ŠteV. 21. Na Dunaju, 14. noVembra 1898. Letnik XI. Nemška irredenta pa sistem. Schönerer je 5. nov. v državnem zboru Dunajskem porabil priliko, da je jedenkrat bez ovinkov povedal v glavnih potezah vse to, kar je mislil in za kar deluje in piše uže davno. Z zavestjo je povdarjal, da more svoje misli odkrito razodeti lepod zaščito imunitete v državnem zboru. Napadal je armado, vlado in dinastijo. Armada se mu zdi nezanesljiva za nemško zvezo, češ, da vlada v njej babilonska zmešnjava. Kakor znano, on bi želel, da bi v armadi ne smeli vojaki niti besedice iz-pregovoriti drugače, kakor v nemškem jeziku, Ko bi se izpolnila njegova želja, prenehala bi nakrat babilonska zmešnjava, in v naši skupni vojski bi bilo zopet vse v redu. V državni politiki vidi Schönerer protinemški sistem, vsled katerega mu je nemški narod v Avstriji v hudem položenju. Pravi sicer, da radi tega Nemci nočejo iskati pomoči v nemškem cesarstvu; zanaša pa se on na cesarja Viljema, kije obečal zvunanjim Nemcem pomoči, kedar bi ga prosili za njo. Schönerer meni, da je cesar Viljem II. pri tem mislil sosebno na avstrijske Nemce, a sedaj da so cesarju Viljemu II. še vezane roke. Schönerer radi tega želi, da bi se najskoreje zrušila zveza z Nemčijo; potem bi cesar Viljem II. tudi glede na avstrijske Nemce izvršil to, kar je obečal v obče zvunanjem Nemcem. Schönerer je izrazil se naravnost v smislu, da želi razpad Avstrije. Najoži somišljeniki so Schönererju ploskali, in Wolf je zaklical emfatiški: „Hurrah, Alldeutschland!"; (hura Vsenemčija!) Druge nemške stranke pa so molčale; mi-nisterski predsenik gr. Thun pa je takoj vstal ter ogorčen branil armado, vladno postopanje ter izjavil, da na take besede je treba odgovoriti z molčanjem. Rekel je, da kljubu Schönererju in Wolfu ostane avstrijska misel. Konstatovati je treba, da se je zgodilo prvikrat, da je vlada z ministerskih stolov imenovala Schönererja in Wolfa v tistem smislu, v katerem delujeta za povečanje slave pruskega kralja in Pangermanije. V naslednji seji so Schönererjanci s ponosom po-tvrdili, da mislijo tako, kakor je govoril Schönerer. V tej seji je Poljak Jaworski v imenu poljskega kola in desnice izrazil obžalovanje, da je so se sploh tak besede slišale v Dunajskem državnem zboru. V imenu nemških veleposestnikov je obsodil Schönererjev govor državni posl. Stürgkh. Schönerer je odkrit človek in agitator; jedino, kar laže, je to, da označuje položenje Nemcev avstrijskih kot neznosno. A s to lažjo si pomaga, ker ne more drugače agitovati v današnjih dneh. Schönererju in njegovim somišljenikom ne velja Avstrija za domovino; Schönerer sam je v držav, zboru rekel, da nemška zemlja je njemu in somišljenikom sveta domovina, za katero se hočejo boriti, če treba, s krvjo in mečem. Schönerer je po svojem Linškem programu sosebno poslednjih 15 let deloval za odcepljenje Galicije in Dalmacije, da^ bi se toliko laže ponemčili Čehoslovani in Slovenci ter tako laže priklopih Velikonemčiji. On smatra razun Galicije in Dalmacije vse tostranske, v drž. zboru zastopane dežele kot historične dežele, ki so pripadale Nemškemu Bundu, in bi torej morale pripasti Pangermaniji. Za ponemčenje Čehoslo-vanov in Slovencev zahteva Schönerer nemški kot državni jezik, in kakor smo videli, nemški jezik v armadi od zgorej navzdol do prostega vojaštva, bez najmanjše izjeme. Schönerer pozna politiški katekizem pok. Bismarcka in ve, da tudi v Alzaciji pa Loreni nemčijo sedaj v posebni meri tudi s pomočjo vojnega jezika, in isto sredstvo naj bi pomagalo pangermanskim ciljem tudi v avstrijski skupni vojski. Schönerer ne razločuje tehniške umestnosti občega jezika le na zgorej, temveč hoče, da bi se v polit, upravi in skupni vojski rabil do najnižih mest nasproti skupnemu naseljenju in preprostemu vojaštvu. Po Schönererju mora obveljati hegemonija nemškega jezika in nemškega naroda i nadalje; za Avstrijo mu je le toliko mari, kolikor bi služila tej hegemoniji. Ako bi naša država ne hotela dejanski pridržati Nemcem te hegemonije, potem bi Schönerer najrajši videl, da se poruši zveza z Nemčijo, in da bi nemški cesar dobil kako drugo zaveznico, s katero bi Nemčija obračunila z Avstrijo. Do te stopinje jo je Schönerer uže pritiral, kakor je bez ovinkov razodel 5. nov. v drž. zboru. Da bi bil Schönerer sam tak, kakoršen je, ne po-števali bi mnogo njegovega postopanja. A Schönerer je sam izjavil, da nemško naseljenje n. pr. v Hebskem okraju je njegovega mišljenja, in Wolf se je izrazil, da četiri petine nemškega naroda na Češkem misli tako, kakor on pa Schönerer. Avstrijski državniki so dolgo mirno gledali, kako se je razprostirala velikonemška propaganda v Avstriji; prezirali so, da nemška mladina vseh nemških vseučilišč avstrijskih, od severa do juga, od zapada do vstočnih mej Bukovine, v veliki večini, in tudi znaten del nemških srednješolcev je uže v taboru Schönererja in Wolfa. To je najbolje razvidno iz Schönerererjevega lista „Unverfälschte Deutsche Worte", in pa iz Wolfovega dnevnika „Ostdeutsche Rundschau", potem iz postopanja velikošolske nemške mladine na shodih, ob komerzih itd. Schönererjev in Wolfov tabor je bolj odkrit, v' tem ko so mnoge nemške stranke v nacijonalni politiki farizejske, prave politiške hinavke. Pokrivanja in zakrivanja pa je sedaj konec, in gr. Thun sam je bil prisiljen konstatovati iiredentovsko delovanje Schönererja in Wolfa. S tem dogodkom, ki bi bil moral priti uže davno, bi bilo dokazano, da je potrpežljivosti tudi na zgorej konec. Nobena druga država bi ne bila toliko potrpežljiva, kakor je Avstrija glede na postopanje severne nemške in južne i tal, irredente, in zgodovina prošlega desetletja uči, da tostranske vlade niso bile vselej jednako potrpežljive, zlasti tedaj ne, kedar se je kazala navidezna potreba, krotiti kako slovansko stranko, kak slovanski narod. V Avstriji poštevajo malone izključno le nemški tisk; za slovanske novine sene zmenijo, in stvari so bile take, da, kedar se je zdelo nemški taktiki umestno ovajati Slovane, so nemške novine takoj dosegle prosle-dovanje slovanskih strank. Da bi bile slovanske stranke postopale v drž. zboru ali da bi razsajale zunaj tako, kakor so postopale nemške stranke od dne objavljenja Badenijevih jezikovnih naredeb pa do danes, bila bi jih zadela vsa druga usoda, katero si moremo predočiti le.po analogijah večkratnih persukucij na Češkem. Odkriti in prikriti nemški in ital. irredenti se doslej ni pnpetelo nič, čisto nič hudega; zato ste pa obe do skrajnosti predrzni in neznosni nasproti vladi in slovanskemu naseljenju. Nemška irredenta, katerega termina se je sedaj oprijel tudi Wolf, pripravlja nemško naseljenje, zlasti pa šolsko mladino na odpad od države in hoče med tem časom bezuslovno pridržati hegemonijo nemškega naroda nad ostalimi tostranskimi narodi. Druge zmernejše nemško stranke niso toliko irredentovske, kolikor hegemoni-stiške. Nied poslednjimi so celö nemški kršč. socijalci z Liechtensteinom in Luegerjem na čelu. Ta gospoda pozablja, da Avstrija ima svoj obstanek jedino vjednako-pravnosti svojih narodov. Stara ljubezen do skupne domovine ostane in se okrepi jedino s stališča jednakega prava. Tisti narodi in tiste stranke torej, kateri hočejo imeti hegemonijo nad drugimi narodi, ne delajo za obstanek in moč države, temveč za njeno oslabljenje. Ta resnica se dostaje ne le Nemcev, temveč tudi Madjarov, potem poljskega plemstva in Italijanov. V Avstriji mora postati ta resnica aksijom za narode in državnike; kdor gori za hegemonijo, ta ni pravi prijatelj Avstrije. To, kar je državi v resnici potrebno za centralno upravo in skupno vojsko, jej narodi ne odrečejo. Narodi ne potrebujejo nobenih hegemonistov, ki pod pretvezo pristranskih interesov zagovarjajo jed-noto države s tem, da jej ä la Schönerer vsiljujejo državne in armadne jezike; na to stran so narodi v skupnosti tudi pametni in vešči dovolj, da dajo državi in njeni armadi, kar jej gre. Na vse druge strani pa hočejo tudi oni živeti, a ne za povečanje Germanije, temveč za okrepljenje samih sebe in skupne monarhije. Ako pa država v svojem interesu ne more in ne sme podpirati hegemonistiških stremljenj, sledi za njo dolžnost, da izvrši za vse narode njih nacijonalno jed-nakopravnost. Podeljenje te se ne more smatrati kakim darom; narodna jednakopravnost je zagotovljena v ustavi, in kar ustava veleva, je dolžnost izvršiti, naj hegemo-nisti in irredentlsti groze še toliko. Ako ne morejo državniki izvršiti narodne jednako-pravnosti potom parlamenta, imajo v skrajni sili §. 14. ustave za drugo in tudi to izvršenje. Če se druge potrebe izvršujejo s §. 14., je potreba doslej tlačenih narodov tudi nujna, da jej zaioste državniki po isti poti ustave, in državniki se nimajo bati, da bi jih narodi obsodili radi tega. Ako jih postavijo hegemonisti na tožno klop, oproste jih glasovi zastopnikov tlačenih narodov in morebiti tudi glasovi še kake poštene in lojalne stranke. Kdor ni za izvršenje nacijonalne jednakoprav-nosti, dejanski niti lojalen ni, tudi če misli, da je. Koga pa se ima bati država, ako zadovolji in okrepi večino svojih narodov s pomočjo ustavne jednako-pravnosti? Nikogar, ki bi jej mogel do živega; kajti večina narodov jej je zvesta in braniteljica skupne domovine in dinastije, in ta bramba bode toliko izdatniša, kolikor bolj se narodi okrepijo s svoboenim razvijanjem. Z druga strani dobi država moralno pomoč povsod po Evropi, ko bi .jej nagajali od zunaj vsled hujskanja domačih hegemonistov. Nemška irredenta rogovih le radi tega toliko, ker vidi na znotraj občo nezadovoljnost, in ker misli, da bi bili doslej tlačeni narodi preslabi, braniti domovino. Nemški in ital. irredenti je ljubo, da država naša ne pride do notranjega miru; to pa dokazuje, da je v interesu države, da spravi svoje države na podstavi tiste ustave, ki je podeljena svečano za vse narode. Sedaj bije ura, da nastopi grof Thun s tisto energijo, s katero je zavrnul Schonererja. Še žive modri, skušeni politiki tudi zunaj nemškega, tabora; te naj po-praša gr. Thun ali kak energičen naslednik za nasovet, pa dojde lehko do načrta za izvršenje narodne jednako-pravnosti, in sicer s parlamentom ali tudi bez parlamenta. Tako bi bil stvoril danes kak bar. Bach, kak gr. Leon Thun in vsi taki državniki, ki so goreli in še gore za obstanek in okrepljenje Avstrije. Nemška irredenta proti svoji volji in proti svojim ciljem napoveduje pot, kako naj avstrijski državniki ne postopajo več. Ta irredenta farizejski slepari na zunaj, kakor da bi se bil sistem izpremenil Nemcem na škodo; ta sistem je še bistveno stari, a potreba in sila zahteva, da se sistem predrugači v resnici, v smislu jednakega narodnega prava za vse narode, tistega ustavnega prava ki ne pozna in ne priznava hegemonije nobenega naroda, a postavlja narod poleg naroda v isto vrsto To je glavno, in točka o veči ali manjši vrednosti ni v ustavi, in je tudi ni nobenemu narodu treba poštevati. •-—5—I—- Iz državnega zbora. 14. okt. Kiemann interpeluje radi ukaza mornarskega zapovedništva v Pulju, priobčenega v »Ostd. Rundschau Min, preds. grof Thun odgovori na Gambini-jevo interpelacijo zaradi izgredov v Poreču. 2. okt. je kakih 70, najbrže opijanjenih kmetskih fantov pevalo po mestu Policija jih ni zmagala. Šele žandarmarija je napravila red. Okrajni glavar konstatuje izrecno, da izgred ni imel niti političnega niti narodnostnega značaja. Da bi se ne dogajalo kaj takega več, je za-ukazal gostilne ob 9. zatvoiiti. — 0 napadih na Italijane je bilo več interpelacij, za katere pa min. preds. še ni dobil potrebnih podatkov. A uže sedaj je jasno, da niso vsi izvirali iz narodnostnega sovraštva. Pri izgredih v Trstu ne smemo pozabiti, da so bile tam veselice, dočim je povsod drugod vladala žalost, ter da se je s tem žalila lojaliteta. — Vlada hoče prijateljske odnošaje z Italijo ter skuša uže radi tega preprečiti vse, kar more te oškodovati. — Min. preds. odgovori interpelaciji Sch.*eiberjevi o mirovnem predlogu carjevem, da ga hoče vlada po možnosti podpirati. V tem je med vnanjim uradom in min. preds. popolno scglasje. Dasi ne pozablja težkoč, katere ima predlog premagati, mu želi iskreno, da doseže uspehe. V debati o zboljšanju plač državnim slugam je dr. Per-gelt ostro prijemal min. Kaizla. Ta da je ves svoj idealizem žrtvoval za min. portefelj. — Pri razpravi o bud-getnem provizariju je Dobernig zavračal kršenje ustave od strani sedanje vlade. Jezikovne naredbe se morajo preklicati. — Način postopanja vlade v Gradcu mora provzročiti, da v vsakem Nemcu vskipi kri. Ta sramota ne bo nikdar pozabljena, a tudi nikdar ne poravnana. — Nato spominja Dipaulija, da je bil popreje proti podaljšanju provizorija ter za zvišanje kvote nad 35°/o. Tudi je bil nasprotnik jezikovnih naredeb. — Pri dr. Kaizlu so vsi občudovali bogato znanje in simpa-tiško občevanje. Ta mož, ki je bil poklican, da deluje v sncijalno-politiškem oziru merodavno, je postal žrtev politiške korupcije. — Izmed govorov je važnejši El-vertov. Omenjal je, da vlada hoče s tem, da izkorišča § 14. v najširši meri, vtihotapiti absolutizem pod krinko ustavne vlade. Namesto, da bi skrbela, da odstrani, kakor je sama priznala, nemožne jezikovne naredbe ter uredi jezikovno vprašanje potom zakona, na način, ki odgovarja potrebam države in opravičenim terjatvam Nemcev, je predložila načrt, dogovorjen s Čehi, kateri so morali odkloniti Nemci. Skoro da nalašč, da more Nemcem naprtiti odium bezuspešnosti teh pogajanj in odgovornost za situvacijo. Nobena grajalna beseda ni preostra za prepoved nemškim zastopnikom, da objavijo ta načrt. Zakaj je to zabranila? Ker je vedela, da ne z bogatim materijalom in ne neizsprojno logiko ne dokaže, da je bilo slabšanje sedanjih naredeb. Prva točka češkega programa na Moravskem je, da dobe nemško stolico Brno v svoje roke. Palackega proslava jim je bila ugodna prilika, da so gosta, ki Nemcem, kot umevno, ni dobro došel, Praškega župana, slavili. Vlada ni bila proti tej slavnosti, dasi je bila očito provoka-torna in demonstrativna. V Pragi so prepovedali dijakom nemške znake, v Brnu pa dovolili slavnostni sprejem Praškemu županu. — Ako so se na doslej mirnem Moravskem poostrila narodna nasprotstva, je Thunova krivda. — Ako ima Avstrija namen, da združi razne narodnosti, mora vlada Nemcem dati, kar jim gre. Naša vlada pa je slepo orodje v rokah male, a mogočne sku-" pine, ki z nekaterimi, neopravičenimi reprezentanti vlada v Avstriji — skupine fevdalnih plemičev. — Ta hoče uveljaviti srednjeveške razmere. Tudi ukaz pravosod. ministra konfiskuje sodnikom njih politična prava ter hujska razne narodnosti pri sodnikih s tem, da omogoči zlorabo tajne kvalifikacije. — Naravno, da imamo do take vlade vse nezaupanje. Svoje besede je zatajila s svojimi dejanji. Od nas zahteva, da izolpolnjujemo dolžnost, a sama je nikdar ni izpolnila. Ako imamo sploh kako obveznost do nje, je ta, da vzamemo v zaščito avstr. državo pred to vlado, vitalne interese državljanov pred oškodovanjem in domovino pred razpadom, ki je neizogiben, ako se bode nadalje hodilo po tej — poti. V seji kvotne deputacije 17. okt. je izjavil min. Kaizl, da vlada vstraja na povišanju kvote. Ako vlada z ozirom na spremenjene razmere ne vstraja več pri terjatvi za povišanje davka na pivo in žganje v prvotni višini, mora vstrajati vendar pri malem povišanju in pri davku za sladkor. Vendar pa ne bo mogla, kakor je namerjala, potem prepustiti deželam 10 milj. od teh dohodkov. Parlament mora te predloge čim preje rešiti, kajti sicer pojde za več nego samo za avstrijsko-oger-sko pogodbo. — (Te besede so vzbudile razne interpretacije.) 18. okt. Dr. Str&nsk^: Cehi so vedno pripravljeni, da vstopijo v veči odsek, ki bi prenovil ustavo. A oni ne odstranijo samo § 14., temveč tudi oni §, ki značaj tega parlamenta slepi tako, da večina narodov v njem ni zastopana v isti meri, kakor bi morala biti. 30 let imamo pravični boj proti ustavi in njenim napakam. Zadnji 2 leti so dogodki v parlamentu dokazali absurdnost tega zakonodavnega ustava in njegovo neuspešnost za blagor narodov. Obstrukcija je bila, — sedaj so spoznali njeno napačnost. — To vse se je zgodilo radi jezikovnih naredeb, ki so le majhen del pravičnosti. — Poulični dogodki na Dunaju in v Gradcu, rabuke na vseučilišču, surovosti v zborih in mestnih sovetih, vse to je dokazalo, da je bila obstrukcija slabo, krivo sredstvo. Za njo ni vlade, nego ona, ki ji ugodi v vsem; z njo, s to levico in opozicijo, v obče ni možno vladati v Avstriji. Večine s pozitivnim delom ne more stvariti, temveč le celokupnost z jedinim, negativnim programom: boj proti češkemu narodu. Rekli so, da so naredbe proti jedinstvu države. Stranka, ki je hotela tujo državo pridobiti za vmeševanje v naše notranje razmere, ni resna, ako govori o državnem jedinstvu. — Jezikovne naredbe imajo Je napako, da se ne izvršujejo, in tu so le Cehi opravičeni k tožbam. Govornik navaja posamične slučaje in prejde k Gra-škemu nadsodišču. Jedva moreš verovati, da se prepoveduje narodu v lastni deželi, da se mu v svojem jeziku pri viših instancijah sodi pravica. — Sodnik je nezavisen, a ne sme zatirati pravic narodov. Ako se sloven. odvetnik ne pripusti k razpravam pri višem sodišču, se s tem odmeta njegov jezik, in vendar mora slovenski davkoplačevalec vzdrževati te Graške više soduijske sovetnike. — V konstitucijski državi mora biti vlada večine. Tega pa pri nas ni. Vlade ne bomo podpirali zato, ker je v nji član našega kluba, temveč le potem in zato, ako da narodu, kar mu gre, ako bo vlada pravičnosti in reda narodne jednakopravnosti in polit, in gospodarskega napredka. Po dejanjih jo bomo sodili! — Dr. Pferschc pravi, da je dr. Str&nskf imel le namen provokacije, kar pa se mu ni posrečilo. — Budget se ne dovoli državi, temveč vladi, in je torej za njo zaupnica. Provizorij je neustaven, ker dovoljuje za investicije posojilo 20 milj., a to je po § 14. izključeno. — Govornik se potem obrača proti konfiskacijam, zlasti vladi neprijaznih listov, ki so le hudobno poškodovanje tujega imetja. — Naposled izjavlja, da so se teptala najsvetejša prava Nemcev. Nemški narod je proti državi in ministrom nezaupen in razdražen. To ne more vstrajati. Ako so nemški poslanci navidezno opustili boj, je vendar le vsakomur jasno, da ni nobene spremembe v vedenju nemških strank. Njih postopanje ima namen, da merodavni krogi premislijo še pred zadnjim, odločilnim korakom, da gre za več nego na-godbo z Ogersko, namreč za čustva in udanost nemškega naroda. 20. okt. Gregorig interpeluje zaradi kuge, ki si je pojavila v bolnici na Dunaju, ali vč min. predsednik o poskusih z bakterijami, in ali jih hoče na klinikah prepovedati? — Ghon, ali hoče naučni min. pridržati tudi od Slovencev odobravano nemško sodnijsko ura-dovanje na Koroškem? Med peticijami je ona društva »Pravnik«, »Slov Matice« in bogoslovnih profesorjev za sloven, vseučilišče v Ljubljani Dr, Ferjančič naso-vetuje, naj se ona naiisne v Stenograf, zapisniku, da jo zve vsa zbornica, kar se sprejme. — V nadaljevanju o budgetnem provizoriju izjavlja Stojalowski, da so njegovi soklubovci in on vstopili v parlament v obrambo prav poljskega naroda ter v razkrinkanje poljskega kluba. Vse so hoteli doseči bez sovraštva do Nemcev in bez polit, šovinizma, A pričakovali so pravičnost tudi od Nemcev. Fevdalci so vredni potomci roparskih vitezov. Najpreje so ga hoteli podkupiti z dobro župo, potem pa preganjati. Konečno apeluje na Čehe, naj bodo pristni Slovani in demokrati. — Wolf inter-peluie radi ukazov mornarske sukciie vojnega min. za dobave iz Ogerske. Schönerer predlaga nujno, da za časa sedanje vlade ali jednega sedanjih ministrov izgubi § 14. svojo veljavo. — Funke vpraša zaradi nemško-čeških napisov v Tannvvaldskem in Litomerskem sodnem okraju, ki sta v ogromni večini nemška, ter v katerih ima le nemščiua veljati kot uradni jezik —• ter zaradi samočeškega napisa v Češki Ajhi; to da je vse provokacija Nemštva. Dr. Heller zaradi kaznovanja onih Čehov, ki so se pri kontrolnem shodu oglasili z „zde". — Cambon odgovarja min. preds. na njegovo izjavo o Tržaških veselicah povodom cesaričine smrti. Obžaluje, da je uporabil min. preds. kot vir najhujše sovražnike Italijanov, katerim je obrekovanje obče bojno sredstvo, in ki vedno nastopajo kot tožniki v slučajih, ko bi morali biti obtoženci. Min. pravosodja, Ruber, odgovori interpelaciji Lecherjevi o kaznovanju nekega sodniškega adjui:kta, da je bil ta premeščen, ker ni hotel upoštevati jezikovnih naredeb za Moravsko: dalje raznim interpelacijam radi ukaza sodnikom, da javno sodelovanje pri politiškili strankarskih pojavih nasprotuje ugledu sodnika. Prebivalstvo ima pravo do sodnikov s polno avtoriteto in nedvomno objektiviteto ; in to pravo je važneje, nego pravo posamičnih sodnikov do bezobzirne in bezmerne udeležbe v politiškem življenju. Zato je minister odločen, da provede svoj ukaz z vsemi sredstvi. Dr. Pergelt pravi, da sta oba ministrova odgovora neverojetna in nečuvena toliko z ozirom na obseg, kolikor na obliko. Levico hočejo s tem le izzivati. Torej zahteva debato in imensko glasovanje. S 156 proti 127 pade njegov predlog. — D"ž. zboru se je predložil zakonski načrt za razširjenje Tržaške luke. Mestni občini se dovoli 6 milj. posojila. 25. okt, Dr. Funke interpeluje radi napada na nemške dijake v Pragi 23. okt. »Kako hoče min. preds. varovati življenje, zdravje in imetje nemških prebivalcev v Pragi proti silovitim izgredom fanatičnega narodnostnega sovraštva v povsem zadostni meri?« Min. predsed. odgovori na interpelacijo radi kuge. — Posl. Vukovič poroča o nujnem predlogu Periča za pomoč po potresu ponesrečenemu mestu Sinj ter na-sovetuje bezobrestna posojila ter doneske in uradnikom doklade, kar se sprejme. — V razpravi o budgetnem provizoriju govori dr. pl. Hofmann. Stojalovski je vse pač prepričal, da zija velik propad med nami in Galicijo, ter da moramo vedno zahtevati: proč od Galicije! — Stališče Nemcev je vedno isto, odstranjenje sramotnih jezikovnih naredeb, odstranjenje Nemcem sovražnega sistema, zagotovljenje stare in opravičene pozicije Nemcev v državi. Vladi je ljubše, da izruje vsako državno zavest, nego da Nemcem da pristajajoče jim pravo. Vlada je prevzela vso nasilnost od Badenija. Bez dvoma se obrača zadnji ukaz sodnikom proti Nemcem. On je v slovensuem časopisju, ki se je od nekda; odlikovalo po ovajanjih, našel vesel odmev. V Gradcu si je stekla vlada veliko premago. Tisoč in tisoč Graških meščanov gotovo ni bilo najhujskinih od dijaštva. Ker so zvesti sinovi svojega nemškega naroda, so odločni nasprotniki sedanje vlade. Zato pa mora biti Gradec kaznovan s sloven. senatom pri vi-šern sodišču. To je velik napad na "emški značaj Gra-škega mesta. Sicer pa zato ni nobene dejanske potrebe, tu gre za to, da zjedinjeno politično Slovenstvo do-nese domov novo pridobitev. — Proti sloven. univerzi se z narodnega stališča ne da nič ugovarjati, a dvomiti smemo o tem, ali so tudi najpriprostejša sredstva zato. Škoda državnega denarja, ki se zavrže za take eksperimente. — Fevdalno plemstvo ima v Avstriji usoden vpliv. Nemci zaradi tega še ne poginejo, a skrbeti morajo zato, da nas te stare državne tradicije ne ubijejo pri razpadu. — Dr. H^rild zavrača fraze o zatiranem uemštvu; zavrača obdolževanja Mladočehov, da so zatajili svojo svobodoljubne id^je. Nigodbene razprave so posledica duvaiizma. Ako se Nemci pri teh spremenili svojo taktiko, imeli so svoje važne vzroke; potem pa tudi ne smejo zameriti Čehom, ako so ti iz važnih vzrokov spremenili svojo taktiko. — Obsojajo naj nas šele, ko se izjavimo o nagodbi, morda niti ne pride do tega (Klici: Aha, § 14.) § 14. ni naše delo, temveč delo ustavovercev, da se ž njim vlada ustavno, dokler se vlada v njih smislu, proti drugim narodom. Mi ne bomo barantali. (Daszvnski: 32 zahtev!) Ker listi toliko pišejo o teh, naj si vsakdor od nemških strank sam izračuna, kaj je na tem. Nemci imajo to in to, Čjhi nimajo tega in tega, — tako bo račun lehak. Mi se nikdar ne bojujemo proti vladi, temveč le proti sistemu; zato ne nasprotujemo vladi, dokler hoče vladati v smislu programa večini. Tudi mi smo za urav-tavo jezikovnega vprašanja po zakonu. A tak zako za vso monarhijo je v tej zbornici nemožen. Ako bi rekli, da povsod, kjer je petina drugojezičnih prebivalcev, mora se ž njo v njenem jeziku uradovati in zanjo šole ustanoviti, bili bi gotovo antisemiti proti temu ter tega za Dunaj nikakor ne bi pripustili. (Bielohlavek: Na Dunaju ni petina češka! Mi ne rabimo šole Komenskega. V Časlavi se mora govoriti češko, na Dunaju pa nemško.) — Dr. Herold: V Žižkovu je med 60 000 preb., le 2000 Nemcev, a oni imajo svojo šolo. — Dr. Herold omenja potem Thunove načrte za jezikovne uredbe. Po njih bi se ustanovila popolna reciprociteta obeh jezikov, a to gospodi za Moravsko ni bilo všeč, ker bi se v primeri z Gautschevo naredbo potem zelo skrčila uporaba nemščine. — V češkem dež. zboru so Čehi dokazali svojo miroljubnost, seveda miru, kak >r ga hočejo Nemci, ni možno sprejeti, tak bi osigural vse stoletne krivice Čehom, vse predpravice Nemcem. •---!—5——• Cvetke z ruskih poljan. Pany.m'fsh, kto ywžin> —. 40. bo3^,epi-kattca ') oti nopokobi2) le.iobi.ki MOVKeTt to.ibko ') npmi05Kenie:ui4) CBoeii bo.iii. TyTi') 6e3cii.ii.iibi 3 KOHOMH^ec k i cpeflCTBa, a panHO'') h ropn-¿uineckoe npiiHVSK^errie "); hyvkhbis) HpaBCTBeniiBia cii.ibi, KOTOpLIH 0^h1j MOryT1 nOfll-iaTB ®) ii VKpiinHTB B0.1I0 Prof. Čičerin. 41. bi .iiooohb10) bx6,1,11 ti cto.ibko ase, eca ne ČO.lbllie. ^PJSKOBI u) MČ/K^V ^BVJIH .OTIHOCTJiMII, KatSt II CTpaCTH lieiK^V ^BVMH .HOOOBHIIiCaMII. „JKeH. Boiipoci. BTi Hani. ,inn" — E. IHefa.itCKaji, „Nov. Vr." Nro. 7256. 42. ^ociixnop't12) bi ,a;ynrb Kaai^oii ace umirati He-ii3m1,hho13) coBepuiaeTcaw) Tpannectc&h 6opt6a Meacrt,y npiibhtilmi.l0) atabiismomij t ti cii 'i e.it> t h >i r o BocnnTaniii, noTpeoHOCTbro no^Hiineniii"') n ii3ompemiBiMi o6paso-BameMi —• KpiiTii^ecKii.Mt vmomi. ne ,a,onycKaioiniiMi en naHTii ii,3,ea.itHaro My;KTi ii ny, K0T0p0My ona JioiMa 6bi iKv^imiiTBca, ne bi coScTueHi-io.ui "■) Mirhriin. Ibidem. 43. Ki coaraatHiro'9). sKeiimmiBi no*mi20) Bcer^a ') aaoMBaroTi2-) qe.iobl>ica bi ce6i> n skiibvti cboh b^ki .iiiiiib cneu.ia.iLno wer-iCKoii no.TOBinron ,a,yiim n t'l,.ia. Ibidem. 44. '/kehtniiha-hv.ie.. mvacnirna-uji^pa, ripu^aiomaii 3iiaMeiiie23) eTOJiy Jiy.no■ ,,Hi. Koini/i, Bi.Ka'' — A. CyB0pnHri. J) ogibati se, 2) napaka, 3) le, prilaganje, uporabljenje, 5) tukaj, 6) takisto, 7) prisiljenje, primoranje, 8) potreben, 9) povzdvig-nuti, 10; ljubezen, J-1) prijateljstvo, l2) dosedaj, |S) nujno, l4) vršiti se, I5J prisvojen, ukoreninjen, 1pokornost, podložnost, podvreči se, podati se, I7) olikan, prebrisan, l8) lastni, 18) žal, 20) skoro, 2I) vselej, 22) pozabljati, 23) pomen, veljava. Bo ž. Tvorcov. -i---- Iz novin. Srbski listi s tendencijo širijo vest, da sta bila pri zadnjih manevrih zaločena dva bolgarska ogleduha. »N. L. poroča Pariški depisnik, da se ondi ustanavlja vzajemno društvo južnih Slovanov. Začasni preds, je zdravnik dr. Sava Petrovič, ki živi uže 20 let v Parizu, tajnik Hrvat, arhitekt Jos. Markovic. Ti izdelujejo pravila in poslovnik, po kateram naj se organizuje in deluje to novo društvo. O slovanski balkanski zvezi, temu strašilu Ger-manstva, prinaša Monakovska »Allg. Ztg.« članek, da črneg, knez pridobiva za svojo politiko pristašev. »Cetinje, Sofija, Belgrad, Sarajevo, Zagreb, Ljubljana« imajo bodočnost. »Slovenec« javlja: »Odgovor vlade (na zahteve slov. krš. zveze) je deloma ugoden, deloma neugoden. V mnogih vprašanjih je vlada ugodila zahtevam zveze, o nekaterih pravi, da se za sedaj ne more izreči. Malorusi popolnoma zadovoljni, manj Slovenci in Hrvati. Vsi pa priznavajo dobro in resno voljo sedanje vlade, stvoriti glede zahtev, kar je v sedanjih razmerah možno.« »Times« se poroča iz Carjigrada, da povodom obiska nemškega cesarja ni bilo rusko poslanstvo, kakor tudi ne ruske ladije, okrašeno z zastavami. Turški list »Malumat« je od poseta nemškega cesarja v Carjigradu tako navdušen, da toplo pripo-rača vsem Turkom, naj se uče nemškega jezika. »Kurjer Lwowski« donaša dopis nekega rezervista, ki konstatuje, da se je 1888—1894 pri vseh kontrolnih shodih, kjer je bil on prisoten, klicalo poljsko ali rusko, ter se tudi vojaško določbe čitale le v teh dveh jezikih. »Wr. Ztg.« poroča 29. okt, Dunajska mestna občina je darovala 500 gl. ponemčevalnemu društvu »Südmark« ; 200 gl. ponemč. dr. »Nordmark«; 200 gl. društvu Nemcev na Češkem in 100 gl. dr. Nemcev za severno Moravsko. »Wenzel der Eroberer« kliče Wolf v svojem listu povodom otvoritve češkega doma na Dunaju. Pri te.i slavnosti, toži dalje, so Čehi razobesili zastave v barvah tuje (t, j. češke) dežele in okrasili pročelje z vseslovanskimi girlandami. Nemcem pa ni doveljeno, da bi si v pranemški državi okrasili svoja hiše z ve-likonemškimi zastavami, dočim smejo tujci vse. Češka ali staroslovenska božja služba ? O tem pravi »Velehrad«, da se je spočetka, ko so zbirali doneski za kapelo sv. Cirila in Metoda na Badhoštu, mislilo na staroslovensko bogoslužje. A Palacktf je, 1873, sovetoval, naj se opravlja češka služba božja, v tem bi bil velik napredek. — Temu so se udali. — Sedaj je bila 12. okt. ta kapela posvečena. Zele pa, da se razpravlja in konečno reši vprašanje, naj bo bogoslužje v nji staroslov. ali češko ? Historično pravo, a tudi vzäjemnost slovanska zahteva staroslovenščino. »P. LI.« piše, da se 1900 leto po vsem kršč. svetu slovesno proslavi. Ker se ne praznuje le 1900 letnica Spasiteljevega rojstva, temveč tudi 900 letnica ustanovitve katol. cerkve na Ogerskem, og. katoliki prirede posebne cerkvene svečanosti. Nabiralo se bo za papeža, in v R mu živeči ogerski katoliki postavijo tam trajen spomenik. V deželi sami se nastavijo jubilejni križi in razdelš spomenske svetinje ter osnuje društvo za katol. vseučilišče. »Nov. Vr.« pravi z ozirom na to, ali se naj makedonsko vprašanje reši od evrovskega koncerta, da mora Rusija sama prevzeti odgovornost za usodo Makedonije in Armenije ter ne sme pripustiti nobenega vmešavanja in nobene pomoči v tem vprašanju. Z Dunaja proča Turinski list »La Stampa«, da je ministr grof Muravjev bil zelo zadovoljen s svojim poselom na Dunaju. Med Avstrijo in Rusijo se je doseglo popolno sporazumljenje glede vseh balkanskih vprašanj. Muravjev je v carjevem imenu uveril cesarja Frana Josipa, da se ruska vlada ne bo protivila ane-ksiji okupovanih dežel. Proti temu noče ugovarjati niti Turčija niti Italija. Turčija je zahvalna Avstriji zaradi njenega postopanja v turško grški vojni, ker je zadržala agresivne namene nekaterih balkanskih držav, Italija je opustila svoje, na Berolinskem kongresu izražene pomisleke. Cesar želi aneksijo, da se s tem preprečijo separatistiške težnje, katere podpira Črna Gora. »N. Listy« konstatujejo, da češki memorandum, izročeni 20. okt. min preds. Thunu in fin. min. dr. Kaizlu kot članu češkega kluba, — obseza take zahteve, da bi bez njih izpolnjenja bila vsaka druga koncesija trajne vrednosti. Spomenica zahteva jamstvo za boljo bodočnost po spremembi ustave in sistema, ki teži po germanizaciji in centralizaciji. »Politik« zagovarja ustrojenje parlamentarne vlade v najstrožem smislu. Večina nima namena, da stoji na razpolaganje vladi, temveč, da deluje neposredno na rozvoj odnošajev v Avstriji. Za vse slučaje daje parlamentarna vlada jamstvo, da so osigurani interesi desnice, torej večine. V pojmu parlamentarne vlade, sestavljene iz večine, so do podrobnosti obsežene zahteve desničarskih strank. V »Münchner Neueste Nachrichten« je jeramijada o slavizaciji Silezije. »Na tesnem prostoru, kjer je večinoma vrlo, pristno nemško prebivalstvo, se silijo tudi Čehi in Poljaki, na površje ter se trudijo, da Silezijo kot slovansko deželo pridobe za svojo nadvlado.« A kako je v istini? 55°/0 je slovan. prebivalstva, in ti so pred sodiščnimi oblastmi bezpravni, nimajo niti jedne od države ali dežele vzdržane srednje šole. 45°/o Nemcev gospoduje v uradu in šolah ; od mandatov za drž. zbor imajo vse razun jednega, od de-želnozborskih 24, Slovani 6. A^kljubu temu krič6 o za-tjranju, ker slovanska večina zahteva, da prevzame ▼Iada dve privatni srednji šoli. Tudi ako se zgodi to so še v premoči, ker država vzdržuje za Nemce štiri gimnazije, štiri realke in tri učiteljišča. (»Politik«), 0 potovanju nemškega cesarja v sveto deželo pravijo »Novosti« da za Rusijo, ki ima v Mali Aziji v prvi vrsti interese, to ni ugodno. Boj, ki ga je imela ruska politika v Jeruzalemu, je bil zelo težek, dasi je privedel uspehe. Sedaj bode še teži, treba bo omisliti šole in druge zavode za vzdržanje in ojačenje ruskega vpliva. »Jedinstvo«, ne hoteče razpravljati Thunov odgovor radi vseuč. v Ljubljani, vpraša le povsem opravičeno: Zakaj se ne zrušijo one zapreke, ki branijo cislit. Jugoslovanom pohajanje Zagrebškega vseučilišča, ako se jim uže ne privošči novo v Ljubljani? Drž. poslanci naj se polotijo tega vprašanja! »Obzor« z ozirom na izjave »Slovenčeve« stranke pravi, da je hrvat. slov. jedinstvo uže stara točka narodnega programa. Grof Janko Draskovič v svoji disertaciji 1832 dokazuje, da celokupnost domovine zahteva združenje s slov. deželami. — V pozivu za »Danico« 1836 zaznamuje Gaj slov. in hrvat. dežele kot »Ilirijo«. — Hrvat, sabor od 1848 zahteva zvezo s slovenskimi deželami. Referent narodnostnih sf.varij v ogerskem minist, predsedništvu, min. sv. Jeszenizky, je govoril o sedmo-grajskih Saksih z nem. časnikarjem. — Kralj, vlada želi, da bi oni, ki so podložniki ogerskega kraljestva, spominjali se tega gospodstva ter bili nemško govoreči Madjari, spoštujoči madj. jezik, madj. običaje in naredbe madj. države. Madjari nočejo potlačiti njih nemškega čustvovanja, ali zahtevajo, da bode madj. čustvo spoštovano od njih. Madj. jih nočejo proganjati zaradi njih nemške individuvalnosti, ali zahtevajo, da so oni madj. patrijoti. Ogerska vlada previsoko ceni nem. kulturo, da bi uničevala njene nositelje, zato nemški individuvalnosti Saksov ne grozi nobena nevarnost, pač pa od sosednih Romunov, in zato ne razume, kako smatrajo Saksi Madjare za sovražnike in Romune za prijatelje. Zaderski »Nar. L.« pravi o »Nezavisnosti«, daje značilno, da za jedinstvo Hrvatov in Srbov deluje mladina, ki niti po letih niti po položaju nima dovolj uslovij za akcijo, ki more jamčiti uspeh. Kljubu mnogim poskusom za zjedinjenje se je doslej razpor le bolj poostrjeval. Ker stoje na stališču, da so Hrv. in Srbi jeden narod, se jim zdi jedinstvo naravno. A pozabljajo, da razpor ni naroden, temveč politiški. Še le kedar se določijo meje državno- politiških prav jednega in drugega, se more rešiti razpor. Hrvati propovedujejo slogo, a Srbi tirajo šovinizem; oni terjajo, da se vsi priznavajo za Srbe. V zadnjem zasedanju dež. zb. so srbski poslanci hvalili to mladež, a se najbolj protivilj misli, da se Dalmacija druži s Hrvatsko. (Ta sodba »N. L.« kaže zopet, kak križ je s slogo ined Hrvati in Srbi.) »Slavia« z ozirom na papežko odločbo o glagolici, ki določa realno in ne personalno teorijo za nje uporabo, piše, da imajo tudi na Moravskem po apostol, pismih Hadrijana II. in Janeza VIII. pravo do cirilice. Katol. Svečeniki, ki so zagovarjali personalni (narodni) privilegij, so bili proganjani. Ivo Prodan, vnet zagovornik in branitelj glagolice, je bil dvakrat suspendan. Nekateri biskupi, kakor krški Mahnifi, so učili teorijo, da je staroslov. jezik v katol. cerkvi poganstvo. „SI. Svet« ve o tem razlagati uela poglavja, pristavlja »Slavia«. — Da, da, in danes dodajemo mi, da isti Mahnič se slavi na krškem otoku, da se je spreobrnul in uže čital veliko mašo na staroslov. jeziku. »Jedinstvo« piše povodom izjav Slovencev na Sušaku: »Slovenci, ki so prisostvovali pravaškemu zboru, pripadajo klerikalni stranki, v kateri imajo glavno, jedino besedo duhovniki. A med hrvat. in slov. duhovniki je razlika. Hrvatski se znajo boriti in žrtvovati za narodno stvar, slovenskim pa je pred klerika-lizmom vsako narodno vprašanje v drugi vrsti. Izjava teh veseli »Jed.« zlasti zato, ker so znali, da je do sedaj z jednotnim sloven. hrvat. programom bila zadovoljna le sloven. narodna stranka, ne pa tudi druga t. zv. klerikalna. Ko so Hrvati in slov. naprednjaki veduo mislili na jedinstvo, niso bili zato slov. klerikalci (pri tem se more sklicevati celo na kanonika Kalana). Oni so mislili, da je dovolj, ako se omeje na Slovenijo, in bi v nji lomili kopija jedino le za klerikalizem. Ker ima slov. klerikalna stranka svojo moč na kmetih, dočim v mestih premore le malo, zato se ne čudimo, in z njene strani je povsem opravičeno, — ako išče, da se moralno povzdvigne s pomočjo narodnostne politike. Hrvati morajo biti oprezni, da ne zanesejo kle-rikalizma med nje. Pri narodu treh veroizpovedanj to ni možno in ne sme biti. Strossmayer je jeden najslavnejših biskupov, a povsem bez klerikalne primesi v onem smislu, v katerem se to tolmači danes. ■—'l ž-—• „Naša Straža". Posnetek pravil. Društvu je namen, podpirati in krepiti v gospodarskem in kulturnem pogledu Šlovence in Hrvate na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem v jezikovno obmejnih ali jezikovno mešanih krajih. — Sredstva: denarni doneski; združenje slov. gospodarske organizacije, korporacij in nepolit. društev, — podpiranje slov. in hrv. obrti v obmejnih krajili, bramba slov. in hrv. posestev v gospodarskem obstanku, — organizacija ožih deželnih, okrajnih in krajevnih) odborov, ki pozvedujejo o gospodarskih in kulturnih razmerah slov. in hrv. ljudstva v svojem okrožju, s primernimi nasoveti poročajo svoje pozvedbe glavnemu odboru in v društvene namene nabirajo denarna sredstva. Členi so 1) ustanovni (jedenkrat za vselej vsaj 50 koron, tudi v 5 obrokih); redni (1 korona na leto), in sicer moški in ženske po završenem 16. letu, nepolit. društva, zadruge, korporacije v društvenem okrožju (donesek po dogovoru, a vsaj 10 koron na leto). V glavni odbor se voli vsako tretje leto 50 odbornikov (10 s Kranjskega. 10 s Staj , 10 s Koroškega, 10 s Primorja, 10 zunaj teh dežel). Vrhu tega ima vsako, z društvom zavezano društvo ali zadruga pravo, po svojem odboru imenovati po jednega odbornika. Glavni odbor se deli v oddele, 1. pravni, ki sestaje iz strokovno izvežbanih mož, ki so društvu v pravno pomoč, — 2. informacijski in organizacijski, ki orga-nizuje pozvedbe po posamičnih členih, po društvih pripojenih društvu in po ožih odborih, — 3. gospodarski, ki goji zvezo z gospod, organizacijami in se v posam. slučajih posovetuje, kako naj se z njih pomočjo dosega društven namen. Oddelki se samostojno ustanavljajo, tako, da glavni odborniki volijo iz svoje srede 15 članov v gospod., 15 v pravni odsek. Ostali pripadajo organ, in informac. oddelku. Noben član ne more biti v dveh oddelkih. Vsak si zopet voh predsed. in dva tajniki. Preds. in 1 tajnik morata prebivati v Ljubljani, drugi tajnik mora biti izven kranjski društve-nik. Po potrebi sezivlja preds. vsakemu oddelku od-delkove seje, v nujnih slučajih sme tudi pismeno zvedeti mnenje odbornikov. Sklepi v oddelkih (z nad-polovično večino glasov) se predlagajo načelstvu v konečno rešitev. Glavnemu odboru v pomoč se ustanavljajo oži odbori, — a samo z dovoljenjem na-čelstva, ki mu imenuje predsednika. Odbornikov je poljubno 3—15 Ti odbori naj podpirajo zlasti informacijski in organizacijski oddelek. V svojem delovanju so zavisni od načelništva, od katerega dobivajo potrebna navodila. Načelstvo sestaje iz predsed. in tajnikov imenovanih oddelkov. Iz svoje srede si voli predsednika, tajnika, blagajnika in tem namestnike. Izvenkranjski tajniki oddelkov naj se razdeli tako da pripada jeden Štajerski, jeden Koroški, jeden Primorski, ter so v načelništvu 2. 3. in 4 tajnik. Načelstvo «prejema poročila posamičnih oddelkov in sklepa o njih; poročila in nasovete posamičnih členov daje oddelkom v pretres in poročilo. Načelstvo sprejema člane v društveno zvezo, organizuje krajevne, okrajne in deželne odbore. Seja je sklepčna če so prisotni vsaj 4 člani; voli in sklepa z nadpolov. večino. Redni občni zbor je vsako leto v avgustu ; izredni, če ga zahteva 1/3 članov. Vsako leto voli pre gledovalce računov, vsako 3. leto odbor. Sklepčen je ne glede na število prisotnih članov in sklepa z nad- polov. večino. Pri prepirih iz društv. razmerja voli vsaka stranka po 2 rozsodnika. Ti si volijo predsed. izmed drugih društevnikov. Proti tem razsodbam ni ugovora. Društvo preneha (razun slučaja razpusta), če to sklene pri občem zboru 2/3 večina. Društ. imetje prevzame v slučaju razpusta Ljublj. mestna hranilnica ter izroči novemu društvu, ki se ustanovi tekom 5 let z jednakim namenom. Ako se ne zgodi to, pripade polovina dr. sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, polo-vina isti družbi za Istro. — V slučaju, da društvo preneha po lastnem sklepu, določi obči zbor zajedno, v katere namene se porabi društveno imetje. —-S—?-— 0 informaciji slovanskih novin. Našim čitateljem je znano, da Praški shod slovanskih novinarjev je sklenul tudi zasnovanje posebnega informacijskega urada za slovansko časopisje. To potrebo čutijo uže davno med vsemi slovanskimi narodi, sosebno pa manjšimi, katerih tudi največi časopisi so prešibki, da bi si vzdrževali na raznih in oddaljenih, pa važnih krajih svoje poročevalce. Če primerjamo novinstvo slovanskih protivnikov v Avstro-Ogerski, vidimo, da imajo celó njih posamične stranke izborno in jednotno organizacijo; vsled tega vrSé vse soglasno, nagloma, kar na ukaz svojih voditeljev, ki so v najožih zvezah z informacijskimi uradi. Zato pa tudi toliko dosežejo. Slovanski listi pa so malone bez izjeme silno slabo poučeni; o svojih stvareh zajemajo poročila iz tujih listov, in ti pišejo, kakor ugaja protivnikom, ne pa, kakor bi odgovarjalo resnici. Vsled tega dobivajo tudi zunanji tuji listi napačna, pristranska poročila o Slovanih, in to je tem silno na škodo. Potreben je bil torej sklep slovanskih novinarjev, da se jim zasnuje centralni informacijski urad, in za ta se gotovo delajo potrebne priprave. Ali pomisliti je treba, da taka institucija je združena z velikimi stroški ; treba bode po takem še čakati in potrpeti, in kdo vé, koliko časa mine do njegovega oživljenja in primernega delovanja. Položenje in razmere gledé na Slovane so pa danes take, da jim vsak dan bolj škodujejo ten-dencijozna poročila sovražnih in tudi prijaznih, pa slabo poučenih glasil. Saj še ruske novine poročajo o avstro-ogerskih in balkanskih Slovanih često napačno in prav slabo jediao radi tega, ker nimajo dovolj svojih in slovanskih poročevalcev, in da črpajo beležke iz neslo-vanskega časopisja. Gledé na take okolnosti bi mi opozorili na posebno dnevno izdanje, ki je pod naslovom *Die Information « znano daleč okolo v Velikonemčiji in po Avstro-Ogerskem. Poslednji čas dobivajo ta informacijski list tudi jugoslovanske novine bezplačno. »Die Information« izhaja uže 12 let, njen urednik je Čeh, dobro poznan med Čehoslovani in med Nemci ter v raznih politiških krogih. Ne v zvezah, a v mnogih važnih do-tikah je ta ured. " ki, kolikor smo se poučili, si varuje povsod nezavisaost in svoje preverjenje. Doslej njegov list ni pisal o Jugoslovanih in v obče ne o Slovanih, a ostal je dosledno Slovanom prijazen. In ker zahaja njegova »Informacija« sosebno tudi v dežele Velikonemčije, je Slovanom koristila mnogo uže s tem, da je objektivno iz prvega vira beležila stvari in dogodke, in da ni bilo v njenih p ro-čilih nikake tendencijozne ali Slovanom sovražne primesi. No, kakor smo se dali poučiti mi, namerja urednik Informacije Slovanom na korist stvoriti tudi nekaj pozitivnega. On želi namreč tuje narode poučevati 0 vsem, kar se dostaje javnega, nacijonalnega in poli-tiškega življenja Slovanov, sosebno pa avstro-ogerskih in balkanskih Slovanov To namero hoče on uresničiti, ako se mu posreči, da dobi stalnih, zanesljivih poročevalcev iz srede politikov in politikujočih rodoljubov omenjenih narodov. To bi bilo silno važno za slovanske narode, ker bi laka poročila dobivala mesta v tujih in zvunanjih novinah, katere malone nič objektivnega ne vfdo o teh Slovanih. Takô razširjen dnevnik »Die Information« bi sicer ne bil in ne mogel izvrševati popolnoma opravil, ki jih bode imel namerjani slovanski novinarski urad ; a vsekakor ostal bi nekak in povoljen surogat, dokler ne začne delovati ta urad. Mi s svoje strani smo se preverili, da urednik lista »Die Information«, kateri bi on nalašč povečal za Jugoslovane, bi mnogo, mnogo koristil tem narodom. Pristranosti se pri njem ni treba bati; to je izključeno po namenu informacijskega lista. Uredniku takega organa ni do tega, da bi barval stvari jednim na korist, drugim na škodo. On skuša poštene poročevalce dobiti, da ga obveščajo objektivno; poročila d biva od raznih stranij, in on priohčuje ta in druga. On ima sicer svojo sodbo, in morebiti boljšo od poročevalcev; ali on prepušča razsodbo čitateljem, da si jo vstvarijo iz priobčenih izvestij. Čim bolje in verneje torej sodelujejo dotični poročevalci po raznih deželah, tem vernejšo sliko dobé domači in zvunanji čitatelji, in ti so običajno sami politiki in uredniki listov. Ne Srb, ne Hrvat, ne Slovenec, ne Bolgar ne more imeti pomislekov, da bi »Information« ne poročala objektivno. Priporočamo torej slovanskim dejateljem in opazovalcem, da se v obilem številu oglase pri uredništvu lista »Die Information«, da hočejo oni iistu poročati verno in stalno. Uredništvu je adresa: Rédaction der »Information«, Wien, VIII/1, Wickenburggasse 17. —-4—§-—• RUSKE DROBTINICE. Ct Mipy no HHTK'fe, j'OjiOMy pyôaxa. Pred nami ste dve prezanimivi knjigi o ženski odgoji 1 obrazovanju. Knjigi si nekoliko protivorečiti, pa tudi druga drugo dopolnjujeti ter se tako predstavljati kot iedno celo. Prva je izšla na ruskem jugu — v Jekaterinoslavu 1. 1897 izpod peresa umne ženske i goreče zastopnice svojega spola — knegioje E. Kudašove pod zaglavjem : „vncibenhtia ciiocôôhoctii 3kčhihhhi,i". Ima 121 str. in 8° i velja 1 r. 50 k. Druga pa je Petrograjčaiika tekočega leta: „JKémumia — a^BORa-rc,". Obseza 157 str. in 16° ter stoji 80 kop., napisal pa jo je N. Zinëénko. 0 ženski prosveti pri vas v naše dni rnnogo govoré. Slovenke so si omislile celô svoje glasilo tam nekje na obalih Adri-jatike. A negledé na vse to, verjemite mi, da smo v tem obziru vas tukaj prekosili daleč, predaleč. Pri vas je mnogo filozofije, dela pa skoro čisto nič; pri nas pa je vsega dovolj: besedičenja ne pogrešaš, delo pa je viduo po vsej Rusiji, kjer je razsejano na stotine ženskih gimnazij i progimnazij, o kojih pri vas nimate niti zdravih pojmov, da ne govorimo o drugih vzgojilnih zavodih ženskih z odtenkom starodavnih predpravic stanovskih itd. Pri vas še pfgostoma debatujejo o glavni smeri ženski, ter večina meni, da je ženščini jedino prilično mesto doma, v družini, v kuhinji, v shrambah itd. kot oskrbnici doma, domačih poslov i gospodinjstva ; pri nas pa o takih rečeh uže nekako iie govore, pa če še govore, se nad njimi smejo ter pravijo, da mlatijo prazdno slamo: tudi domovinstvo više pošteva žensko umno, nego neumno. Tudi o maiterinstvu se pri nas uže malo prepirajo, kajti tudi menijo, da omika materinstva ne izključa: daj Bog le plodovitosti več i mnogo uma — razuma, potem pa tudi materinstvo ostane na svojem vrhuncu na hasek družine, na prid človeštva. Bez olike plodovitost pa nič ni pravo materinstvo, pač bi bilo to nekako živinsko samstvo — samčestvo, katero bi imelo svoje predstavitelje ne v možeh i ženah, a v samcih i samkah. Hvalisati le plodovitost bez oblagoroženja uma i srca je stara navada i princip Napoleonovski, kateri je mislil, da je dekletu pač dovolj, če zna citati, šteti i pisati precej dobro, po pravilih ortografije rodnega, svojega jezika. Dalje, Napoleon je zahteval za dekle še nekaj geografije i histerije, pa ni dopuščal, da bi ženske znale kak inozemni jezik, a latinščino jim je pa kar naravnost prepovedal. Žena je naša lastnina, torej pač ne gre prepirati se radi kakega ravnopravja. Le puhle misli, splošne ideje i nedostatek obrazovanja dovodijo žensko do fantastičnega samomnenja, da mora biti rav-nopravna z moškim. Tako je menil Napoleon I. To je lila velika glava, umna i modra glava. Tudi o ženskih je marši katero dobro zadel, pa le za svojo dobo. Vsaka doba pa ima 0 rečeh svoje pojme. Napoleonov feminizem bil je na svojem mestu pred sto leti; sedaj pa le malo, ali pa nič ne velja, i naši feministi se nad njim takoj posmehujejo i celo rogajo. N. Zin-čenko to sam prav dobro zna, dasi Napoleona v svo,i lazpravi ne pozablja; vč tudi to, da se sedaj vsa Rusija zanima ne plo-dovitostjo i domovitostjo žensko, pač pa visokimi tečaji za ženske — filoofskimi, medicinskimi, a v poslednji dobi celo selsko-gospodarkimi. Ravno mu je tudi znano, .da niso daleč oni časi, ko celo vseučilišča otvorijo svoja vrata ženskim, kar je v Švici postalo uže davuo meso. Kneginja Kudašova pa o Napoleonovih ženskih razorih nič ue govori i s svojim prosvitljenim umom i jasnim vzgledom ua žensko seveda nič podobnega govoriti ne more. Pač pa navaja mnogo clejstvij iz stare zgodovine, pa tudi merodavne izjave novejših časov, katere svedočijo o tem, da je najizdatniše sredstvo povišati moški um — razvijati um ženski, kajti ženska odgaja i uči maloletiio deeo. Deklici se morejo učiti ravno tako dolgo, kakor fantiči. Tudi intenzivnost i uspešnost ženskega šolanja ne ustopa moškemu učenju, naj si bo to kakoršnega koli razreda, male, srednje ali visoke šole. Če je ženski um zares bolj slab, nego um moških, je pač tem bolj potreba, razvijati 1 gojiti ga, da bi se vsaj nekoliko upodobil moškemu idealu. Torej bi se morala tudi dekleta učiti bolj vestno i ravno tako dolgo, kakor se učč fantje — do 25. 1. svoje starosti, med tem ko sedaj nekatera dekleta končajo svoje likovanje — obrazovanje uže kakih 16—17 let, potem pa nastopijo prav za prav specifično žensko karijero: plešejo, vizitujejo, se oblačijo i zopet slačijo s tem, da bi se znova pa le nališpale . . . Odga-jajte tako fante, kaj bo iz njih? prav strupeno povprašuje svetla kneginja. Če bo ženska prebrisaneja, bo tudi bolj uinela — razumela svojo klet.vo, svoj obet (obljubo) i svoj nravni dolg, svojo družbinsko dolžnost, kratko: ne ho samo mož — beseda, ampak bo tudi žena—beseda, beseda tvrdna, zavedna, prepričana, sveta beseda. Če še pribavimo, da je v knjigi Kudašove še nekaj prav mičnih životopisov takih žensk, katere so tako ali inače pospeševale žensko emancipacijo, bo pa navedeno menda vse, kar povišuje i pridava ceno predmetu našega poročila. Knjiga Kudašove je izšla še lanskega leta; nam pa je došla v roke še le pred nekolikimi dnevi, da i stolična kritika izpre-govorila je o njej še le nedavno. Tako na primer, v 40. št. Ša-rapovega „PyccK. Tpy;iau neki- S. Leo med drugim pravi o njej: „9Ta KHiira MOSKeTi. aacTaBHTE (primorati) 8ajyMaTi.cji n CTaparo ne,i.arora h kjhivA (mladeniča, mladega); ho jnoonTejifcHnuH mo-iicobi. h houopiiBia ;iamw (afektovane lepotice) ne naii^tt bob- MOJKHBlM-b ^asaTt eTy KHII!KKy CBOHMT» MhMOTOMI H, BOOOIUČ, ^epsKaTE. bt. cbočmt, 6y;;yap-fc." Slovenke pa mopsov ne ljubijo i ponosne prostostjo svojega naroda se tudi nekaterega radika-liziria ne morejo i ne smejo izogibati. Ponavljamo i sicer najbolj na adreso nepoznane uam ,,Slovenke": Obe knjižici ste v svojem pomenu zanimivi i opo-vestiti o njih Slovenke „jiy-ni bilo nikdar tako potrebno in važno kakor sedaj. Kršč. sncijalni klub pa obžaluje, da ju s tem „odstranjena nemška celokupnost" ter se hoče od slučaja do slučaja domeniti s preds. drugih nem. klubov za skupno postopanje. Ital. šolo v Spljetu ustanoviti je ukazalo naučno min. 5. avg. 1896. Proti temu odloku se |e pritožil dež. odbor na državno sodišče, ki pa je zavrglo pritožbo. Kljubu temu ni bila ustanova šole možna, ker dež. odbor ni hotel izplačati troškov 1400 gld. Dež. zbor je 1. feb. soglasno črtal to postavko iz proračuna. Ministerstvo je tožilo deželo za ta znesek. Zastopnik dežele, dr. Ružička, je izvajal, da je dež. zbor bil po ustavi opravičen, črtati to postavko iz proračuna. On je nezavis«n od držav, sodišča, torej to ni kompetentno za razsodbo. Naučno min. ni opravičeno k tožbi, saj noben zakon ne veleva, da mora Dalmacija ustanavljati ital. šole. — Zastop. ministerstva pravi, da mora dež. zbor skrbeti za šolske potrebe ter torej ustanavljati šole. Razsodba drž. sodišča o pritožbi mesta Ustje zaradi bojkotanja Cehov: Z odločbo ministerstva notranjih poslov, ki je obustavilo sklep mestnega zbora, ni bilo pravo, izraziti svoie mnenje in pravo, varovati narodnost, prekršeno, ker je isti sklep v istini pozival na sovražnost do Čehov in bil torej nezakonit. Preds. in podpreds. češkega kluba, dr. Engel in dr. Pacak, sta bila 21. okt. pri vojnem minist., da se pritožita zaradi kaznovanja reservistov, ki so se pri kontr. shodu oglasili z »Zde«. Vojni min. je izjavil, da niso bih k znovani iz sovraštva do češkega jezika, temveč ker so se pregrešili proti zapovedi. Kontrolni shod je uradna vojaška stvar, pri katerem veljajo isti predpisi kakor pri aktivni službi, in jezik v armadi je nemški, — Kdor torej ravna proti zapovedi, se pregreši zoper subordinacijo in se m^ra kaznovati. — Odposlanca sta mnenja, da se sme računiti vojaška služba šele po konstatovani navzočnosti, da torej jav-ljenje pri klicanju imen še ne spada vanjo. Drž. posl. dr. Grabmayer je imel 31. okt. v Me-ranu volilni shod. Obžaloval je, da se je razrušila kon-ferencija načelnikov nemških strank. A vsled tega ne sme trpeti nemška celokupnost, ki se nanaša na ko-nečni cilj, za kateri se bore vsi Nemci v Avstriji: preklic jezikovnih naredeb, vzdržanje jedinstva cesarstva, varovanje nemške posesti, zopetna dosega vpliva, ki pristaje nemškemu rodu po njegovi zgodovinski, kulturni in gospodarski veljavi. — Grof Thun je samo orodje v rokah z Mladočehi, zvezanih fevdalcev. — Ustavoverno veleposestvo je nemška in avstrijska stranka, in zato zahteva preobrat v nem. smislu, ker je obstanek in razvoj Avstrije tesno spojen z nemškim značajem cesarstva. O nagodbi z Ogersko je rekel: bez junctima nobenega drugega čitanja predlog; bez ga-rantije za prememb > kvote nobenega votuma za na-godbo! Bar. Dipauli se je tako jasno izrekel za nemško celokupnost in proti Badenijevi nagodbi, da se mu ne more prisojati tolika bezznačajnost, da bi dal svoje prepričanje za kratkotrajno ministersko slavo Ako grof Thun v velja vi nagodbo s §. 14 , ne more več misliti na to, da zopet skliče ustavno voljeni drž. zbor. Naj-brže vsili novo volilno pravo, da bi volili dež. zbori. A veliko število dež. zborov ne bo hotelo poslati svojih zastopnikov. — V^e te nesreče izvirajo iz trmoglavosti, da se vzdržujejo jezikovne naredbe. — Shod je izrekel obžalovanje zaradi porušenja levičarske pred-sed. konferencije, pozval poslance, da vstrajajo za nem. celokupnost in v opoziciji proti vladi do preklica jez. naredeb. ter da glasujejo za avstro-og. na-godbo le, če se primerno poviša kvota. Dunaj. 70 letnico je slavil grof J. Harrach na Dunaju. Adrese so mu poslali: »češki muzej«, »dr. sv. M°toda« in dr. V ru^ki kapeli na Dunaju je bil povodom obletnice smrti carja Aleksandra III., 2. nov. rekvi.jem, kateremu je prisostvovala bas tu prebivajoči kraljeva rodbina grška. V mestnem sovetu Dunajskem je 3. nov. vprašal nemški nacijonalec Gruber župana, ali mu je znano, da nastopajo Dunajski Slovani s čim dalje večimi zahtevami in domišljavostmi, — in kako hoče nastopiti proti tej slovanski pohlepnosti in varovati nemški značaj mesta? Dr. Lueger je odgovoril, da je to res za nekatere Slovane, nikakor pa ne velja za vse. Proti predrznežem hoče nastopiti z vsemi sredstvi, ki so mu na razpolaganje. V seji Dunajskega obč. soveta 25. okt. je dr. Foerster vprašal pri subvenciji otroškega vrtca v III. okraju, ali se vanj sprejemajo samo nemški ali tudi češki otroci? On ne more priporočati, da se češki element podpira, in ako so to tudi le otroci v šolskem vrtcu. Zahteva, da se dovoli podpora le pod uslovjem, da se v otr. vrtu govori izključno le nemški, ter daje vse osobje nemškega rodu. — Litomeriški škof vzdržuje ua Dunaju zavod za češke rokodelske učence, in pred kratkim se je otvoril na Dunaju češki dom, vreden 90.000 gld. Ako torej mesto ne podpira čeških otrok, jih še ne vrže na cesto. Češki aristokrati naj sami vzdržujejo svoje zavode. Ako rabijo gospodje pri volitvah češke glasove (Klici: Vi ste voljeni z židovskimi) — (Nemški nacijonalci so z Zidi sklenuli pri volitvah kompromis. Op. ur.). — Potem stavim predlog, da se naj tudi židovski otroci ne sprejemajo. — Njegov predlog je propadel. Češko. Nemški duhovniki tepliškega vikarijata na Češkem so izjavili, da ves nemški kler na Češkem s polit, mahinacijami nem. katol. ljudske stranke nima ničesar opraviti, ter da je vsakdor obrekovalec, kdor jih smatra za sovražnike nemškega naroda in za prijatelje Čehov. V Ustju je bil 23. okt. shod radikalne stranke nemške. Wolf je napadal vlado in nem. ustavoverce. Za jedno je bila od socijalnih demokratov vprizorjena protidemonstracija, katere se je udeležilo 2000 oseb, in ki je izrekla svojo zadovoljnost z novo taktiko levice. Pri kontrolnem shodu v Ričanah je bil vsled svoje uradne dolžnosti prisoten tudi dež. posl. Bart&k, ki je pozval češke rezerviste, naj se v češčini odzovejo, kar so ti tudi stvorili. Vojaška oblast sedaj zahteva od Praškega drž. pravdništva, da se proti posl. Bartaku dvigne tožba po § 222. (zavajanje vojakov k nepokorščini v službi). „Zde" ali „Hier"? Po mnogih zapiranjih slovanskih klicalcev so pri nadaljnjih kontrolnih shodih na Češkem (menda vsled ukaza od zgorej) vendar le pogodili pravo. Rezervistom se prečitajo dotična vojaška obvestila v obeh jezikih, na to pa pozovejo, da vsak, ki je klican po immu, stopi iz vrste, ne da bi se sploh oglasil s klicem. Na shodu novomeških vollcev v Pragi je govoril urednik »Nar. L < Klofač, da je potreba pomesti, se danji politiki odvrnuti mladočtško vodstvo. Kako opravičijo češki poslanci svojo postopanje z ozirom na izjemni stan v Galiciji, ki je bil naprj- n proti najboljim prijateljem našega naroda, proti poljski ljudski stranki? Pri nas mora razsojati narod, a ne poslanci. Polt spolek radikalne napredne stranke na Češkem je 13. okt. sklenul protest proti avstro-og. na-godbi, 1. ker se ž njo na novo utvrdi duvalizem. ki ni bil le bez Čehov sklenen, temveč tudi proti njim. 2. ter se ž njim utvrdijo cislitvanizem in krivde narodom na Ogerskem, — 3 ker pogodba seka težke rane češki mu kmetijstvu, obrti in trgovini, 4. ker se ž njo nova bremena s povišanjem davka na sladkor in pivo, naval6 češkemu narodu. S tem protestom tudi obsojajo mladočeško politiko kot neprikladno in najivno oportunistično. Iz opozicije je prestopila v vlado in hoče glasovati za nagodbo, ta politika je dovedla imenu češkemu nevažnost v tujini, doma zabila opozicijski duh in bila kulturno nedelavna. Za češke visoke šole na Moravskem je bil v Pragi 23. okt. manifestacijski shod v staromeški dvorani, ki pa je bil za udeležence — nad 1000 — še premajhna. Udeležil se je shoda župan dr. Podlipn^, ki je bil voljen predsednikom; rektorji češke univ. in tehnike, mnogi profesorji, zastopniki akad. društev, mnogi poslanci itd. Prof. dr. Čelakovsk? je govoril o potrebi in važnosti visokih šol in priznaval zasluge češkega di-jaštva v agitaciji zanje. Rektor vseuč. dr. Reinsberg pravi, da je zahteva opravičena v interesu znanosti, a tudi v interesu uže sedanjih čeških visokih šol. — Rektor tehnike dr. Slavik izjavlja imenom prof., da oni z vso pozornostjo zasledujejo ta prizadevanja in se povsem striujajo ž njimi. — Drž. posl. prof. dr. Blažek izjavlja, da je narodna svobodomiselna stranka bila vedno za ustanovo čeških visokih šol na Morav-skem; imenom stranke obvesti, da bode ustanova češke tehnike na Moravskem povsem zagotovljena v nekoliko dneh, ter da se je čas zelo približal za ustanovitev češkega vseučilišča na Moravskem. Treba pa je vendar neprestano delovati zanje, in današnji shod je dokaz, da so one zahteve vsega naroda. Složno postopanje naroda in njegovih poslancev mora dovesti k cilju. — Dr. Fr. Lad. Rieger pravi, da stranka, ki bi ne bila za te zahteve, ne bila bi češka stranka. Uže pred 32 leti je govoril za češko univerzo Dr. V. Sebon-b»rn izjavlja se za te šole imenom katol. narodnega programa. — Posl. dr. Baxa zaznamuje to zahtevo vse-narodno A skrbeti moramo, da dob6 učiteljstvo povsem češkega značaja; da ne zavlada narodni ivdife-rentizem. — Bar. Pražak se zahvaljuje imenom Mora- vanov Pragi za to manifestacijo. — V. Tereba se imenom čeških kršč. socijalistov izjavi za visoke šole. — Bed. Hain imenom radikalno-napredne polit, stranke, — jur. Vahalik imenom dijaštva — Prof. Kameniček, preds. osrednjega odbora moravskega za ustanovo čeških visokih šol, se zahvaljuje vsem govornikom in udeležencem. Na to se je sprejela resolucija, zahtevajoča obe visoki šoli. Mednarodni značaj nemških visokih šol v Avstriji se je malone povsem prevrgel v čisto nemško nacijonalen, in češki dijaki se na njih napadajo. Za narodni in kulturni razvitek posamičnih na-rodnostij mora skrbeti pa moderna država, in zato je ustanovitev velikih šol na Moravskem v zgodovinskem, narodnem, kulturnem in gospodarskem pogledu nujna potreba. V Mosteh je bil 23. okt. shod za nujno zgradbo češke šole. Mesto se je nastavilo v bivši kasarni, v povsem nesposobnih mestnostih (kakor je bila svoj ča& v Gorici slovenska). Zahtevali so odločno, da občina preskrbi primerne prostore šoli. sicer ne bodo pošiljali vanjo več svojih otrok. Radi tega je okr. komisar shod razpustil. Moravsko. Klub čeških poslancev moravskega dež. zbora je imel 22. okt.. v češkem domu v Brnu sejo, kjer se je posovetoval o predlogih za preosnovo deželnozborskega volilnega reda. Po daljši debati se je volil pododsek. da prouči podane predloge, ter se je določila nova seja črez 14 dnij. — Načrt volilne pre-osnove, kateri je podal dr. Z&ček, določa 38 mandatov iz mest, od teh bi prišlo na Čehe 21, na Nemce 17; — 48 mandatov kmečkih občin, od teh bi prišlo na Čehe 37, na Nemce 11. Sedemčlanska deputacija je bila pri Olomuškem biskupu, da ga naprosi za prostore, kjer se naj nastavi češka gimnazija v Viškovem. Ondi ima namreč biskup hišo, v kateri so sicer nastavljeni nekateri uradi, ki pa ie na polovino prazna, in te želi Matica uporabiti v šolo. Biskup je obljubil, da ustreže želji. Zaupniki češke narodne socijalistične stranke so v Brnu 4. nov. sklenuli, da pozovejo češke poslance, naj ne glasujejo za krivično nagodbo, ter naj odločno zastopajo narodne, politične in gospodarske interese češkega naroda in zahtevajo| uveljavelnje češkega drž. prava. Galicija Pri državnozborski volitvi v 5. kuriji v Kolomejskem okraju 25. okt. je bil voljen poljski kandidat, veleposestnik Stepan vit. Movsa, s 658 glas. Malorus dr. Mih. Dorundak je dobil 304 glase. Nadomestna volitev v 5. kuriji gališki (Kolomea) za drž. zbor se razpravlja po poljskem časopisju. Poljaki jo pozdravljajo kot sijajno zmago (poljski kandidat je dobil 658, ruski 304 gld.). »Galičanin« pravi, da je Malorus propadel, 1. ker je radikalno ruska stranka s ščuvanjem proti duhovščini in demoralizaeijo ljudstva dovedla propad narodnega duha, 2. ker je poljski centralni volilni odbor, ki ima v deželi oblast, Rusom skrajno sovražen. »Dilo« pravi, da je v vsem 380.000 Malorusov, 43 000 Poljakov in 31.000 Židov in Nemcev v volilnem okraju Dasi je ruski kandidat priljubljen, vendar je kljubu ogromni večini sorojakov propadel: 1. ker je vlada pritiskala na volilce, in 2. ker je rusko prebivalstvo apatično. Bukovina. Dež. predsednik je pozval uradnike, naj se uče ruskega in romunskega jezika. V ta namen je ustanovil kurze od 15. okt. do 1. maja. Dalmacija. Spljetski gospodarski odbor se obrača na svetlo korono za opomoč deželi, zlasti za ustanovo velike kmetijske šole v Spljetu. Tu se vedno bolj širi germanizacija, zlasti v upravnih uradih. Namestništvo,fiuančr o ravnateljstvo, okrajna glavarstva si dopisujejvo nemški; in cirilica je povsem izključena. Hrvatsko. Kr. sodišče v Oseku je pričelo uporabljati službene pismene zavitke z nemškim tiskanin nadpisom. §56. hrv. og nagodbe določuje, da je v vsem obsegu kraljevine Hrvatske in Slavonije službeni jezik pri sodišču in upravi le hrvatski. V najnovejši dobi pa se je pričel tudi tu poskus germanizacije. Pri občinskih volitvah v Zagrebu je v 1. in 2. razr. zmagala vladna madjaronska stranka, v 3. razr. pa „čisti". Kralj, stol sedmorics je potvrdil obsodbe uredn. »Obzora« Pasariča na 4 mesce zapretja zaradi ž&ljenja časti želez. urad. dr. Lazarusa, Hellerja, dr. Spevca in dr. GavraDiča? župnik Ilijaševic je obsojen na 3 dni zapora ali 150 gld. globe, sourednik »Obz.« Blažekovič na 3 dni zapora. — »Obzoru« se je znižala izguba na kavciji od 300 gld na 150 gld. Blažekoviču premenil zapor v globo 15 gld. Pri mestnih volitvah v Oseku je glasovalo od 134 volilcev: 52. in sicer 29 uradnikov, 9 Zidov, 14 meščanov; v II. razr. od 959 voliicev 461,in sicer 242 uradnikov, 108 Židov in 111 meščanov; v III. razr. od 1350 volilcev 693, in sicer 271 uradnikov in 173 Zidov — Potem ni čuda, da prodira madjaronstvo. Pri Zagrebških volitvah v mestni zastop so v III. razr. zmagali »čisti« pristaši dr. Jos. Franka. Od 1369 volilcev glasovalo je samo 534. Kandidati koalovane opozicije so dobili 214—218 glasov, Frankovci po 315—324. Vladna stranka ni postavila kandidatov. — »Triumt Franka znači triumf politične bezznačajnosti, korupcije in hinavstva, ki se pod imenom Hrvatske, kakor bršljan okolo Zidov, ovija okrog madjarske ideje. Toržestvo Franka znači triumf najdrznejšega klevetnika Strossmayerja, prvega sina domovine,« pravi »Je-dinstvo«. Hrvatsko drž. pravo pa Slovenci. Badi članka pod tem naslovom v 20. štev. »SI. Sv.« smo bili dodali v isti št še članek: »Slovenski katoliški stranki jeduo«. Nato je »Slov. Narod« ponatisnul poslednji članek in ga je umel pravilno, kakor kaže uže naslov, namreč, da je kritikoval taktiko kranjske latinizatorske stranke. Da bi bila naša kritika toliko razvidniša, treba je bilo nekoliko omeniti o hrvatski Obz raški, sosebno pa pravaški stranki. »Hrvatska Domovina« nam je vsled tega posvetila acelčanek, seveda obrnen proti nam. Spljetsko »jfedinstvoi pa je dobrohotno vzelo na znanje oba naša članka in s tem Hrvatom hotelo naznaniti, da se Slovenci ne udajejo slepo na kako stran. Ljubljanski »Slovenec« se je razveselil, da mu je »Hrvat. Domovina« s svojim odgovorom, namenjenim »Slov. Svetu«, stvorila uslugo. Ker »Slovenec« ne more stvarnega odgovarjati sam, tvrdi, da se noče spuščati v prepire. Ker danes ni prostora, konstatujemo le na kratko, da nam ni ne za prepir, ne za napad, temveč le za stvar in za pravilno taktiko pri isti stvari. Zato smo pokazali na težave, ki se bodo delale pri izvrševanju hrv. drž. pravu, in zajedno na neumestnost tiste taktike, ki bi hotela sedaj uprezati slovenske moči za zadače, ki pridejo na vrsto še le po izvrsenju drugih, sedaj nujnejsih, taktično aktuvalnih zadac, in celo takih zadač, ki so preduslovje izvršenju brv. drž. prava. In kedar postane hrv. drž. pravo aktuvalno tudi za Slovence, tedaj bodo imeli vseh rodoljubi dežel in vseh polit, barev besedo za stvar in taktiko. No o vsem več ob priliki. Ogersko. Minister notr. poslov je v zvezi z nauč-nim min. izdal naredbo, naj bi se pri zapisih v matrike pri grško-zjed. otrocih ne zapisovala narodnost ruska in romunska. Madjari si prizadevajo pri papeški kuriji za dovoljenje, da se vvede v zjed. grške cerkve mad-jarsko bogoslužje A pri tem bi jim bil zaznamek vernikov ruske ali romunske narodnosti na potu. Kurija je zavrgla priziv ničevosti v pravdi urednika »Nar. Novin« Pietra, terpotvrdila obsodbo (zapor 8 mesecev, globo 600 gld. in poravnavo troškov). Ogerski min. preds. js zahteval od srbskega pravoslavnega saborskega odbora, da mu predloži račune narodnih fondov za 1897 in budget za 1898. Odbor je na stališču, da vlada nima prava, da to zahteva, temveč samo, da pregleda od sabora potvrjene račune; kljubu temu je izvršil ministrov nalog. Tako odbor sam pomaga, da se nezakonitim potom ruši avtonomija pravoslavnih Srbov na Ogerskem. V Budimpešti je predložen nasovet z mnogimi podpisi, da naj mestni municipij p »deli min. predsed. Banffy-ju častno meščanstvo za njegove velike zaslug-i za deželo in mesto (baš sedaj po odpravi Hentzijevega spomenika) Bosna. Bnsenska vlada je dovolila begom Sulej-manpasičem, da smejo mesto desetine pobirati četvr-tino. Badi tega je došlo 170 kmetov od njih posestev v Sarajevo prosit pomoči od vlade. A policija jih je zajela in prisilila, da so se po železnici zopet vrnuli domov. Srbija Srednji odbor liberalne stranke na Srbskem je v prisotnosti nekdanjega regenta in vodje Rističa ter Bibara ca sklenul, da stopi liberalna stranka v polno opozicijo proti vladi. Organ »Srbska Zastava« se z novembrom zopet oživi. ■— Ta sklep ima za posledico, da sedanji kabinet v skupščini, ki je sklicana z 28. nov., nima več večine. Torej pričakujejo kabinetno krizo ali pa razpust skuptčine. Ruski poslanik v Carjigradu, Sinovjev, je zatvrdil pred svojim odhodom v Livadijo srbskemu pos'aniku Novakoviču, da se poročila ruskega kurirja v Skoplju strinjajo s podatki o armenskih grozovitostih, navedenimi v srbski noti. 0 tej važni stvari hoče obvestiti carja. JSrbski noti bo sledila še energičnejša ruska. Črna Gora. Knez Nikola je pozval na Cetinje vojvode in vojake v posovet, naj li jatagan ostane ali se odpravi v vojni. Sklenulo se je, da se pridrži to orožje. Knez Nikola je potvrdil zakon o plačah učiteljskih na ljudskih in srednjih šolah v Črni Gori, a sedaj se deluje za uravnano in stalno plačo duhovništva, ki je doslej imelo dohodke iz raznih doneskov vernikov in cerkvenih funkcij. Bolgarsko. Sobranje je bilo 27. okt. slovesno otvorjeno. Knez je konstatoval prijateljsko razmerje do vseh držav, zahvalil se carju in carici na prijaznem sprejemu ter izrazil, da je uverjen o jednaki hvaležnosti bolgarskega naroda in njegovih zastopnikov, stotako mu bo sprejem od vladarja hrabrih Črnogor-Iev nepozaben. Rusija. Car je ukazal, da se na njegove troške popravijo na Grškem v e one cerkve, katere so razdejali Turki v zadnji vojni. Stradajočim v Epiru je poslal 30.000 vreč moke. Csr in carica sta šla 29. okt. v Sebastopolu v zgodovinsko znameniti samostan sv. Jurija k zahvalnici povodom 10 letnice, da se je odvrnula smrtna nevarnost carske rodine pri železnični katastrofi v Borki. Po bogosluženju položila sta temeljni kamen novi cerkvi, katero zgradi samostan v spomin svoje tisočletnice Potem sta se vrnula v Livadi j o. Car Nikolaj je po admiralu Skrydlovu izrazil svojo zahtevalo prebivalstvu v Rethvmno. ker so na carjev god sami izročili orožje z izjavo, da hočejo pokoriti se carjevemu pr-dlogu o razoroženju. ■——• Književnost. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko. Vsebina IV. seš. t. 1.: Dr. Fr. Kos: Iz zgodovine Jugoslovanov v VI. stoletju po Kr. —Fr. Kovačič: Rimski romarji iz slovenskih dežel. — Janko Barle: Iz SchSulebnovih zaapiskov o kranjskem plemstvu. — A. Koblar: Čtrgav je Žumberk. — Mali zapisi i. — Prilogi: Podoba Žumberškega gradu s tlorisom po narisih Pieronijevih iz 1. 1639. — Napisi zaglavij sami uže kažejo, kako važne in zanimive razprave podajejo ta »Izvestja«. Vprašanje o Žumberku je celo nekako aktuvalno, in je umestno, da urednik »Izv.« g Koblar razpravlja to točko. Izdanje v novo toplo priporočamo slovanskim zgodovinarjem. Stoji 2 gld. na leto; člani Muz. društva, ki plačujejo 4 gld. na leio, dobivajo »Izv.« in »Mittheilungen« bezplačno. Spominek na siavnost slovenskega pesnika lv. Vesela-Ko-seskega, ki se je vršila dnč 14. avgusta 1898 v Spodnjih Kosezah pi vodom stoletnice njegovega rojstva. Poklonjen rojakom njegovim. Založil in tiskal Drag. Hribar v Celju. Str. 38. Cena 20 kr., po pošti 22 kr. Lepo delce, ki obseza govor Mak. Pir-nata dr. F. Detele, nekatere pesni Koseskega samega in spre-dej pesem dr. Mih. Opeke. Slovenska stenografija. (Sostav Gabelsbergerjevj. Priredil F. Magdič, profesor v p. Str. 32 + 32. Prva polovina knjige ob-sezi pouk in tekst vaj, v drugi polovini pa so te vaje podane stenografski. Vsa knjiga je prek in prek pregledna, ves tekst jako rozločno izvršen. Našim čitaljem je prof. Magdia davno znan po svojem izdanju Hrvatskega stenografa, po delovanju v stenografiji; on je sedanji rod po šolah v brv. stenografiji vzgajal, v Stenogr. pa utvrjeval tudi slovensko stenografijo. Priporočan tudi to si-stematiški prirejeno knjigo, naj bi sosebno mladina segla po njej. Cena 50 kr. Stenograf. Glasilo hr. stenogr. družtvo u Zagrebu. Br. 7. 8. Podaje dalje: Nešto iz povjesti stenografiije. — K metodi u stenogr., — in vaje. Slov. ruski slovar in slov. slovnica za Ruse se bosta tiskala v Gabrščekovi tiskarni v Gorici, ako ta proda v kratkem še 300 rusko-slov. slovarjev in slovnic. Cena 1 gl. 60 kr.). »Mjesca dana pješke«. Potopis od Korčule do Cetinja. Napisal Pet. Kunieič. Cena 50 kr. — „II mio settimo viaggio nel Monteuegro". A. Baldači. V Rimu. Izd. ital. zemljepisno društvo. Stanislav Belza: „Nad brzegami Bosny i Narenty". Varšava — Na 31 7 str. se podajejo naravne in kulturne slike iz Bosne in Hercegovine. Bog i Hrvati«, koledar za 1899. S 94 slikami stoji le 50 kr. »Nada«, karlovški koledar za 1899. S slikami. 40 kr. „Slobodna zldarija u obče I u nas." Od 184S-1898 Napisal dr. M. Marcheti. 104 str. Cena 50 kr. Pisec dokazuje, da so prostozidrrji liajveči sovražniki katol. vere. Grof Ivan Draškovič je 1773 utemeljil v Varaždinu ložo. Drugo so v Glini ustanovili graniearski častniki. (Med prostozidarji je bil baje celo nadbiskup Maks. Vrhovac in razni kanoniki.) — Pisec dokazuje, dajevrhovn namen te zveze le nekaterim členom znan. Papeži so opravičeno prepovedali to zvezo ter izobčili člane. Hrvatski koledarji za 1899. „Zvonimlr" cena 60 kr. V književnem delu ima iz ruske, poljske, francoske in angleške književnosti prevedena dela4er lepe slike. — »Živila Hrvatska«. Cena 30 kr., tudi ta ima razne prevode in slike. Piesne l'udii slovenského. I. zv. zhral Štef. Mušik, izd. slov. muzealno društ. v Turf. sv. Martinu. »Povjest Hrvata«. Nap. prof. Vek. Klaič. — I zvezek tega velikega dela (proračunjenega na 4. zv.) je izšel ter opisuje vlado knezov hrvatske krvi (641—1102.) in vlado kraljev Arpadovičev (1102—1303.) Knjiga obsega 320 str. velik, oblike in ima 121 slik. Cena 3 gl. Knihovna Rozhledu XXI. Vydâvâ a porâdâ Josef Pelcl. Seš. 4 a 5: Poèâtky konstituèného života v Čechach. Napsal dr. Zd. V. Tobolka. Cena seš. 24 kr. Važno izdanje, ker podaje akte o početkih ustavnega življenja, poučuje s tem vse avstrijske narode. »Narodni pisnë ôeskoslovanské« za štiriglasni zbor, izdaje v sešitkih zadruga čeških pevskih društev, v harmonizaciji skladatelja Malata. Zvezek stoji 80 kr. XpHCTiaHCKoe h t e h i e, na^aBaeMoe npn C-IleTepôyprcKoii ^yxoBHoft Ah-ajeMiii. BwnycK'r, X. (Okthôpb). Co^epacame : II4cho-iriiiiie n iiyatnta bi .ipeBHeii xpiiCTiaHCKoii ii;epKBn. — HponcxoacAe-Hie acB3Hn. (OKOHHame.) IIpoiJ». C. C. TjiorojieBa. — Bt ^eiit ncTHHHoe csacTBe? —• IllKojia n skhhbh.. Itd. To izdanje obseza redno velike razprave, ki pretresajo svoje zadače z znanstvenega, filozofskega in verskega stališča. HbiHÈuiHee noJioKcenie bi ABCTpin. (PoacyjK^eme cTaporo aBCTpihcKaro naTpioTa.) Pod tem zaglavjem priobcuje ,.1'a-■JinHaiim." celo vrsto člankcv, podavših pomen sedanje avstrijske ustave in dovajajočih do sedanjega položenja. Vsa razprava je uva-ževanja vredna ,.La musique en Russie" je vrsta člankov iz »Revue et ga-zerte musicale de Paris" posebe natisnanih, ki poučujejo s kritiškega stališča o ruskih skladateljih in njih delib. Opomnja upravnišiva. Bližamo se koncu leta, mnogi naročniki pa letos niso še ali nič plačali ali pa so zaostali za kako četrvietje. V interesu obstanka lista in od njega zastopane stvari prosimo, da vsak naročnik do časa izpolni svojo dolžnost. Ob tej priliki vnovič omenjamo, da so zlasti na Tržaškem, v mestu in okolici, mnogi naročuiki jako zanikarni nasproti nam, ker nže leta in leta za-ostajejo z naročnino, ne da bi se brigali za naše tudi pisane, poslane jim opomine. Odkar seje uredništvo preselilo na Dunaj, vedejo se nekateri naročniki tako, kakor da bi jih bili mi oprostili od poravnavanja naročnine, katera znaša pri nekaterih danes po 10, 15. 20 iu več gld. Nadejamo se, da se gospoda spomni svoje dolžnosti Lista ne vsiljamo nikdar nikomor; če pa se je kdo naročil nanj in ga ne vrne, mora tudi vedeti, česa je dolžan. « ^ " ' ) Upravništvo „Sto. Sveta ima na prodaj še vseh letnikov po nekoliko odtisov. Ti letniki obsezajo mnogo razprav o cerkvi, politiki, narodnosti in raz- ličnih podatkov. Mladina ima na sto in sto razstolmačenih ruskih pesnij in ruske proze. Drobtinice ruske in druge vključujejo mnogo gradiva, vrednega slovanskega spomina. Vse je zaresno in jedrnato spisano, in sedaj se delajo napake na SlovensKem večkrat vsled tega, da dotičniki se niso poučili iz -Slov. Sveta«. Kdor deluje javno, ta pa šo posebe potrebuje čtiva iz »Slov. Sveta«. Letnike oddajemo po dogovoru. Popravki k 20. št. »SI. Sv,« Str. 307, na desni, v 25. zdolej: stranki, ker goji (nam i,ter«); str. 308, na levi, 24. vr. zgorej: nima smisla (nam. »nimajo«). „SLOVANSKI SVET-1 izhaja v 10. in 25. dan vsakega meseca, in sicer na 16 straneh. Stoji za vse leto gld. 5, pol leta gld. 2.50, čeivrt leta gld. 1.25. — Za učitelje, učiteljice in dijake za vse leto 4, za pol leta 2 in za četvrt leta 1 gld. — Posamične številke se razpošiljajo po 20 kr. — Zunaj A vs tro-Oger s k e na leto 6 gld. 50 kr. — Inserate sprejema upravništvo. — Naročnina, reklamacije in vsakovrstna pisma naj se pošiljajo F. Podgoruiku na Dunaj (Wien), IX., Eisengasse Nr. 13. Izdatelj, lastnik in odgovorni urednik: Fran Podgornik, Tiskli Bratri Chrastinové ve Valašskčm Meziriči.