222/ številka.
Ljubljana, četrtek 28. septembra.
IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD
Ishaja vnak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejeinan za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 ^ld., za pol leta 8 gldi, ca četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en meBec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejetnan za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole frank irati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kobuanovej hiši št, 2f>—2*i poleg gledališča v „zvezdiu.
Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolinanovuj hiši.
Vi-
lm Pete 1*1»urK» 22. septembra.
i
[lzv. dop.]
Demonstracija srbske armade in izklieanje kneza Milana za srbskega kralja jo zdaj glavni predmet v govorjenji in v naših ruskih časnikih. Kakor pri vsakej stvari, se tudi o tem slišijo različna mnenja. Jako veljavni list „Novoje Vremja" pravi, da je to dejanje dostojni odgovor osvobojujočih se Slavjanov na nesramne turške mirovne uvete. „ Turčija po izvršenji nezaslišanih zverstev nad brez-zaščit nim slavjanskim prebivalstvom, predavša mučiteljnej smrti več ko 30.000 Slavjanov, ne glede na to, da so njene sile bile razbite od bojevnih braniteljev Aleksinca, tako smela je zahtevati, da bi predstavitelj slavjanskega elementa na balkanskem poluostrovu, srbski knez Milan moral iti v Carigrad zahvaljevat Be sultanu za odkazano milost! Srbski narod je odgovoril z dostojnim obrazom na to za-htevanje, ter razglasil svojega predstavitelja kraljem neodvisnega od Turčije srbskega kraljestva ... No ko bi Kvropa mogla hladnokrvno pritrditi na ponižanje Slavjanov, Ru-sija ne more pozabiti, da je ona zvezana z borečim se naseljenjem v Turčiji, ne samo po veri, ampak po vezih plemenskega bratstva. Dopustiti, da bi se uničili Slav-jani v Srbiji, Bulgariji in Hercegovini, da bi se Srbi morali uklanjati Turčiji ne samo kot kristijanje, ampak kot predstavitelj i Slavjan-B t v a, značilo bi za Rusijo izgubo vsacega čara, katerega je dosihmal imel starši slavjanski brat na vso veje slavjanskega plemena, značilo bi razrušiti to, kar
je bilo pridobljeno po neprerivnem usilji celih stoletij". Nijso-li to ponosno ruske besede, veselje vam vsem Slovanom? Jeso, boga mi! In tako govori uže masa pri nas!
Vendar imamo tudi tu filisterskega, vedno brezznačajnega „Golosa", kateri je pa hud, da so srbski „pretorijanci" tako drzni bili in ne da bi poprej evropskih diplomatov vprašali za dovoljenje, iz lastnega nagiba proglašali srbsko neodvisnost. Će bode „Golos" tako naprej pisal, kakor to dela v poslednjem času, izgubil bode še več svojih predplačnikov na druge, v slavjanskem duhu pisane liste. In izgubil jih je uže veliko, za to pa se vendar vedno Slavjana dela in prav v slovanskem duhu piše, ker mora.
Kako sodi naša vladn, to je carski dvor, „o proklicanji srbske neodvisnosti", tega vam pač ne morem povedati, a splošno mnenjo je pri nas tako, da je „ruski človek", general Černjajev dovolj hladnokrven in bi nikoli no bil privolil v tako važno demonstracijo, da ne bi vedel za soboj srbske in — ruske vlade. (To mnenje smo tudi mi uže izrekli. Uredn.)
Tukaj se vsak dan pričakuje, da stopi Rusija v vojno akcijo, da car Aleksander II. izvrši, kar so začeli ruski carji Ivan III., Pe-ter veliki, Katarina, Aleksander I. in Nikolaj I.; da se zdaj z jednim smelim udarom konča stari boj proti divjemu timskomu in tatarskemu azijatskemu plemenu.
Nij lepšega momenta,  tako  se  sliši tu splob govoriti, kakor sedanji. Evropa se nam ne more ustavljati,   niti nas zadržatti, da iz polnujemo  svojo staro zadačo,  ne  samo za
tegadelj, ker so v samej Evropi nam in Slav-janom sočutni elementi, no i zato, ker ruski narod v tem momentu nij več toT kar je bil pred dvajsetimi leti. Hvala našemu carju, je narod svoboden, ne pasivna masa, globoko čuteč in poznajoč svoj poklic; ruski narod samo čaka, da car izreče svoje slovo in Slavjanstvo bode njega ovenčalo novim vencem „0 svobod i tel j a Slavjan-stva". On bode izvršil veliko zadačo, katero je tako blistatelno in smelo začel Dimitrij Donski.   Taki so tu občni glasi.
V poslednjem Času jo zlasti dosti k o z a-kov se odpeljalo črez Odeso in Rumunijo v Srbijo, kateri bodo gotovo dobri došli pri znanem pomanjkanji kavalerije v srbskej armadi. General Novoselov, nekdaj tovariš Černjajevega v Turkestanu je na posebno povabilo svojega starega soborilca se odpeljal 19. septembra iz Odese v Belgrad in 250 dobro oboroženih prostovoljcev, večinom kozakov, soboj vzel.
Jugoslovansko bojišče.
Iz Carigrada poročajo, da se je turška vlada udala v to, da se premirje raztegne nadalje še za osem dnij, to je do 2. oktobra. Srbom baje to nij ljubo, ker oni so svojo vojsko tako izurili in oskrbeli, da so pripravljeni boj z nova začeti. Dunajsk list, ki dostikrat resnične pa tudi včasi nepotrjeno stvari prinaša, „N. \Vien. T." celo poroča, da so Srbi počitek orožja odbili in nečejo več premirja. Vendar mi sodimo, da bosta Srbija in Črna gora premirje še za ta teden držali, ker se  diplomaciji evropskoj ti državi neće'd
Valovi srca.
(Izvirna novela, spisal J. Medvedov.) II. (Dalje.)
Za vse te izjave nikakoršnega zanimanja ne kaže Rastislav v pričo svojega tovariša. Ali potoma domov mil uže prej izbujena radovednost hitro porasta z vsacini korakom. Zlasti pojasnjen mu razlog, zakaj utegne Ljudmila po zdaj tako skrivnostno obnašati se, zdi se mu verjeten in no gre mu iz glave.
Stopivši v svojo sobo ne uvažuje več čutov svojega srca, ampak naravnost hiti k oknu. Saj neče nič druzega, nego le videti, samo jedenkrat videti ono skrivnostno dekle, o katerej zdaj ve za gotovo, da živi in diše tako blizu njega! Poglede, katere je dosle obračal zlasti v vrt, nastavlja jih zdaj posebno proti dvema nasprotnima oknoma, natakuenima z živobojnimi cvetlicami.   Njegove bistre oči
prodirajo tudi skozi to drobno grmičje in skozi stekla, a zadej mu zdi so vse mrtvo! Niti najmanjega premika tamkej ne more zaslediti.
Prvi dan Rastisluvovega poostrenega opazovanja ob oknu pretečo tako brez kacega vspeha. Toliko bolj podkurjen je prihodnjega jutra uže zgodaj na zdaj izvoljenem mestu. Ko pogleda tjekaj, zazdi se mu kakor neki nežen odsev iz okna in v tistem trenotji vidi, kakor v zornej megli neko vitko podobo v lahnem jutranjem krilu priplavati po notranji sobi, za trenutek pomuditi se poleg okna pa migoma zopet oditi.
„To je Ljudmila!" šepne si Rastislav z močno vtripajočim srcem in hitro se umakne nazaj. Poln veselega upanja čaka, dokler mu deveta ura bije na delo, pa ne opazi je več! Gre, prepričan, da je n j o videl, in očitajo si, da jo je preplašil s svojo burnostjo.
Po polu dno je Rastislav previdneji na svojim opazovališči. Ker ravno droben dež začne rositi, odpre okno, da bi vžival tisti prijeten duh, ki ga dajo zelišča o prvem ro-senji, potem pa so hitro umakne nazaj za ob-
lok. Od tod na skrivnem pobistri svoje oči. Okno nasprotno je po navadi precej gosto zastavljeno s cvetlicami, in stekla so znotraj do malega zagruena z zeleno tančico. Rastislav opreži le ozko linico za prosti pogled tja v sobo nasprotno in skozi tisto opazi — ne moti se več — snežno, belo, nežno ročico, ki zapored miga na kviško in na vzdol. Vos zavnet o tej premičnej najdbi poostri svoj dobri vid in kmalu dovolj na tanko razločuje tudi časi pol lic pre-ljubeznjivih, pol belega vratu in glave rumeno-lasate. Vidi tedaj malo; a ti niični deli nepoznane podobe v skrivnem zatišji — zde se mu lepši in ljubeznjivejši, kolikor dalje gleda. Ne dvomi več: to mora biti ona proslavi jena Ljudmila! In ves zamaknen dolgo, dolgo opazuje tamkaj.
Jedna začne misel posebno radovediti ga. Ali bi Ljudmila pač skrila se po polnem, ali ne, ko bi on zdaj kakor slučajno pokazal se na oknu? Po nekolikem uvaževanji se odloči, nasloni se na oblok in kakor ne bi videl in ne vedel nič na videzno ravnodušno zre venkaj. Ali v tem mu njenih migljejev ne uide nobe-
popolnem nepokorni izkazati, čeravno je Čer-Djajeva vojska kakor tudi črnogorska srbska armada bolj za bojevanje navdušena nego za premirje. Da pa Turčija, v očigled proglašnnja srbske kraljevine in tepežnega poniženja svoje vojske na črnogorskih mejah sedaj novo premirje hoče imeti, to je od vseh stranij priznana slabost turške velike državo. Finance turške so slabe, denarja nemajo Turki, za to pa se dajo poniževati. To bode — hvala bogu — demoraliziralo in razbijalo turški fanatizem, uničevalo turško moč ter turško vojsko razdvajalo.
Srbski minister Nikolić je ogledal Deli-grad in nova utvrjenja pri Ćupriji, ter se v Belgrad vrnil.
Na Drini je baje mej srbskimi vojaki zbolelo jih 300 na disenteriji.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 27. septembra.
Državni «bor pravijo da niti oktobra ne bode še sklican, ker finančni minister svojih predlog nij skončal.
Dunajski* „Pol. Corr." pravi v „vi-Bokooficijoznem" članku, t. j. od An-drassvja narekovanem, da Avstro Ogerska ne bode priznala Srbije kot kraljevine in bode vsem dejanskim konsekvencam iz srbskega proglasa izvirajočim, odločno ugovarjala. — Ce kaj tacega beremo, vprašamo, zakaj Čehi, vodje avstrijskih Slovanov, ne pridejo v parlament povedat, kaj si mi Slovanje mislimo o vnanjej politiki.
Zapori Srbov na JF»*fv«t.rA«*m se izkazujejo kot popolnem nepotrebni. Proti osječ-kemu Aksentijevieu nij „narodna" vlada prav nič našla. — Grd madež, težko izbrisno črno piko si Hrvatska v Slovanstvu dela sedaj.
Iz Veite se poroča: ^Pesti Naploa pravi, da je vnanje položje naredilo silo, da se je precej porazumljenje v nagodbi doseglo. Prav! Ali „Napio" dalje pravi: Branimo domovino z združenimi močmi proti panslavizmu." Na to Slovani rečemo: Butelj magjarski kje je in komu kaj hoče „pansla-vizem."? Če hoče Slovan tisto narodno pravico imeti kakor jo ima hunski Magjar, je to le naravna stvar, a ne „panslavizem." O drugem pa nič ne vemo.
V iinv*Je rtriiiFe. Iz itttsif*' poročajo tudi dunajski časopisi, da je vojni duh tam močno razvit. Busija sicer pravi, da hoče mir, ali na mejah vojsko zbira tako, da more v osmih dneh v
den. In prepriča se, da ona se ne gane z mesta, da pa pač postaja nemirneja. Zagrin-jalo potegne k sebi; toda skoraj tik poožene linice premikajo se njena lica. Tega ne prezre Rastislav, in dobro, kaj dobro se mu zdi to.
Tedaj res skrivna opazovalka? — Prihodnji in vsaki naslednji dan se Rastislav na jednak način čisto po polnem prepriča tega. Ali kako rad jej odpušča to skrivno zalezovanje ! Kako dobro le misli o njej! Kako ugodno jo sodi! —
Četrto nedeljo, kar je bil Rastislav prišel v B.*, je on uže za rano po konci, ker jutro je prekrasno in bi rad vžival ga pod milim nebesom. Uže je pripravljen za odhod, ko se Se jedenkrat ozre skozi okno. Kak ljubeznjiv pogled! Ljudmila je nekoliko odstranila za-grinjalo z okna. Pač najmenj ne nadejaje se Be radovednih mladeniških očij vsa brezskrbna v lahnem jutranjem oddelu stoji tam pri svojih ljubih gojenkah, cvetlicah, in glešta in duha jih.
Rastislav ne upa si sopsti. Zamaknen
Turčijo marširati. Ona hoče vsakako, da je Srbija neodvisna in da Bosna, Hercegovina in Bulgarija dobodo samostalno vlado. Ker ob jednem „Pol. Corr." iz Peterburga javlja, da je še vedno mej avstrijskim in ruskim cesarskim dvorom dobro porazumljenje moremo in smemo soditi, da so vsi temu protivni glasi samo magjarsko želje, katerih se nam patrijotičnim avstrijskim Slovanom bati nii.
Iz HcEtj»*twff<r se poroča: Odbor narodne skupščine je poslal Černjajevemu zahvalnico za njegovo delovanje, posebno, ker je njegovo ime toliku ruskih bojevnikov privelo v srbski tabor. Ristič je z angleškim konzulom konferiral, a odbil mirovne uvete, kakor jih Anglija ponuja. — Srbska vlada bode baje prej sklicala „v e 1 i k o" izredno skupščino 600 zastopnikov, predno oficijalno prevzame naziv: ,,kralj".
Iz Aten se poroča, da so tamošnji Kret-čani poslali Gladstonu zaupno in zahvalno adreso, ker je govoril in govori tako odločno zoper turška divjaštva. Ravno tako adreso je istemu angleškemu državniku poslalo več veljavnih Bulgarov.
JMemšh-0* „Koln. Ztg." mej severnimi velikimi listi prvi turški prijatelj, želi, da bi ruska vlada prepovedala odborom in Časnikom delati in agitirati za Srbe in Jugoslovane sploh, češ, da večina ruskega prebivalstva ne ve nič, kaj se po svetu godi, in s to nevedočo večino more Rusija manjšino ukrotiti. Lep nemško-turški svet. Koliko je pa — Nemcev tacih, ki nijso 1. 1870 nič vedeli, za kaj gre? Velikanska večina. In kako je „K. Z" tačas bobnela!
Dopisi.
Iz ]?f ozlrjn 24. sept. [Izv. dopis.] Srbsko-turška vojna mislim, da po celem Slovanskem malokde toliko zanimiva ljudstvo, kakor naše zgornje Savinjčane. Mislim, da to uže zarad tega, ker nobena okraj ina na Slovenskem nema toliko občevanja, posla in trgovine z našimi brati Srbi, kakor ravno naša lepa savinjska dolina; ker nij je skoro male vasice pri nas, da bi se ne našel vsaj jeden, ki zna pravilno srbsko govoriti, in so mu vsa na podbrežji Save in Donave ležeča mesta, trgi, ljudstvo in njih običaji znani, ker od tukaj se vsako leto na tisoče in tisoče plavov lesa prodaje v Srbijo in Bosno. Drugi slovenski kraji nemajo te prilike tako s Jugoslovani poznati se. Kadar nam novine pri-nesć kakšno veselo novico iz bojišča jugoslovanskega, se vse raduje; kadar pa pride ža-žalostna novica, pa naše brate vse miluje. Da
strmi v to angelsko podobo: lica, kakor jabla-vov cvet, ustne, kakor prezajoča se vrtnica, tilnik in gola lakt, kakor sneg, lasje, kakor zlato, oči tako značljivo opasane s temnimi obrvi, vsa prelepa in ljuba, kakor jutranja zarja, in mična! Zares, take Rastislav nij videl še ženske: tako krasno, tako ljubeznjive!
III.
V nedeljo po polu dne je Rastislav po daljnem samotnem sprehodu prikoračil na brv, kder je pred mesecem razgovarjal in pričkal se z Modrivcem. Na tem mestu mu tovariš zdaj zopet jedenkrat prav živo stopi pred oči in njegove tedanje besede — bude se mu zapored v spominu. Zdi se mu kar, kakor bi on sam v živej podobi stal pred njim in po-prijemal ga za besedo, katero je bil tačas tako določno izustil, da namreč srce njegovo nikoli več ne bode odprto ljubezni do ženske.
Ali, kako v tem obziru zdaj ž njim? Na to vprašanje mu vest jasno odgovarja. Do malega vsemu njegovemu dejanju in nehanju ravnalo je dalje časa uže skor jedina misel
je to istina, se je denes pri nas javno pokazalo, in naj bi jednako tudi storile vse druge slovenske pokrajine. Denes na kvaterno sredo ob 6. uri zjutraj so se sv. maše brale za naše brate Jugoslovane pri farnej cerkvi v Mozirji in na Ročici, potem smo se pri Govekovem križu skupaj sešli ljudje iz obeh župnij in smo šli v procesiji s štirimi duhovniki in molitvijo k podružnici v Koknrje. V cerkvi je bila naj-poprej pridiga, katero je imel mozirski posp. župnik in je pridigoval tako, da je marsikateremu solza v očeh igrala, čuvšemu, kako se krščanskim našim slovanskim bratom godi. Po sv. opravilu pa se je za ranjence nabiralo. Nabrano z jednim zabojem šarpije vred smo odboru poslali. Gotovo bi bil v srce gin jen vsak Slovan tu, in bi bil sprevidel, kakšno sočutje, ljubezen in simpatije imajo Jugoslovani mej nami prostimi Slovenci. Hvala našemu č. g. župniku, in pa tudi č. g. župniku v Ročici, in obema kaplanoma M. in B., ker so se vsi štirji odrekli kake plače zato. S tacimi postopanji se narodna zavest močno budi. Torej naj Še drugod posnemajo.
¥z okolice «loveiiJe-srr nilske 25. septembra [Izv. dop.] Kako krasno je pri nas v Slovenjem gradcu! Kako ljube-znjivi so prebivalci tega Štajerskega Eldorada! Kdor nij videl in nij izpoznal naših prijaznih hribov, naših zelenih gora, našega vabljivega mestica, ta mora tožno z Voltairom uskliknoti: j al toujours sur le coeur de mourir sans voir la "VVindischgraz. Oh planine, kako dolgo Se boste s toliko potrpežljivostjo gledale na naše različne Germane, ki so v najbližjej žlahti z nordiškimi bogovi? Oh Wuotan, preseli jih vendar urno tja, od kodar sta priromala lansko leto Weyprecht in Payer!
Omnes Insulani mali, Siculi autem pos-simi, se glasi pregovor o laških otocih. Kaj pa nas Slovence briga ta latinska prišlo vica ? Morda imamo mi na suhem otoke? Chi puo es-ser capaco di queste cose, sialo.
Slovenjigradec je sedež okrajnega zastopa. Ta zavod je prav po očetovsko skrbel ne Ramo za okraj, temuč tudi za mesto. Prihranil je mnogo novcev za razne reči n. pr. mestno šolo, mestno bolnišnico mestni šolski vrt i. t. d. Kmet bo imel svoj grami plaisir, ki bo hodil črez toliko in toliko
:----___________ ■:■■=----—- ' g
na dekle. Te resnice-bi ne more tajiti, aH razloge jej išče v nenavadnih stiskljajih, po katerih je on prav nehote izvedel o Ljudmili; potem v stanovanjskih razmerah, katere nanašajo, da mora kar šiloma toliko baviti se ž njo, in na posled zlasti tudi v proslavljenem mu njenem imenu, v njenem samovlastnem ponašanji in skrivnostnem osebstvu. Te reči so, da mu toliko zanimanja odjemlje ta malo Se znana mu ženska. Kaj pa zato ljubi Ljudmilo? vpraša sam sebe in zamišljen se nasloni na brvin držaj.
Solnce je ravno zahajalo. V bližnjem gozdiči pod košatim dre vjem je vlegal se po-mrak. Tam notri je kos peval svojo sladko-otožno večerno pesen, tašica drobno žgolela in po robji so murnici cvrčali mej travo. Rastislav pa za vse to ima gluha ušesa. Celo pod soboj še vedno jednako skokotajočega potoka ne čuje ga kar in skoraj ne vidi. Vse Čute mu odjemlje misel le jedna!
V tem hipu nenadoma pritekel pes za-hriplje Rastislavu za hrbtom in dobrikaje Be obstoji pred njim.   Rastislav se ozre  in za-
let občudovat veličastne palače, katere mu bodo sladke misli vzbujale, češ, da je tudi pripomogel do lepote in imenitnosti svojega mesta. Mač-una cosa stupenda. Čudno! Zakaj se pa brani kmetic z vsemi silami sedaj tega zastopa? Zakaj je upiral se na vso moč pri zadnjej volitvi dosedanjim možem, ki so trudili se tako dolgo za blagostanje našega okraja?
Čudna reč je ti okrajni zastop. Kaj neki ima toliko vabljivega na sebi? Zanj se vse poteguje, vse hoče v njem gospodovati, vsak bi rad v njem sedel Vse sile napenjale so se pri volitvah. Huda borba je bila, celo mačja godba nij manjkala. Še v poznih urah ljudem ne da spavati — ta zastop. Kaj je neki tolik motor? Dela nemara to „panslavizma" strah, ki je znotraj votel, zunaj pa ga nič nij, ali je prouzrof.il to tekanje in gibanje tisti „punktom" okroglih, ali morda vse skupaj ? Kdo ve? In hoc signo vinces! Stem bo strahovat nemčur narodnjaka, če ima vse v svojih rokah. To ravno je sedaj proč. Hic illae lacrimae; zato srd in gnjev, zato ono zamolklo škripanje z zobmi tete „Tagespost". Oh in-grata barbara terra! Zakaj nijsi kmetic delj časa s temoto obdan? Zakaj se oziraš okoli sebe? Zakaj se predrzneš svoje domače reči sam opravljati, ter sam štediti svoje krvave krajcarje?
„Slovenija" je na bobnu. Slovenj e-grad-čani so propadli pri volitvah. 20 zastopnikov Štejejo narodnjaki. Živilo veselje; naj mine tuga! Erijalt je nekdaj izdal svojo domovino. Cest tout ici comme la; kde imata bratovsko ljubezen P. in B.
Domače stvari.
— (Nova slovenska knjiga zanaše učitelje.) Na Dunaj i v c. kr. zalogi šolskih knjig je ravnokar na svitlo prišel: „Navod k prvej in drugej računici za slovenske ljudske šole. Spisal dr. vitez Franjo Močnik. Po novih učnih čr-težih predelani natis." — Ta knjiga je našim ljudskim učiteljem dobro došla. Zdaj imajo navod k prvej in drugej računici v jednej samej knjigi na lepem, debelem papirji v velikej osmerki. Knjiga ima 112 stranij in je pisana v lepem, čistem Blovenskem jeziku. Mi to knjigo z veseljem priporočamo vsem našim ljudskim učiteljem, pripravnikom,
gleda gizdavega gospoda z mlado pa krasno gospodičino na strani, ko uže stopata k njemu na brv. Ne more ju poznati, pa po nekej slu-tinji kali hipoma ugane njuno pravo ime. Ljudmila in njen stric! o katerem je tudi uže čul, misli si, in polasti se ga vidna zadrega. A predno še ve, kaj bi, pozdravi ga Javorski in nagovori, rekoč:
„No mladi gospod doktor! ne zamerite — kako se vam dopada v našem trgu. Ali ste kaj dobro uže privadili se?"
Na ta celo prijazno naglašeni ogovor je Rastislav brž iz zadrege.
„Hvala za vprašanje", odvrne „ dosti všeč mi je tukaj, in vsak dan še skoraj bolj mi prikupuje se B*.," pristavi, kakor po kratkem preudarku.
„1 no, saj tržič naš je prijazen. In okolica njegova prav prijetna in lepa! Posebna ta zaloka polna cvetličja, tu gori ta gozdič in ta potoček vijoč se tu doli mej travniki: to je res, kakor pravite vi mlajši, nekaj romantičnega. "
„Da pač, prekrasna sprehajališča imamo,"
kakor tudi vsem  onim, ki se pečajo s pod- j učevanjem  naše slovenske  mladine.   Naj bi j tudi naši dijaki, ki po hišah mladino uče, po- \ prijeli se te knjige, da se doseže jedinost v računskem poduku.   Knjiga se dobiva pri bukvarji Gerberju  in stoji mehko vezana 35 kr.
— (Nagla smrt) je te dni zadela v Celovci mlado lopo igralko Ano Kler. Deklica je pozno v noč učila se pri plinovi svečavi svojo ulogo, pa predno je spat šla, samo nft pol privila na cevi plin (gaz), kateri je potem spečo zadušil ter so drugo jutro mrtvo našli v postelji.
— (Ljubljanski mestni zbor.) Vtorek 20. sept. je imelo starešinstvo ljubljanskega mesta sejo. —Župan g. Lase,ban je kot predsednik odgovoril na dve v zadnjej seji stavljeni interpelaciji, na interpelacijo mestnega svetovalca g. Regali j a in na ono m. s. Jurčiča.
Na interpelacijo R e g a 1 i j e v o, zakaj se od nekaterih gospodarjev po krivici terja plačevanje za vojaško uk varti rovan je, odgovarja župan s tem, da citira vojne predpise in ukaze, sicer pa tolaži s tem, da je več meščanov v tem oziru vlogo dalo na vlado s pritožbo, da se torej naj počaka, kaj bode ministerstvo odločilo.
Na Jurčičevo interpelacijo, zakaj se dnevni red in vsi spisi pošiljajo občinskim odbornikom samo v nemškem jeziku, in zakaj se s tem zametuje jezik ogromne večine dežele in glavnega mesta, slovanski jezik, odgovarja župan, da on v praksi s tem ravnopravnost spoštuje, ker v obeh jezicih naznanila publicira. Sicer pa, ker mu je interpe-lant (Jurčič) zadnjič sam priznal v seji, da vsi udje tega zbora nemško razumejo, ker bi slovenski dnevni red le več stroškov prizadeval občini, ker nij službinske potrebe („kein Dienstesbedlirfniss"), zato neče od sedanje navade („vom bisherigen Usus") odstopiti.
Župan potem svetuje naj se volita dva uda v mestni šolski svet. Voljeni sta bila gg. Mahr in Dež man s 13 glasovi. Gg. dr. Karel Bleiweis in Kljun sta imela po 7 in G glasov.
Voliti je dalje bilo nekaj sodnijskih prič za založenje novih zcmljiščnih knjig. Župan kar nasvetuje nekoliko osob, mej temi na pr.
meni Rastislav in poln dobre volje začne naštevati celo vrsto krajev, kder njemu najbolje ugaja, in kamor najrajši zahaja. To pripovedujoč mu pogled večkrat kakor po neve-doma uide na Ljudmilo, ki je mej tem skrivaj izza stričevega hrbta zvesto pazila na slehrni gibljej njegov in pristrezala vsako besedo. Jedenkrat, ko je gospod Javorski nenadoma izpred nje naslonil se na brvin držaj, vjemo se Rastislavove oči z njenimi. Le-ta primrljej učini, da nežno pozore lica Ljudmili. V tej zadregi zagleda doli ob potoku cvetlico zlatico, ki je pred mesecem uže budila Ua-stilavu pozornost, in ki denes še vse lepše razve tena z muogobrojniiiii cveti kima v vodeno zrcalo. Videzno zelo razveseljena hiti po-njo.
Nepopisljiv čut spreleta Rastislava, ko nemudoma ugane njeno namero. Z utripajočim srcem pazi na vsako njeno stopinjo vo-dečo jo po visečej brezini do osodne cvetlice. Tudi njen stric Javorski jeden čas radovedno molče gleda, kam in po kaj hoče Ljudmila. Oslutivši to pa dobrovoljno popraša:
gg. Ungleht, Hinterlechner, Josin, Leitgeb in Pauer, — ter hoče naj se kar glasuje za te može.
Mestni svetovalec Horak vstane zoper to. On želi naj župan na več boljših meščanov, ki imajo hiše, zemljišča in se res razumejo na to, kaj je zemljiščna knjiga, ter bodo res mogli mesto zastopati kot sodnijske priče, in gotovo se jih bode več našlo, ki bodo iz ljubozni do mestne občine prevzeli to delo. Ti pa, katere župan nasvetuje, nemajo po večjem nič posestva, so večjidel oso-benjaki („pfrilndnerji"). In kako bodo ljudje, ki če na jedno drevo zlezejo, nič svoje zemlje ne vidijo, zemljiške in hišne posestnike zastopali ?
Jurčič si izprosi, predno se preide na dnevni red o poročilih, besedo ter pravi: Ozi ram se na §. 28. poslovnega reda tega mestnega zbora in terjam, da se stavi moj in mojih slovenskih somišljenikov tu in zvunaj protest v protokol denašnje seje zoper ta način, s katerim je izvolil g. predsednik župan odgovoriti na mojo zadnjo interpelacijo glede slovanskega jezika. Iz odgovora g. župana veje neko ne-spoštovanje, da ne rečem: zaničevanje, našega jezika, katerega govori skoro 95 procentov slovanske dežele naše, katere glavno mesto mi tu zastopamo; in tudi ogromna večina prebivalstva tega mesta je slovanska. Za to jaz vlagam v protokol zlasti za kasneje čase naš protest proti temu, da Be s prvim jezikom naše dežele tako brezobzirno ravna, tembolj ker nam z vašim nemškim „đienstesbe-dllrfniss" nij nič odgovorjeno, kajti jaz sem zadnjič izrekoma dejal, da moja interpelacija v tem smislu nij le na potrebo oslanjana, te-muč je narodno principijelna.
Župan: Dasiravno so protesti dovoljeni le proti sklepom (beschlilsse), vendar nečem ugovarjati, da se ta protest protokolira.
Jurčič: Prosim poglejte opravilni red tam stoji: zoper vsako postopanje „gegen jeden Vorgang im Gemeinderathe*' ima vsak ud pravico protestirati.
Potem se preide na tretjo točko dnevnega reda, poročilo šolske sekcije.
(Konce prih.)
„Kaj vendar pa boš s to priprosto cvetlico ? Ljudmila!"
„Taje tako krasna! To moram imeti!" odgovori ona niti ne ozreč se in skrbno skuša svojimi drobnimi stopali, kazoči se izpod krila, dobiti trdnega, zanesljivega stališča na spolzlih tleh poleg globocoga tomuna. V tem, ko njena nožica še izkuševaje poplazuje sem ter tja, pa Rastislav na jedenkrat zagleda, da izpod-plavljeni breg pod njo se hitro ruši od celine ter pogreza v vodo.
„Aj, aj, gospodičina! Bežite, bežite ! Breg se trga pod vami!" zaupije skrbno.
Ljudmila preplašena rine nazaj in navzgor. V tistem trenotji pa se tudi uže od-vezne velike kos obrežja in glasno štrbunkne v tointiu.
„Glej!a zategne Javorski nekaj oritaje Ljudmili, ki obledela zdaj više stoji na robu in nekako milo pogleduje nazaj dol na ravno narejeni zeleni otoček v vodi in na zaželeno pa vneseno cvetlico na njem.
(Daljo p rib.)
Brandstetterjeva pravda.
(Dalje.)
Poslanec Seidl pripoveduje pred sodnijo, da je Brandstetterju dal 1. 1874 več ^Jiro" potem pa nobenega ne da 1). julija 1875, kateri dan je žirirul Brandstetterju za 11,000 gld. Ko je bil na Slatini, prišlo je Seidl u tega leta več plačilnih nalogov in protestacij. Vprašal je pismeno Urandstetterja, ta mu je z Dunaja odgovoril v obupnem pismu in obetal, da bodo vse kmalu poravnal. Kasneje mu je Brandstetter zopet pisal obžalovanje, da ga je soboj potegnil. Ko je čedalje več plačilnih nalog prihajalo, začel je prvič (?) sumnjiti, da je Brands tet ter goljume menjice izdal. To je Seidl pravil dr. Duhaču in dr. K o em u tu v Mariboru, katera se pa nijsta nič čudila (saj poznata dolgo oba, Urandstetterja in tovariša mu Seidla.) Kasneje ko je bil Brandstetter poskusil usmrtiti se (ko je bil pištolo z mehkimi rokavičuimi cunjami nabil, a še s tem tako streljal, da je le kožo ranil si ; Ur.), govoril je Seidl v Iladvanji ž njim in •tačas mu je Brandstetter sani obstal, da je za 150.000 gld. menjic ponaredil. Potem je Seidl izdal političnega brata soduiji v Celje, pravi pa, da mu je bil ta korak težak.
Seidl dalje trdi, da nij res, kar Brand-steter pravi, da je on Brandstetterju branil, mandat položiti.
V večernej seji 25. t. m. so Seidlu pokazali menjice. On je dejal, da so ponarejene in je zajamral: ,.Na podlogi teh menjic so bile moje državne in deželne poslanske dijete rublje ne, več kot 20O0 gld., moja posestva in pohištva rubljena in moja žena je morala plačevati."
Dr. Ilolzinger pravi, da Seidl kot oficir nij imel niti pravice menjice podpisavati, torej se je lehko odtegnil plačevanju.
Seidl pa pravi, da se nij hotel skrivati za oficirski karakter in da se zahvaljuje za tak svet. Ilolzinger pravi, da nij hotel sveta dajati.
Četrti dan obravnave se oglasi dr. II of-fer iz Gradca in pravi: Iz novin sem zvedel, da je Brandstetter dejal, da sem jaz 200 procentov jemal od njega. To je lažnjivo in hudobno izmišljeuje lirandstetterjevo. On je bil Brandstetterju prijatelj, za to ima pa zdaj nehviležnost od njega.
Brandstetter pa pravi, da bodo od slučaja dokazal, kar je rekel.
Dr. II of le r pravi: „Brandstetter se tako zagovarja, k*ikor nnjprostejši goljufi, ki drugim goljufijo očitajo."
Brandstetter odgovori: Dosti prič bo dokazalo, da je laž, kar dr. llofier pravi.
Dr. Hoffer reče, da se bode domov peljal in dokazov prinesel, sicer pa on govori pod prisego in ve kot advokat kaj prisega pomeni. — Dalje prizna dr. Ilotier, da mu je Brandstetter dal kot ekstra-honorar za njegov trud menjico za i)O00 gld.
Priča Mautner je jako hud na Seidl a in pravi, da le Seidl ga je ogoljufal, od njega terja plačilo za svojo menjico, ker je jedenkrat Seidl prej podpis t kot pravi izpoznal. Predsednik sodišča miri glasno pričo.
Brandstetter v teku daljše obravnave skuša dr. lloflerja sumnjiti, da nij jedno menjico za 3000 gld. vknjižil. Ta pa Brandstetterju precej iz svojih knjig dokaže, daje sumnjičenje neopravičeno.
Dr. Hoffer pravi: Brandstetter je bil tako dolgo moj prijatelj, dokler sem mu denarja dobivati mogel.
Umrli v ajiibijuiat
od 21. do 25. septembra: Ivan Robida, bivši krojač, 86 L, na oslabljenji. — Henriku Matersdorfer, trgovcu, otrok moškega spola, T dnij star, na slabosti. — Ivan Jeretina, prosjak, UH i, v bolnici za jutiko. — Ana Tičar, stanovnika otrok, 3 I., v bolnici, za škroteljni. — Kra'ice Kaman, kr/.narja otrok, 14 Unij Btar, na slabosti. — Ivan Nchwitz, zasebni uradnik, 52 1, na kapu. — Jurij Seršo, stanovnik, «54 1., v bolnici, na oslabenji. — Miha Bricelj, kovača in hišnega gospodarja otrok, 3 dnij sUr, na slabosti. — Amalija Javormk, delavca otrok, 2 1., za vi etico grla. — JJragotin Kristan, dclavskfga nadzornika otrok, 8 I, za vnetico grla. — favel 1'olegegg, mestni svetovalce, trgovao z lesom in hišni gospodar, 61 I., na srčnem kapu. — Jury l'ikelj, stanovnik, 72 1., v bolnici, za vodenico — Era/.cm Kumul, cestninar, 61 I, za jetiko. — Tono Juvornik, delavca sin, 6 1, za vnetico grla. — Amalija Zelnik, c. kr. major-avditorja soproga, 55 I., za pljučnim kapom.
Viajci*
2(3. septembra i SvrogiH: Rus iz Ljubljane.—Premer iz Trsta.
— WelB iz Gorice.
iti m«uu: Ihan iz Iteljaka. — Potočin iz Zidanega mosta. — W»tslawik iz Senožeč. — Alberii iz Celovca. — Kostelek iz 'lista. — SinkoČ iz Dolenjskega. — Pavlč iz Rateč. — Gabrevič iz Dalmacijo. — Rosic iz Dolenjskega.
Pri IlMltttJ: Bčiheim iz Dunaja. — Paulin iz Celovca. — Schlesinger iz Dunaja. — Laušiu iz Beljaka. — llubo iz Hamburga. — Kumpf iz Gradca.
— Lehman iz Dunaja. — Zambeli iz Trsta. — Gigl iz Dunaja. — Aliiller iz Gradca. — Jamiuel iz Berlina,
Iržue cene
V Ljubljani 27. septembra t. 1. Pženica bektoliter 8 gld. 77 kr.; — rož 6 gld. 40 kr.; — ječmen 4 gld. 71 kr.; — oves 3 gld. — 25 kr.; ajda 6 gld. 82 kr.; — proso 4 gld. 87 kr.;
— koruza 5 gold. 80 kr.; krompir 100 kilogramov 3 gld. 25 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; masla kilogram — gl. 93 kr.; — mast — gld. 82 kr.; — špeh hišen — gld. 64 kr.; — špeh povojen — gld. 75 kr.; jajce poiiJ/akr.; — mloka dter 8 kr.; govednino kilogram 50 ki.; — teletnino 56 kr.; - svinjsko meso 48 kr; — sena 100 kilogramov 2 gld. 89 kr.j
— slame 3 gold. 15 kr.; — drva trda 4 k v. metrov 8 gold. — kr.; — mehka 5 gld. — kr.
Ua za učiteljico.
Tri llrazrednej rudarskej soli v Trbov-ljcm (Trifail). se oddaje služba učiteljice z letno plačo 000 gold. in prostim stanova-liščtm, ter kurjavo.
Prositeljice, popolnem zmožne slovenskega in nemškega jezika, ki zamorijo podučevati tudi v ženskem ročnem delu, naj pošljejo prošnje z dostojno dokazanimi spričevali najdalje do 15. oktobra t. 1. podpisanemu predstojništvu.
Predstojništvo bratovščine
Trboveljske družbe za kopanje premoga (288—3; v Trbovljeiu.
Dunajska borza 27. septembra.
(Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih  .   '16 g'd. 90 kr
Enotni drž. dolg v srebru 69 (>5
1860 drž. posojilo   .   .   . 111        90 "
Akcije narodne banko 85? —
Kredi, ne akcije 154 30
London ..... 120   . 90
Napol.          ... 9 65
C. te. cekini 5 77'/.,
Srebro 101 70
St. 535.
(897—8)
Učiteljski služIti
so razpisani s pričetkom novega šolskega leta.
1. Na trirazrednej ljudskej šoli v Šentjerneju, z letno plačo 400 gold.
2. Na dvarazrednej ljudskej šoli v sent-It u g t orlu. z letno plačo 400 gold.
Cas za vložbo prošenj je do 21. oktobru 1*17(1.
Prošnje naj se izročijo pri dotičnem krajnem šolskem svetu.
Za ti službi naj tudi učiteljice prosijo.
Od c. k. okrajnega šolskega sveta, v Krškem, 15. septembra 1870.
Predsednik: Srhlinivvttvv.
Vabilo na naročbo.
Koncem tega meseca začenja se novo naročevanje ua „Slovenski Narod". Vse gg. naročnike, katerim naročnina poteka, nujno prosimo, da jo ob pravem času pošljejo, ker moramo na nalog lastništva list ustavljati onim, kateri naprej ne plačajo. Ker se lista tiska le toliko, kolikor je naročnikov, ne moremo vselej kasneje številk dopošiljati, ako se naročevanje zakasni.
„Ulov. Surod1' velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za pol leta.....<ft gld. ftO kr.
Za četrt leta     ....     3   „   30 „ Za en mesec     ....     1   „    IO ., Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za pol leta   .   . & gld. — kr.
Za Četrt leta     ...        4   „   — „
Za en mesec..... I   „  40 „
Za gospode ueif«»Ije na ljudskih šolah in za <liJake velja zui-žttiiLti cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta Sfe gld. dO kr. Po pošti sprejeman   „    „   3   „  — „
A ti min istmcijtn, ,,Siov. JMtmvodn",
Roditelji! Oskrbniki!
Pri meni podpisanem dobite vsake* velikosti In mere
Tudi raznotero
EW ©Mek© za otroke -sne
prodajem jako v cono.
M. Neumann,
(280-0) V l..|iibl.i;u:a. v E,llkinail-ovcj hiši.
©•••©©•••••••ecc©©«c©©«©©e©c&®«<
Ittlatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina m tisk ,rsarodne tiskarne".