolikor se je dosedaj doznalo, sta bila v neki kavarni sredi med mno-gobrojnim občinstvom ubita tudi dva šefa policije. Atantetorjev še niso prijeli, ZA PREHRANO PASIVNIH KRAJEV. Beograd, 20. jan. (Izv.) Narodna poslanca Škulj in Skoberne sta danes intervenirala pri mistrstvu za socijalno politiko glede podpore v prehrani siromašnim občinam Slovenije. Poslanec Škulj je predlagal način razdelitve živeža, v prvi vrsti koruze, po znižanih cenah. Akcija naj se izvrši preko pokrajinske uprave po občinskih zastopnikih, ki morajo onemogočiti pri tem vsako špekulacijo. Ministrstvo za socijalno politiko bo dalo nalog pokrajinski upravi, da vpoš(je seznam pasamez-nih siromašnih občin. BOLEZEN PAPEŽA. Rim, 20. jan. O stanju papeža se priobčuje danes nastopno bolniško poročilo: Njegova Svetost je pred štirimi dnevi obolela na influenci podobnem bronhijalnern katarju. Snoči so ugotovili, da se je vnetje razširilo na levo pljučno krilo. Papež je prebil noč ne-j mirno in brez spanja. Temperatura j znaša 38 stopinj, puls 102, dihanje 58. j Podpisi: Batistini, Cherubini, Pignaini, i Marchiafava. Rim, 20. jan. Ker se je papeževa | bolezen poslabšala, je bil zjutraj ob pe-i tih poklican k bolniku prof. Pignami, HM« mMMMM ■»—«■««—Ea«B—aBBHBW —I Ml ilKi MM——— fiCriza v testriSi. Kriza v avstrijski vladi je vsekakor poučna za presojanje današnjega nemškega političnega naziranja. Nemški nacijonalci ali velenemci so napovedovali najhujši boj pogodbi s Čehoslovaško, dogovorjeni v Lani. Iz na-daljnega razvoja te krize borno mogli napraviti primerne zaključke, kako si zanaprej zamišljajo usodo srednje Evrope naši nemški sosedje. Opozorili smo še vazne politične določbe sklenjenega dogovora mm dunajsko in praško vlado. Poudarili smo, da obsegajo točke, ki jih nemški narodnjak vsekakor le težko akceptira, proti katerim se njegovo narodno čustvo upira. Sprijazniti se mora resno z obstoječim stanjem in resigniraU na vsako akcijo, ki bi bila naperjena zoper integriteto pogodbene države. Zato ogorčeno protestirajo vsenemci, češ, da pomeni to resigniranje na nemški del Čehoslovaške, hkrati pa tudi resigniranje na gibanje za združitev z Nemčijo. Gotovo je, da tudi krščanskosocialna stranka, ki je v avstrijskem parlamentu najsilnejša, v resnici ne odobrava take resignacije. Toda ona računa s tem, da v danem položaju ni nobenega drugega izhoda in da je treba vsled tega za vsako ceno priti do sporazuma s Čehoslovaško, od katere je edino mogoče pričakovati tako potrebne gospodarske pomoči. Podoba je, da bo avstrijski parlament s pomočjo socijalnih demokratov vendarle ratificiral dogovor v Lani. V tem slučaju bi imel nastop nacijo-nalcev le pomen demonstracije, da se varuje videz; potem bi se tudi velenemci lahko vrnili v vlado. Ustavili smo se ponovno ob tej zadevi, ker se nam zdi značilna za razmerje med Nemci in njihovimi slovanskimi sosedi ne le za sedanjost, marveč tudi za bodočnost. Gotovo je, da nas oni ne marajo in da bi radi čimpreje prevrnili najnovejše politično stanje. Toda treba je sklepati kompromise s trdo realnostjo. Tega sicer Nemci doslej niso bili vajeni, zato jim spočetka težko gre. Za nas je važno, da smo si na čistem, da se v bližnji bodočnosti označena situacija ne bo bistveno spremenila. Prijateljstvo ali celo zveze bodo Nemci z nami sklepali le napol iskreno. Na nas je, da se obdržimo v takih okolnostih, da bo Nemcem naša pomoč potrebna in da bodo navezani na sporazum z nami. Ostati pa moramo v takih stikih z drugimi državami, da Nemci ne bodo mogli eventuelno resignirati na zvezo z nami in jo zamenjati z drugimi. Posebno pa se ne smemo nikdar nahajati z njimi v zvezi kot sla-bejši pogodbenik, ker v tem slučaju lahko dajo prosto pot svojim revanšnim nagnenjem. Taka politika je vsaj potrebna za dobo onih generacij, ki še neposredno koreninijo v mogočni preteklosti. Poznejša doba nam morda prinese resnično sporazumljenje, dotlej pa moramo ostati budni in oprezni. Milijonske poneverbe poštnih uradnikov v Beogradu. Beograd, 20. jan. (Izv.) V selo Natalinci v kragujevačkem okrugu se je pred nekaj dnevi iz Beograda pripeljal bivši poštnoželezniški uradnik Miloš Stanojlovič. Dospel je z avtomobilom ter plačal samo za vožnjo 13500 dinarjev. Preprostim seljakom je mnogo govoril o svojih velikih kupčijah, zvezah ter o svojem predstoje-čem potovanju na Angleško in v Ame-iriko. Živel je nadvse razkošno ter naravnost sipal denar na cesto. Srezke-inu načelniku se je stvar zazdela sum-‘ljiva ter je raditega poklical potratnega »gentleinana« k sebi in ga pozval, da naj mu objasni, odkod ima toliko premoženja. Ker je Stanojlovič na vse tozadevno stavljena vprašanja v •zadregi molčal in se sploh zelo suni-‘ljio vedel, je pustil sfezki načelnik preiskati njegovo stanovanje, kjer so našli 566.800 dinarjev, 143 funtov sterlingov, 198 raznih napoleondorov, 43 ruskih dukatov ter 17.000 carskih rubljov. V očigled takim razkritjerp je Stanojlovič priznal, da je v zvg^i Iz nekim drugim poštnim uradnikom 'Cedomirom Stefanovičem za časa njihove službe na progi Beograd-Slavon-ski Brod iz denarnih pisem ukradel navedene vsote. Seveda so o tem tajmd obvestili policijo v Beogradu, ki je jjje 'isti dan aretirala Stefanoviča in napravila tudi pri njem preiskavo, kjer so našli poleg številnih drugih »zakladov« Studi še čistih 632.515 dinarjev. Oba poštenjakoviča sta jo nameravala v kratkem potegniti v Ameriko. Spini ‘se, da je bilo pri tem »podjetju« udeleženih še več poštnih uradnikov. Sef •beogradske policije Nikolič je raditega uvedel obsežno in energično preiskavo. Ko ga je pgeiskal, je zapustil Vatikan in se vrnil okoli sedmih s prof. Mar-chiafavo. Medtem je prišel k bolniku tudi dr. Batistini. Zdravnlik so imeli konzilij, nakar so sestavili bolniško poročilo. Ob sedmih in tri četrt je prejel papež sv. obhajilo iz rok mons. Zam-pinija. Okrog bolniške postelje so bili zbrani člani papeževe rodbine. Rim, 20. jan. Zdravhdk dr. Battistini je posetil popoldne pap&ža in potrdil, da je sv. Oče hudo obolel. Dejal je, da ga more rešiti le čudež. Mrzlica ni preveč » močna. Temperatura okoli 38.8. Žila ne bije prehudo in odgovarja mrzlici, pač pa vznemirja dihanje — 54 na minuto. Papež je v nevarnosti, da se zaduši. Pljučnica je na desni strani lokalizirana, toda obe pljučni krili ne moreta delovati, ker se je ka-ter tako razširil, da preprečuje prehod zraka. Bolniku so dali na prsih injekcije kafrovega olja. Papež je pri polni zavesti in se kljub prepovedi zdravnikov razgovarja s svojo okolico. Sveti Oče si je svojega položaja popolnoma svest. DNEVNI RED GENOVSKE KONFERENC):. Pariz, 19. jan. »Eclair« objavlja avtentično besedilo dnevnega reda genovske konference, kakor ga je sklenil vrhovni svet v Cannesu dne 1. jan. Dnevni red obsega tele točke: 1. Posvetovanje o možnosti praktične izvedbe načel, ki jih vsebuje sklep vrhovnega sveta v Cannesu od 6. janu-larja 1922. 2. Mir v Evropi naj se po- stavi na trajno podlago. 3. Ustvaritev •potrebnih predpogojev za vzpostavitev zaupanja, ne da bi bile s tem do-taknjene mirovne pogodbe. 4. Fi-•načna vprašanja, denastvo, obtek bankovcev, državne finance v svojih od-nošajih do obnove ter organiziranje javnih in zasebnih kreditov. 5. Gospodarska in trgovinska vprašanja, •olajšave in jamstva za izvoz in uvoz, postavna in pravna jamstva za trgovinske operacije, varstvo industrijske, literarne in umetniške svojine, konzularna pravila, pripustitev inozemcev 'in njihovih trgovskih podjetij, kolikor se tičejo gospodarskih operacij in tehnična pomoč za industrijske obnove. 6. Prometna sredstva. Zagreb, 20. jan. Devize: Amsterdam 107, Dunaj 3.65—3.75, Berlin 153—156, Budimpešta 44—45, Bukarešta 218—225, Italija izplačilo 1300—3110, Italija ček 1305, London 1257—1260, Newyork izplačilo ^97 do 300, Newyork ček 296 do 297, Scica 5700—5800. Val.: Dolarji 294 do 295, avstr, krone 4.50, Rublji 23 do 26, čsl. krone 515, madžarske krone 42—44, napoleondor 1010 do 1030, nem. marke 517, rom. leji 202 do 212, angl. funti 1100, italij. lir* 1290—1300 Beograd, 20. jan. Valute: Leji 53.75, čsl. krone 125, marke 38.50. Devize: London 313, Pariz 605, Ne\vyork 73.85, Milan 3.25, Praga 127.50, Berlin 38.25, Dunaj 0.925, Bukarešta. 55.75- Opozklia. Kako zastrupljene so pri ms razmete in kako obremenjeni smo še s pre-Iteklostjo, nam jasno kaže smisel, ki ga hočejo nekateri pri nas vezati z besedo Opozicija. V kulturnih, ali rajše civiliziranih ' 'državah, pomeni opozicija izven vlade stoječe politične grupe, ki imajo sicer lahko različne programe, a so si ti programi med seboj vendar bližji, nego program katerekoli stranke iz opozicije in programi vladajočih strank. 3n te opozicijcnrlne stranke izločijo •začasno iz svojih programov vse več 'ali manj nebistvene točke, ki bi ovi-'rale skupen nastop, in se zedinijo za sodelovanje v tisti glavni točki, ki jim onemogoča, da bi šle skupno z vladajočo giupo. Ta opozicija ima sledečo taktiko: boj proti tačasni vladi, da jo sčasoma vrže in pride sama na vlado, da uresniči fevoj program — in kar je za državo najbolj važno: kontrolira vladajoč) jstranko. Nikomur pa še l i prišlo na Hi tlel, da bi rekel, da je o. zicija, ke» se bori proti vladi — proti državi! pri nas pa je v tem oziru nekoliko drugače. Vladne stranke govore brez ■prestanlca ob pravih in nepravih prilikah, da je opozicija čis^o navadna pro-tidržavna gtupa. In to govore že tako •dolgo in tako vztrajno, da se je bati, da to že tudi same verjamejo. Kajti 'drugače si je težko razlagati pojav, da je del sedanje vladne koalicije takrat ko je bil sam v opoziciji, proglašal tedanje vladne stranke — za protidr-žavne in vpil: »Domovina je v nevarnosti!« Ne vem, kako se imenuje natanko ta duševni pojav, prepričan pa sem, da bi bilo dobro, če bi se čim manj srečali z njim v našem poli-'tietlem življenju, in to iz dveh razlogov: ker nam v zunanjem svetu naj-brle ne koristi in ker nas ovira na puli U civilizaije, če ne smatramo, da smo . ffll na višku — kar se tudi včasih .sliši. Previdno bi bilo to tudi še v nekem drugem oziru. Tisti, ki danes va-bijd tako karakterizacijo za opozicijo, ne vedo, da govore nekaj, kar bi bdi morali že davno pozabiti. V Avstriji so bili namreč vladna Stanka kateksohen Nemci. In da bi se ikupili pri dvoru in drugih odločit jo-■'ih faktorjih in se tako večno vzdržali vlsdi,. so začeli titulirati slovansko opozicijo s protidržavno. Koliko so imeli v bistvu prav, ni glavno, glavno je. da sami tega niso verjeli. In naši fkldajcči gospodje, ki poznajo simo vzorce in sheme, mislijo, da ie Jugoslavija 'Avstrija in opozicija ista, no-daia iz istih motivov, z istimi cilji. Torej se ni pravzaprav nič izpremeui-•o razen to, da so prišli oni iz nekdanje opozicije na vlado. Flaubert je rekel, da ni glavno, kar -nzntelj pove, ampak kar zna zamolčati — včasi tudi v politiki dober re-cppt za preveč brbljave govornike! Zeta. RdaSa armada. Na boljšci iškem zborovanju v Moskvi je referiral Trockij o armadi febvjetske republike. Ko zunanje-poli-jtični položaj republike še ni bil popolnoma razjasnjen, je štela vojska v najvišjem stanju 5,300.000 mož. Po demobilizaciji je ostalo z mornarico vred 1.595.000 mož. Bojna četa pa šteje le 1.370.000 mož. Armada sestoji iz 95 infanterijskih in 49 kavalerijskih brigad. Kako živi rdeča vojska sedaj v rtiithem času, o tem je rekel Trockij dobesedno. Značaj sovjetske politike zahteva, da povsod govorimo resnico. ' e:', k je bil položaj in je še danes. Arni da se je oddaljila od vojnega delo-11 ja in njenemu žuljenju se poseča « o manjša pozornost. Nastopila so ’ Vil ostra vprašanja. Oskrbovanje in ■del a so bolestni problemi in še se-: ko se je armada skrčila na tret j i- X Toda ponosni smo na to proccntno li z r.ajpctrebncjširti in spravili v po-' ai, da bi se posvetila svoji mirovni •degi, to je instrukciji in pripravljala ‘h Tri vsi naši revščini bi se lahko liho storilo za rdečo armado. Njeno življenje v vojašnici bi moralo postati prijetno, snažno in toplo. Sestavljena je precej pisano: Imamo delavce, kmete, nekdanje podčastnike in častnike iz vojnega časa in tudi dele aktivne komande predvojnega časa. Oktobra in novembra je bilo 434% poveljujočega osobja brez posebne vojaške izobrazbe. V taboru protirevolucije in domačih in inozemskih patrijotov bi bil to lahko povod .ogorčenim razpravam. Da, s stališča saktivne armade je to stanje ncpovolj-;no. Toda ponosni smo na ta procentno iazmerje. Teh 434% je temeljni kamen naše poveljniške sestave, oni so pravi utrjeni delavci in* kmetje. Rdeči oficirji revolucije so, ki še niso imeli časa, da bi dobili posebno vojaško izobrazbo, ker jih je lCvolucija hipne odpoklicala iz tovaren in od pluga . . . Nekdanjih podčastnikov je I3.^> irdečih komandantov, ki so dovršili svojo naobrazbo, približno 10 2? > ičastnikov iz vojnega časa 22%, nekdanjih aktivnih častnikov 5 % in vojaških uradnikov 6%. Rdeča armada je raztopila v svojem velikanskem kmlu ves tva različni človeški materija! in vlila iz njega figure, ki jih jrotrebuje. \ naglici smo zbrali komando iz vseh mogočih virov, med tem tudi iz piejšnjih aktivnih oficirskih krogov. Komandanti iz teh krogov so nam napravili mnogo uslug. Potrebni so nam bili, učili so nas. Priznati pa je treba, da so se tudi oni mnogo od nas naučili. Po socijalnem izvoru sestoji komanda iz 67% kmetov, 12% delavcev in kakih 2o% drugih slojev. Naša armada je najbolj demokratična na svetu in morda bi nas kdo zaničljivo vprašal, zakaj delamo 'razliko v položaju komandantov in komisarjev in navadnih vojakov. Z mirno vestjo moremo odgovoriti, da imamo povsem zadostne in z demokratičnim režimom združljive Vzroke. Mladi rdeči rekrut pride k vojakom vslcd poklica in se po kratkem času zopet vrne domov. Čisto nekaj drugega je z vojaškimi specijalisti, našimi poveljniki in komisarji. Vojaška služba je njihov poklic. Posvetijo mu .svoje življenje in dolžni smo, da spravimo njih življenje vsaj neko razmerje najelementarnejše in najkromtiejše varnosti. • Kakor je videti ruski boljševiki nikakor ne mislijo na kako likvidacijo ■sovjetske republike in zapadne države se bodo morale prej ali slej sprijazniti z dejanskim položajem v Rusiji, kar to prometeni Angleži in Amerikanci že tudi deloma storili. ji m mmuti Govor poslanca Antona Brandnerja v narodni skupščini. Gospodje narodni poslanci! Govoriti imam o deklaraciji vlade, ako jo smemo tako imenovati. Ta deklaracija obstoji iz 17 točk in bi se prav lahko imenovala tudi dnevni red. Pod deklaracijo vlade razumem jaz veliko pojasnilo, ki ga pa tu žalibog ne najdemo. Človek bi moral biti velik filozof, da bi na podlagi te »deklaracije« mogel vedeti, kaj vlada prav za prav misli, kakšno politiko, oziroma kakšne smernice ima v svoji politiki. Običaj v parlamentarnih državah je, da se od časa do Časa, v vsaki sezijl prav za prav, podajo razjasnenja in smernice vladne politike. Tega pri nas nimamo. OČividno smatra vlada, da smo poslanci samo zato tukaj, da vlagamo »upitc«, na katere vlada nikdar ne odgovarja. Mi se moramo vprašati, zakaj nam vlada ni podala tega razjasnenja o svoji politiki, iz kakih razlogov je to opustila. Tu sta dani dve mežnesti: ali da vlada sploh" nima političnih smernic, ali pa, da je ta pelitika tako diskretna, kakor je diskretno poročilo gospoda finančnega ministra o najetju drž. posojila v inozemstvu. Omalovaževanje zunanje politike. Razumevanje za zunanjo politiko je razvidno osobito iz skromnega aparata, ki ga ima naše zunanje mi- nistrstvo na razpolago. V celoti je okoli 250 uradnikov, ki jih ima ministrstvo za zunanjo politiko nastavljenih. To število že zadosti jasno dokazuje, da na zunanjo politiko ne polagamo veliko važnosti. Pri tej priliki moram poudariti, da so uradniki v inozemstvu jako slabo plačani v primeri z drugimi državami in da se nas, če se ne motim, v tem oziru prekašata celo Bolgarija in tudi Avstrija. Oni ne morejo naše države tako reprezentirati, kakor bi bilo potrebno, ker nimajo na razpo-go zadostnih sredstev. Navadni uradnik - strokovnjak tega ne zmore. Če bo šlo to tako naprej, bomo imeli v zunanji politiki samo ljudi, ki so bogati, torej vojne bogataše itd., ki se bodo brigali predvsem za trgovino in za svoje osebne koristi, ne bodo jim pa prav nič mar državni interesi. Mislim, da je vsekakor potrebno, da se položaj naših uradnikov v inozemstvu zboljša. Poudariti pa moram, da se s tem ne sme obtežiti naš budget, ampak da bi se moralo to zboljšanje izvesti na račun neštetih nepotrebnih komisij, ki se nahajajo v inozemstvu in ki prav za prav državi nalagajo največja bremena. Ukinjenje ljubljanskega dopisnega urada. Na tem mestu se je že govorilo o poročevalski službi, ki je jako slabo organizirana. Jaz bi s tega mesta vprašal gospode v vladi, kake razmere vladajo med vlado in »Avalo«. Slišal sem jako čudne stvari, tako n. pr., da »Avala« smatra našo državo samo kot eksploatacljski objekt. »Avala« je tuje, francosko podjetje in mi nimamo dosedaj nobene jasne slike, kaj je prav za prav ž njo. Na drugi strani'je treba, da se tu objasni, kaj je z dopisnimi uradi. Po novi odredbi se namerava te urade ukiniti. Mislim, da mi ni treba poudarjati, kako velike važnosti so za državo dopisni uradi. To se pokazalo zlasti za časa avanture ekskra-lja Karla. Reči se mora, da je bila takrat poročevalska služba dobro organizirana. Vse časopisje je pisalo v enakem zmislu. To je bilo jako pametno in koristno. Iz tega se vidi, da poročevalska služba državi dobro služi, ako je dobro organizirana. Žalibog je naša poročevalska služba — to je treba, naglašati — bila dosedaj slabo organizirana. Dopisni urad ljubljanski dobi večkrat vesti preko Dunaja prej nego direktno iz Eeo-grada. Dopisne urade je treba organizirati, treba je razpostaviti vse pod enotno vodstvo, opustiti se pa ti dopisni uradi na noben način ne smejo. Zato je treba, da se nam stvar objasni tako glede dopisnih uradov, kakor tudi glede »Avale«. Naši odnošaji napram Italiji. To, da vlada ne polaga na to stran nikake važnosti, jasho dokazuje, v kakšnih vodah plava naša zunanja politika. Ne bom se danes podrobno pečal z vsemi posameznimi državami, ker se je o tem na tem mestu že včeraj govorilo, ampak bi opozoril samo na nekatere stvari, ki so se premalo naglašale ali se pa sploh niso naglašale. Opozoril bi predvsem na naše odnošaje z Italijo. Tukaj imamo še vedno zasedeno tretjo cono v Dalmaciji. Reka je pa, kakor znano, postala nekak vazal Italije. Ali je v tem pogledu naša vlada storila svojo dolžnost? Kakor vse izgleda, je ni! Kakor je meni znano, se Italijani sklicujejo v tretji coni na to, da je ne morejo izprazniti, dokler nimajo zadostnih ganm-cij od strani naše države za zaščito njihove narodnosti v tamošnjih krajih. Če je to resnica, potem je to s strani Italije največja prefidnest in inpertinenca, ker se Italijani sklicujejo na to v času, ko sarrd _naše brate na Primorskem preganjajo na vse mogoče načine. • Mislim, da bi bila vsekako dolžnost naše vlade, da to vprašanje spravi pred ligo narodov, kajti to je kršenje tapallske po- godbe, ki nam je bila usiljena Na vsak način je treba, da se spravi vse, kar se tiče preganjanja naših bratov v Primorju, kakor tudi vprašanje glede Izpraznjenja tretje cone in' vprašanje glede Reke pred ligo narodov in da se tam reši. Za slučaj, da se nam to zavrne, kar je zelo verjetno, imamo pa tudi še druga sredstva na razpolago proti Italiji. Vsi dobro vemo, da se Italija zlasti v zadnjem času, kar se tiče ekonomske strani, ne nahaja v posebno dobrih razmerah. Mi vemo, da so v Italiji v zadnjem času falirale razne banke in propadle razne tovarne, da imajo tam krize, da te krize poostrujejo še bolj nasprotje med fašisti in komunisti. Mislim, da v takem položaju mi prav lahko pritisnemo na Italijo, ako bi odrekla vsa druga sredstva, ki so nam na razpolago, da ji namreč zagrozimo s prekinjenjem vseh stikov, ekonomskih itd., ker ima Italija od njih več koristi nego mi, in to zlasti ob času, ko naša valuta nima prav za prav nikake vrednosti in pride Italijanom naše blago zelo poceni. Treba je, da mi nastopimo z vso silo, in sicer na ta način, da izvajamo nekake represalije za slučaj, če bi nam Italija v tem vprašanju ne hotela iti na roko. Politične vas&i. X Politični pregled. Na članke o hrvatskem vprašanju, ki so v poslednjih dneh izšli v domačih ljubljanskih 'dnevnikih, odgovarja zagrebški »Ob-zor« z uvodnikom, iz katerega posnemamo sledeče zanimive stavke. — »Slovenci si morajo biti na čistem, da ni Srba ali Hrvata, ki bi jim nasedel, da so Jugoslovani in za centralizem. ■Ce bi Slovenci bili Jugoslovani, tedaj bi Sprejeli hrvatsko-Srbski književni jezik, kakor so Storili Hrvati v službi narodnega edinstva.« »Vemo, da hoče cela Slovenija federacijo tako kakor Hrvaskta, vemo nadalje, da bi jo mi lahko izvojevali, aki bi Slovenija bila vsa z nami in proti centralistom, kajti tisti v Beogradu imajo korajžo govoriti o centralizmu samo zato, ker računajo na usluge Slovencev.« »Hrvati hočejo federacijo, ker je to edina možnost, da ostane ta država pri 1110-,či, Slovenci pa bi morali, ravno ker potrebujejo močno državo, torej složne Srbe in Hrvate, in ker po drugi strani hočejo očuvati svoje slovenske posebnosti, nastopati v Beogradu složno s Hrvati.« »Hrvati niso bili nikdar proti Slovencem, ker so toliko politično zreli, da vedo, da imajo enake interese. Zato pa Hrvati čakajo, da se Slovenija izjavi za hrvatske zahteve, ki so dejansko tudi slovenske.« Hrvatsko vprašanje, kakor se sedej začenja na ‘najiesnejši način obravnavati v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, ima v.a Slovence načelno važnosti posebne vrste. Vidi se nam, da se spričo tega vprašanja odkriva vsa problematika dosedanje slovenske politike napram Hrvatom. Kajti pred vojno je program zjedinjene Slovenije vseboval ■ozkosrčno stališče napram Hrvatom, v •Jugoslaviji pa so slovenske stranke 'zavzele popolnoma nerealistične vidike nasprotovanja hrvatski avtonomistični težnji iz idealističnega govoričenja o centralistični državotvornosti. Mi pa smatramo, da je geogratično sosedstvo, da so veliki ekonomski interesi, ki izhajajo iz skupne jadranske •pomorske lege, da so skupne nacijo-•nalne aspiracije proti Itaiiji, da so končno kulturne posebnosti Hrvatov in 'Slovencev take, da utemeljujejo realistično politiko istovetnih gospodarskih državnopolitičnih in kulturnih ciljev Hrvatov in Slovencev. Časopisni giasovi. »Slovence« razpravlja o vzgojnem cilju naše šole. Prihaja do zaključka, da ne zadostuje, da je vzgoja narodna in državna, da ne zadostuje, če se vrši v smislu ideje človečanstva, humanitete, da ne zadostuje, če je le moralna, temveč, da mora biti šolska vzgoja, če hoče biti dobra, versko-nravna. *.lutro* razpravlja o dveh skupinah v radikalnem klubu, od katere ena pod vodstvom Nastas Petroviča zahteva, da naj ostane upravna razdelitev države do novih volitev neurejena in da naj do takrat ostane pri starem. To g. Petrovič zahteva iz strankarske špekulacije z ozirom na razpoloženje .onih mest, ki bi bila z novo upravno razdelitvijo oškodovana. Pri tem upa na podporo vseh revizionističnih krogov. Dokazuje, da je Petrovičev načrt formalno in stvarno Izigravanje ustave in samo v korist avtonomistom. »Slov. Narod* prinaša iz primorskih krogov članek o hrvatskem vprašanju in načinu njegove rešitve. Rešiti ga je treba v interesu naše države in naših neodreše-nili bratov. Po mnenju pisca ne leži ostrota hrvatskega vprašanja v historičnih in krajevnih posebnostih, temveč v osebnostih. Ker tudi Dalmacija ima svojo zgodovino, toda boj proti tujcem je spravil Dalmatince k spoznanju, da je predvsem potreba zasi-gurati obstoj naše države. S tem pa nam je dana platforma za rešitev hrvatskega vprašanja. Pripustiti moramo prav Vse koncesije hrvatstvu, če vemo, da bo s tem okrepjeno jugoslovenstvo. Ali z drugimi besedami. Hrvatom, ki majo srce za naše neodrešene brate, njim vse pravice, zakaj pravice bodo porabili le v to, da okrepe našo državo. Onim pa, ki so brez ljubezni do bratov tam preko, njim pa nobenih pravic, zakaj pravico bodo Izkoristili le V ro-varenje proti državi. Dasi pa je hrvatsko vprašanje nad vse ostro, pa vendar ne trdimo, da bi bila Hrvatska brez patrijotov. Vemo In prepričani smo, da so na Hrvatskem za pravi, nesebični in požrtvovalni patrijotizem tla prav tako ugodna, kakor kje drugje. Toda treba je iti med ljudi ter poiskati in vzgojiti patrijote. »Novi Čas* piše o dveh smernicah, ki prevladujeta danes na svetu. Ena, katere nositeljica je Francija, je od bojazni povzročena oborožena maščevalnost, druga pod vodstvom Anglije išče na podlagi gospodarskega življenja svetovnega pomirjanja. Angleži so sedaj stopili v ostro nasprotje s Francijo in vsied tega se bodO morali tudi francoski vodilni možje Strezniti. H koncu agitira za krščansko ljudsko stranko, ki je kot nositeljica krščanskega svetovnega nazora poklicana korakati v, prvih vrstah k vseobsežnl Organizaciji krščanske družine narodov. Gospodarstvo. '*f- Padec dolarja. Glasom poročil iz Neivorka je- v zadnjih dneh zaznamovati znaten padec dolarja. Tečaj dolarja je dospel pod švicarski frank. Padec dolarja pripisujejo neuspeuu wa-shingtonske konference, kateri ni uspelo, da bi velesile reducirale vojne bud-gete. + Rusko-italijanski kreditni zavod. V Moskvi se bo osnoval rusko-italijanski kreditni zavod z glavnico od 200 mil. lir. Rtiska sovjetska vlada bo imela V upravnem odboru svojega zastopnika. -j- Prometne omejitve. Zaradi zopetnih zaostankov, se ukine s takojšnjo veljavnostjo sprejemanje sporovozne robe v vozovnih nakladih za Italijo preko Rakeka. Medpotne in že sprejete pošiljke naj istečejo. Prehodne postaje Ljubljana gl. kol., Celje, Zapre- šič, Čakovec, Zagreb j. kol. in Sisek imajo nalog, da vračajo vso sporo-vozno robo v vozovnih nakladah, ki bi bila glasom tovornega lista sprejeta po 12. januarju 1922. + Pošiljanje masti v poštnih zavojih. V smislu naredbe poštnega ministrstva morajo biti V6e pošiljke, v katerih se nahaja mast, vložene v Pjj1®6' vinaste, dobro zaprte škatlje; pošiljk« s slanino morajo biti v lesenih zabojih zapečatene, a manjše količine slanina se morejo odposlati v močnem platnenem in papirnatem zavoju. -j- Koliko pivovaren je V češko-alo-vaški republiki. Kakor piše strokovni list »Kvas«, je v češko-sldvaški republiki 665 pivovaren, katere bi mogle po sodbi strokovnjakov producirati na lete več ko 16 milijonov hektolitrov piVa. Današnji konsurii pa je padel ie nft f 'Aibhšl Zevaco: .NOSTRADAMUS". »Poslušaj tedaj! Na tvojo mater tl kolnem, da te pestavim oboroženega kralju nasproti . . .« Beaurevers je padel z divjim vzkrikorn na kolena, prijel Nostra-dtiH1& za roko in Jo poljubil z žarko hvaležnostjo. Njegova ljubezen ga je bila Vrgla k magovim nogam. Nostradamus mu je prijazno pomogei vstati. »Kdaj bo to?« je jckml Beaurevers. . t , »Djinno, kdaj praviš, da se hoče krftlj boriti z Montgomeryjem?« »Dne 29. tega meseca,« je odgovoril možiček. »Dobro. RoyaI de Eeaurevers, dne 29. tega meseca ti dam orožje, da Še postaviš na mejdanu za čast šVOje dame. Vedi, otrok,« je dodal Nostradamus z mrklo otožnostjo, »da se ne boš boril samo za svojo ljubezen. Tisti dan, Beaurevers, boš držal v svoji moški roki meč, ki ga suče Usoda sama . . .« , »Magari božji meč!« je dejal Be-aurcvers. »Moja roka rte bo trepetala! Potrpežljivo in zaupno bom čakal obljubljenega dne: vi, ki me rlste nikoli prevarill, me ne varate niti nocoj ... A zdaj mi povejte ime moje matere in mojega očeta; rekel sem vam, da ju hočem poznati.« Nostradamus pa je odgovoril: »Na dušo tvoje matere, ki naju gleda in posluša z onega sveta, ti prlsežem, da zveš oboje tisti hip, ko se vrneš iz svojega boja S Henrijem Francoskim.« Bronasti zvok, s katerim je mag izrekel te besede, jd pretresel Beau-feversa do mozga. Zaslutil je, da je vnanje življenje, vedenje In po- četje tega moža le krinka strašnih skrivnosti , . . »Čakal bom, ako ni drugače!« je povzel. »Toda kaj bo s Florizinim očetom?« »Z Roncherollesom!« je škrtnll Nostradamus. »Res ga hočeš osvoboditi? . . .« »Da. Prisegel sem Florizi. Gradiča se lotim, pa če bi moral poginiti ali opustiti svoj namen, da se osve-tim kralju Henriju. Jaz nisem kralj in držim, kar prisežem.« Prekinil ga je suh hohot, kakor bi se smejalo okostje. Beaurevers se je trepetaje ozrl In zagledal Djinna, ki je veselo mencal z rokami. 1 »Velikega profosa hočete izpustiti na svobodo?« je rekel starec. »To ni mogoče! Tako mi duše: ni mogoče! . . .« »Zakaj ne?« je vprašal Nostradamus in nagrbnačil obrvi. je »Zato, ker je že Izpuščen!« odgovoril Djinno. Po te besedah je udaril v brezkončen smeh, prav kakor bi bil povedal najprijetnejšo šalo. »Ko se je veličanstvo pravkar vrnilo iz Pierrefondsa,? je povzel Djinno čez nekaj minut, »je bila njegova prva pot v Gradič. Šel je naravnost v celico gospoda Ronche-rollskega in mu je dejal: .Odpusti, vrli profos, da sem ti dal okusiti radosti Paradiža . . . (kakor vemo, je kralj prijatelj dobrih šal). Pomisli, kaj se je zgodilo v tvoji odsotnosti: nekakšen rokovnjač se je okoristil z zmešnjavo in ti je ugrabil hčer . . . (Henri ljubi fine dovtipe). A jaz, kralj francoski, ne trpim, da bi tako nadlegovali hčerke mojega plemstva. Mimo tega, moj vrli Ronche-rolles, bi bila velika sramota, če bi ostala hči v tolovajskih rokah. In kakšnega tolovaja!. Saj menda poz- naš Royala de Beaureversa! . ve, kako je treba gnati človeka V obup!) Mislil sem tedaj, ako je kdo na svetu zmožen izslediti prekletega razbojnika, si to edino ti, moj veliki profos! (Gospod de Rott-cherolles je jokal tako bridko, da so vsi ječarji trepetali od sočutja). Zato ti vrnem svobodo. Vrnem ti svojo naklonjenost. Vrnem ti dostojanstvo velikega profosa. Idi, prijatelj, obrni mi ves Pariz, hišo za hišo, kamen za kamenom, in vrni mi svojo ... ne! najdi mi tistega razbojnika, da ga ukažem razčetveriti!’ — In tako —« Djinno je premolknil; zdelo se je, da prisluškuje. »In tako —?« je vprašal Nostradamus. »Evo, odgovor prihaja!« je vikhll možiček in planil iz dvorane. Od daleč se je slišalo bučanje trobente. .. . (Dal« otih.i milijonov hektolitrov. Iz tega «c sklepa, da bi ena tretjina pivovarnic zadostovala, da bi se krila domača poraba in bi ga že izvažala lehko, ako bi vse večjš pivovarnice obratovale v pob neVn obsegu. Tri največje praške pivo varnice, bi bile dovolj za ves praški konsttrtt, Iver še dandanes manj piva pije doma in je znatno padel izvoz piva v inozemstvo, nimajo češki pivo-varnarji vesele perspektive v prihod-nots. ■+■ Poljske finance. Poljski finančni minister prof. dr. Michalski je izjavil glede poljskh financ, da se zboljšujejo. To svoje mnenje je skušal utemeljiti s točnimi podatki. Davek, carina in slični dohodki so znašali leta 1920 štiri milijarde poljskih maik. V letu 1921 je ta vsota narasla na 47 milijard in se je skoraj podvanajsto-rila. Tekoči dolgovi poljske države so znašali v tretjem četrtletju leta 1921 47 milijard, v četrtem četrtletju istega leta pa je padla ta vsota na 39 milijard. To ni mnogo, vendar pa dokazuje, da *e tendenca zmanjšanja dolgov polagoma približuje nameri ministra izenačiti izdatke in dohodke. Vzrok tega zboljšanja je v prvi vrsti energično in pravilno poslovanje poljskih finančnih oblasti, v drugi vrsti pa patrotizern vseh poljskih državljanov, po katerem Vrše vestno svojo dolžnost napram državi glede plačevanje davka in sličnih bremen. Sedaj se vrši popisovanje vsega državnega imetja in njihovih dohodkov. Nadaljni dokaz zboljšanja poljskih financ podaja dej-’ stvo, da je še v zadnjem času 248 občin dobivalo od države podporo. V septembru leta 1921 Sta zahtevali to podporo samo še 202 občini, z novim letom 1921 pa SO Sklenile Vse mestne občine, da ne zahtevajo več državne podpore. Da je Poljska v stanu nuditi celo gmotno uničenim Slovanskim bratom podporo, dokazuje dejstvo, da je mesto plock poslalo stradajoči Rusiji v roke dr. Nansena 15.000 ton moke, za kar je država znižala voznino za 5° odstotkov. -f Češki porcelanski kartel. V Karlovih Varih se je osnoval kartel treh velikih tvornic parcelana. Vkupna kartelna glavnica znaša 11 milijonov češkoslovaških kron. -j- Izvoz vina. Glasom naredbe ministrstva za promet, morajo vse železniške direkcije v naši državi, sprejemati vse transporte vina namenjenega za izvoz s 50 odstotnim popustom. + Prepoved uvoza luksuznega blaga na Rumunsko. Rumunsko ministrstvo trgovine in industrije je prepovedalo uvoz luksuznih predmetov: šampanjca, likerjev, finih konzerv, pudra, parfema in tkanine, ki vsebujejo več nego 50 odstotkov svile. -f Poljska uvaža tekstilno blago v Rusijo. Ruska vlada je dovolila uvoz 500 do 600 vagonov tekstilnega blaga iz Poljske. To je prvi oficijclni poskus, da se obnovijo trgovinski odnoŠaji med Poljsko in Rusijo. Dnevna vesti. — Poslanec Iv. Urek je priobčil v zadki! številki »Kmetijskega lista« izjavo proti dr. Novačanu, Kuraltu in Mahenu zaradi krivih obdolžitev v »Naši vasi« ter zaključuje: »Izjavljam, da od g. dr. Žerjava ni-tom nikdar prosil, še manj pa seveda prejel liti vinarja. Zato bom poskrbel, da dobe ysi trije gori omenjeni gospodje za svoje ‘junaške« klevete plačilo pri sodniji.« — Okralnl načelniki SKS imajo dne *8. t. m. važne sestanke v Ljubljani, No-Vem mestu in Kranju. ■ — »Jutro« na prodaj. Poroča se nam, da »jutrovci« prodajajo svojo tiskarno in svoje glasilo »Jutro«. Ponudnikov pa žali-bog ni. Kolikor je nam znano, so gg. *ju-trovci« ponudili svoja podjetja več intere-šentom, ki predstavljajo gotove gospodarske, odnosno finančne skupine. Pogajanja dosedaj niso uspela, ker so zahteve »jutrov-cev« previsoke — samo za »Jutro« hočejo Jutrovci baje imeti 9 (devet) počenih grošev! Pa še teli noče nikdo dati! — Osebno vesti. Za poslaniška tajnika sta imenovana gg. dr. Vladimir Rybar v Berlinu in Ljudevit Koser v Budimpešti. — Načrt srednješolskega zakona je izročil višji šoski svet posebnemu odseku, da ga preštudira in poroča do 7. febr. t. 1. V odseku so gg.: dr. Majer, dr. Majcen, 4t. Pipenbacher in dr. Pečjak. — Državna gimnazija v Murski Soboti te s prihodnjim šolskim letom pretvori v državno realno gimnazijo. — Kmetljsko-prlrodoznaskl pouk na »člteljščlh bo po 2 url na teden, dokler se Be Izvede reforma pouka. Na kmetijskih lolah se prirede v ta namen posebni tedaj). — Meščanska šola v Ribnici. Vsled na-faJIvostl krajnega Šolskega sveta, posebno pa dekana Skubica, se še vedno ni mogel btvorltl 1. razred meščanske šole, dasi je ta to prosilo 200 tržanov ter je bila v ta Bamen pri višjem šolskem svetu posebna deputaclja. Dekan Skubic je rekel napram nadzorniku dr. Poljancu: »Vemo, da je krivično to, kar smo storili, ali zmagali smo le!« Ako ponovna posredovanja ne bodo lemela uspeha, bo višji šolski svet razpustil kraj. šolski svet v Ribnici. — Davčni predpisi. Odprava plačilnih nalogov je dala raznim korporacijam povod, da so naprosile mnistrstvo za finance, naj nove določbe po možnosti prilagodi na-llm razmeram. Kakor se nam uradno javlja ki ministrstvo tej prošnji toliko ugodilo, da •e v bodoče razgrnejo predplsni oziroma odmeml izkazi razen pri kompetentnih davčnih uradih v izvlečku tudi pri občinskih uradih Izven sedeža davčnih uradov. Na ta način se davčnim zavezancem olajša upogled in jim prihrani pot na sedež davčnega urada. Za Ljubljano In Maribor, kjer je število davkoplačevalcev preveliko, da bi se usredil ves upogled na enm kraju, bodo davčna oblastva napravila predpisne tti odmerne Izkaze v treh izvodih In raz-položila na upogled po en izvod pri obla-Itvu samem, pri davčnem uradu in pri občini. Za računanje prizivnega roka je merodajna doba razgrnitve pri občinskem iradu. — Za Jugoslovansko Matico je nabral I; Vinko Zorc v gostilni pri »Kroni« v Postojni 100 dnarjev. Srčna hvala!' — Železna In bakrena ruda na Kočevskem. V Knežji Lipi ja našel Jos. Kofler rudo, ki vsebuje 32% železa In bakra. Ruda *# razteza v daljavo ln globočino. — Proti razpustu nemškega »Studen-tenhelma« v Kočevju se je predsednik pritožil na ministrstvo, ki pa je pritožbo zavrnilo. — Komisija za uravnavo Savinje se je kestavlla sledeče: 1. Zastopnik Generalne inšpekcije voda in vodja komisije: generalni Inšpektor Inž. Ivan Sbrizaj. 2. PraVni zastopnik: kr. okrajni komisar pri okraj, glavarstvu v Celju dr. Leon Brunčko. 3. Za rastopnika okrajnih načelnikov in občinskih Predstojnikov Je bil izvoljen Franc Steblovnik, posestnik v Rečici na Paki (obč. Šmartno ob Paki). 4. Gradbeni vodja: gradbeni •vetnik inž. Ivan Marek. _ — Prlstojbenlk za taksno, sodno in X°ui tarifo (204 strani) je izšel in se ga aobl oziroma naroči pri Izdajatelju dr. iiVan c.e.rnetu, Gospodarska pisarna, Ljub-Miklošičeva cesta 6. Cena 12 Din. po Pošti kot priporočena tiskovina dinar-lev 13.50. „ , 7“. brezplačen Časopis. V Gorici je začel izhajati vsako soboto nepolitičen list ‘La Gazzetta friulana«, ki se dobiva zastonj. , — Anton Gregorčič, zaslužni voditelj goriških Slovencev je praznoval pred ®B*vi ivoje TOletnico. — t Dr. Murat Sarič. V Mostarju je nenadoma preminil mestni fizik dr. Murat Sarič. Pokojnik je bil organizator in vodja mohamedanov ter deloval na to, da so se bosanski mohamedani še pod Avstrijo priznavali za srbsko narodnost. — Nesreče. V tovarni Lajovic in drug v Mostah, je delavcu Iv. Zdolšku padel na nogo neki stroj ter mu jo zdrobil. — Jerovška Ivana, rudarja v Karmelju, je pri delu v rovu neki mimo vozeči industrijski voziček tako pritisnil v glavo, da rrtu le zdrobil čeljust. — Umrl je na Igu obče znani In priljubljeni gostilničar, načelnik Kmečke posojilnice itd.,, g. Al. iyiinatti. N. p. v m.! — Umrla je na Teharjih pri Celju mlada Cajlinova gospodinja Marica, roje-jena Osetova iz Št. Jurja, sestra znanih rodoljubov Andreja in Miloša. Bila je navdušena narodna delavka pri vseh društvih, zlasti pa pri C. in M. družbi. Bodi ji ohranjen časten spomin! Pogreb se vrši jutri, v nedeljo 22. t. m. Uub!Iar.B. = Svetosavska proslava. Naša narodna delavska mladina, organizirana v »Bratstvu«, priredi na praznik sv. Save, v petek, dne 27. t. m. v veliki dvorani in stranskih prostorih Narodnega doma svečano akademijo s sledečim sporedom: 1. Svetosavska himna. Poje Ljubljanski Zvon. 2. Pogled v kulturno zgodovino pravoslavnega dela našega naroda. Predava vseuč. prof. dr. Stojkovič. 3. Srbske junaške popevke. Poje In svira srbski guslar. 4. Knohl: Slovan. Poje Ljubljanski Zvon. 5. a) Parma: Mladi vojaki, koračnica: b) Bozzotti: Oprosti mi, o majko mila! Partija za brač solo. c) Brož: Na valovih Jadranskega morja. Valček. Izvaja tamburaški zbor »Bratstva«. 6. Trifkovič: Školski nadzornik. Enodejanka. Vprizori dramatični odsek »Bratstva«. Po akademiji se vrši ples in prosta zabava ob sviranju godbe Dravske divizije. Prireditev se vrši v prid ruski stradajoči deci. = Prekrstilev ljubljanskih gimnazij. Višji šolski svet je sklenil, da se v bodoče imenuje I. drž. gimnazija Vodnikova gimnazija, I. realna gimnazija (na Poljanah) Petrova realna gimnazija, prejšnja nemška pa Aleksandrova realna gimnazija. = Naše občinstvo opozarjamo, da se prične komorni koncert kvarteta Zike v pondeljek zvečer točno ob 8. url. — Nattf se vrata zapro in med Izvajanjem ne bo nikomur dovoljen vstop v dvorano. = Naši »Zikovci« prirede v pondeljek 23. jan. 1922 svoj III. komorni večer z Izbranim sporedom, ki obsega v resnici najboljša komorna dela Smetane, Dvoraka in Beethovna. Kot prvo točko Igrajo svetovno znani Smetanov kvartet v E-molu »Iz mojega življenja«. Temu sledi Beethovnov O-dur kvartet op. 18, št. 2. Zaključijo pa svoj večer z Dvorakovim klavirskim kvintetom v A-duru, pri katerem sodeluje tudi naš profesor g. Janko Ravnik. Koncert se vrši v Filharmonični dvorani. Prepričani smo pa, da napolni naše občinstvo ta večer akustično dvorano do zadnjega kotička. == Petdesetletnica vrle rodoljubke. Pretečeni četrtek je v krogu svojih ožjih prijateljev praznovala vrla rodoljubka in priznano požrtvovalna žena pri vseh narodnih in občekoristnih prireditvah, soproga generalnega poštnega ravnatelja za Slovenijo, gospa Marica dr. * Debellakova petdesetletnico svojega rojstva. Slavlja zaslužne žene se je udeležil tudi g. kr. namestnik min. Iv. Hribar z gospo soprogo. Med iskreno in neprisiljeno zabavo so se Vrstili razni govori, ki so Izzveneli vsi v eno željo: Naj bi dobrotno nebo, jubllantkl na radost in narodu v korist, podaljšalo njene dneve v sreči in zadovoljnosti do skrajnih mej človeškega življenja! = Zveza vojnih vdov in sirot za Slovenijo« v Ljubljani vabi tem potom vse Članice na občni zbor, ki se vrši v nedeljo 29. t. m. ob 9. uri dopoldne v kleti Kon-sumnega društva na Kongresnem trgu (v Zvezdi). Odbor. == Klub »Soča* opozarja svoje člane in prijatelje kluba na »Simon Gregorčičev večer«, ki se priredi v soboto, dne 21. t. m. ob 20. uri (osmi uri) zvečer v salonu hotela Lloyd. O Simon Gregorčiču bo predaval g. dr. J. A. Glonar. > Zatem se bodo pele, deklamirale in recitirale S. Gregor-ČifVvP nemni = Odlična gosta. V Ljubljano je prišel glavni tajnik svetovne organizacije Krščanske zajejdnice mladih ljudi (Y. M. C. A.) gospod dr. Oliver Mc. Co\ven iz Ženeve. Istočasno je prišel v Ljubljano tudi glavni tajnik te zajednice za našo državo, gospod Dj. Arandjelovič iz Beograda. Kdor se zanima za delo K. Ž. M. L., temu dasta omenjena gospoda fadevolje Vse potrebne informacije. Zglasiti se je med 4. in 5. uro v hotelu Union, Soba št. 29. = Društvo »Soča* naznfthja, da predava' V soboto, dhe 21. f. rh. Ob 8. uri zvečer v salonu hot. Lloyd g. df. J. A. Glonar o Simonu Gregorčiču. Vstop prost. = Produkcija v prid vojnim invalidom. Danes, dne 21. jan. priredi g. Blondine pod vodstvom svetovnoznanega ekvilibrista inv. g. Kratila ob 5. uri zvečer, V nedeljo, dne 22. jan. ob pol 11. uri dop., ob 3. uri in 5. uri popoldne reprodukcijo pred Mestnim domom po žici. Izvajal bo razne umetnosti z obširnim sporedom, kakor vožnja z bici-kljem po vrvi itd, Njegova proizvajanja bodo nudila vsekakor splošno občudovanja in zanimanja, kakor tudi godba zveze jug. železničarjev. Cena za osebo 2 dinarja. = Nenadna smrt dijakinje. Gojenka 4. letnika tukajšnjega učiteljišča gdč. Vla-dimira Rupnikova je preminila na tragičen način. Maribor. Predavanja na ljudskem vseučilišču se prično prihodnji teden. Predavanja otvori predsednik ljudskega vseučilišča župan Grčar s primernim nagovorom, nakar bo imel prvo predavanje profesor Favai o ljudskili vseučiliščih in njihovi potrebi za ljudsko prosveto. Predavanje za obrtnike priredi v nedeljo ob 10. url dopoldne Slovensko obrtno društvo. Predaval bo višji davčni upravitelj g. Meglič o poslovnem davku ter bo dajal na morebitna vprašanja tudi potrebna pojasnila. Odvetniki v Mariboru. V Mariboru se pričakuje 26. in 27. odvetnik (dr. Kukovec in dr. Tomšič). V Mariboru se namerava poleg teh dveh naseliti kot 28. odvetnik dr. Igo Janc iz Murske Sobote. Kakor slišimo v zadnjem trenotku, dobi naše mesto še 29. odvetnika, dr. Rapotca, doslej odvetniškega koncipijenta v Ljubljani. Društvo javnih nameščencev Je Imelo v pondeljek svoj izredni zbor na okrožnem sodišču. Beda javnih nameščencev je priki-pela do vrhunca. Zato Je bil shod dobro obiskan. Na njem so se sprejele resolucije za Izenačenje draginjskih doklad tudi nižje kategorije in za takojšnjo izplačilo istih. Ako pa to že ni mogoče Iz tehtničnih ozirov, naj se pa da na račun drag. doklad vsem kategorijam primeren predujem. Obenem se je zahtevalo, da pride bližnja okolica mesta v tisti krajevni razred ■draginjskih doklad, kakor Maribof. Saj živi v istih razmerah, oziroma iz mesta. Tudi se je sklenilo osnovati »pogrebno društvo«, ki bode nu,djlo. v najtežjih trenutkih preostalim vsaj grmitno pomoč. Dandanes si pravzaprav čloVek še misliti ne sme na smrt, ker s tem paline svojo družino v največjo bedo in stisko. Govorilo se je tud! — kakor povsod h— o stanovanjski bedi, kateri je izpostavljen javni nameščenec. Dolžnost nas vseh je, da se trdno oklenemo tega društva. Posameznik je slabič in ne zmore ničesar. Organizacija pa je mož, ki se mora upoštevati. Vsi za enega, eden za vse! To geslo, katero druži ročni proletarijat, naj druži tudi duševnega. Krekova posojilnica je že začela poslovati v Mariboru. SLS ni o tem nič pisarila in trobila v svet, ampak je na tihem organizirala In pričela z delom. Drugi se pregovarjajo, ona pa dela. Zato pa tudi ona žanje, drugi pa gledajo skozi prste. Kako si človek jezo ohladi. Nedavno je železničar Škerjanc oklofutal na javnem prostoru novinarja in sedaj že poslanca Zebota, ker je imel nanj že dalj časa »biko«. Tako si je ohladil Jezo železničar. Advokat dr. Irgolič pa je napravil bolj zvito s svojim osebnim nasprotnikom drž Skokom. PO' vabil ga je k sebi v pisarno, zaklenil duri in ga pretepel. Dr. Irgolič je bil radi tega tožen, a celo pri vzklicnl obravnavi — oproščen, ker se je ves dogodek vršil med štirimi očmi. G. Škerjanc pa bode Imel gotovo kake posledice za svojo »ravno pot«, ker ni bil tako prefrigan, kakor dr. Irgolič. V JSDS poka, tako trdi zadnja »Straža«. Delavstvo sl je mnogo obetalo od so-cijalnodemokratiške uprave na magistratu in pričakovalo od Župana Grčarja boljših časov In velikih socijalnih reform, katere je obljubljal ob svojem nastopu. Sedaj pa je razočarano, ker uvideva, da je prišlo iz dežja pod kap; zakaj razmere so vedno hujše. Tudi socijalnodemokratiški župan ne more ničesar ukreniti proti »buržujem« In kapitalistom. Zato je zavladala proti njemu v njegovi lastni stranki velika nevolja, katero zadržujejo le z največjo siio In disci pliniranostjo, da že ni izbruhnila na dan, Ce jo bodo pa zadržali, je drugo vprašanje, Da, tako je. Kritizirati in zabavljati ni težko, a delati, to je pa nekaj drugega! JSDS je imela toliko obljub In lepih besed ob vo-litvl. Sedaj pa je ostalo vse samo pri besedah. Dejan) ni. Zato postajajo volile! nestrpni. — Človek, ki vse to opazuje, vidi da se vsaka vladajoča stranka v sedanjih razmerah ubije In, skrahira sama sebe. Tako je bilo pri JDS in tako kaže sedaj pH JSDS. Mariborske banke bodo gradile in sicer vse skupaj eno veliko poslopje. Akcijo vodi ravnatelj Anglobanke g. Mally. Poslopje naj bi imelo poslovne prostore za vse banke in še kakih 500 sob. Za primernim prostorom se baje že pridno poizveduje. Mestni veterinar g. Hinterleclmer, kateri je bil svojčas obdolžen nepravilnega postopanja v službi in že od septembra meseca suspendiran ter v preiskavi, je bil sedaj popolnoma oproščen. Mesarji so se neki trudili na vse načine — baje tudi z denarjem — da bi ga upropastili in se ga znebili. Pa vsB je bilo zastonj. Neumevno je, da se je ta zadeva vlekla nad pol leta, predno se je končala, Ali more kdo povrniti in poplačati vse tiste muke, ki jih je imel osumljenec in njegova ševilna dru žlna? Francoski krožek se snuje v Mariboru, Koncert s plesom se priredi dne 271. t tfi. V Mariboru. Čisti dobiček je namenjen Zgradbi pravoslavne cerkve v Mariboru. Tatvina laka. Ko ie Hinko O. včeraj dopoldne zapuščal delavnico južne Želez nice, je stražnik opazil, da skriva nekaj pod pelerino. Preiskal ga je in našel pri njem posodo, v kateri je bilo 2 in pol kilograma laka, vrednega 230 kron. O. je priznal tat vino in Izjavil, da ni pfvič izmaknil taki stvari. Bil je izročen sodišču. Tržne cene so minulo soboto silno p» skočile v vseh potrebščinah. Gospodinje so se vračale ogorčene iz trga. Njihovo ogorčenje je prešlo doma na družinske očete, ki ne morejo več zmagovati bremen za preživljanje svoje družine. Posebno je posko Čila cena svinjskemu mesu in slanini. Svi njina se le plačevala 70 do 80 kron kB. Špdharji so bili pripeljali precej blaga, a so ga prekupci in verižnikl trenutno pokupili tako, da so ostali konsumenti praznih rele. Tako je bil slučaj, da je mesar kupil od Špeharja Izčiščeno svinjo po 60 K. Pri svoji stojnici je pa ločil slanino od mesa in oboje prodajal konsumentu po 80 kron, Ift takih slučajev je bilo več. Kaj dela tržno nadzor-ništvo? Take slučaje bi pa vendar moralo preprečiti. Tržno ttadzorništvo opozarjamo na prihodnji tržni dan v soboto. Preje so imeli verižniki in navijalci cen vsaj strah pred občinskim razsodiščem. Zdaj pa delajo, kakor se jim poljubi. Naš konsument je sicer potrpežljiv, ali vsaka sila do vremena. Trgovec Serec, ki je nedavno vrgel tri obrtniške družine iz lokalov svoje hiše, nad čemer so se zgražali vsi listi, razen »Tabora«, si je hotel zgraditi na dvorišču skladišče, in sicer tako, da bi zazidal sedaj obstoječa stanovanje. Ondi stanuje trgovec Monari, katerega je Šerec tudi vrgel na cesto iz obrtnega lokala. Sedaj mu je pa hotel na ta način vzeti še stanovanje. Mestni svet pa Šerecu ni dal dovoljenja. Ušel iz blaznice. Dne 17. t. m. je ustavil redar nekega približno 30 letnega moža, ki je taval po mariborskih ulicah v obleki, kakor jo imajo bolniki v umobolnicah. Mož je priznal, da je rojen v Št. Jurju, da mu je ime Bogomir Glušnik in dostavil, da je pobegnil iz blaznice na Studencu pri Ljubljani. Vprašali so pri vodstvu umobolnice, kjer so se njegove navedbe potrdile, vsled česar so moža s primernim spremstvom spravili zopet na ljubljanski Studenec. CeSIe. lmenovahje. Absolvent kmetijske šole Anton Gregorc je- imenovan za začasnega živinorejskega, inštruktorja ter dodeljen v službovanje živinorejskemu inštruktorju v Celju. Občni zbor Celjskega Sokola se vrši v nedeljo 29. jan. ob pol 10. uri dopoldne v društveni telovadnici (mestna osnovna šola). Baletni večer. Danes v soboto 21. t. m. zvečer se vrši v dvorani Narodnega doma v Celju baletni večer gospe Helene Poljakove, prima balerine narodne opere v Ljubljani. Občinstvo na ta večer ponovno opozarjamo. »Nova Doba« prinaša Izpod peresa dr. Božiča članek o delitvi Slovenije v dve oblasti. Zavzema se zato, da ostane meja oblasti nekdanja kronovinska meja med Štajersko in Kranjsko. Kot vzrok za to na vaja obzire gospodarskega, prirodnega in socijalnega stališča. Celjski slov. snorini klub je svoj občni zbor preložil na prihodnji torek. Drsališče pri Diehlu v Gaberju ima tudi letos v oskrbi Športni klub »Celje«. Umrla je v Šoštanju dijakinja 4. gimnazijskega razreda v Celju gdč. Slavka Košanova. Pobrala jo je jetika. Sneg je pričel v četrtek zopet močno naletavati po naših krajih. Primorje. Občinske volitve na Goriškem so splošno izpadle za Slovence častno in ugodno V goriški okolici so zmagali Slovenci v Števerjanu, Podgori, Vrtojbi, Trnovem, Ozeljanu, Renčah, Dol. Otlici, GojaČah, Bajnšici, Oseku, Batah, Tribuši, Lokavcu, Črničah. — V tolminskem okraju je zmagala narodna stranka v Tolminu, Logu, Trenti, Čezsoči, Kobaridu, Sv. Luciji in Grahovem. Na Krasit so zmagali Slovenci v Tomaju, Dutovljah, Koprivi, Skopem, Štorjah, Vel. Repnju, Avberju, Slivnetn, Sežani, Lokvi, Pliskovici, Gorjanskem, Kobilji glavi, Komnu, Štanjelu, Šempolaju. —-Demokratje imajo večino v Selu, Povirju, Zgoniku. Komunisti , so dobili večino v Vel. dolu In v Opatjem selu, v Mavhinjnh pa je pfodrla protth^rodna zveza. V Idriji ima narodna stranka 529, komunisti in so-cijalistl pa 517 glasov. V Kanalski dolini je povsod dobiht narodna stranka večino. V Medani In Biljani imajo večino socijalisti. Sneg v Gorici. V Gorici je zapadlo toliko snega, kakršnega se ljudje že 20 let ne spominjajo. Sokolstvo. Telovadno društvo Sokol v Ljubljani ima svoj redni občni zbor jutri, dne 22. t m. ob devetih v telovadnici v Narodnem domu. Ker je na dnevnem redu med drugim tudi izprememba d-ruštvenih pravil, naj smatra članstvo kot svojo dolžnost, da se polnoštevilno odzove vabilu in udeleži zborovanja, Občni zbor Društvo za zgradbo Sokol skega doma Sokolu II v Ljubllani se vrši v nedeljo, dne 22. t. m. ob 8. Url dopoldne iti ne, kot je bilo v nekaterih dnevnikih napačno tiskano, ob 3. Url popoldne. Pozivamo članstvo k itajmnogobrojnejšl udeležbi. Prednjačiti zbor Sokolskega društva v Šiški naznanja, da ne bb sprejemal nobenega članstva in naraščaja k redni telovadbi v Časti od 19. februarja do 1. sept, 1922. Zdravo! Sokolsko društvo v Kočevju ima redni občni zbor V Hedeljo, dne 22. januarja t. 1. ob 14. (2.) uri popoldne v gostilni br. Be- 1 j alta. Prevalje., Pndodsek Sokolskega društva v Guštanju za PreValje Ima prvi redni letni sestanek Članstva v hedeljo, dne 22. januarja t, k ob pol 10. Url dopoldne v gostilni pri LahbvhikU. Ker bo sestanek važen z ozirom na nadaljh! razvoj Sokolstva v Prevaljah, Vabimo in pozivamo vse član stVB, da se Sestanka udeleži gotovo in točho. Vabimo, pa tudi prijatelje in nospe* ševatelje Sokolstva za ta dan k oblim ude: ležbU Odbor. Spoa-t in turlsHka. Zimski šport v Bohinju. V Bohinju le do 45 cm snega. Sankališče se j* P° novo zapadlem snegu popravilo, Ureddo, OKOPI so se izdelali tako, da nudi naivabljivžišO sliko. Sankališče na Ravenski cesti le celo uporabno za vožnjo z bobi... ludi SKa« kalnicik se je uredila ter je popolnoma uporabna. Smučarji prav pridno vežbajo skoke. Za smučanje v terenu je sneg sicer nekoliko južen, vendar pa uporaben, osoblto še, ker se pripravila sever. V nedeljo bo gotovo zopet živahni športni dan v Bohinju, ki privablja vedno več in več sankačev U smučarjev to našo krasno Švico. Klub kolesarjev in motociklistov »11U rija« v Ljubllani sklicuje na dan 2. februarja ob 9- uri dopoldne izredni občni zbor v restavracijskih prostorih Narodnega doma. Dnevni red: Volitev novega odbora in slučajnosti. V pondeljek 23. januarja 1922 točno ob 8. uri zvečer v dvorani »Filharmonična družbe« (Kongresni trg) UL komorni večer kvarteta »Zlka«; Zika Rihard, Cernjr Ladislav, Sancin ivan Karel, Zika Ladislav. Sodeluje: prof. Ravnik Janko (klavir). — SpOred: 1. B. Smetana: Kvartet e-mol »Iž mojega življenja«. Allegro vivo appassio-nato. Allegro moderato a la Polca. Largo sustenuto. Vivace. 2. L. Beethoven: Kvartet C-dur, op. 18, št. 2. Allegro. Adaglo canta-bile. Scherzo Allegro. Allegro molto quas! presto. 3. A. Dvorak: Klavirski kvintet V A-duru. Allegro ma non tanto. Dumka. An-dante con moto. Scherzo (Furiant). MoltO vivace. Finale. Allegro. U dosedaj izšlih številk Male pesmarice v enem zvezku broširanih je Izšlo v Zvezni tiskarni. Cena brošuricl 10 Din. Priporočamo v nakup vsakemu pevcu! Društva dobe pri večjem naročilu popusti lz gledališke pisarne. Ker je več članov obolelo, se poje v soboto, dne 21. t. m. mesto »Trubadurja« opera »VVerther« t* red TE. Izšla je št. 4 gledališke revije »Drama«, ki jo izdaja uprava Narodnega gledališča v Mariboru, z nastopno vsebino: JoskO Kovič: Na pot. Silv. Škerl: Gozd. ROtscher* M. S.: Umetnost dramatičnega predstav- ljanja. Lopez-škerl: Henri Becyue. Karol Širok: Ob 3. obletnici smrti Iv. Cankarja. — Beležke. — Spoted itd. Nobena knjiga ni tako razveselila slovenske gospodinje, kakor Gospodinjski koledar »Jugoslovenske Matice«. Vse, kar rabi gospodinja, je obseženo v tem sijajno urejenem koledarju. Ce potrebujete nasvetov o zdravstvu, ali če ste v dvomu gleda gospodinjstva, Vam da vselej Gospodinjski koledar točne Odgovore. Troškovnik In pa razne druge tabele pa Vam dajo priliko* da z lahkoto uredite svoje mesečne izdat« ke. Zato ni dobre gospodinje in zavadn* Jugoslovenke, ki ne bi imela Gospodinjskega koledarja, posebno, ko je Gospodinjski koledar tako cen, kakor le malokateri knjiga. Saj velja za člane le 20 K, za nečlane pa 30 K. Naroča se pri »Jugoslo« venski Matici« Pred škofijo 21. Časopis za slovenski jezik, književnost In zgodovino, lil. letnika 1. in 2. sn0pi& Urejajo in izdajajo Fr. Kidrič, R. Nahtigal, Fr. Ramovš. Ljubljana 1921. (Naroča sa pri upravništvu Časopisa za slovenski jezik, književnost in zgodovino; prof. dr. Ff. Ramovš, Ljubljana, univerza.) V zadnjih letih smo dobili Slovenci precejšnje število strokovnih glasil, tudi za znanstvene Strok* in od teh je med prvimi (še pred prevrfc* tom) stopil na dan »CaSopis Za slov. jezik...« Ko je »Archiv f. slaV. Philologle« prenehal, je našla slovenistika svoje zatočišče v »C. J. K. Z.« Kako Izborno in prvovrstno gradivo je nudil svojim čitateljem, so pohvalile tudi Inozemske kritike (GL upr. kritiko izpod peresa franc, učenjaka Meiilet-a v »Revue des Etudes slaVes«? naravnost laskavo poročilo v češkem »Časopisu pro mod. fll.« I. dr.). Nazadnje ga je izdajala »Matica Slovenska«, ki pa tega ni zmogla; »Časopis Je moral z II. letnikom prenehati. — Veselo nas je torej presenetil prvi In drugi snopič III. letnika, ki je Izšel pred kratkim, tiho In skoraj neopaženo, saj ga ne vidiš niti v Izložbah naših khjlgarn, Vsebina tega zvezka je predvsem lingvistična, književnost in zgodovino pričakujemo v sledečem snopiču. Naj navedemo vsebino le v glavnih potezah, ker ne zmore tiskarna različnih diakritičnih znakov. Na PrVem mestu priobčuje R. Nahtigal Donesek h karakterizaciji in klasifikaciji slovan. jezikov (»Instrumental sign. fem.«). P. Skok razlaga Imeni Oglej in Celje, nakar sledi še drugo tolmačenje »SloV. Celje« izpod peresa slovenista Fr. Ramovša. »Slovarske doneske« je nabral J. Kelemina pri Sv. Miklavžu. Poglavje iz akcentologije je zastopano po Bajčevem članku o prvotnem slov, dolgem pad. naglasu v rezijanščinl. Na 20 straneh sledijo Ramovševi doneski k slovenski zgodovinski slovnici v obliki osmih razpravic pod naslovi: Slov. desten — res — ne-joveren — jež, jezero — nesem, nisem — teden — virij, verij — Kobarid, Cavored, CapOretto, Karlreit. Vsebino zaključuje Nahtigalova razprava »PrišUha -- prešuštvo* in »dodatek*. — Papir, tisk in oblika tega zvezka So za današnje čase naravnost sijajni, naročnina razmeroma minimalna. Knjigo toplo priporočamo; posebho bi je moral Imeti vsak slovenski inteligent. Knjižnicam (pošebno srčdhješolskim tudi izVen Slovenije) pa ne bi lhoglt Odpustiti, čg si jo ne naroče. Elko, Vremensko poročilo. Ljubljana, dne 20. januarja 1922. Kraj F lira Tisk zraka Tbiiii zraka c , . Veter Olilafnosi fi-ifl a Padavina m Ljubljana 7 732 7 T3 brezvetr. obl. 0.1 . 732 3 ' 20 lug, vzh. * 1 • 21 7330 1-7 brežvetr. , M f Žagrfeb t 7601 10 jug. zap. 0-2 Beograd 7 — — — — — Dunaj 7 7621 20 sev. zap. megla Innsbruck 7 782 2 ■ 110 brežvetr. ri Praha 7 — — — — Opomba : V L jybljani se je baromei er dvignil, temperatur a višja. velikega §H‘ za nravni prerod. V nedeljo 22. januarja v veliki dvorani Uniona. Začetek ob 9. uri dopoldne in ob pol 3. uri popoldne. Govori: Univ. prof. K. Ozvald: K tvornim silam življenja. Dr. Anton Brecelj: Temelj preroda — družina. Doc. dr. Ivan Robida: Alkoholizem — ljudska bolezen. Nadzornik Iv. Bezeljak: Alkohol in mladina. Nadučitelj Al. Kržišnik: Vzgoja mladine k dostojnosti. Piof. Fr. Jeran: Vzgoja inteligence. Gospa Marija Bartolova: Žena v boju proti nenravnosti. Gdč. Franja Petrič: Boj nenrav- nosti. Or. Janko Arnejc: Surovi Slovenec in njegova kletev. Dr. Val. Rožič: Problem rešitve. Vmes še drugi krajši govori. Poscbe se ne bo vabilo. Povabljeni in dobrodošli vsi, ki imate srce za ljudstvo! Dobra žena In mati ima vedno nekoliko steklenic lekarnarja Fellera prijetno dišečega »Elsar fluida« pri hiši. Dobro služi za drg-nenje hrbta, rok, nog in celega telesa. kot kosmetikum za usta, kožo in glavo. Mnogo močnejši, izdatnejši in delujoči kakor francosko žganje. 3 dvojnate steklenice ali 1 specijalno steklenico skup z zamotom in poštnino za 48 kron pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg Št. 357, Hrovaško. be. Proda se: DOBRO IDOČO MESARIJO dam v najem ali pa tudi prodam z vsemi poslopji in z vso premičnino ter vsemi stroji pod zelo ugodnimi pogoji. Mesarji in prekajevalci imajo prednost. Jure PerjevK, mesar in prekajevalec, Sevnica ob Savi. 123 ŽELEZNE PECI se prodado. Naslov v upravništvu. 119 POSESTVO 80 oralov in sicer gozdov, travnikov, sado-nosnikov, njiv in lepih stavb 1.500.000 K. potem posestva v različnih cenah, hotel s kavarno, gostilna, pekarija, izdelovanje pokalic ter 12 oralov zemljišča, gostilna v okolici Maribora, lepa vila. krasne stanovanjske In trgovske hiie, historljsko graj-ščinsko posestvo s 130 oralov proda pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica štev. 3. 71 NA PRODAJ: hotel s 30 sobami. restavracija. kavarna, žage, mlin. velika vodna sila s fužino, trgovine, gostilne, pekarije, večje hiše, vile, velika in manjša posestva, graščine itd. Karol Breznik, Celje, Dolgopolje št 3. 67 Kupi se: OTROŠKI VOZIČEK dobro ohranjen se kupi takoj. Ponudbe na upravn:štvu »Jugoslavije*. 118. TESANI LES vseh obsegov, kakor late, okrogli les, deske po 13, 20, 25 mm. itd. kupujemo vsako množino iz skladišč. Zadnje ponudbe naj se pošiljajo na naslov Braču Ivkov, Scta-par (Bačka). Službe: UČENEC z dobrimi spričevali, se sprejme na vso oskrbo, v trgovini Jakob Lah, Maribor, Glavni trg št 2. 125 PEKOVSKEGA UČENCA starega od 15 let naprej sprejmem takoj v učenje. — Franc Horvat, pek v Cirkov-cik pri Prageskem. 111 TRGOVSKI POSLOVODJA i3 let star, oženjen, zmožen slovenskega, hrvaškega, nemškega in italijanskega jezika, išče službo kot poslovodja, apora šefa ali pa za potnika za celo Slovenijo. — Ponudbe pod »Poslovodja 43« na upravništvo tega lista. 108 Razno: N.-L 151/32-DRAŽBENI OKLIC. Prostovoljna javna dražba posestva trnovske župne cerkve v Ljubljani, vložna št 461 k. o. Trnovsko predmestje, to je pare. št. 852 travnik v zmeri 1 ha, 16 a 86 kvadratnih metrov in št. 853 travnik v izmeri 39 a 62 kvadratnih metrov, ležečih v Mestnem logu 5 minut od mesta čez Mali graben, se vrši v nedeljo, dne 29. januarja 1922 popoldne ob pol 3. uri v gostilni pri »Koscu« poleg mostu čez Mali graben na Opekarski cesti. Izklicna cena znaša za p. št. 85 81.802 K in za pare. št. 853 ............. 65.534 K ter se pod izklicno ceno ne bo prodalo. Pred dražbo je položiti v roke sodnega komisarja varščino v znesku 15.000 K v gotovini ali v hranilničnih knjižicah. Nadaljni dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodnem komisarju; informacije se dobe v trnovskem župnišču v Ljubljani. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. 1., dne 17. januarja 1922. Mate Hafner, notar, kot sodni komisar. PO ZNIŽANI CENI prima prekajeno meso, reberca, šunke in kare prodaja, dokler v zalogi »Ekonom« osrednja gosp. zadruga v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. 124 SOBA S KUHINJO ali soupravo kuhinje se išče za takoj. — Naslov v upravi. 120 KOT KOMPANJON želim pristopiti v kako špecerijsko ah manutakturno trgovino. — Samo pismene ponudbe pod »Sodelovanje 350,000/115« n* upravo lista. 115 IŠČE SE MEBLOVANO SOBO za enega ali dva gospoda skupal proti nagradi. Ponudbe pod »Uradnik št 86« na upravo lista. 86. la ČISTO SVINJSKO MAST Ima zopet v redni zalogi tvrdka Janko Popovič, Ljubljana, ki se priporoča svojim cenjenim odjemalcem. — Pisarna ln skladišče Cesta v Mestni log štev. 15. Telefon inter-urban štev. 127. 2368 DRUŠTVO KOMISIJONARJEV V LJUBLJANI prevzema po svojih članih prevažanie pohištva z vozom za prevažanje pohištva, prevoz in oprem, glasovirjev, železnih blagajn in vsa v to področje spadajoča deia po najnižjih cenah. 1227 ŽEPNE URE, precizijske in stenske, popravlja najsolld-neje tvrdka F. Čuden v Prešernovi ul. 1. Zenitne ponudbe: ŽENITNA PONUDBA. Dva državna uslužbenca prijetne zunanjosti želita znanja v svrho ženitve z gospodičnama od 18 do 24 let z nekaj premoženja. Resne ponudbe s sliko pod »Mavrica« na upravo lista. 112 TRGOVSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI. Mio a siMripcijo delnic. Trgovci, industrijalci in obrtniki ljubljanskegia in mariborskega okrožja so sklenili ustanoviti lasten denarni revod, kateri naj ostane v rokah izključno trgovskega, industrijskega In obrtniškega stanu in kateri naj v pn i vrsti varuje interese trgovcev, industrijalcev in obrtnikov, tei se naj v najkrajšem času razširi na teritorij cele Jugoslavije. Minister za trgovino in industrijo je z odlokom z dne 28. novembre 1920 št. VI. 3388 dovolil ustanr*itev delniške družbe z imenom Trgovska banka d. d. v Ljubljani in so bila tozadevna Po § 5 pot tovtni polno vplačanih delnic po 400 K. Delnice se glase na p obfnega zbora zvišala na 30,000.000 K z izdajo nadaljnih delnic. Glasom pravil zamoremo izdati najprej osnovno glavnico po 10,000 000 K, katero oddajamo v javno subskripcijo in sicer 25.000 delnic po 400 K nominale. Ceno za podpisane delnice je pri subskripciji plačati v gotovini. Delnice se stavlja na subskripcijo po sledečih pogojih: 1. Delnice se prepusti po kurzu 400 K več 80 K za emisijske stroška. 2. Delnice participirajo na čistem dobičku poslovnega leta 1922. 3. Delnice se bodo izdale v komadih po 1, 5 in 25 delni«. 4. Reparticijo delnic izvrši pripravljalni odbor. Rok za podpisovanje delnic se prične dne 20. januarja 1922 in neha dne 4. februarja 1922. Prijavo sprejemajo: V Ljubljani: Kmetska posojilnica ljubljansko okolico ter Slovenska trgovska delniška družba, v Mariboru pa Kreditno društvo mestne hranilnice. Orožnova ulica 2. Vsak podpisovelec dobi od vplačilnega mesta potrdilo o številu subskribiranih delnic in o vplačanem znesku. Subskrihentom se bode o dodelitvi delnic poročalo. Ako bi se posameznim subskribentom n" moglo dodeliti polno število podoisanih delnic, se vplačani zneski pridrže ln se bode dodelitev manjkajočih delnic izvršila pri novi subskripciji, katera se razpiše takoj po občnem zboru. Po dodelitvi delnic se izroča subskribentom proti vrnitvi potrdil o podpisanih delnicah začasna potrdilo o številu vplačanih in dodeljenih 'delnic. Delnice se izroče pozneje proti vrnitvi začasnih potrdil. Po § 16 pravil daje na občnem zboru vsakih 25 delnic po en glas. V Ljubljani, dne 20. jagurja 1922. Dolenc Franc, lesni industrijalec, Škofja Loka. Arnejc Ana, lesna trgovka, Jesen*«e. Golob Franc, tovarnar, Ljubljana-Vič. Gerkman & Lenasi, veletrgovina, Ljubljana. Gaspari & L »ilinger, veletrgovina, Maribor. Gajšek Martin, trgovec, Maribor. Hartman Peter, trgovec, Ljubljane Hedžet & Koritnik, veletrgovina, Ljubljana. Hochnegger & drugovi, lesna industrij«. Maribor. Hudovernik & Co., lesna industr., Radovljica. Javornik jostrt, lesni industrijalec, Žalna^ Ilc Ivan, lesni trgove«. Ribnica. Jug & drug, lesna trgovina, Maribor. Dr. IrgoTč Fran, industrijalec, Maribor. Dr. Kobal Aloj»15, Ljubljana. Koštevc I van, vel tržeč, Ljubljana. Korenčan Ivan, veletriec, Ljubljano. Koražija Ivan, trgovec, Maribor. Kravos va 1, sedlarski mojster, Maribor. Križnič Alojz, lesni industrijalec, Maribor. Lil'eg Alojz, veletrgovec, Ljubljana. R. Lukman, veletržec, Ljubljana. Majer Fran, trgovec, Maribor. Meden Viktor, veletržec, Ljubljana. Medica Fran, veletržec, Ljubljana. Mencinger Tbmaž, veletržec, Ljubljana. Novak Fran, brivski mojster, Maribor. Oset Miloš, trgovec, Maribor. Pinter & Lenard, veletrgovina, Maribor. Pivlja-;;ovič Nicifor, carinsko in špedicijsko podjetje, Maribor. Pogačnik Anton, lesrn industrija, Podnart. Pogačnik Franc, veletržec, Ljubljana. Dr. Rekar Ernest, lest i industr., Jesenice. Ing. Rudež, grajščak, in lesni industrijalec, Ribnica. Rus Ivan, lesni industrijalec, Lnškty potok. Sava, lesna industrijska družba, Ljubljana. Skaberne A. & E„ veletržec, Ljubljana. Sommbilchler Franc, gozdarski mojster, Tržič. Sepec M. & E., veletržec, Maribor. Schmidt Oton, ravnatelj blag. oddelka Kmetijske družbe, Ljubltana. Schni-deriisch Alojz, trgovec, Maribor. Štancer Hinko, veletržec, Ljubljana. Steple Peter, veletržec, Ljubljana. Popovič Janko, veletržec, Ljubljana. Tavčar Jože, veletržec in Industrijalec, Maribor. Toman & Reich, veletrgovina, Maribor. Valjak Giuro. trgovec in restavrater, Maribor \Veixl Vilko, veletržec, Maribor. Velka Gora, lesna industrijska družba, Ribnica. Vernvšek J'trl|, veletržec, Ljubljana Worsche Karl,' veletržec, Maribcr Kostanjevi©! prosto vagon in večje množine v gozdu kupi J. Pogačnik, Ljubljana, Dalmatinova ulica l./I. Posredovalci se dobro plačajo. TrsJe za strope In stene Izdelujem z najmodernejšimi stroji. Strešno lepenko lesni cement rtjil najceaej«. vse to Tel 513 H. Tel. 513. Ljubljana, Gradaška ul. 22. Razprodala Radi stanovanjskih razmer se vrši dne 24. do 25. januarja vselej od 2 do 4 ure popoldne v skladišču pri Ranzingerju razprodaja dobro ohranjenega pohištva po Jako ugodnih cenah. iz proste roke večje obrtno podjetje z vodno močjo v bližini Ljubljane. Podjetje se nahaja v najboljšem stanju. Več se lahko poizve v upravništvu lista pod ..VODNA MOČ*. Kleparstvo z modernimi stroji in orodjem, v okolici Maribora, se radi preselitve proda. — Ponudbe na Studenci pri Mariboru, Aleksandrova cesta 33. mm TRIBUNA terna rtvoHoigs in otrobih uozičhou Najcenejša dvokolesa In otroški vozički raznih modelov. Sprejmejo se tudi dvokolesa in ctroškl vozički v polno prenovo, emajliranje z ognjem tn ponlklanje. LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4. Po odobrenju ministra trgovine in industrije VI. št. 4419 oo 1 oktobra 1921 se snuje v Beogradu delniško društvo Rogaški Boč-Drvenik za izkoriščanje rudninskih izvirkov in zgradbo sanatorija v Gornjem Gaberniku, okraj Rogaški v Sloveniji. Osnovna glavnica je zamišljena z din. 3,000.000.—, razdeljenih na 3000 delnic po 1000 din. od katerih se naj takoj vplača lOOt] komadov delnic z 10°/0 poviška za osnovne stroške, a ostanek pi>' razvoju posla. Vpisovanje delnic bo vršila Eskomptna banka v Beogradu. Osnovateljl: Djordje P. Radojlovič, predsednik trgovske zbornice, podpred sednik Srbskega rdečega križa itd., Dragomir V. Radulovič, predsednik beogradske borze, Milorad M. Pavlovič, trgovec Dr. Ferdinand Gramberg, industrijalec, Mihajlo L. Djurič, podpredsednik beogradske trgovske zbornice Ljuba Srečkovič, ravnatelj klaničkega društva, Rudolf Pile, ravnatelj beogradse podružnice Jugosl. banke, Vojko Koprivnik, nadzornik v min. šuma i rudnika, Dr. Dušan Stojimirovič, upravnik bolnice za duševne bolezni Milan K. Todorovič, trgovec, Dr. Lazar P. Bugarčič* Dragiša Ma>ejič, trgovec. bivSi učitelj Glasb. Klatite zapris. \m&mt M. sel Liip.liiiffiili]S{p[iiislii[ii Najsiovitejši klavirji, pianini in harmoniji. Fbrster, BSsendorfer. Heitzman etc. na obroke in posodo! Velikanska zaloga violin, strun in vseh glasbil. in fonola. Hajvefje in najsposobnejše podj# v Jugoslaviji. BCMOeV-r f g fi c gagaN ŽI5SE-U Lini-3EZQUI-KIŠE-0ILE-lflDUSTH.STB B BE- (1OSTOVIS p PiSHaeiiiii-Sirlčiiil III OBISK U1ŽERI117H E3EZPIRČH0. B| Parna žaga FRAN RAVNIKAR LJUBLJANA mestni tesarski mojster ::: Linhartova ulica štev. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele - !—j.g..:--------------------;:s.M gozdne parcele. annooamfflfflB-ttaonBBaonaanaooBnau Zaloga klavirjev in pianinov najboljših tovarn Bosendorfer, Ehrbar, Czapka, Molzi, Schwelg- hofer, Stlngl itd. Tudi na obroke. JERICA HUBAD roj. DOLENC Ljubljana, Hil&erjeva ulica štev. 5. Kontoristinjo za takojšen nastop se išče. Pogoji: Znanje slovenskega in nemškega jezika, stenografije in strojepisja. Predstaviti se je osebno z spričevali ali se pošlje pismena ponudba na Karol PertSnač - veleindustrija — Celje. I «®®6BESam8B> ®@ Rudarje izurjene kopače sprejme lit 11] rOVU pri Draži « G « •e Samci dobe hrano In stanovanje. 1 <8 «1 D® © • = ® SLOIEIISICA ESKOMPTNA BANKA, LJUBLJANA Selenburgova ulica štev. 1. - Izvršuje vse bančne posle naifočneie in najkulanfneie. Delniška glavnica: K 20.000.000'— Rezervni zakladi: K 6,500.000'— Podružnice: Novomesto, Rakek, Slovenjgradec. Telefoni štev. 146, 458. Brzojavke: ESKOMPTNA 10® •> S* Glavni in odgovorni urednik Zorko fakin. v \ Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Llublt&nL