doJj Ib IB»* i** Mi noüá^». Eq PROSVETA i tli- II ^^^^^^^ ^^^ ^^^^^^^^mnmmu^mm^ OMHfl Hm^H MmnHHSflP Ura0«áAkl 1« upraraitti pr» ■tori; MVT R. lanrvSa GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ofltaeef MS7 Bo. Iswiiih «v«. T.l.p4aa.i UwtdtU MM. IETO-YEAR XV. h taee. Chicago, III., aobota, 14. junija (June 14), 1924. 18 °° STEV.—NUMBER 140. Hrt««« ptmwiini for «aatlaa HOJ. Act al Oa«. 3, lil?. ««tUriaai aa Jaaa 14, ISIS. In zgodila se je volja iMorganovIh interesov. Predsednik Coolidge je imenovan za republikanskega predsedniškega kandidata, general Dawes pa s« podpredsedniškega. IUinouki razgoverner Lowden je odklonil nominacijo. Tudi Borab ae je branil aaj navidez. La Follettova delegacija je zdriada kljub vsemu zaničevanju in zaamehovanju do zadnjega. — In naposled je bilo konec elevelandske komedije. Cleveland, 0. — V četrtek je bil Coolidge imenovan za predsedniškega kandidata republikanske stranke, a general Dawes pa u podpredsedniškega. In tako se je zgodila volja Morganovih interesov. Coolidge je bil v amislu dogovorjenega vzporeda isvoljen ns dopoldanski seji. Na popoldsnski seji je bil imenovan illinoiški razgoverner" za podpredsedniškega kandidata na drugem glasovanju, je odločno Odklonil nominacijo. General Dawes je bil aominiran potem na tretjem glaaovanju. Konvencija, ki jo aioer prav flsdko tekla kakor atroj, nama- zan s Coolidge vim oljem in gnan' do. "Vsi tisti, ki ste za ts predlog, recite "sye"l" Veliksnski hrušč in silno vpi-tje. "Vsi tisti, ki ste proti predlogu, recite 4 ne M" In bilo je čuti doksj «ne*. "Ven s njimi 1" je bilo slišsti od vseh strani. In tako je bilo konec velike ko medije. Konvencija se je sestala, da je glasovala. Izbirati ji ni bilo treba ničesar. Bilo je še izbrano, preden se je sešls konvencije. Morgsnovi interesi ao imeli rszen delegacije iz Wisconsina in Severne Dakote vse ostale delegate in c\elegatinje pod svojo koman a paro Morganovih interesov, se je končala z velikanako zmedo. Na večerni seji ao je pojavil Herbert Hoover kot tekmec generala Dawesa. Ko je Butler videl, da je Bur-ton celo po Lowdenovi odklonitvi nezmožen, je ispodrinil Hooverja v paniki. To je tudi povzročilo, da se je večerna aeja pričela že tako pozno. Naposled ao šli tisti voditelj^ ki so ae ogrevali za generala'Dawesa. k boau ter mu rekli, da nc marajo veS čakati. Z vso odločnostjo so zahtevali, naj jim da priliko aa glaaovanje. Nominacijski govor predsedni h Hartona na dopoldanski seji Ji titt-pn- svojr eMrirt Uvtstno fte-lo. Po vsebini pa je bil v smislu tistih, ki hočejo Coolidga še nadalje za predsednika. Govornik je povzdigoval kandidata v deveta nebesa. Povedati je imel mnogo o Coolidcu iz izvenpredaedniške dobe. O njegovih delih za časa njegovega predsednikovsnja pa ni mogel dosti govoriti, ker jih ni nobenih. Da sts si bila predsednik in republikanski kongres nepre-stsno v laseh, da je Coolidge ve tiral vojaški bonus In pensijsko predlogo, tega scve tudi ni povedal g. Bnrton pohlevnim delega tom republikanske stranke. Toda govornikove besede so bile kmslu pozabljene, ko se je vnel hud pre pir na popoldsnski in večerni ss-ji sieer zelo pokorne konvencije. Calvin Coolidge jo bil imenovsn m predsedniškega kandidata ob dveh in dve minuti popoldne. Dobil je vae glasove razen ti-»tih 34, ki so bili oddani za aena-torja I,a Folletta, in tistih desetih. ki so bili oddani za Hirama Johnsona. Coolidge je dobil to-1,063 glasov. Ko je šest delegatov iz Severna Dakote oddalo avoje glasove " La Folletta, je bilo čuti po dvorani veliko vpitje, žvižganje m rjovenje. Kliki: "Vrzite ga ao bili številni. Ko je oata-l'h »o K* je Južna Dakota oddala de-"t platov za Hirama Johnsona, a P« « Coolidga, je bilo opaaiti «'"kaj razočaranja in preaenošo-» J«, ali demonstracije ni bilo no-«"■D' Konvencija ae ni toliko vsne-"»rjala radi njega, kolikor se je r»'li U Folletta. I "Wiseonsin devetindvajset gls-*a je rszleknil glss po dvo- ¡n nastalo je velikansko rjo-še preden je odgovorila «'1'rseijn. A i^eonsin Ser je oddal oeemin-" 't glaaov ra Roberta M. La rolletta!" dt t) Zuierjanje, paovaaje in žvlžgs- fn r« 'n*gs za Calvina Coolid-'anako navdušenje In vpifi ',,J j« nekdo iz Južne Dako. Vlagal, da naj bo nomina- Predrzni postna tatvina blizu Chicaga. Petindvajset oboroženih roparjev Ja ustavilo vlak Ur oropalo dva poštna vosa. Tatvino oenljo na $1,000,000. XN ROPAR OESTEELJEN; VSI 80 8 PLENOM VRED ODNESLI PITI. Ohioago, IU. — DvainŠtirideset vreč priporočene pošte, med ka tero je bilo denarnih pošiljatev približno za $2,000,000 v gotovi ni in bondih, jc odneala v četrtek zvečer tolpa oboroženih ro parjev, ki so ustavili poštni vlak štev. 27. dve milji proč od Rond outa, IU., in trideset milj od či kaškega mesta. Banditje ao ae poslužili bomb in revolverjev, da ao prisilili poštne urednike odpreti vrsta ns dveh poštnih vozeb. Med bojem, Mala akupina štiriinštirldoaetih La Follettovih progresivcev je vztrajno in neustrašeno kljubova lsT ailnemu napadanju in tianlfiova-nju pa paovanju republikanake konvencije do konca. Coolidgevi podrepniki jih niso mogli apra viti a ravnoveaja. < Ko je konvencija zahtevala od progresivcev, naj glssujajo tako, da bi bilo glasovanje za Calvlns Coolidga aoglasno, so slednji s o-gorčenjem zavrnili tiato zahtevo' ter oddali 34 glaaov za Roberta Marions La Folletta kljub vsamu zasmehu in porogu, ki je prihajsl is 15,000 še docela hripavih grl. NsAalaik wisoonsinskc deiegs-¿Tje governor Jbhn J. Stilne je prejel takoj po rszidu konvencije od senstorjs La Folletta brsojav kp, v kateri se wisconsinskl sens-tor iskreno zahvaljuje delegaciji! sa to, da ae je tako galantno bo rila za progresivne principe. Br sojavka se glasi; - "Prosim, izročite vsakemu članu wiaoonainake delegacije moje iskreno spoštovanje in občudova nje za galantni boj, ki ste ga bili na tej konvenciji. Dršava Wis-consin je ponoana na vas. Milijone progresivnega naroda ate u verili, da lahko brez skrbi zaupa zaatopnikom progresivnih načel. Sedaj je čas, da ae z vso odloč noatjo posvetimo' progresivnim načelom. Z iskrenimi popravi Robert M. Ls Follcae.1' Pregled dnevnih dogodkov. Amerika. Morgsnovi interesi zadovoljni z izidom republikanske komedije v Clevelandu. General "HelI snd Marija" Dswes je Coolidgev drug. Eksplozija na bojni ladji j 4* pomoršakov ubitih. Veliki poštni rop pri Chieagu; nad miljon dolarjev ukradenih. Sodišče v Penni spozoslo 17 kukluksov krivih izgredov. Inosemstvo. fttefsn Radič, vodjs hrvsških republiksneev, je odšel v Moskvo na kongres rdeče kmetske intrr-nacionsle. Belgradska flada namerava razveljaviti vae msndste radijev-cev. Ljubijsnski občinski svet rsz-puščen rsdi bombne sfere v Trbovlju. Japonska vlsds potlsčila proti-ameriško gibanje. Litvinov posetil MaeDonalda ns ftkotskem. Oaston Doumergue izvoljen za predaednika Francije. ki-se ie razvil potem, ko je bila) ^ rdibr- prav lahko lokomotiva ustavljena, je eden izmed roparske tolpe obstrelil svo jega laatnega pajdaša. Banditje so odnesli pete na šti rih avtomobilih ter jo popihali proti sapadu preko okraja Laka s celim ropom. Kakor mislijo, oo jo roparji poeedili proti čikaške-mu mestu, aakaj, en Fordov av tomobll s licenčno številko ao našli na aamotnem kraju blizu Lake Foresta. Bržko je dospela veat o tam drznem ropu v čikažko mesto, ja nemudoma odžlo šest avtomobilov detektivov na atražo, ki je sedaj raspostavljena po vseh potih, vodečih v Chicsgo. Hkrati ao bili obvešeni vsi šerifi in vae policijo med Sikaškim in mlluraui škjjn mestom o tej tatvini. Vsem tam varnostnim or^nom je na ro&eno, naj pazijo in gledajo, da jim ne uide tista roparska tolpa. V eni uri je bilo že vae polno oboroženih oddelkov na straži. Vlak štev. 57. sestojsl is enajst voz. Na devetik je bila pošta, na dveh pa ekspreane pošiljatve.'Iz Chicaga je vlak odpeljal ob do« vetih svečer po atarem čaau in v raihvauško mesto je imel dospeti o polnoči. Okoli desetih je nekdo potegnil signslno vrvico, nsksr se je pologoma pričel ustavljati vlak sredi nočne teme in na samotni preriji. Ko sta strojnik in kurjač skočila z lokomotive, da vidita, zakaj jima je bil dan signal, se je pojsvils iz teme tolpa oborožc nih roparjev ter jela atrcljatl is samokreaov in pušk. Pol jih je osredotočilo svoj napad na tretji poštni voz, kamor se je vsula toča krogci in kamnov skozi okna. Streljanju je sledila bomba. Kmalu je bil zrak v vozu nasičen a plinom. l*oitni uradniki so odprli vrata. Medtem je druga polovica ro-pareke tolpo prlailila poštne u-radnike v bližnjem poštnem vozu k temu, da so odprli vrata. In pred njimi ae je zaavctila cela baterija aamokresov in pušk pa cela vrsta mrkih obrazov. "Zdsj ps le ns delo, fsntjel" jim je ukszsl roparski povelj nlk. "Pometajte ven tiele 'rdeče' ter jih denite v avtomobile!" 'Rdeči' pomeni 48 nrtvih v dveh rsz-etralbah na bojni ladji. Na topniškem stolpiču jo bilo ob oksploaiji vo* kakor oaomdoaet mol Los Angelos, Oal. — Topniški stolpič štev. 2. na avezni bojni ladji Mississippi je postal due 12. junija mesto velike Ntnoruarične nesreče, ko sta dve liudi raastrelbi prinesle smrt trem oficirjem in petintridesetim pomorščakom pa cifiČnega vojnega brodovja. Veliko Število jih je bilo ranjenih v teh dveh eksplozijah, ki sta ispremtnile, Čeprav več ur nara-aen, orjaško bojno ladjo v pekel pokajočega jekla in amrtonosnib plinov., Moštvu še preti smrtna nevarnost. Pohabljena ludja je na poti na morje, da obvarje pred neore Šo mesto Sau Podro prod neorečo, če pride na njej do tretje hude H zgodi, da ae Še tretji top razlcti v tistem stolpiču ter vrše Iz sebe več ton teškega jekla. Prva razstrelba se je pripetila, ko se je moštvo na bojni ladji vo dilo v streljanju ter streljalo v premikajočo ae tarčo na tajnih vajah blizu otoka Ban Clcmente, ki je šestdeset milj aevernosapad no luke San Petdro. Poročila pravijo, da jo bilo ob eksploziji več kakor osemdeset mož v stolpiču. Nekaj teh-le je bilo razpostavljenih pri topovih 14-palčnega kalibra štev. 4., 5. in 6. Ostali ao bili po bližnjih pro štorih in dveh predorih, ki držita v shrambo za atrelivo. Poročnik Thomas E. Zellaro je ukazal nabaaati »kanon. Trije kanonl ao ^Ui dvignjeni. Velikan ski iztrelid oo prišli na mehaničnem vozilu is shramb za strelivo. Vojaštvo jih jo dvignilo ter pori nilo v konone. Potem oo prišlo veliko v reža amodnJks. po 4&0 funtov težke, fttlri vreče za enak kanon. Trije kanoni so bili naba sani, a vrečo smrtonosnega raz streliva je bilo v območju cirku Urnega atolpiča, napolnjenega i moštvom, . 6astonDoumerquo,novl predsednik Francije. Dobil Jo 015 glaaov, njegov na. aprotnik Painleve pa 300. Versaillos, 13. jun. — Narodna zbornica je danes izvolila za pred sednika Gastona l)ourem(|ueja, predsednika senata. I*rejel je 515 glasov, a Painleve proti njemu .100. 20 glasov je bilo oddanih za razne druge kandidate. Versailles, 13, jun. — (Brez žično poročilo.) — Med levičarji z voditelji Herriotom, Hrisndom, Blumom in Boneourom so sa pojsvils velika prizadevanja, da bi preprečili izvolitev I)oumerqueja, ki je na atrani desničarjev in ae je za njega potegoval Poincare. Ampak liberalci so se združili z narodnjaškim blokom in tako omogočili, da je bil izvoljen Poln-carejev somišljenik, ki ao bo potegoval za nadsljevanje doaeda- 1 pomeni v poštnem Jezi nj„ po|jti|1e> rsdi Porurjs. ku vrečo, ki vsebuje denar. IT-| f^rU, 13. jun. — IIerr radniki dveh poštnih voz so mo rali znositi vreče na avtomobile. Sato jim je roparski kolovodja u kazal, naj gredo nazaj vsak na svoj voz. In potem so banditje odbruaili s svojimi avtomobili in ropom proč v temo. Ukradene vreče ao vscbovslt veliko densrno pošiljstev, nsme njeno prvi vriseonsinski nsrodni bsnki v MUwsukoe. Nsdslje je bilo tudi precej densrnib poši Ijstev zs Minnespolis, ftt. Psul, Pori land in Hesttls. Trt ameriške bojne ladjo v ▼ albanskih vodah in okolica t V Tei nedeljo Cbiesgo neaUlno in k ladea. Temperatura ^Hfasuft. coolidgev pri.; v zadnjih 24. urah: najvišja t Wiacooeiaa je predlagali najnižja 13. Solace izide ob 5.14, ^J »ličnega. ' Isaids ob • M. Washington. D. C. — Morns-rtfai tajnik Wilbur je brzojs%i^ 13. t. m. poveljniku smeriške flo j te v turških vodsh, nsj pošlj« še eno bojno Isdjo v stbonsko pri »lanišče Avlona Dva rušilea «<• že pr«»j odplula, eden v Avlono in drugi v Dre*. Ob« pristaoišlnl mesti sta v rokah albanakih rabe-lov. Ilerriot, vod ja radikalnih soeialistov je pri pravi jen sprejeti nslogo za orga niziranje novega kabineta, Če prav se je pred dnevi izjavil, da Id tega ne storil, če bi mu nalogo poveril katerikoli predaednik izvoljen s |»omočj« de«ničar*kih strank, Polet okoli sveta. Ameriški letalec Smith sadržan r Indo Kini Ifongkong, M. jun. — Lowell II. Nouth, poveljnik amarlška letalske ekspedieije na poletu okoli .veta, je bil dane« prisiljen spustiti ae na tla blizu lluejs, glavnega mesta Indo Kine. Kmith jo brsojavil po nov motor ia Kaigo. na. Druga dva letalca sta nadaljevala polet v Hatgon, Delavec broa Maj« Radič je odšel v Moskvo! Vodja hrvaiktk republikancev je odpotoval na kongres rdeče kmetake intemacionale. To je razburilo duhove v Belgradu in Pstšičeva vlada namerava raz« veljaviti mandate vaeh Radičcvih poslancev na te-molju zakona o zaščiti državo. — Ljubljanski ob-činaki odbor raapulčen radi afere v Trbovljah, kjer ja padla bomba med orjunaše. Krvavi izgredi na Hrvaškem. Dunaj, 13. jun. — (Poroča A. H. Decker čikaškim "Daily News".) — Stefan Radič, vodja hrvaške kmetske republikanske stranke, se je odpeljal v Moskvo na kongres rdeče kmetake iuter-naoioaala. Radič, ki jo pred več maaooi zapustil Juaoslavijo in poeetil London ter ženevo, da ssintereai-ra ligo narodov ss svojo "hrvs-ško kmetsko republiko", je skušal pred kratkim organizirati konferenco nezadovoljnih manjšin v drža veh bivše Avotro-Ogr-kc, kar ae mu ni posrečilo. Nato je stopil v avezo s voditelji rdeče kmetske internaeionalc in zdaj jo odšel v Moskvo, da zainteresira sovjetako vlado sa nosadovoljne Jugoslovane in naredi še več sitnosti Pašiču. Jugoslovanska vlada pa — kakor se poroča ia Belgrsds — js nsšls v Kadičevem obisku Moskva povod, da aa asmovoljno iznebi rodičevoov v skupščini. Vlsda namerava na temelju aakona o zaščiti države proglasiti poslanos hrvaške republikanske otranko aa aorralnike državi in izključiti vseh 69 Radičevih poslancev ia zbornice, kakor je naredila pred Par «lati a komunisti, nakar bodo v dotfčnlh okrožjih na Hrvaškem volili nove poslanec. Klerikalci v Sloveniji, ki ao doslej podpirali Radiča, niso zadovoljni s Kadičevim odhodom v Moskvo in najbrž izgubi mnogo atarih pristašev. Mnogi alutljo, da je Rsdič v sporazumu s Poličem in prvi isdaja proklamaeije, kadar zadnji tako želi. Jugoslavija ac danes bolj senilna za revolueijo v Albaniji tfit sa Radiča. Mnogi verjamejo, da talija financira albanske vstaše. Jugoslsvija je izjavila, da je nevtralna in ostane nevtralna, razen če katera druga država poaeže v notranje zsdev« Albanije. — If. Percival Dodge .ameriški poala-nik v Jugoslaviji, je včeraj prišel na Dunaj in (nI tu pojde z avtomobilom v Pariz. Eomba v Trbovljah. — LJublJan aid občinski svat raapuščcn. Dunaj, 13. jun. — (Iz porošila A. H Dee ker J a čikaškim "Daily News".) — Vlada je razpustila občinski odbor v Ljubljani, glavnem mestu Slovenije, radi tega, ker Jc odbor odobril napad na nacionaliste (orjunaše) v Trbov-ljab. Kot se poroča, je neki komu-nist %rgcl bombo v procesijo ns* eionalUtičnih delaveev v Trbovljah. V ljubljanskem občinakem odboru so bili klerikalci in komunist I, V Vinkovcili na Ilnaškem so bili izgredi med nacionalisti in republikanci in v spopadu Je bil ubit sin nekega Radlčavega po. sla nas Pašič bo reorganiziral svojo vlado. Odstraniti hoče vse stare ministr«», izvzemši NirwVa, Pribi-čeviča m Htojadmovies Kitajska baaditinja prijeta — Zloglasna) Mid imanom ki je vodila ftangaj, 13. jun. banditinja, znana "stara mati Djao"l valiko roparsko liando in ima na vesti nebroj umorov in bila arHirana včeraj v Veibaive.| ju, ko je hotela «topiti na pa mik. Kitajeka polieij* J« J* pričela takoj mučili, da izve Iz nje, kje ima njena tolpa «krilo orožje. Policija preti, da bo ropariea rkoe kutirana po atarem kitajekem načinu "Itngba" lo je reaanjo t»l*aa na živem aa tisoč kosov. Japonsks vlsds potlačila bojkot. Kato ja stopil aa prste hnjaka-dam. Nova vlada Ja aa Javno diplomaaijo. LJudatvo aa boji, da hoče Amerika vojno. Tokijo, Japonska. 13. jun. ~ Nova japonska vlada jo čvrsto stopila na prste šovinističnim hujskačem, ki organizirajo bojkot iu demonstraoijo proti Ameriki. No-petoot, ki je trajala zadnje dni, jo preocj ponehalo. Vlada je odredila močno polioijohc atraže pred ameriškimi konsulati in poalani-' štvom. Prod Imperial hotelom v Tok I ju je šeat policajev v uniformi in šest detektivov na strali noč, in dan. Japonsko ljudstvo, sbegano po agitatorjih, šivi v veri, da hočejo Zdrušeno dršava lmotl vojno. Ta vora ae polagoma rasblini, ko preneha protlamoriška agitacija. O kakih nadaljnjih samomorih v anok proteata ni več slišati, Kakor je videti, Jo ljudolvo v splošnem zadovoljno s novo vlado. lajava vodilnih ministrov so ublažila nolitišno atmosfero. Ta-k shira Kato dajal, da glavni smoter vlade bo mir in prijalolj-atvo s aunsnjltn svetom ter is* rsvnsnje dsvkov In zinsnjšanja armade doma. Baron Aidchara, minister zunsnjlh zsdev, jo pa rekel, ds se bo vlsds držsls javna diplomacije v vseh zadevah suns-njs politike. S • . { Litvinov v konferenci z MeoDonaldom. Sovjetaki dalagatja na sostanku a angleškimi upniki, Loadon, 13. jun. ~ Moksim Litvinov ,sovjetski podkomisar za zunanje zadeve, se je včeraj od. peljal na ftkotsko, kjer obišče ml* nistrskega predsednika Kamsaya MacDonalds, kateri s« mudi na počitnicah v ! Walla a al lowofK larf-y. __* OvrmmJTbf^tkm Wo«U—l Eooolh Uty. Advertidng ratas on agr—went 8ub»eriJMHKi Chicago 96.50, and to ÉHHÉttkKMBrR ion: Uniud States (txrept ChicafoTn?Canada tapar year; Datum v oklepaja a. pr. (Joljr 1*14) polog rmšmgm i/mmmm aa MiUf» ponçai da »em jm t ta« dne vam pa tekla aara¿aiaa. Paoorlta J« prava-¿••«o, da •• vam aa asUvi liai. ODMEVI Z REPUBLIKANSKE KONVENCIJE. Kdo je predsedniški in podpredsedniški kandidat republikanske stranke» je postransko vprašanje, ko je konvencija »prejela program, na podlagi katerega bodo kandidirali kandidatje republikanske stranke, kajti program stranke pove jasno kot beli dan, kakšne cilje bo stranka zastopala, ako ji ameriško ljudstvo zopet pri volitvah poveri večino v kongresu. Tu so važna gospodarska vprašanja, ki globoko posegajo v življenske razmere ameriškega ljudstva in o ka terih ljudstvo razpravlja zadnja leta in pričakuje, da se rešijo v korist ljudstva. Prek teh važnih vprašanj je šla konvencija republikanske stranke, kakor da bi jih ne bilo. Lahko se reče, da Se je starft gaVda tako pripravila za konvencijo, da porazi vsak predlog, ki samo diši, da se republikanška stranka zaveže, da bo delala v ljudskem interesu v prihodnjem kongresu. Zavrženi niso bili le predlogi delegacije iz \Visconsina, ampak tudi predlogi delegacije iz , Illinoisa, ki so bili zelo mili. Stara garda je pač pokazala, da je še vedno stara garda in da ne mara ničesar v svojem programu, kar bi pokazalo, da se razvija in postaja napredno. Drugega tudi ni bilo pričakovati od nje. Zdi se, da se stara garda ni niti toliko zavedala, da Še diši po olju, ki je privrelo iz Teapotskega Doma in da ta duh tako razburja ameriško ljudstvo, kakor ga ni še razburil noben /iuh, ki je prišel iz jame korupcije. Vršila se je preiskava proti justičnemu tajniku Daughertyju; dokazano je bilo, da je neki član kabineta sprejel posojilo tam, kjer M ga ne smel iskati, ampak ' nobeden voditeljev konvencije se ne gane in pove saj par besed, da opraviči stranko pred ljudstvom. In kadar vstane delegat, ki ne pripada k stari gardi in kritizira, tedaj napravi stara garda tak hrušč v dvorani, da kritika vtone v njem in komaj najbližji slišijo, kaj govori delegat Popolnoma drugo lice pa kaže konvencija, kadar govori kateri starokopitnih republikanskih voditeljev. Komaj se prikaže na govorniškem odru, že grmi bučen aplavz po dvorani. Obnašanje delegatov na konvenciji in program stranke pojeta glasno pesem, da je bila konvencija skozinskoz nazadnjaška in da so ji bile želje voditeljev stare garde ukaz. Veliki dnevniki bodo seveda skušali dopovedati, da so zaključki konvencije izraz ljudske volje. Tdda volje katerega ljudstva? Ali je 1'arobrodni »eauami potnikov morajo vs«borati datum, kraj 4. Zakonito pripuščeni inozem ci, ki se kasneje podajo is enega kraja te dežele v drugega preko sosednega inozemskega ozemlja. 5. Inozemski mornarji v dobr veri, ki so kot taki nastavljeni na ladji, pripluli v kako ameriško pristanišče, in ki hočejo začasno vstopiti v Združene države le svrho izvrševanja svojega pokli es. 6. Inotemci, ki so v zmislu ne ke obstoječe trgovinske in plov bene pogodbe, vpravičeni priti v Združene države le v svrho trgov skih poslov. »a štetilk« prlaslnišk« viaa. Pri-llOO). Priseljenci izven kvot«. (Odst. 4.) Sledeči priseljenci so označen kot priseljenci isven kvote (non quota immigrants): a) Neporočeni otrok pod 18. Is to mali žena ameriškega držsvlja na, ki js nsstsnj«n v Združenih državah za časa, ko se vloži prošnja za ameriško vizo. b) Priseljenec, ki je bil popre, zskonito pripuičen v Združene države in ki s« vrača v Združene države po začasnem obisku v ino zemstvu. e) Priseljenec, ki se je rodil v Ksnsdi, Newfoundland, Mehiki Kubi, Haiti, Dominikanski repu bliki, v zoni Panamskega kanala ali v vsaki neodvisni deželi cen trains in južne Amerike, kakor tudi njegova Žena in neporočeni otroci pod stsrostjo 18 let. d) Priseljenec, k! je bil vsej dve leti pred prihodom v Združene države duhovnik kateregasibodi veroispovedsnja ali profesor ks kegs kolegijs, aksdemije, semi nišča ali vseučilišča in ki hoče priti v Združene države, da na daljujc ta svoj poklic, kskor tu di njegova žena in neporočeni o trocl pod 18. letom. Je) Dijak v dobri veri, vsaj 15 let atar, ki hoče priti v Združene države v svrho študij na priznani akademiji, kolegiju, seminišču vseučilišču ali Soli, odobreni po sekretarju dela. (Po dosedanjem zakonu so bili neksteri poklici Izvzeti iz kvote, po novem ps spsdsjo pod kvoto. Taki so: igralci po poklicu, umetniki, predavatelji, pevci, bolničarke, inozemei priznanega znanstvenega poklica, inozemei vsluž-benl kot hišni sluge ali dekle. Vsi ti spsdajo sedaj pod kvoto. Ino-Bsmei. ki so pred svojim vstopom stanovali vsaj pet let v kaki drugi ameriški deželi, so bili izvzeti Is kvote; po novem zakonu pa bodo izvzeti iz kvote le oni. ki so se rodili v tski ameriški deželi.) Kvotai priseljenci. (Odatavek b.) Izraz "kvota! prišel jenec" (quota immigrant) velja za vsakega priaeljcnca, ki ni izvzet it kvote. Prodnoat v okvirja kvoU. (Odstavek 6.) a) Ob izdajanju priaelniških vit naj se da prednosti 1. Kvotnemu priseljencu, ki je neporočen, otrok pod 21 letom ali oč« 'ali mati ali top rog oziroma igna ameriškega državljana, ki je Mm vsaj 21 let sUr. . 2. Kvotnemu priseljene«, ki j« tur jen poljedelec, njegovi ženi i« btrokom po,I 1«. l«t0m. (Ta le prednost odpade gl«d« onih de-«•I katerih kvota J« manj od SOBOTA", K. JUNIJA. i92i b) ijo letne Prednostna vifS na proMfati 60% (p«l«vieo) kvot« ta katarokoU deželo. (Po doaodaajem zakonu s« je v okvirju kvot« dajala prednost sledečim osebam t Ženam, staršem, bratom, sostra*. otrokom pod 16. letom in zarošeakam, 1) držav* ljaaov Združenih držav, 2) ino-zemcev v Združenih državah, ki so zaprosili za državljanstvo, 3) oseb, sposobnih za naturalizacijo, ki ao služil« v ameriški vojski tekom vojne). Gtvsr Bergerja v kongresni zbornici. (Iz kongresnega zapisnika prvs seje 69. zborovanja poslanske staralo«. (Daljs.) Lahko ste tudi slišali koga reč 'O, da bi jat imel tako priliko. Se več M si naredil." Gospodje, to ja moralna posle dica uspehov v 'businessu*. To js vzrok, da postaja dolar za bogs drŽavi in ljudstvu. To j« posledi ca stremljenja raznih Rotary, Ki wania in Lions klubov ter pomeni: Pojdi, pridobi si denarja, sin ko 1 Pridobi si ga pošteno, če moreš, a pridobiti si ga moraš 1" Da pri Mellonovi predlogi igrata obe strsnki politišas poteze, je jasno. Hflifks m*d M»imi »radio- \ J JCm P«njou< 7JI ™ïï x^ ^^1!: W* oprodo in gami je v resnioi čisto mala, rstun radi količin naddavka. Originalna Melionova predloga j« določala 35 odstotni davek, zdaj so prišli do 87 in pol odatotka, d očim to demokratj« ta 44% maksimuma. Demokrsti so to pot potsguje jo za "drago ljudstvo". Boljšo politiko igrajo z« %yt% boljši kot republikanski. Ampak koliko seb v povprečnem južnem okroi-ju pa pUča zvezni dohodninski davek, vseeno T Vrhtega imajo repnblikanc •molo, kajti tanje j« bil 'Fall (jesen), sredi sime. Vsndar so rs-publikanci itvršili mojsterski ta mahljaj, ko so prsdlagsK 25 od stotno znižanje davkov ta leto 1928. N« vsm, kdo je predlagal, najbrž je bil gotpod is lows (Green). To bo vleklo, če bo ameriško ljndstvo dobilo povrnjen denar ta plačane davke. Gospod j« oči vidno državnik, čeprav n« kakor ga j« definiral ear Reed, ki pra vi, da je dobor državnik "mrt«v uspešni političar". Ko so bili demokrati že enkrat natep«ni, bi bilo najboljše, da bi sahtevali 60% tnižanje davka v letu 1923. To bi 4,300,000 davkoplačevalcev rajii videlo. Povedali so nam, da moramo plačati ogromne vsot« dir«ktnsga davka in v veliki meri tudi nedi rektnegs radi vojns. Zsto bom ps rsksl tudi nekaj o vojni. Za sačet«k o tem naj povem, da ss popolnoma strinjam s progro aivnimi tovariši, ki na poit«n na čin skušajo naše velika patrijote spraviti do tegs, da bi oni plačali cavke» ksr so besedo "psy" (plačaj) vključili v "pajtriota". Naj plačajo. Njim je plačevala vojna v vojnem času, oni nsj plačujejo vojni v mirnem čaau. Smola j« le ker bomo kmalu spotnall, da nc moremo več ittitniti lt njih. Oui niso profitirali in kradli vsledte ga, da bodo plavali nazaj Stricu ftamu. — Radi vojne same tem bil iz djučen is kongrese, ker sem bil naaprotcn vojni ter to povedal in jdaal javno. Zdaj, gospodjs, mi i ovolite, da vam povem veliko tajnost, "de vedno sem naspro ten vojni, celo bolj kakor kdaj Prej." d« nobene bes«ds nisem vzel nssaj. kar sem govoril proti naši udeležitvi v peklenski konflikt svetovne zsdnje vojne. In stotin ia stotin člsnkov, ki aem jih spisal proti vojni še nlaem vzel aUv-;a nassj. Stslo me je skorsj Živ-! enj«. Obsodba na dvajaatlctno ječo v mojih letih, je hujša kakor smrtna obsodba. Vzlio temu stm poklican, da nadaljujem s svojim delom in če bi bilo treba, bi od začetka ravnotako še vršil svoj« ds-lo prav tako reanično, kot je moje ime Vietor Berger. Z večjo pofrt-vovalnostjo ia silo bi se itnov« lo-tU dela, ker tdaj sem is trdnješs prepričan, da js bilo moj« stališč« pravo. N« bom se spuščal v detajle Kečem le. da vse, kar sem napovedoval, da pride t vojno. Je prišlo. Vae ae ja ureaničilo celo bolj kot sem pravil naprej. — 2al, da moram tako r»«i. Pretepena vojna J« bil najv«čji zločin proti delemu plemenu, kar posaamo zgodovine in naš« ude leliUv tega «ločin« Ja bila prav tako atupidna kakor krimi«^ z « »sjpopZ* 10 P«-<>?W~io, kar trnu jih ¿Z poznali. 'J ..T, Nekât?1 »«fi** dri.^ W. ki so pred leti peli hvalo a». nki za njeno ndeležitev izjavljajo sedsj, da bi bili ¿J dosti boljše izvedli vso ,tr.r 2 se Američsni sploh nismo uiZ žili. Vojna bi te bila konê i a a4 bi nobena stranka ne ostala zma. govalka in vaaka zate bi se mL U k delu. , Tako je mišljenje Angležev d*, net. Zdaj ac imajo boriti proti francoskemu imperializmu in litarizmu, ki sta stokrat nevw nejša kot je kdaj bil nemški im! perialitem. — Ampak današnji voditelji Anglije ao bili med vojno hudo ocrnjeni. Možje kakor McDonald so bili v resnici beguni leta 1917 in 1918 kakor tudi prej. MeDo. nald je bil premagan leta 1918 ia Isboritje so tskrat izvolili pnr malo Zastopnikov v parlament. Danes je v angleškem parlamen-tu 23 Članov, ki so bili v ječi r». di svojega protivojnega miilj*. njs. Svet se je spremenil v peti letih, ali nef Misleča ljudstva vsega sveta zdsj priznavajo, da je bila zadaja vojna kapitaliatična in imperiali-sUčna vojna ,ki je slonela na mi-lijonih laži. Vse tiste laži ae del*, jo. Profitarji in tatovi še delajo t izmišljanjem patrijotiénih 1«. .-----gostijo in opravi. či>> radi neopravičljivega zloèi. ns. Vsi moji sorodniki v vojaških Istih so Šli na vojako ; dva sta od moje mize šla proatovoljno ia e-den mojih nečakov je plačal svojo najvišjo ceno. Nobeden njih m ni branil vpitanja, ker je verjel v pravico vojne in ker je tudi v* del, če se sam nc vpiše, ds bo po-1 tvsn. — Ksj sma dobili od vojne! Sto in tri inavajset tisoč mrtvih, nad 200,000 pohabljenih in 40,-000,000,000 stroškov. Poleg tega smo tudi isgubili naše tradicije • svobodi in prostosti. Pridobili smo 23,000 novih miljonarjev. Oni imsjo svoie vidne dohojjke, ki pa so nsjČešSe nevidni, ko pride okoli davčni itterjevalee. Vendar s« nocoj ne bom pečal toliko t vojno. Ssmo to rečen, da sem ponosen, ker so socialisti kakor drugi radikalci naaproto-vali vojni. Končno med socialisti in takosvanimi progreaivci ter na ratlične načine opiaanimi radikalci nI tako velike ratlike, radi česar upravičeno dvomim, kaj jih zadrïuje, da bi te ne združili. Naglašajo, da radikalci ta> ko počaai napredujejo v tej deio* , li, ker je naša konstitucijs taki, čudovito dobra in ker ao gospo-dsrske razmere silno povoljne. S« dalje pravijo, da je pri nas tak« obširna svobods, da se radikalna gibanje ne more u koreniti. Pal* mer in Daugherty se morata ime* jati, ko prideta do takega izvajanja. Socialiatično gibanjo je malo napredovalo, ker smo do zadnjega imeli še kolonijalne razmere ▼ Združenih državah. Peščica ljudi je prišla tem pred 250 leti, nsils je enega najbogatejših kontinentov na zemlji, ki ni ttala nič drugega kakor nekoliko krogclj, da ae t njimi pobijejo Indijanci. V, nekaterih alučajih so ti novi pri-hajači ret plačali malo vsote, kot na primer* po par galonov wiske za Manhatanaki otok. ampak v reanici to dobili ta kontinent u-a ton j. Zdaj, pomialite gospodje, ko pravim, da je imela Amerika i« "kolonijalne razmere**, da mi-alim t tem reči, da je bila dežela tvobodna in je nudila vaega ▼ "izobilju ter je bila ena najbolj-1 nih na avetu. Imeli amo priseljevsnje bele» jioltnikov. Prsv poceni in dobro | < elsvstvo amo črpali iz pridelovanja. Skozi 250 let Je delsvstve prihajalo nepresttno. Prišli » Angleži, Irci, Nemci, Nizozemk Židje. Italijani, Poljaki, Rusi i" vse druge narodnosti. Prihajali so najbolj aposobni in inteligenc ni delavci in delavke, ki so dora Ira I i drugod in močni prihajali ▼ to deželo, da delajo za vaa dolg' ure dela proti nizkim plavam, ker so to ložje vršili tu kskor v gotle obljudenih tvojih deželah (Dalje prihodnjič I li On: Gospodična, tako rsa Mm. ds bi mogel vesk treoutek umreti za vast Ona t Kako vtooko ste avare-ranit sobota, iijwija. im Mmfci H** (fylersted Press,) ^Uje oblekt umaknili zniža nje mssde. - v Y. — Lastniki lorhester. -> , . . ■konjih krojaških delavnic, v J,h dela 1«U**> krojače v. ao uknili «voj zaključek glede iian ja «»«de. Stare mezde u„ejo v veljavi do 1. maja 25. ai mogel »abraniti delav. skega filma. Caaowburg, Pa. - Delavci v _moo»burgu so videli film Ru»ia and Germany" in "Tale Two Republik" kljub vsem ,ku6oro tukajšnjih kuklukaov, ,o hoteli preprečiti predstavo, itniki gledališča, v katerem se karal film. ■« deli $25 sa de-vsko od pomoč v Nemčiji v k protesta proti taktiki Ku uktklana. riskarji v Dsnvsrju dobili po-višek. Pcnvfr. — Nova mezdna lest-ca unije tiskarskih delavcev v verju je $46.40 na teden, to 14.50 več ko prej. araarska in delavska politika. San Francisco. — Farmer-La-ir party v Kaliforniji jc, na svo-m dvsdnevncm zboru v Sen mcisru zaključila, da pošlje legate na konvencijo v St. tola in na clcvelandsko kon. neijo propresivccv, ki ae vrši 4. lija. V Kaliforniji bo stranka lovsla s socialisti. Btranka jc dorsirala La Folleta kot pred-Inukcga kandidata kljub opo-»ji komunistov. Columbus, Ohio. — Farmarska-lavska stranka v državi Ohio, ae je ustanovila 8. junija na nvenoiji v Columbusu, pošlje dem delegatov v St. Paul. Tri-štirideset strokovnih unij sode- v stranki, it. Louis. — Missouri k a . po* ■uinica Narodne progresivne I« je vsled La Follettovega na-da na sentpavelsko konvencijo •klicala avoj sklep, da se vde-h te konvcncije in je sklenila lati delegate na konvencijo ofresistov v Clevelandu. Stavke v Mehiki. Jiexico City. — Stavka oljnih lavcev pri El Aquila kompaniji »ja tretji mesce. Stavkarje odpirajo železničarji, ki prispejo pet centov od člana, akupaj 1200 dnevno. Finančna pomoč riliaja tudi od drugih organize-, tako da bodo delavci lahko «rajali v «tavki, dolrter ae druž-ne poda. Oljni delavci v Coroni in Mina-lanu so tudi zastavkali. •miki Isdjedelci izgubili bitko. Hamburg. — Delavci v nem-ib ladjedelnicah ao po štirih bile zgrajene brez moralnega temelja, zato ao »e naglo porušile. Ne težite si sna radi tega. Sunek jo bil neisogiben. Ce bi se zgodilo kaj takega na Zapadu, bi bile velike agitacije in Kukluksklsii bi linčal ljudi, toda vi nimate pravice poenemeti barbarskih zapadnikov, ker to bi bil vaš moralni poraz. Upam, da zmagate; upam, da duh dobrotlji-vosti in potrpežljivosti pokoplje vaio strasti. Zdaj je čas, da po-kažete veličino Vztoka. "Japonska naj vpoišče svoj lastni morslni glss, svoje lastno duhovno Življenje in Azija bo po-lioana na vas. Učite moralnega idejala. ki ne bazira na brutalni sili. Ssmo barbari so barikadirajo pred tujci. Mislijo, da so veliki, pa so veliki lc v nogsh. Zapadni-ki so šc vedno v stadiju živalstva, kjer ni priznsna pravica drugih.'* bgore tolaži Japonce. ¡■m» indijski pcenik ja rekel v r Tokiju, da Asija no emo po-»netn&ti "zapadnlh barbarov". T(*ijo, 13 jun> _ Bir RAbin. r»nath Tagore, pesnik in filozof ' k« »e mudi na obisku v J"» J' včeraj v svojem govoru ' rijhkim klubom speli-11 japonsko ljudstvo, naj ftf / iflsvo pokonci presoja afero i-r a tem pokaže, » f Vztok na višji umski stopaj kskor Zspsd. ''"jaMji! Dve a^re.-i sta lfli v kratkem." je «eM Potrča je bila f.zi.-na /J0'1*- katero ste prenesli "^»okrvno in pogumno. Druga h I •olj duševna, toda •o jo povzročili lj»dje, " Ho ranjeni ter pri-JJp- »'ričakujem «d vaa, de ' ' < i-srMo sprejmete s istim " hladnosti, hrab v/irajnosti. . "••uteljjf V veliki preifknA-i »vets zro na vas, na' ■ Ali ss zsres gode čudeži? Waebington, D. O. (Federated Prosa.) — Ali ao volilni isidi v Iowi. Nobraski in Južni Dakoti konkluzivnif Ali mečejo bližajoči se politični temni oblaki svojo nenco tudi na sodišča f Nekdo je rekel, da se najvišje sodišče rav- res je le to, da je najvišje sodi-šče Združenih držav pravkar naredilo dve reči v nasprotju z nazori, ki so bili razširjeni v štiri-najstem st&etju o delavski borbi. V zadevi šentlouiške tvrdke Herkert & Meisel Truck Co., ki je bila piketirana med stavko iskalne usnjarske unije v tistem mestu, je sodni načelnik Taft na-znanil pravorek, da ni bilo pike-tiranje kršitev zvezne postave proti sviranju in motenju meddržavne trgovine. Stavkarjl so morda nepostavno piketirali tovarno in morebiti tudi nepostavno odgovarjali najeteže od dela, ali dejstvo, da so zmanjšali produkcijo v tisti tovarni, ni ie kršitev meddržavne trgovske postave. Trgovine nI bilo, dokler niso delavci producirall izdelkov. Zato ni mogla kompanija zahtevati odškodnino zaradi tega, ker ni naredila nobene kupčije, ki bi jo, če "bi bile normalne razmere v tovarni. Že navadna konjska pamet bi iahko prilla do tega prepričanja, to je bila stvar pred nižjim zveznim eodiščem. Ali zvezni eodniki v, St. Louisu so tako natančni in vestni, da so odločili proti stav-karjem. Morda bi isti zvezni o-krožni sodnik Še celo to odločil, da dolgujejo etavkarji odškodnino vsem tistim trgovcem, pri katerih bi bili profiti omenjene tvrdke porabljeni. Doslej pa še ni nihče prišel na to bedasto idejo. In Taft ssm je sedaj posvsril okrožnega aodnika. da je šel vendarle malo predaleč. Nadalje je zvezni najvišji sodni dvor odklonil prošnjo za pre-gledanje in raztolmačcnje, a* je ustaven tisti del californijskc postave, ki pooblašča komisijo nakazati odškodnino delavcem; telesno poškodovsnim na vozilih v plovnih vodah. Za preklic določbe moštvu na vozilih v zalivu in na parnikih v rekah v zaščito je vložila prošnjo znana tvrdke NortA Pacific Steamship Co. Ta sodna ukrepa aH odloka sta čisto neznstni drobtinici, ker se tičets le ozke sekcije polja, ki ga je zevzemalo rvezno pravosodje zsdnjib deset let v prizsdevsnju, da bi poteptalo pravieo mezdnih delavcev v orgenisirsn! industriji. Ali izdana sta ravno v času, ko zahtevata wisconsinsks platforma in program konference za progresivno politično akcijo pa mnoge druge radikalne orgsniza-c i je, da bodi sodno tirenstvo odstranjeno s rsmen delavskega razred a. Okrnitcv oblasti zveznih sodišč je ena važnejših točk v platformi šent pa velike konvencije, in pro-grlsivni .elementi bodo z njo de-Isli veliko preglsvic reekeljoner Jugoslovanske gospodarske razmere. Washington, D. 0. — Konzul Združenih držav v Bt-lgradu O. K. S. Pa ton pravi v svojem poročilu o gospodarskih razmerah v Jugoslaviji, da se aphošno zadovoljivo gospodarsko stsnje nada-d siju je tudi 1. 1!>24. t znatnim iz-boljšavanjem v mnogih smereh. Za dobo štirih mesecev, in sicer julije, avgusts, septembra in oktobra 1. 1923., so skupni drŽav-ni dohodki presegali isdstke sa ♦66,000,000 dinarjev. .Ta rezultat je posledica energično pod vzetih korakov, stremečih za tem, da se držsvni izdetki kar najbolj mo-goue znižajo. Izvoza za vse leto 1923. je bilo za $86.244,000, doC-im ni isvoz za celo lete 1922. znašal več kekor ♦49,092,000. Glavni isvozni pro-dukti v 1. 1923. so bili t Les «13,-782,000; živina $9.065,000; žito in moka $10,269,000; predelano in nepredelano meso $5,767,000; prašiči $4,802,000; suhe slive $3,-692,000. , Uvoz za prvih šest mesecev je znašal $38,800,000, O lavni predmeti, importirani 1. 1923., so bili: Živalski in raat-linski produkti, potrebni za tekstilno industrijo $16,199,000; poljedelski pridelki $6,487,000; ko-vine in kovinski produkti $5,657,- na po volilnih izidih. Nsj bo temu le tako ali tako,I000' »vtomobUi in drugiL-.1 ■ - vozovi $2,844,000; rudnine $2,- 413,000; kemični in lekarnarski produkti $1,489,000. žita je letos mnogo vcČ posejanega kakor lani. Ker eo vremen ski pogoji izvrstni, je pričakovati za 1. 1924. najboljšo letino. >K> Iz Sahaponhaaarji življenja. Italljanaki učenjak Cesare Lombroso je znan po svoji teori ji, da temelji akoro vsaka gcaijal-nost na gotovih anomalijah, to se pravi, da je v vsakem genijalnem človeku geniju pridružen Še norce. V evojih delih je nakupičll ogromno dokasllnegs materijala; iz rasnih sgodovinsklh knjig in (¿sem je črpsl doksie o abnor-malnosti Dsnteljs, Michelange la, Ampers, Schsumsnns, Torqus ta Tassa, Newtons, Rousaesua itd. Zanimivi so med drugimi podat ki o življenju nemškega filozofa Arthurja Schopenhauerja. Schopenhsuer je podedoval, ka kor je sam dejal, duha svoje matere, z veliko živahnostjo obda rjene pisateljice brez srca, in značaj očeta, ki je bil čudaški mizsn trop in je končal s samomorom. Sehopcnhauer je bil prav tak čudak in mlzantrop. Iz Verone je bežal nekoč, mislsč, da je nju-kal zsatrupljen tobak; iz Berlina ga je pregnal strah pred kolero. L. 1831. jc zapadel neki novi muki. Pri najnesnstnejšem šumu, ki mu je prišel na uho, je položil roko ns meč. Njegova bojazen pred ljudmi je bile toliks, ds ni nikoli odprl pisms bres .sle slutnje. Briti se nI del, msrveč si je ssm rezsl brsdo. Sovražil je ženske, Žide in slssti filozofe. P«e pe je ljubil tako, da sc je svojega še v testamentu spomnil Vqaka stvariea mu je dala razmišljati, iskal je vzroke tudi po-vsem nepomembnih stvari, kakor n. pr. svojega dobrega teka (Lombroso pravi, da je bil naravnost pofrten). Veroval je v govoreče spiritistične mizice, bil je prepričan, da ae bodo e pomočjo magnetizma krive noge njegovega pea sopet poravnale in da ae mu povrne sluh. Nekoč je senjala nje gova služkinja, de brile Črnllne madeže. Neslednji dan je Scho- ne. da eelo »sn.krita, ln je raztrešči popisane lističe po knjigah, da ne bi prišli kakemu redoved-uelu v roke. Smstrel sc je sa Žrtev Široko1 aasnovane sarote profesorjev filozofije. ki so sklenili v Gothi, da njegovih del ne omenijo. Zraven pa se je bal, da bi profesorji izrekli sodbo. "Raje imam," je ro kel, "da črvi pošro moje telo, kot da bi profesorji glodali mojo fi-loaofijo". Ni bil zmožen ljubezni od srca. V tem js šel tako daleč, ds je o čital svoji materi, da ni ostala tvesta spominu svojega moža — in iz tega očitka povzame sodbo o vsem ženskem spolu, češ, ženske imajo pač dolge lase, pa kratko pamet. Monogamijo (enoženstvo) sa vrača, priporoča pa tetragsmi jo (štiriženstvo), ki ims ssmo e-no slabo stran: štiri tašče. Ker ni snel ljubezni, čel, da je "strast neumnih". Cenil je le vojake In pse s tem je zapustil svojo ded-Ičino. Eno ssmo misel je vedno gojil, misel na svoj lastni jaz, pa ne nase kot filosofa, marveč na oni u-bogi, pozemski jaz. V stoterih pi-emih ae bevi s svojimi fotografijami, svojo oljnatobarvno sliko in le eno, "ki jo bo dal napraviti kot podobo svetnike, da jo obesi kakor v kapeMeo". JKep i P» >\ Slovenski Ntrodna Podporna Jednota U«l.a.*IJ.a. 0. »urila 1004. Ukaru IT. iaulj. 100T. w 4rl.vl llllauU. Škof vrta odznotraj. Galion, Ohio. — (Fed. Press.) Zakaj škof William Montgomery Brown ne iastopi is proteatautov-ske episkopalne cerkve f Če občudovani prélat, ki se je povspel la srkansaškega škofa v škofa bol. ševikov in nevernlkov, eposnava da komunistična in darviniatlčna doktrina nista za njegovo aristo-kratično sekto, zakaj bi ae ukvar-jal še dalje s oerkvenjakif Posebni odbor škofov ga jc sposnai krivega heresije in sodba nad njim bo izrečena 14. oktobra. On bo najbrž ugovarjal obaodbi. Kot komunist Škof verjame, da je treba vrtati odznotraj. U»U novitelj krščanstva, pojasnjuje škof, ni izstopil la judovske cerk ve. ampak je hotel ispreobrnlti judovsko ccrkev samo. Neben pravi misijonar ne beli od tam, kjer je najbolj potreben, in ali so misijonsrji kje bolj potrebni kakor v kapitalistični protestsn lovski episkopslnl cerkvlf ftkof Drown Živi s svojo onemoglo ženo na prostornem svojem domu blizu Gsliona. Srp in klsdi vo sts vdelsna v cementnem tlaku kot okras pred njegovim do mom, nad katerim je napis: Delo nsm je dalo užitek. Nekaj stičnega je napisanega tudi v njegovi knjigi o komunizmu in krščanstvu, katera ga jo privedla na zatožno klop radi odpadništva. Knjiga, ki je zdaj prevedene v deset jezikov, kakor tudi v kitajščino in ruščino, jei "... hvaležno naklonjena pro-letsrljstu od škofs Browne . In njegove žene, in tistim, katerim zs neumorno delo (ne previdnosti sli božanstvu) dolgu jeta svojo hvslo . . ." Skof in njegove žena sts bogs-ta človeks, kajti nič drugega bi jima ne bilo trebs delati kakor rezati kupone dividend in že i-nista vsega dovolj še na ostajanje. Ampak to bogastvo uporab-Ijsta v svrbe zs uničenje sistema, ki jima je prinesel tako bogastvo. Mnogo prispevkov darujeta s% tisk kakor za prevajanje in razpečevanje spisa "Komunisem In kršanstvo", katero Škof tudi naziva "malega propovednlka". Delome gre tisk "Prijsteljem so-vjetske Rusije eli Delavski med-narodni pomožni ligi in proletsr* skim pomožnim uradom v Kvropt. "Delevel Rusije", pravi Brown, GLAVNI STAN! »SSTSS SO. LAWN DALE AVI., CHICAGO, ILLINOIS, Izvriovalni odbor: UPRAVNI ODSEK. VI.H.I Celakar, A«4ww VMrUfc. R. F. U. 7, i** Pa? .1. Ujftlk m.mK. w turk, uj.lh k.Ui.k.«. »I« N.™k. »I. WU«.J.ik V*grUk, «rafeik sU.IU J.». E.t.rl.ih, »Frsviulj fU»lU Filip G*4i**. POROTNI ODSEK. J«k. . »mMiI!i. 407 W. It., S«., Sprl.a(Uld. III., Marll« Z.I..*lWr; a*. STO. l*rUrl.., OkU. Frurf A. VUcr. S40S 9. H.mil* A»a., ............. BOLNIŠKI ODSEK. OSREDNJI OKROŽJE. BI*. N*,»k. peedsaJalk, ISIT-SS S. U*.»4.U A»* Ckl««i». III. VEMODNO OKROEJE, J.rk A.kr.kU, B«. 800, M*»n, Rss, Pa. EAPADNO OK ROS JE i A.U. I.Ur, B«. 104. Gr..., Kan.., .. Js|.hhA ^ IM' MIH., M Mm.MMi Mik« t«c«i. S4S3 S. wiaaheetee Si.. Murray, Uuk. Nadsorni odbor: S W. ie.k S»., cm«.go. III., Pr.uk ••!? Pr*...r At«., ClavulauS, O., Wllliuu. Slll.r, S404 Si. Claiv Si., CUnliad, Okla. Združitveni odbor: Pra0a*4«ttit Prauk AI.I, IIS4 Is. Cruwfur^ Ar.., Ckl...., III. Jaška ovm, SOSS W. SCih Si., Cklwi.u. III. . Jas. Skuk, 0404 Orlu. Cl., CUvuUuO, Oklu. VBHOVNI IDBAVNIK, Dr. P J. K.r., aiSS Si. Clair Ar. , Cl.vl.u4, O. .. ** B ' kl * glevaeaa ureda. rr.4..0«Uivu t. N. P. J., sosr-so S«. L.WU4.U Ave., CM«.,., HI. u".1 ža?,r,i^ji.ki.i,0dr KNJIGE KRliiovne Matice 8. N.P.J. por knj penheuer zares raalil črnila, In í4 A ... . glej t iz tega se mu porodi globo »0 P°',1iV"i "'j* \ ko filosofsko spoznanje, de "vae, kar se dogeja, se mora nujno sgo- diti". Bil je is samih naaprotij. Kot smoter življenja postavlja uničenje vsega obetoječega. Nfrvano, zraven pa leli in si prerokuje stoletno livljenje. Na eni strani pri diga vzdržnost v spolnih odnola pravi red. Kapitalisti so jim prej čepeli na ramenih, zdaj ao delavci aami navrhu ter dsjo priliko kspitaliatom. da ostsnejo spodaj tako dolgo, dokler se ne lotijo poštenega dela in jih popusti veako mišljenje za ropenje in zasuinje-vsnje. "Revolucija širom vsega sveta preglavic reakegoner- — — » —" pričela in se liri. Zakaj f Zato ni» silam v letofajl volil., >* treba novega gospodarske- ga reda za prelivljenje, obleče-nje in steoovenje ljudi. Te je vaj-ne m*-4 delavskim in kapitaliatlč-nim razredom Vero uporabljajo proti delavstvu po posedujačem razred« v vsaki državi." Dvojno fesln škofe ne pletni-eah njegove knjige ae glaei: panji. La Follette se bo pc¿.l P^í» ««J^čjlm izpo- tem kot z enim glavnih proble-mov na evojih političnih «hodih. In pravJahko ae zgodi, da bo sprejet v doglcdneaa čaeu uatavni amendment, |io katerese ei bo emel nertnl voliti tudi zvezne sodnikr. yi st. nr> «otMCt^ Zelo. telo r*titi kaj delete povle- ' ¿ ^rito mo*, premagaj-j ' 'o l»odočr generacije ""b» Inaležne. rnlno-' "-psdntki, vaše vezi so ae >a» V gostilni Natakar i "Da, ali jaz ac je» do» On, ki je radi nestrpnosti dm-gib ljudi toliko pretrpel, preti; If olese hoffu In Bueeherja s vse-»i mogočnimi strastmi in krivič niai groiajeaif na ves dukk *e ude svoji radosti, ke isve, da ji- »a je po vladi pouk «breojea. jf.f^n,m<) , lf| ki Itenoval je v I nedstrepju, de ............' bi »ogel zlakka uteč. eventualno V1'«* 1 Goet: "Jsz vas ehlaluje». na ,ebruhlemu požara. Pri dotiku taker, vi gotovo velike pretrpite britve eli tujega kosarea je frepe- Povest "JI v tej gostilni." «ol, do »u ni podtaknjeno keke zrcala dale i slo. Ze svoje elalbene sepieke ee riaCa ob časa je poslalcvel Utinleine ia griči pri EajiBov* tu vejae DoM « i e. u. p. j. J Knjižtvna matic« Slovenske narodne pod-orne jednote je izd«l« ln imu v zhiori sledeče ige: Peter MeUventure. »Spisal Zvonko A. Novak. Izvirna povest Iz življenja amerttkih frančiškanov. Z izvirnimi slikami, katere je izdelal Stanko 2ele. Fina trda vezba. Cena s poštnino vred $1.50. Slovensko-angleilta slovnica. Dodatek rajnih koristnih informacij. Fina trda vezba. Cena $2.00 « poštnino vred. Jimmie Higgins. Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Povest iz življenja ameri-ftkesa proletarijata za ¿«aa velike vojne. Trda vezna. Cena $1.00 a poštnino vred. Zajadalci. Spisal Ivan Molek. Povest iz doslej akritega kosa življenja aloVenskih delavcev v Ameriki. Trda vezba. Cena $1:75 s po* fttnino vred. Zakon bloaenezije. Spisal Howard .). Moore, poslovenil J. M. Zelo podučna knjiga, ki tolmači mnoge naturne zakone in pokazuje, ko ae splošni razvoj ponavlja pri posamezn fizično in duševno. 8 sliksmi. Trds vez Cena $1.50 a poštnino vred. Zadnji dve knjigi, naročeni skupsi, dobite za tri dolarje. Vse štiri knjige za šest dolarjev. Vredne ao! Naročbe, s katerimi je poslati denar, sprejema Književna Matica M87-N $0. UwimUI* Ave., Chicago, IU. ka-ku >a. PROSVETA limu lABf Trma. . Koren P eera je nehala pripovedovati in je n« glas plakala za svojimi obilnimi rutami. Župnik jo je poelušal, o« pn je upiral nm mizo. Zdaj jih je dvignil in pogledal feno. • "In te je aam poslal, Karen f" jo je vprašal. Karen ae je nemirno prestopala t ene, v višnjeve nogaviee obute noge, ns drugo. "Storils aem, ksr ste mi, pre-Igstiti, veleli. Z mnogimi vpra-Šanji sem ga opominjal« na Boga. Sicer s« je tega branil — Bog mu bodi milosten — in se jc v postelji obrnil, kadar aem ga vprašala. Davi pa. ko mu je šlo tako alabo, in aem pela paalme ob postelji ter ga spet vprašaja, ¿e naj grem po Vas s avetimi zakramenti, — je prikimal in od tedaj1 to apele v opoldanskem miru in ¿upnik je šel s povešeno glavo, kelih pa jc stiskal na pras. Opoldansko solne« je viselo kakor evl-nee v gubah ornate. Včaeik se je obrnil k Karen Peeraovi, ki je le počasi le z ls po griču, in jo priganjal. Kajti župniku se je jako mudilo. Da —» Gospod je bil Silni in BdinL Upogibal je trdovratna srca kakor trstje. Njegove je bile zmaga na vekomaj . . . in vroče in nemirno veselje je vata-jalo v župnikovi duši; kajti leto sa letom mu je ta ponosni belo-lasi trmee- grenil življenje — leto za letom —* od tistega dne . . . Dosti molitev je izmolil. dosti gorečih besedi je govoril tistemu belemu obrezu, kadar ga je ob velikih delitvenih dneh videl pri cerkvenem stebra . . . molitve in besede zaman molil in govoril. In župnik je opazoval njive, ki je prav mirno ležal "Dobro — re*, Gospod ne za-puati nikogar." Odprl je omarico, vzel iz nje kelih, naštel nekoliko hostlj na zlati krožnik in vlil nekaj kepelj vina v kelih. Karen je sklenila roke in opazovsla sveto posodo 4 plašnimi očmi/ Kmalu nato je bil pripravljen. ' ftla ata po cesti, ki je držala preko polja. Žetev je počivala v opoldanski uri. Okoli in okoli ao stali prezni vozovi, tupetam ao Irlill fantje »enit, klobnke pa so Imeli potegnjene ns oči in so se potili v svgustovi vročini. Dekleta so tsborils v gruči za napol naloženim vozoin, z odpetimi jopicami in iarečimi glavami pod rutami Na polju ni bilo čuti nobenega glasu. je šel počasneje. Tak dan je bil takrat, kekor ta, ko so mrtvegs sins Hanse Raa-muaa prinesli k župnišču. Župnik je stsl na višini v svojem vrtu in videl, ko ao njegovi ženjei prihajali s težkim bremenom In ustrašil se je in jim tekel naproti, in a kratkimi besedsmi so položili možje breme pred njegove noge: bilo je truplo Raemusa Hansena. Da je atal vrh voza, so pripo-v cd o val i. mahoma j>a da ee je dvekret zasukal kakor vrteli», povzdignil roke in brez glean podel . , . prav tako kakor oren pri Andersu Nielsenu. ki je lensko leto ns aolnčsri<*i poginil. Stsli so okoli župnika, mrlič pa ! jc ležal na zemlji ... Tu pa se je ; vrgel župnik ns cesto, tipel mr-. tvceu Žilo in aree in ga nesmisel- no tresel. Teko je delel dolgo. dokler ni eden hlapcev rekel: "Gospod župnik, odnesti gs morsmo. kajti zapiraaso cesto." Zdaj se je župnik dvignil in Vi molče iu s povešeno glavo sa mrličem. • »> Oblekel ae je ▼ ornet, da bi staršem sporočil smrt. Resmus Hanaen je bil edini pozno rojeni sin in sieer bres otrok zakona. Tisti dan mu je poetele pot preko tega griče težke. Stanovalci hiše ao spali. Pritisnil je na kiju ko in šel v hišo. Muhe ao brenčale okoli Hanaa Rasmusa, ki je bil ▼ vročini zaapal s rokami na mizi in s glavo na robo mize. Ks-ren je dremala na nekem atolu. Pri šumu sta ae obe sbndila in ae preatrašila, ko ata zagledala župnika v ometu. Zdej je začel župnik govoriti o skrbeh, ki prihajejo kakor tatovi ponoči, in o uri Oospodovi, ki je kakor blisk. Stsrca pa sta aamo začudena sedela. Karen se je začela potihem jokati, sama ni vedela zakaj. In Župnik jo govoril o potih Gospodovih, ki so čudežna — in o edinem jegnjetu ... in o grehu sveta . . . dokler mu ni pot uds-ril iz čela — in o aint» vdove in o Bogu, ki vzame, kadar mu je všeč. Starca pa ga nista razumele, in slednjič je rekel brez nadaljnih besedi izmučeno: "Bog vama je tako usodil — Rasmus je mrtev." Pričakoval je kak vzklik, kak krik . . .* toda nič se ni zgodilo, oba ata molče sedela, Kareni so padle roke razprte v naročje. Tu je stopil župnik k njej in prijel njene mrzle roke; in začel ji jc • nežno in tolažljivo prigovarjati: Govoril je dolgo in, medtem ko jo jc tolažil, je pokleknil poleg SOBOTA, 14. JUNIJA. 1924. ¿aje strmeli vanj. in v riM-o je govoril In bolj divje in Izraelov nje. "De — le jokaj ae," je re k*U ' plakaj — aolzč lejšejo." lo sečel je potihem moliti, roke grom sc je r"azlegal~nai trdovrat ihte*e Karen pa je držal v svo- uiki. jih. Kadar jc pokleknil in so za Naenkrat je začutil tnio roko čeli darujoči hodili okoli oltarja, i Križev pot Petra Kupljenika* Zgodovinska poveet. Spisal Peatuškin. (Dalje.) 'Kaj vam je povedal f Da ja morale z drugimi v Ljubljano. In to je tudi vae. Čakajte, da vam povem. Ono obeedenko so peljali posebej tjakaj, in če novica ni lagala, ao jo nemudoma aodili in ebeodili na grmedo. Ni bila domačinke, žlobudrale je neko čudno mešenico, mende ciganščino, ajen oče de je bogat knes ne Nemškem. Ötefani-ja pe je izmed tistih, ki ao se deli preslepiti prav nezadnje in ki so najmanj krivi — te. pravijo, da najbrž v kratkem izpustijo. Vae kaže, da Štefanijo ne doleti nobena kazen, ali silno mila.'* "Lepe so tvojebeaede, Andrej." 'la reaništie.' Peter je akomignil z rameni. 'Andrej, te dni ai bil vedno v mestu T' "Vedno. Spoznal aem, da me ima namestnik Jlko rad, a Nepokoj mi ne da pokoja, v žlici Vode bi me vtopil." 'Varuj se gs, Andrej. Dolga je njegova ro-ka. daljša kakor nemeatnikova. Ali nič ne veš, keko je prišel do mojih knjig t' "Ko je bil v Tolminu, se je zgodilo. Poslal je nckoge k Hohenberg» v Loko in z njegovo močjo jih je dobil. 'äkode, de ae tokrat nisi vrnil takoj. Ali da bi bil Nepokoju vsaj naskrivoma sledil in sku-šal polavedeti njegove njegove načrte, mogoče bi ae ti bilo posrečilo to zsbrsniti. Tsko ps, zdsj le tot' Peter ae je zamislil. Nato je dvignil glavo. 'Tukaj mi ne morei pomagati. Kno proinjo mi izpolni, Andrej. Pri spominu na tvojega ranj. kege očete te zaklinjam, Andrej, ne odbij mi prošnje!" "Ker jc bilo v moji moči. gospod fajraoiter. sem vedno red «toril zs u«, in nami veste, ds ftc storim." 'Vedel sem. Andrej, dn hol tsko govoril. Hvala ti t Andrej, pojdi v Tolmin, vprašaj po ka-planu, povej mu, da prihajat v mojem imenu." Peter je guvoril počasi, nenavsdno tiho, ne kskor bi ae bsl, temveč poznalo se mu je, kako izteiku mu lezejo beaede is grla. druga za drugo, mukoma, počaai, kakor da je vsaka velik kamen, ki ga vali alaboten otrok po rebri navzgor. "In kaj šef' 'Reci mu. da prihajal v mojem imenu, da te pošiljam jaa, iz Gorice ... Ta kl^lan, glej, Aq-drej .. Zopet m 11 beseda ni hotela ia grla. "Slišal sem, da je tndi on spoznal resnico Lutrovega nauka." 'Da. tudi on, tudi 00. Andrej. Da bi je nikoli ee Idi! Ta kaplan, glej, Andrej . . .* " Porečem mu, da me pošiljate vi, gospod fajmošter." 'Da. tako mu reci, in ga vprašaj ... Ti še ne veš, moja Štefanija . , .' "Je bila pri njem. Povedala mi j« Katra, ko aem odhajal" Bila je pri njem In zdaj, Andrej, pojdi in ga \prašaj. kje je zdaj.' "V LjUbljani, gospo.| fajmoiter, to veva tndi midva." 'Ne take. Andrej t Res. v Ljubljani A ti poj-d» k njem« In ga vprašaj, kdaj je šla od njega in keko je šla la lakaj, kak* ao ja vloviU. keko so jo z veseli, vse. vae natanko, Andrej.' In čakaj, le to« Andrej, pravkar ai mi pravil o eigaoki M*t^a U delam knvieo, a meal ae je vedee *\*\<\ aa ae gevariš popolnoma po veetl/ "Ali, gospod fsjmošter! Vse, kekor sem izvedeli" 'Bodi. Kekor si izvedel. A tem nisi bil. Videl nisi. Andrej, pri spominu na tvojega očeta, še enkrat, povprašaj pri kaplenu, kjerkoli moral, e drži ae naših ljudi... Ker mene. Andrej, muči še vedno grozna misel .. "Nemogoče. Kom pe mislite, gospod fejmo-šterf Potolažite ae, pojdem, povprašam, vae pre-bredem in vam prineaem gotovih, zenealjivik in z božjo pomočjo tudi ugodnih novic." 'Andrej, pri spominu na tvojega očetf, stori tako. Vedno ai. mi bil mil in drag, a potem, Andrej. te bom ljubil kakor aina.' "Se denea odpotujem. Namesto po Vipavski dolini, koder aem bil namenjen v Ljubljano, grem najprej v Tolmin in odtam v Ljubljano. V Štirih dneh upam biti žc zopet nazaj." 'V štirih dneh, Andrej f Cela večnoetj, Ali ne moreš aamo v Tolmin in nazejt' "Gospod fsjmošter, namestnikov odgovor moram izročiti osebno goapodu Krištofu v najkrajšem času. In premialite tudi to: Um je Štefanija, prineaem vam lahko novic iz njenih laat-nih ust. 'Ps zbogom in srečno hodil' V. . • Peter jo aedel na slemnječo, glava mu je 0-mahnila v dlani. Andrej laže, Andrej laže! In zo-pet» vae kar je povedal, zna biti reenično. A ta ciganka . . . Zakej mu je prav takrat zaatajala beaede, zakaj je trepetale zbeganost v njegovem drugače mirnem, trdnem pogledu, zakaj ga je moral obrniti štiri, petkrat v atrant In kadar ae vrne, kdo ve, če ga Še najde tukej, če ge aploh še najde. Ha, nameato de bi Šel aam k njemu, udri sredi noči v njegovo apelnico, ga zagrabil za vrat v tisti nesramni poetelji, mu pokleknil ne prsi in mu zavpil v obres: tat, prešeatnik, razbojnik, nedolžnoat aem, Turek, tolovaj, saklad aem, ki aem ti ga zaupal, jaa alepec. Bresvcatnež, lump, Stfanijo aem. mojo malo Štefanijo I Nameato da bi izdrl nož kza paau in mu ga sapičil med rebra, ga razmcearil in rasmetsl mrcino ne vae Štiri vetrove psom in krokarjem, nomeato da bi is^šil. kar sahteva od mene nebo in narava — moram prhneti. gniti, umirati, molče žvečiti svoj gnev, de. še eelo psmetnega se moram kezati in hladnega in treznega in preudarnega in mirno prenašati, da mi bogaboječi rabeljni trgajo arce in križajo do smrti moj spomin na Atefanijo ... 'Peter, Gompa je odpotoval, to mende veetef' Bil je namestnik. Tiho je odprl duri, tiho js vatopil in aedel poleg Petra ne alamnjačo. 'Peter, te dni, ki vas imam tukej. ate ae mi priljobili.' Peter je molčal. 'Da, priljubili ate ee mi Zato bi rad eprego-voril s vami prijateljeko besedo.' Peter je ropet molčal. 'Peter Kupljenih, odkrilo ae mi je marslkej, ker »i je bilo prej nesneno. Ne smete mialiti, Peter, de so vsi, ki pridejo s vami v dotike, sami Nepokoji.' "Tega nisem nikoli mislili" * "Mnogo jih je. Peter, ki ae morajo aamo kazati tak«. Mnogo jih je, ki mrdejo ned Nepoko-jem in mu morajo vender keseti prijazno liee. Mnogo jih je, ki si ne smejo opeti s bervo ne den." 'In če je dovoljeno sklepeti. ste vi tem mnogim ueklenjcnl.' Dobra sklepste. Zete si lehko mislite, da akušsm stvari pomageti. kjerkoli morem/ "Äkoda, da je teke malo vam enakih." (Dalje prihodnjič.) na avojih plečih ¡11 zagledal je obličje Hanaa Rasmusa tik poleg svojega. Bilo je skrcmženo in bledo. Župnik je stegnil roke, kakor bi ae hotel ubraniti udarca. liana Rasmus ga ni izpustil, njegov akremzeni obraz je ostal tik poleg župnikovege: kakor dva plamena so žarele oči izpod obrvi. "Ti se laSeš," je rekel, "ti ae ležeš. Pojdi T Župnik-ae je hotel iztrgati, toda se ni mogeL "Pojdi." je rekel še enkrst, "ti se laleš." In iele na pragu ga je izpustil. Župnik ae je obrnil in hotel nekaj reči, toda umolknil je pri prvih besedsb, odprl sunkoma vrata in odšel, ne da bi ae ozrl. Domov, preko dvorišča, kjer jc še truplo ležalo, ae zaprl v svojo sobo in ni z nikomur govoril več dni. Sedemnsjst let — sedemnajst let je preteklo od takrat in vse jc še vedel prav natanko, kakor bi bilo včeraj. * Spominjal »e je večera, ko je Hans Rasmus prišel v župnišee naročit pogreb. lati ogenj mu je še žarel v očeh. "Opravi naj ae brez petja in brez besedi," je rekel. "Zagrabi ga — in prizaneai nam z vsem drugim." Župnik, ga je skušal prijeti ža roko, toda Hans Rasmus mu jo je umaknil. "Hans Rasmus," je rekel župnik, "ne zakrkni srca. Čujeft — Bog, Vscgamogočni, ti je to naložil." Tu pa je Hans Rasmus župnika pogledal in rekel hei^avo: "Molči, far, Boga ni. Ti si ac bal za 8vojo rž in zato ao jo morali tvoji ljudje spravljati v opoldanski u-ri , . ." Župnik je prebledel. "Hans Rasmus--kaj praviš? Hans Rasmus — —" — Hena Rasmus pa je položil tiate štiri tolarje na mizo in odšel. In od tistega dne je zakrknil v avoji trmi. Živel je trd in bogo-tajen sredi občine, ki je bila pod vnetim oznanjevanjem žfupniko-vim navdušena e Kristom. Vsi ao vedeli in dosti vernikov je )>i!o v skrbeh. Nekega večera po po-bolnoati v šoli, je Čutila Maroh Andersova duha nad seboj in vprašala je župnika, če naj gre k Ilanau Rasmuau, Župnik ji je do.volil. In šel jo aam za njo v mrzlem zimskem večeru in jo čakal zunaj na poti. Ko pe le ni prišle, ga je gnala nemirnost, šel je prav do hiše in pogledal skozi razsvetljeno okno. Maren jo stala pri mizi — in pred lučjo je sedel Hans Raamus. Njegov beli obraz je bil bled in trd, glavo je opiral v roke in ac ni genil... Karen je sedela v kotu in se zibala semtertja. Župnik je pritianil obraz bližje k Šipi in etrmel notri. Maren je Čitala neprestano, molila in čitala zopet iz biblije— kakor pretrgano mrmranje je zvenelo nekaj .. . Čitala je urno, brez aape . . . Raa-mua se ni ganil . . . Tu ae je župnik obrnil in začel nemirno hoditi okoli hiše. In ko je sopet stopil k oknu in videl isti priaor v sobi, je zapuatil hišo in šel domov. Maren ni povedala nič o svojem obiaku, in on ni vprašal- Kadar je arečal Hanaa Rasmusa, ga je pozdravil Kmet ga je pogledal in šel mimo, ne da bi ae odkril. Župnik ae ga ni upal na govoriti. Kadar ga je sopet are čal, mu je dal isti pozdrav, ne de bi mu bilo odzdravljeno. Trikrat na leto je prišel liana Raamua v hilo boljo. Princael je avoj dar. Vedno je rafali! župnik, de ga ue bo. in zmerom, kadar je po molitvi dvignil glavo, je'videl beli obraz na navadnem meatu ob ste | brv. župnik je obstal ie ai obrisal pot a čela: "Da — toda Gospod I povrsča." je rekel predse. ' Toda trajalo je dolgo, dolgo. Praznik sa praznikom. Nede l Ijo za nedeljo. Govoril jc in mo-1 lil. Nojlepše besede, vse molitve, I ki jih je snel, je govoril temu edinemu obrazu. Čutil se je kakor Jakob, ki ae' bori a Bogom — on je izgubil ! Boril ae je z bogotajera, kakor! Savel z Bogom, ia njegove besede' so bile kakor pleve. In ni bilo ne jezika ne poti, ki bi jo ne bil poskusil, nI bilo kli-ea, M ga ne bi bil poelal k Roga, de bi to edino dalo priklieel In bili ao dnevi, v katerih ae ma je adelo. da ao U tndi obraz njegovi lastni dvomi, ki ao pre potem je mrzlično poslušal kora ke, njegove molitve ao ae zamotale ... in sposnal je te korake med vzemi drugimi ... in vedno je moral glavo ua pol obrniti, da bi v grozni radovednoati opazoval kmetov obraz, kadar je njegov krvav dar, padel na altar. Hans Raemtts pa ga ni videl... Italijanska birokracija. "Berncr Bund" je obelodenil por mičnih zgodbic o velikem dik-tetorju. Evo: Predložena je bila kolekovsna prošnje s potrebnimi prilogsmi (krstni list, sodnijski atest, dovoljenje za bivanje) ter dvems slikama. Mussolini si je hotel pridobiti patent šoferja, da bi smel voditi svoj veliki dirkalni avtomobil. V kontrolnem uradu so spoznali, da so dokumenti v redu. Ker je bil Benito Mussolini polnoleten, ni bilo treba predložiti še dovoljenja sterišev. Najprej ga je inženir izpraševal o teoriji, nato pa je Mussolini vozil svojega učitelj^ nekaj Čase po dirkališču, nakar ge je slednji proglasil za zrelega šoferja. Po preizkušnji si je Mussolini globoko oddshni! ter sprejel smejoč svoj šoferski patent, ki mu ga je inženir izročil z besedami: "Sedaj pa ponesite te dokumente na prefekturo.** Mussolinijev nasmeh je trenutno izginil, ali pot na prefekturo je bila neizogibna. Službujoči uradnik je pregledi dokumente ter ugotovil, da manjka potrdilo pismenosti. — — "Kako naj izgleda ta dokument?" --"Zadostuje tudi potrdilo o dovršenem tretjem razredu ljudake šole." —- "To aicer ne bo tako težko dobiti, toda kako naj ai ga prisvojim? Ali ae to ne da spreglede«?"--"Ne, to je izrecno predpiseno, je torej neobhodno potrebno." To je Mussolinija silno razburilo in pogrelo. Par minut pozneje je vstopil v pisarno nekega notarja. "Gospod doktor, potrebujem izkaz, da znam pisati in čitati." Notar ga je pogledal debelo, ker ni vedel, kej Musaolini misli. Toda Mussolini nadaljuje: "Ali ni-ate notar? Ali ae vaših dokumentov nc sprejema kot veljavnih?" --"Torej—" "Takega do- kumenta Še pisem spisal."-- "Pa izstavite sedaj prvi dolra-ment te vrste."-- Nato se je vsedel Mussolini k mizi ter pisal: Velecenjeni go-apod prefekt! itd. ... Ko je pisal, je spis glasno preČital ter dejal notarju: "Prosim Vas, da potrdite, da sem te vrste napisal jaz, stvar je nekoliko nelepa, ali glavno je, da je čitljivo. Ali ste rezn-meli?" Njegovo piaevo je namreč eilno težko čitati. To se pravi: treba je dopolnjevati naf>ol izpisane beaede; najti smisel kratic; ugenitl, kaj ae pravzaprav akriva za inl-ci jelkam i, ki se pojavljajo med raznimi pretrganimi poetojanka-mi. To je poeebne vrste atenogra-fija. Taka je pisava laškega pre-mijerje. Notar je akušal prečitetl, ko ga je Muaaolini prekinil s besedami: Ali hočete tudi potrditi, da aem glaano preČital?" Notar je'potrdil, priče so se podpisale in tako ae je ugotovilo, da zna Benito Muaolini pisati in čitati. Znamenje (July l.]^ pomeni, da vam naročnic poteče na U dan. Ponovfc 3° pravočasno, da vam lin, na uetavimo. Ako I rs ta « prejmeta, je mogoče vita* Ijen, ker ni bil plačan. Afa je vaš liat plačan in g« m prejmete, je mogoče ustat Ijen, veled napačnega naila ▼a, pilite nam dopisnico q naredite atari in novi našlo«, Naši zastopniki so vsi dm štreni tajniki in drugi za atopnild, pri katerih lahki plstčate naročnino. Naročnina za celo leto ji $5.00 h» za pol leta pe $2.51 Člani S. N. P. J. plačajo « pol leta $1.90 in za celo leti $3.80. Za meato Chicago in G cero za leto $6.50, pol leti $3.25, za člane $5.30. t Za Erropo stane za pol W ta $4.00, za rae leto pe $8.0Q Tednik etane za Evropi $1.70. Člani doplačajo tam 50c za poštnino. Naročnino lahko tudi »am pošljete na naalov: UPRAVNISTVO "PROSVETA" 2657 So. Lawndale Ave^ CHICAGO, ILL ŽENITVENA PONUDBA. Želim si poiskati Slovenko t Hrvatico od 30 do 40 let %aro«l v svrbo ženitve. Jaz sem postit no loččn od moje bivše mw Imam dve hiše in tri lote t t« meatu, ter lepo pohifctvo in v S bouisu, 111., dve loti. Žfli »e. d bi imela nekaj denarja. t'e tatf-r resno misli na lenitev, naj javi na spodnji naslov, v*e dn go se pozneje dogovorimo. .l| sem star 40 let. Frank i -n. P. O. — Box 425, l-'rankf"! Heights, 111. fAdv, "LOTE" BTAVBlSčA NA PM DAJ po nizki ceni in rsznih veliko* 33x130 — 30x181 — 40x181-60x130, vae v Sticknej*. 11L,« Harlem ave., in Oak Park BI« Blizo poulične kare in le dvs bi ka do šole. Cena lotam je« $200 in več, plačate takoj sli | na lahke mesečne obroke. Za p« jaanila ae priglasite pri: Louis J' ran, 2734 So. Ridgc\vay Ave. Ch cago, 111. (Adv.) DA SKUHAŠ DOBRO P VO. PISIPONASE PRODUKTE. imamo v salogt slad, hmelj. »I»dkl in vse drvfe potrebni n p Po»kwS in se prepričajt«, da jc doms pri «a kuhani vedno !• najboljfti in najd . J Grocerijam, sUdčIčsrjam in t prt dajalns ieleznine damo primeren P pust pri ▼•¿jih naročilih. PiStte \ informacije na: FRANK OGLAR. 0401 Smpmrimt Am«, CUv«U»A I BLAGODEJNA MOC HRANJENJA Uetrarja zaupanje, neodvisnost m priliko. Mnoga relika bogastvo 10 imela aroj začetek r skromnosti. MIUONE LJUDI HRANI - RAVNO ZA TA CIU. Zarzemite se tudi ri tako delati in zadovoljni boite z uspeNom. kaspar state bank 1900 Blue bland Av., CHICAGO vofal 19. ceste. ILLINOIS INOZEMSKI ODDELEK Ve» najboljša »oatroie pri pošilja*;« a proioeaiii porobrad.k.»»« aa In la Evropo, iadoluje raze-lajava ia rfmg« P*"*"