Poštnina piafiana « gotovtnL Leto XVIII., št. 203 Ljubljana, sreda 1. septembra 1937 Cena 2 Din upravuiatvot MjuDtjaoa, tinaTljeva ulica 6 — releton d t. 8122, 8123, 812«, 8120, 8126. Inseratnj oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul 6 - TeL 3392, 8492. podružnica Maribor: Gosposka ulica 8t. 11 — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uL tt. 2 Telefon tt. 190. Raftnnj pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St 11.842. Praga Cislo 78.180, Wlen St 105 241. lzhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znafia mesečno Din Za Inozemstvo Din 40*— —■ Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon AL 2440, Celje, StrossmayerJeva ulica fitev. 3, telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Ob otvoritvi novinarske razstave Danes bo s tradicionalnim jesenskim velesejmom otvorjena prva razstava slovenskega novinarstva. Nedvomno je to svečan trenutek v svetu našega tiska: svečan za tiste, ki polnijo novinske stolpce, a tudi za one, ki jih čitajo in katerim so listi vsakdanji duševni kruh. Nikdar doslej ni bila pri nas tako poudarjena vloga domačega tiska, kakor bo na tej razstavi. Zbrale so se vse najboljše sile, da z besedo in sliko, z muzejskim, arhivskim in knjižniškim gradivom enako kot z nazornimi in živimi primeri prikažejo in pokažejo, kaj je slovenski tisk kot celota, koliko pomeni v našem javnem življenju in kakšne velike naloge ima pred seboj dan za dnem, leto za letom. Časopisje, zlasti dnevno, ki toliko skrbi za to, da poučuje svoje čitatelje o vseh važnejših pojavih in dogodkih, o vsem, kar giblje javno življenje, ima po navadi malo časa zase in za svoja posebna vprašanja. Izmed vseh stanov, ki se uveljavljajo v javnem življenju, so novinarji, ti skriti, po večini anonimni pisci in uredniki naših tako razširjenih listov, med najtišjimi in naj-skromnejšimi v naši družbi. A tudi zanje smejo priti dnevi, ko se zamislijo nad seboj in svojim delom in pokažejo javnosti, kaj in koliko so storili za narodno, kulturno in socialno življenje svojega naroda. Tudi njim je treba včasi obračunati s preteklostjo, inven-tarizirati sedanjost ter se navzeti veselja in vzpodbud za bodoče delo. Tak trenutek je za slovenske novinarje napočil danes, ko se otvarja prva razstava našega tiska, prva nazorna revija slovenskega časopisja od 1. 1797. do danes. Novinarstvo je izrazito javna zadeva, služba občim interesom, zato je 'udi razstava slovenskega novinarstva javna zadeva par excellence. Le malo socialnih in kulturnih sil deluje v življenju današnje družbe, ki bi tako na široko in s tolikih strani kakor novinstvo posegale v živlienje naroda. Prav s te strani bo ljubljanska razstava nenavadno poučna. Nobena druga dosedanja razstava nam ni mogla v toliki meri, tako nazorno in prepričevalno pokazati, koliko smo kot narod zrasli v enem stoletju, kako smo se na znotraj razvili, kako ojačili svoje kulturne moči in v koliki meri smo napredovali v vseh Da-nogah omike, v vsem. kar smo in kar hočemo biti. Zato bo razstava slovenskega novinarstva ne le zanimiva, marveč tudi poučna in vzpodbudna za vse, ki imajo količkaj zanimanja za javno življenje. V prejšnjih dneh je bilo v zvezi z razstavo, ki jo danes otvarjamo, povedano dovolj značilnega in načelno pomembnega o razvoju, značaju in nalogah slovenskega tiska. Razstava bo z govorico svojih vitrin, slik, diagramov, grafikonov, reliefov, kipov in vseh drugih pripomočkov samo potrdila te besede. Tehten dokaz bo nudila tudi obsežna publikacija, ki izide v tej zvezi. V nji bo prva popolna, strokovnjaška bibliografija slovenskih časnikov in časopisov, delo dr. J. Šlebingerja. znanstveno zanesljivo razgrnila pred nami temelje zgodovine slovenskega tiska, dokumente njegove rasti in razvoja v današnje stanje. Je to nova velika in visoko aktivna bilanca preteklosti, nova močna vzpodbuda k zaupanju do domačega tiska in največji izmed dosedanjih dokazov. da je naš tisk nacionalni in kulturni činitelj še neprecenjenega in morda po svojih učinkih in vplivih neprecenljivega pomena. Skromni šentjakobski kaplan Valentin Vodnik, ki je prvi vpeljal med Slovence takrat še novotarsko, v povojih ležeče novinstvo, bi bil imel danes vesel dan, če bi se mogel pojaviti med nami Spoznal bi, da je resničnost prekosila domišljijo in da je iz skromnega, tihega potočka njegovih »Lublanskih Noviz« nastala mogočna reka, ki plodno namaka vse narodove plasti in brez katere si danes več ne moremo misliti javnega življenja. Ce uvažujemo, da je med temi 140 leti. ki so vtisnile no-vinski razstavi jubilejni značaj, 43 let neplodnih in da se neprekinjen razvoj slovenskega tiska začenja šele z ustanovitvijo Bleiweisovih »Novic« 1. 1843., tedaj nimamo za seboj niti enega stoletja polnega novinskega razvoja. Zato nas morata današnje stanje in današnji obseg našega novinstva navdajati s tem večjim ponosom in zadoščenjem. Kakorkoli je ljubljanska razstava manifestacija vsega slovenskega tiska in njegove celotne vloge v našem javnem življenju, smemo vendar z njo v zvezi opozoriti še na posebno obilni delež slovenskega naprednega tiska v rezultatih tega presenetljivo velikega razvoja. Od prvih začetkov političnega razhajanja ter zbiranja narodno-noli-tičnih. kulturnih in gospodarskih sil po miselnih Drogramih in svetovnih nazorih. vse do današnjih jasno opredelie-nih smeri in struj, je bil prav napredni tisk eno najmočnejših gibal vsega našega napredka. S svojim obstojem, s NESPREMENJENE POLITIČNE SMERNICE MALE ANTANTE Zaključek dvodnevne konference v Sinaji - Komunike ugotavlja istovetnost stališč treh zavezniških držav — Sodelovanje z Društvom narodov — Načelo kolektivne varnosti — Gospodarska razorožitev Sinaja, 31. avgusta. AA. Danes -iopoldne je svet Male antante sestal na tretjo sejo. Po tej seji, predzadnji, ee je predsednik jugoslovenske vlade dr. Stojadinovič odpeljal v £rad Peleš. kjer ga je sprejel kralj Karo] II. v avdienco. Takoj nato je vladar sprejel v avdienco češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Kamila Krofto. Po av-dienci je kralj Karo] II. pridržal dr. Stoja-•:l:inovi<5a in dr. Krofto na kosilu. Na kosilu ko lrli tiKli predsednik rurminske vladp Ta-tarescu. ru imunski zunanji minister Viktor Antoneseu in spremstvo zavezniških državnikov. Popoldne se je nato vršila četrta in zaključna seja stalnega sveta Male antante. Po seji je izšel tale komunike: Stalni svet držav Male antante se je sestal na redno zasedanje v Sinaji 30. in 31. avgusta 1937 pod predsedstvom rumunske-ga zunanjega ministra Viktorja Antonesca, ki prevzame od tega sestanka fukcijo predsednika stalnega sveta za prihodnjo leto. Jugoslavijo je zastopal dr. M. Stojadinovič, predsednik vlade :n zunanji minister, češkoslovaško republiko pa dr. Kamil Krofta, zunanji minister. 1) Podrobna izmenjava misli med tremi ministri, tako glede sedanjega mednarodnega položaja, kakor glede posameznih problemov. ki se tičejo neposredno treh držav, je dala priložnost za ugotovitev popolne enotnosti naziranja o vprašanjih, ki so jih proučevali, in popolna soglasja glede tega, da nadaljujejo in okrepe akcijo Male antante. v skladu s cilji in s koristmi držav, ki jo tvorijo. Izvajajoč že 17 let popolnoma dosledno politiko, je Mala antanta odločena, da ji ostane zvesta. Trije ministri so zadovoljni, ker so mogli priti do sklepa, da vzlic razn;m vznemirljivim dejstvom, simptomi zboljšanja splošnega evropskega položaja, ki so ga poudarli že na svojem zadnjem sestanku v Beogradu, kakor vse kaže, dopuščajo upanje, da se bo dosegla pomiritev, ki bi ji mogla slediti doba pomirjeno-sti, v kateri bi bil zagotovljen mir v Evropi. Kakorkoli se bo razvijal položaj, stalni svet Male antante je trdno odločen zastaviti vse svoje sile in podpreti vsako akcijo, ki ji bo namen utrditev miru z zboljšanjem mednarodnega sodelovanja. 2) Stalni svet je odločen nadaljevati prav tako živo kakor v preteklosti svoje aktivno sodelovanje z Društvom narodov, tako na političnem področju, kakor na gospodarskem. socialnem in človekoljubnem. Politika držav Male antante se bo tudi nadalje ravnala po načelih pakta, ki tvori osnovo vsakega upanja za stalnost in mir. Glede možne spremembe pakta poudarja stalni svet ponovno svoje stališče, da za to spremembo ni povoda, temveč da b: bilo v bodoče celo treba proučevati način, kako bi se izvedla osnovna določila pakta in da bi se ta določila utrdila v skladu z izkustvi, pridobljenimi v preteklosti. 3) Glede pogajanj za sklenitev novega lo-carnskega pakta, vztraja staln; svet na svojem stališču, da ne bi noben nov pakt pripomogel k uč;nkovitemu zasidranju miru v Evropi, če ne bo v skladu s takšnim sistemom varnosti, ki bi hkratu varoval mir tudi drugod. 4) Skalni svet ponovno poudarja odločnost treh držav da vztraja strogo na stališču ne vrne savan ja, ki so ga zavzele že prvi trenutek nasproti dogodkom na Španskem, in da bodo tudi v bodoče dale svojo podpo- Japonci zopet napadajo Po silno krvavih bojih se jim je posrečilo z?vzeti važen del šanghaja Šanghaj, 31. avgusta, o. Zadnje dni je bilo na fronti pri šanghaju relativno mirno. Tako Kitajci kakor Japonci so porabili to zatišje za čim močnejšo utrditev svojih postojank. Japonci hkratu čakajo na nova ojačenja svojih čet, ki se nahajajo še na transportnih ladjah ob ustju veletoka Jangceja. Kitajci so si zgradili nove betonske utrdbe vse od Lotiena preko Ta-tuanga do severne železniške postaje v Šanghaju. Kitajci imenujejo te svoje postojanke kitajsko Hindenburgovo črto. Kaverne in tudi jarki so zgrajeni iz žele-zobetona. Kitajci se nadejajo, da bodo na tej črti zlahka preprečili Japoncem prodiranje proti Nankingu. Med tem so se izvršile važne spremembe v vodstvu posameznih kitajskih vojaških formacij. Za vrhovnega poveljnika vseh kitajskih vojaških sil je bil imenovan general Pajčungsi, ki je veljal vse do zadnjega časa za hudega Čangkajškovega nasprotnika, še lani je organiziral v pokrajini Kvansi upor proti čangkajšku in nankinški vladi. Takrat mu je čangkajšek ponudil mesto člana vrhovnega vojaškega sveta, kar pa je general Pajčungsi odklonil. Sedaj sta se oba generala pobotala. Za poveljnika kitajske armade pri šanghaju je bil imenovan general čangčečung, ki je bil več let upravitelj vojaške akademije v Nankingu. Za vrhovnega poveljnika kitajske vojske v pokrajinah severozapadno in južno od šanghaja je bil imenovan general čangpahuej. doslej poveljnik »železne« brigade. Tudi on je še pred meseci veljal za enega najhujših nasprotnikov maršala čangkajška. Vsekakor pomenijo nova imenovanja na najvišjih kitajskih vojaških mestih dokaz zedinjenja vseh Kitajcev v borbi proti Japonski. Japonci zasedli Vusiiitg Danes so se okrog šanghaja nenadoma pričeli novi boji. Na vseh odsekih fronte so se že zgodaj zjutraj oglasili topovi. Po kitajskih informacijah se ima akcija japonskih topov smatrati za naglo pripravo že ponovno napovedane velike japonske ofenzive. Japonska letala so pričela z vso silo bombardirati Vusung in istoimensko trdnjavo. Tudi japonske vojne ladje so vse svoje topove usmerile proti temu končnemu odseku šanghajske fronte. Letala so sesula na trdnjavo in mestni del Vusung več tisoč bomb, ki so razdejale vse hiše in druge objekte. Nato so veliki oddelki japonske vojske prešli v napad na nož. Kljub hudemu razdejanju so se kitajski oddelki v obeh krajih branili z vso odločnostjo, šele po borbi, ki je trajala več ur, so se morali umakniti s svojih postojank. Japonska letala niso prizanašala niti beguncem iz Vusunga. Njih bombe so ubile preko 100 kitajskih civilistov, ki so v splošni paniki bežali po vseh cestah in potih proti zapa-du. Na odseku pri Hangkevu je bilo tudi danes vse mirno. Japonci so ves dan utrjevali svoje postojanke in tam baje ne nameravajo preiti v ofenzivo. Japonska ofenziva naj bi se nadaljevala pri Vusungu proti zapadu in severozapadu. Japonci računajo, da jim bo uspelo zajeti vse kitajske divizije okrog čapeja in Kiangvana. svojo višino, s svojim tekmovanjem, z vsem, kar ga označuje od ustanovitve prvega našega dnevnika »Slovenskega naroda« do danes, ko število in moč naprednega tiska daleč prekašata ostali tisk, so napredni listi silili tudi nasprotni tabor k posnemanju, tekmi in modernizaciji ne le v tehničnem, m?rveč tudi v miselnem in taktičnem pogledu. Naš naoredni tisk je stal dolga leta v težkih borbah zoper narodnostno zatiranje, za svobodo in napredek, za kulturno in socialno povzdieo slovenskega človeka. Specialna zgodovina slovenskega naprednega tiska bi bila zgodovina kulturnega in političnega napredka med Slovenci, zgodovina dozorevanja za končni veliki preobrat v naši narodni zgodovini, za politično osvobojen je in nPvr>dno zedinjenje. Še posebej pomembno vlogo je igralo naše napredno časopisie kot posrednik med velikani naše duhovne kulture in širokim narodnim krogom. Okrog naših naprednih listov in niihovp tiskarne so bila vsa leta sem od Jurčičevih in Stritarjevih časov zbrana najsvetlejša imena naše temperatureseč.a.ixn e raa imena našp literature. Kulturna funkcija napredpp*?a tiska v ra^voiu našega naroda je sijajen dokaz, kako je naš rod oh živem in požrtvovalnem delu napredne misli nremeril not k današnji svoji kulturni višini. V naši jueosloven-ski domovini je nanredni tisk svojo funkcijo še razširil. Polagoma se ogla- šajo v njem tudi tvorne sile ostalih delov zedinjenega naroda in tako do-prinaša tudi naše napredno časopisje ne le politično, temveč tudi kulturno svoj historični delež k sintezi novega nacionalnega življenja, ki se v harmoniji in sodelovanju zdravih sil vseh delov jugoslovenskega naroda bori za svoj pravični delež pri splošnem človeškem napredku. Slovenski tisk sme o sebi reči še eno ponosno besedo: kamorkoli pogledamo po prvi razstavi, povsod vidimo na delu v naših listih prve naše kulturne in politične delavce, povsod opažamo da je naš tisk daleč od osebnih špekulacij. Naše novinstvo je orodje in orožje naroda ter v vsej svoji različnosti in raz-nosmernosti močan izraz naše življenjske volje, našega odpora zoper nesvobodo in zaostalost. 140 let slovenskega življenja bo izpregovorilo glasneje kakor kdaj poprej na razstavi novinarstva in bolj kakor karkoli nas bo ta glas vzpodbujal k delu za napredek našega javnega življenja. Ljubljanski ve-lesejem zares ni mogel lepše in mogočnejše, kakor s tole razstavo, prikazati neločljive spojenosti gospodarskega življenja s kulturnim in političnim. V slovesnem trenutku, ko otvarjamo prvo razstavo slovenskega novinarstva, gre vse naše priznanje onim, ki so omogočili to pomembno manifestacijo tvornih p-orgij našega naroda. ro vsaki organizaciji nadzorstva, ki bi odstranila nevarnost mednarodnih zapletljajev. Države Male antante ostanejo zveste načelu spoštovanja neodvisnosti narodov, ki morajo ostati svobodni, v svojih državah naj s; pa izberejo vladavino, ki jim ustreza. Če se to načelo ne bi splošno spoštovalo, se boje, da bi moglo priti do raznih zaplet-Ijajev, kar bi se na mednarodnem terenu našla nasprotstva ideologi] in doktrin. 5) Stalni svet je bil srečen, da je mogel ugotoviti, da so ameriške Združene države z uradno izjavo državnega tajnika Cordela Bulla z 16. jun;ja t. 1. prispevale dragocen prispevek miru in mednarodnemu sodelovanju, Ker se je politika držav Male antante vedno ravnala po načelih, ki jih je vlada USA proglasila na tako precizen in iskren način, pozdravlja stalni svet s tem večjo simpatijo Hullovo izjavo. k: daje možnost sodelovanja USA tako na političnem kakor tudi na gospodarskem področju med evropskimi državami in veliko prekooceansko republiko. 6) Stalni svet je posvetil posebno pozornost političnim in gospodarskim osnovam med državami Male antante in drugim5 drž. dunavske kotline in ugotovil enodušno željo, da bi se vsi ti odnosi razvijali v duhu medsebojnega zaupanja. Države Male antante ne bodo zamudile nobene priložnosti, da dokažejo svojo dobro voljo v tem pogledu. 7. Stalni svet ugotavlja z zadovoljstvom, da je trgovina med državami Male antante v stalnem naraščanju. Prepričan je, da bo nedavno sklenjena trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Rumunijo imela prav tako za posledico še občutnejše povečanje volumna kupčij med obema državama. Po drugi strani pa ceni stalni svet vso aktivnost gospodarskega središča v Pragi in ugotavlja, da so se razni ugodni rezultati že dosegli. Izraža prepričanje, da je ta ustanova poklicana pokazati v bodočnosti čedalje koristnejše rezultate. Glede gospodarskega sodelovanja med podunavski-mi državami je stalni svet proučil pripravljalna dela in določil postopek za dosego zadanih cilev. Stalni svet spremlja z živahno simpatijo poslanstvo, ki ga je prevzel na pobudo Francija in Velike Britanije predsednik belgijske vlade van Zee-land, da prouči možnost postopne ublažitve restriktivnih trgovinskih režimov. Prepričan, da večja svoboda v mednarodni trgovini mora ne samo povečati obseg trgovine in s tem splošno blaginjo, temveč tudi okrepiti občutek solidarnosti med narodi, izreka stalni svet upanje, da bodo rezultati te ankete rodili mednarodno akcijo, ki bi izposlovala gospodarsko razorožitev. V zvezi s tem želi stalni svet poudariti veliki pomen, ki ga pripisuje dragocenim nasvetom pisma, ki ga je Nj. Vel. kralj Leopold III. poslal 23. jul. van Zee-landu, prepričan, da bodo ti nasveti mogli obroditi zboljšanje mednarodnega sodelovanja na gospodarskem in finančnem področju. 8. Stalni svet je sklenil, da bo v kar najkrajšem času sklenil med tremi državami tudi konvencijo o legalizaciji dokumentov in njihovi dokazilni moči; načrt o tem je predložila češkoslovaška vlada. 9. Prihodnji sestanek sveta Male antante bo meseca septembra v Ženevi o priliki zasedanja skupščine DN. Poslovilna večerja Sinaja. 31. avgusta, v. Na slavnostni večerji. ki jo je nocoj priredil rumunski zunanji minister Viktor Antonewo v Palače hotelu v Sinaji oh 20.45 na čast predsedniku jucoslovensko vlade dir. M. Stojadinoviču in češkoslovaškemu zunanjemu ministru dT. Kamilu Krofti, je rumunski zunanji minister pozdravil svoja ugledna gosta s prisrčnim nagovorom. Zahvalila sta se mu dr. Stojadinovič in dr. Krofta. V vseh sovorih je ponovno prišla do izraza solidarnost treh zavezniških držav. Obsežna mobilizacija na Kitajskem ftanghaj, 31. avgusta, g. Nankinška vlada je proglasila mobilizacijo vseh moških od 18. do 45. leta, ki so zmožni za vojaško službo, kar se smatra za dokaz, da je Kitajska odločena vzdržati do konca v borbi proti Japonski. Letalski napad na Kanton šanghaj, 31. avgusta, g. Davi ob 6. kitajskega časa je sedem japonskih težkih bombnikov dvakrat metalo bombe na vojaško letališče v Kantonu in njegovo okolico. Dve japonski letali sta bili sestreljeni. število smrtnih žrtev pri napadu še ni znano, vendar je zelo veliko. Obstreljevanje je med prebivalstvom povzročilo nepopisno paniko. Vse je pobegnilo v kleti in v primitivna zaklonišča, ki so jih zgradili v zadnjem času. Evakuacija Nankinga Nanking, 31. avgusta. Zaradi japonskih letalskih napadov na Nanking se je evakuacija prebivalstva zelo pospešila, še pred mesecem dni je mesto štelo 1,100.000 prebivalcev. Sedaj se je število prebivalstva zmanjšalo skoraj že za eno tretjino. Proga Peking—Kalgan v Japonskih rokah Tlencin, 31. avgusta, d. Japonski generalni štab poroča, da je sedaj že vsa železniška proga Peking—Kalgan v rokah Japoncev. Le pri nankovskem prelazu se Kitajci še vedno trdovratno upirajo. Japonske čete, ki prodirajo iz Hajlaja, so zasedle Hsinpao, iz Kalgana prodirajoči oddelki kvantunške armade pa Hsaihuja-nu. Japonske čete so vrh tega ojačile svojo ofenzivo ob železniški progi Tiencin—• Putau. Severno od Malšanga se pripravljajo za napad na ostanke 37. in 38. divizije 29. kitajske armade, ki je koncentrirana v okolici Malšanga. Nenavadna megla v Londonu London, 31. avgusta. AA. Danes je legla na London in na Temzo tako gosta megla, da je skoraj popolnoma onemogočila promet v londonskem pristanišču. Veliki ruski transporti Rusija pošilja z vso naglico čete in municijo v Zunanjo Mongolijo in na Daljni vzhod Berlin. 31. avgusta. w. Kakor javlja ruska poročevalska služba »Angriffa«, poročajo potniki z Daljnega vzhoda soglasno, da je bil zaradi transportov municije in vojaštva promet na prekosibirski železnici reduciran za polovico. Celo prekosibirski akspres ima velike zamude. Kolikor je bilo mogoče ugotoviti, se kretajo vojaški transporti v dveh nasprotnih smereh: na eni strani dirigirajo iz osrednje Rusije, zlasti iz vojaških okrajev Ural in Kujbišev, čete proti Daljnemu vzhodu, na drugi strani pa proti Citi in naprej v Zunanjo Mongolijo. Koncentracija ruskih čet v Mongoliji bo v nekaj tednih zaključena. Kakor javlja »Angriff« dalje, prevladuje v ruskih vojaških krogih mnenje, da bodo Zunanja Mongolija in obmejne province glavno ozemlje bodoče rueiko-ja-ponske vojne. Maršal Blucher se nahaja sedaj v Habarovsku, kjer je včeraj na tamoš-njem športnem stadionu prisostvoval paradi posadke in športnih udiruženj. Ogromne ruske dobave kitajski vojski Paril. 31. avgusta. AA. >Jour« objavlja vest, da bo Rusija na podlagi pogodbe s Kitajsko koncem novembra poslala Kitajski 120 lovskih letal, 100 izvidniških letal, 200 tankov, med temi 25 izredno velikih, 5000 konj, 20000 kamionov, 2500 motociklov, 1500 vlačilcev za težke topove, poldrag milijon pušk, 1,200.000 granat, 60 milijonov nabojev za puške, večja število prostovoljcev in vojaških strokovnjakov. Kitajska bo polovico tega naročila plačala v zlatu, istočasno pa bo Rusija že dobila razne ugodnosti in gospodarske koncesije, kakor tudi koncesijo za železnico, ki naj veže sibinsko železnico s kitajskim železniškim omrežjem. Nemčija in pogodba Rusije s Kitajsko Rim, 31. avgusta, o. Po vesteh iz Berlina je kancelar Hitler, ki se mudi v Berchtes-gadenu, davi nenadoma pozval k sebi zuna- i njega nvnistra Neuratha in svojega namestnika Hessa na posvetovanje o najnovejšem razvoju dogodkov na Daljnem Vzhodu. Konferenca se bo bavila predvsem t najnovejšo rusko-kitajsko nenapadalno pogodbo, zaradi katere je nastal za Nemčijo na Daljnem vzhodu čisto nov položaj. Nemčija je vodila doslej na Daljnem vzhodu dvojno politiko. Za skupno borbo proti ko-minterni je sklenila posebno pogodbo z Japonsko, s Kitajsko pa so jo vezali dobr trgovski odnošaji. Sedaj je nastalo vprašanje, kako naj Nemčija reagira na rusko-kitajsko nenapadalno pogodbo. Zaradi ruskega vmešavanja v zadeve na Daljnem vzhodu bo treba vsekakor čimprej še bolj utrditi osi-šče Tokio-Berlin. Po mnenju rimskih političnih krogov je izven vsakega dvoma, da se bo to v kratkem tudi zgodilo. Ker je Nemč;ja »dejansko solidarna« z Italijo, bo pri nadaljnji ureditvi nemško-japonskih od-nošajev Italija nedvomno odločilno sodelovala. Od 1. septembra' do 12. septembra 50% popusta na že-j Ieznici, parobrodih. Na odhodnl železniški postaji kupite rumeno legitimacijo za din 2.—. RAZSTAVA SLOV. NOVINARSTVA Razstava Indija. Materi za otroka. Umetnost. Vrtnarstvo. Eksotične ribice. Zoo. Male domače živali. Industrija, obrt. Tekmovanje harmonikarjev 12. IX. KRASNO ZABAVIŠČE VELIKOMESTNI VARIET* popoldanske predstave zastonj. Vabimo Tail »JUTRO« št. 205 SreHa. I. DL 1937, Jugoslavija in Italija Zanimive Izjave predsednika Agencije Štefani, italijanske uradne poročevalske ustanove Na ladji »Dubrovnik«, 31. avgusta. AA. Manilo Morgagni, predsednik in glavni direktor Agencije Štefani, uradne poročevalske agencije italijanske vlade, je o ita-lijansko-jugoslovenskem razmerju izjavil uredniku Agencije Avale med drugim: i Dovolite mi predvsem, da poudarim svoje živo zadovoljstvo, da se mudim na tem, le prekratkem potovanju po vaši lepi domovini in da lahko pošljem z vašim posredovanjem prisrčen pozdrav tovarišem jugoslovenskim novinarjem. Prekrasno potovanje, modro organizirano po našem dragem tovarišu, dr. Petroviču, direktorju agencije Avale, mi je dalo priložnost, ponovno videti kraje in obale Jadrana in ugotoviti, kolikšen napredek v vseh pogledih se je dosegel v tej državi, ki je že po svojih naravnih lepotah tako zanimiva. Razen želje, da ponovim zahvalo kolegi Petroviču za pazljivost in ljubeznivost, ki jo v tolikšnem obsegu izkazuje vsem delegatom na tej konferepci zveze agencij, mi je drago, da morem 'poudariti, kako je bilo za nas Italijane, zlasti v idejnem pogledu pomembno, da se je to potovanje začelo z Benetkami. Razmerje med Italijo in Jugoslavijo, ki je bilo dobro že od trenutka podpisa beograjskega pakta, je postalo tako zelo odlično, da se ga nihče več ne upa dotakniti. To razmerje je tipičen primer, kako nastane velika dobrota, kadar se politični interesi dveh držav ujemajo s splošnim občutjem obeh narodov. Med Italijo in Jugoslavijo se interesi in čustva tako izpopolnjujejo, da kar ustvarjajo blok odločnosti, ki je trajno poroštvo miru za sredozemsko Evropo. 2e leta 1924 sta gg. Mussoli-ni in Pašič podpisala pakt miru. Vzlic temu pozneje ni šlo brez nesoglasij. Leta 1924 sta naš vodja in ustanovitelj vašega narodnega edinstva predstavljala enega izmed onih neredkih primerov v zgodovini, kjer dva velika voditelja dalje vidita kakor njuna naroda široka množica, ki bolj ali manj nima posebnega zanimanja, je rada videla v fašističnem režimu prehodno avanturo, jugoslovansko edinstvo je pa smatrala za negotovo politično dejstvo. Imeli smo mnogo skupnih sovražnikov. Potrebno je bilo, da jim razmere same dado nauk in da čas sam pojasni skoraj že vsem, da sta oba državnika iz upravičenih in globokih razlogov peljala svoji državi po pravi poti. Javnost obeh držav je preorientiralo počasno ,a zato neizpodbitno spoznanje, da bi Italija in Jugoslavija, če bi še nadalje ostali v razmerju, ki ni bilo ne mir ne vojna, izgubili prednosti soseščine, ki more biti posebno plodovita že z gospodarskega stališča. Dalje stalni ugodni razvoj duhovnega stanja obeh narodov, o čemer je nastop vaše države v dobi nepravičnih sankcij dal simpatičen dokaz. Italijani spoštujejo vašo politično intuicijo, ki vam je dala, da ste hitro spoznali, da bo afriško akcijo kljub ženevski koaliciji fašizem zmagovito končal. Vam so neprestano govorili, da ima Italije aspiracije na Jadranu. Tako se je našim nasprotnikom posrečilo umetno netiti italijansko-jugosloven-ske nesporazume. Herojsko prodiranje italijanskih divizij v osrčje ekvatorske Afrike vam je odkrilo dejanske aspiracije in prave cilje fašistične Italije. Zato je vsakdo občutil, ko se je proglasilo načelo, da Jadran ne loči .temveč združuje oba naroda. da gre tu za eno izmed maloštevilnih političnih realnosti nove Evrope, ki jim je določeno, da obstanejo in da se utrde v korist miru. Razmerje med Italijo in Jugoslavijo se' popravlja od dne do dne. Porojeno iz diplomatskega pakta, je že zdaj stvar čustva, ki se mora imenovati prijateljstvo. O tem vam lahko govore tudi vaši izletniki, ki obiskujejo našo državo, ki je ni še nikdar obiskalo in proučevalo toliko tujcev, kakor prav te dni. Vsak nov dan in vsak nov političen dogodek, ki ima svoj ! profil v evropskem življenju, le še utrjuje to prijateljstvo. V takšnem ozračju se popravljajo tudi že gospodarski odnosi in bodo še bolj popravili gospodarstvo obeh držav. Z zgodovinskega stališča smemo reči, da je prijateljstvo z Italijo želel tudi veliki kralj Zedinitelj Aleksander, In ko posvečam svojo misel njegovemu spominu, želim izraziti vdano spoštovanje mlademu kralju Jugoslavije, kralju mlade, a že velike in čvrste države. Vaš narodni preporod spominja v marsikaterem oziru na nas risorgimento. Mi smo iz malega in junaškega Piemonta prišli do kraljevine in do cesarstva. Vi ste iz majhne, a slavne Srbije prišli do Jugoslavije. Bodočnost pripada mladim narodom in bogatim življenjskim .energijam. Prvi Mussolinijev poset v inozemstvu V Berlinu so že končane priprave za sprejem predsednika italijanske vlade Rim, 31. avgusta, d. Vesti o bližnjem potovanju ministrskega predsednika Mussolini-ja v Nemčijo zavzemajo v tukajšnjih političnih krogih že konkretnejše oblike. V pristojnem ministrstvu sicar še ni mogoče dobiti potrdila teh vesti, toda okoliščina, da se l>o v prvih dneh meseca septembra mudil v Berlinu vrhovni načelnik italijanske državne policije, senator Bocchini, kjer bo stopil v stike z nemškimi varnostnimi oblastmi, jasno dokazuje, da so dispozicija za potovanje predsednika italijanske vlade v Nemčijo že sestavljene. Ker se bo narodno socialistični kongres v Niirnberszu končal 13. septembra in bo Mussolini 23. septembra osebno otvoril avgusti neko razstavo, zatrjujejo v tukajšnjih dobro informiranih krogih, da bo Mussolini posetil Nemčijo med 13. in 23. septembrom. V londonskih krogih so mnenja, da bodo Mussolinija spremljali v Nemčijo zunanji minister grof Ciano in več generalov. V Berlinu so že končane vsa priprave za sprejem italijanskih gostov. Med drugim je na sporedu berlinskega poseta velik eprajejn dne 20. septembra, na katerega bo povabljen ves inozemski diplomatski zbor. Že naslednjega dne bo Mussolini zapustil Berlin in se nato udeležil velikih jesenskih nemškifc manevrov v severni Nemčiji. Kongres nemške narodno socialistične stranke Berlin, 31. avgusta. AA. Letošnji kongres narodno socialistične stranke bo v Niimber-gu od 6. do 13. septembra. 'Beležke »Slovenec" In učiteljstvo V nedeljski številki se je »Slovenec« spravil nad Jugoslovensko učiteljsko udruženje in še posebej nad predsednika Dimnika. Huduje se najprej, da je prišlo v javnost, kako so člani Slomškove družbe na svojem Zborovanju na Brezjah napadali odsotnega Frana Erjavca, sedaj ko ni več referent ministrstva prosvete, do-čim so prej odobravali njegovo delo. »Slovenec« se jezi na centralizem, toda baš njegov Erjavec je daleč preko prejšnje prakse in preko zakonskih določil centraliziral vse učiteljske zadeve v Beogradu. Pritegnil je na ministrstvo, to se pravi na sebe, neštete posle, ki jih je prej izvrševala banska uprava. O vsem tem naj se »Slovenec« razpiše, pa potem še pojasni, zakaj smo Slovenci po njegovi zaslugi izgubili eno mesto v glavnem prosvetnem svetu. žolčno se je »Slovenec« razpisal tudi o učiteljskem kongresu v Skoplju. Opozicijo slika kot nekak poseben uspeh, pač menda v želji, da bi odvrnil lpozornost članov Slomškove družbe drugam. Poročila vseh listov, tudi takih, s katerimi ima »Slovenec« nad vse prijateljske stike, pa so govorila drugače. Uprava JUU s predsednikom Dimnikom na čelu je bila sprejeta z velikimi ovacijami in je z veliko večino dobila zaupnico. Glavna skupščina ji je dala tako obsežna pooblastila, kakrš. nih doslej še ni dobilo vodstvo nobene stanovske organizacije. To je pač najboljši dokaz, da učiteljstvo v polni meri zaupa sedanjemu vodstvu svoje organizacije s predsednikom Ivanom Dimnikom. Dejstvo je, da je imela uprava na skupščini triče trtinsko večino. Tega dejstva ni mogoče zanikati, zato pa je »Slovenec« tako hud in razburjen. Čuden boljševiški posvet na češkem »Slovenec« je v nedeljski številki objavil sliko z družibo odličnih političnih gostov v Karlovih Varih. Na sliki sta tudi Peter živkovič in znani rumunski državnik Nikola Titulescu. V včerajšnji številki je »Slovenec« k tej sliki napisal naknaden komentar, ki mu je dal naslov »Str-moglavljene veličine«. Nič več nič manj ne trdi, kakor da sta gg. živkovič in Titulescu pri sestanku, ki ga prikazuje objavljena slika, skovala zaroto v prid boljše-viške Rusije, pa je potem g. Titulescu kar jadrno odrajžal v Rusijo, da tam sporoči to razveseljivo vest. Kakor že mnogokrat, se je »Slovenec« tudi to pot v svoji zaslepljeni strasti krepko lopnil po lastnih čeljustih. Na sestanku, ki ga prikazuje dotična fotografija, so namreč poleg živkoviča in Titu-lesca tudi praški župan dr. Zenkl, češkoslovaški poslanik pri Vatikanu Radimsky in, kar je najbolj zanimivo, ugledni češki katoliški politik praški opat dr. Zavoral. Slednjemu je »Slovenec« v isti številki, samo na drugi strani, posvetil toplo pisan članek k njegovemu 75. rojstnemu dnevu, ki ga je obhajal ravno te dni. Po »Slovenčevi« najnovejši informaciji v včerajšnji številki pa naj bi ta ugledni katoliški dostojanstvenik in visoki duhovnik koval zarote na korist Rusije... Enako bedast in nepremišljen, kakor trditev o tej konspiraciji, je tudi naslov »Slovenčeve« notice »Strmoglavljene veličine«. Praški župan in poslanik CSR pri papežu pač nista »strmogiavijeni veličini«. Sivolasi opat ima res že pravice do pokoja, kar pa se tiče Živkoviča in Titu-lesca, vedo pri »Slovencu« iz lastne izkušnje, da na svetu skoro ni politika, ki ne bi že kdaj bil »strmoglavljena veličina« • Zadoščenje konjiškemu županu Križniču Celje, 31. avgusta. Danes Je bla pred tričlanskim senatom okrožnega Bodišča v Celju razprava proti Alojziju Križniču, županu v Konjicah, ki je bil obtožen, da si je do 10. novembra 1936. kot župan in kot načelnik sreskega kmetijskega odbora protipravno prisvojil znesek 23.601 din, ki mu je b;l zaupan v izvrševanju njegove javne službe. Senatu je predsedoval s. o. s. Ročnik, votanta sta bila s. o. s. dr. Suhadolnik in Antipin, obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Požar, obtoženca je zagovarjal odvetnik dr. Kalan. Obtožnica navaja, da je računski svetnik Josip P;rc iz Ljubljane izvršil po nalogu banske uprave sredi lanskega novembra uradno revizijo sreskega kmetijskega odbora v Konjicah in pri tem ugotovil, da niso bile vknjižene med blagajniške dohodke sledeče postavke: saldo iz 1. 1933. v znesku 2.708 din, obresti hranilne knj;žice Okrajne hranilnice z dne 1. januarja 1933. v znesku 699 din, obresti z dne 3. aprila 1934. v znesku 115 din, blagajniški preostanek z dne 15. julija 1934. v znesku 79 din in prispevek banske uprave z dne 31. marca 1936. za siromašne občane v znesku 20.000 din, torej skupaj 23.601 din. Banska uprava je nato razrešila Alojza Križnica z odločbo z dne 25. novembra 1936. vseh javnih funkcij, češ da si je pridržal navedene vsote in jih uporabljal v svoje osebne svrhe. Alojz Križnič je zanikal sleherno krivdo ter odločno Izjavil, da ni ničesar utajil in da tudi ni uporabljal uradnega denarja zase. Znesek 2.708 din je vpisan v blagajniški knjigi ob zaključku 1. 1933. s sopodpt-si vseh odborn;kov in sreskega načelnika, v proračunsko leto 1934. pa ga Križnič ni vpisal med blagajniške dohodke kot prihranek iz 1. 1933. zato, ker so hoteli odborniki v sporazumu s sreskim načelnikom ta prihranek uporabiti al5 za licenciranje ali pa za kako drugo kmetijsko panogo, o čemer pa do dneva revizije še niso sklepali. Isto velja za prihranek z dne 15. julija 1934. v znesku 79 din. Znesek 699 din na obrestih ne spada v blagajniško knjigo, čeprav ga je Križnič zaračunal :n mu ga mora kmetijski odbor vrniti, ker jc Križnič 1. 1932. založil z« sreski kmetijski odbor svojo gotovino v znesku 24.000 din. Ta denar je dobil polagoma povrnjen šele po dveh letih iz zamrznjene vloge sreskega kmetijskega odbora, zaradi česar Kržničeve obresti niso bile vknjižene. Isto velja za obresti v znesku 115 din ir. iste hranilne vloge. Glede zneska 20.000 din je Križnič izjavil, da ga je 30. aprila 1936. prejel kot nakazilo podpore od banske uprave za siromašne občane, da pa teh 20.000 din zato ni vknjiž;l med prejemke v blagajniški dnevnik, ker je čakal na navodilo banske uprave, v kakšne svrhe sme kmetijski odbor uporabiti nakazani znesek, kar bo določeno šele po odobritvi proračuna kmetijskega odbora. Sreski kmet;jski referent je vnesel nakazilo 20.000 din v ekshi-bitni protokol. Ker kmetijski odbor ni imel železne blagajne, je Križnič shranil v blagajno na svojem domu okrog 23.000 din, da bi b:l denar na varnem. Ko je lani v novembru prispel revizor Pire v Konjice, mu je Križnič povedal, da ima denar kmetijskega odbora shranjen doma, in dejal, da mu ga lahko takoj prinese. Revizor pa je izjavil, da ima za to 12 ur časa. Zvečer je Križn;č pokazal s^eskemu kmetijskemu referentu ves denar kmetijskega odbora, ki ga je imel shranjenega doma. drugo jutro pa ga je pri reviziji predložil revizorju. Kljub temu pa je bila pozneje prot' Križniču vložena ovadba zaradi utaje uradnega denarja. Pri razpravi je bila zadeva docela pojasnjena. Sodišče je Križnica oprostilo sleherne krivde in kazni. Tako je dobil g. Križnič polno zadoščenje za grde klevete Roparski napadalec In samomorilec iz Apač je že dolgo iskani begunec Potočnik Zaradi rane na nogi ni mogel bežati in je obupal Proti Gijonu Čete generala Franea se brez bojev vedno bolj približujejo pristanišču Gijonu Senzacionalna razkritja inačkovskega lista V Osjeku izhaja dnevnik »Hrvatski list«, ki podp;ra politiko dr. Mačka. Od časa do časa objavlja zelo svojevrstne informacije iz Srbije. Tako je razkril te dni svojim či-tateljem »pravo ozadje in predzgodovino borbe proti konkordatu.« Po njegovih infor- Pariz, 31. avgusta, o. Nacionalistična Prcd Belchitom so nacionalisti odposlali dve I felTi^,! VS- P£4i k°n" Ofenziva na severni fronti se nadaljuje | ™<>cm koloni proti sprednjim postojankam ^^ »Srtsk, kulturni klub« ki so ga Dve navarski brigadi prodirata proti Gi- v¥nih Set .illžn° °d Quintosa. P0' najno- S^J^JS, u^nov.h v Beogradu nekate- P vejših poročilih so nacionalisti že odrezali ,n, 1>eog,;aJskl intelektualci. »Srbski kulturni znatne oddelke republikancev od njihovih . -7 Jf. po n,nenju »Hrvatskega lista>» glavnih postojank. I P°stav,» cilj, organizirati vse Srbe v srbski " Nacionalistične vojaške oblasti zatrjujejo front:' ,in je PokIical na pomoč tudi srbsko da znašajo izgube vladnih čet na aragonski I PravosUv.no cerkev, ki je odredila v ta na-fronti že dosedaj 3.500 mož. 7 tankov je bilo uničenih, 35 letal sestreljenih. Ptuj, 31. avgusta Vse kaže, da bo skrivnostno ozadje zločina v Apačah in samomora na cesti kmalu popolnoma pojasnjeno. Skoro ni več dvoma, da je samomorilec istoveten z zločinskim napadalcem. Prav zato vlada po Ptuju in po vsem Dravskem polju izredno zanimanje za ta nenavaden dogodek. Zdravstveno stanje Sakelškove pa je na žalost zelo kritično in zdravniki sodijo, da utegne podleči huJiim poškodlbam. Potrjuje se navedba, da je hiša številka 96 v Apačah, kjer so stanovali Sakelškovi, Beraničeva last. Ker pa si je Bera nič pred mesecem kupil novo posestvo, je dal staro hišo Sakelško-vim v najem. Tako si je rešil življenje. Sodna komisija je v ponedeljek popoldne na glavni cesti proti Sv. Lovrencu, kjer je ležal neznani samomorilec, natančno ogledala kraj. V jarku bliau HajvHnske sume je ležal mrlič. V levici je krčevito držal stari samokres z liobenokom na o-em patro-nov. Truplo je bilo močno okrvavljeno. Mrlič je bil oblečen v jahalne hlače, obut v čevlje Bat'a, suknja je bila rjava. V njej so našli odprt žepni nož, s katerim si je bil na prsih razrezal pulover in srajco, nakar si je oddal poslednji strel v prsi. Poleg trupla je ležal nahrbtnik, v njem pa je bilo razno nevarno orodje, pripravljeno za vlome: žaga za žeJezo, dileto za. prebijanje zi-dovja, pa razni ključi in vitrihi. To pričuje, da je bil pokojnik nevaren aločinec. V žepu je bila vložna knjiga Mestne hranilnice, izstavljena na ime Ivana Šafrana, z vlogo 3070 din, od katerih je bilo 5. avgusta letos dvignjeno 400 din. Tudi beležnica v žepu je naslovljena na Ivana Šafrana v Slivnici pri Celju. Menda je bilo oiboje ukradeno. Po ogledni so mrliča naložili na voz in ga zapeljali v mrtvašnico pri Sv. Lovrencu. Komisija se je podala nato k hiši, kjer je bil izvršen zverinski napad. Mnogo va-ščanov je bilo tam zbranih. Komisija Je pregledala slamnato streho. Domnevajo, da je zločinec že pred tednom prereial slamo, i da bi splezal na podstrešje. Ko so orožniki odprli prazno hišo, je komisija takoj na vratih našla kroglo, ki je tam obtičala. Soba pa .je bila vsa krvava; tu se je odigrala strašna borba napadenih % zločincem. Sledovi so pokazali komisiji, da je zločinec po napadu hitel po njivah in skozi gozdove proti glavni cesti, kjer si je naposled sam končal svoje bedno, zločinsko življenje, pobesnel in tflvojen nad samim seboj. Mrliča je zjutraj prvi našel posestnik Janez Jeza ii Apač, ki je takoj pohitel p0 orožnike. Ko so ti začeli zasliševati bližnje prebivalce, so dognali, da je posestnik Ceh okoli 1. ure zjutraj čul jekniti strel. Niti malo ni mislil, da se je kdo tam ustrelil. Domneval je paS, da so spet divji lovci v gozdu. Sledilo je raztelešen je v mrtvašnici pri Sv, Lovrencu. Pokojnik je bil star kakšnih 20 let. srednje postave. Na desni nogi je bil poškodovan od strela. Komisija yp ugotovila, da se je pri napadu na Sakelškove saim slučajno ranil. Ta poškodba na nogi pa jo vendarle bila vzrok, da ni mogel več nadaljevati joti in ker je uvidel. da bo padel kmalu pravici v roke. se jp hitro odločil za samomor. Ker se je ustrelil z levico, je krogla predrla srce in pljuča in je obtičala na desni strani hrbta. Drugi strel pa. je Sel na desni nogi nad kolenom in je krogla obtičala v spodnjem delu noge. Vse vprašuje, kdo je zločinec, in samomorilec-. Orožniki so prepričani, da je to neki Potočnik, ki je že lansko leto žalostno zaslovel, kor je na Ptujski gori ukradel h cerkve monštranco. Zaradi te tatvine je bil delj časa zaprt, a pred tremi meseci mu je baje posrečilo pobegniti iz kaznilnice. Orožniki so Potočnika odtlej na vse strani zasledovali, vendar se je znal nenavadno spretno skrivati. Poizvedbe se nadaljujejo, da se dokončno in jasno potrdi domneva, da je Potočnik res tisti zločinec, ki si jo po grozodejstvu končal življenje. Krogle so pri mrtvem zločincu prav take, kakršne so zadele oba zakonca Sakelžka. jonu: prva vzdolž biskajske obale, druga po gorskih poteh. Slednja je zavzela Sier-ro del Esculo. Obe brigadi doslej nikjer nista naleteli na republikanske miličnike. Kakor zatrjujejo nacionalisti, so njihovi radio-telegTafisti prestregli brzojavke iz Gijooa, namenjene valencijski vladi, v katerih zahtevajo republikanci nujno večje število ladij, da bi se lahko republikanski miličniki z njimi odpeljali iz Gijona v jugovzhodno Španijo. Kakor se zatrjuje, so v Gijonu že nastali neredi in je prišlo do več spopadov med političnimi nasprotnici, slično kakor v Santandru, preden so ga nacionalisti zavzeli. Kar se tiče republikanske ofenzive na aragonski fronti, zatrjujejo nacionalisti, da so jo že ustavili. Med Saragoso in Huesco so nacionalisti pod vodstvom generala Ponta izvršili celo že več protinapa dov ter se jim je posrečilo v bližini Abe-rica obkoliti 6.000 republikancev. Srditi boji na aragonski fronti Saragossa, 31. avgusta, d. Na aragonski fronti so bili včeraj ves dan silno srditi boji. Republikanske čete neprestano napadajo lia več točkah. Posebno srditi so njihovi napadi pred krajem Almodovar, kjer skušajo prekoračiti tamkajšnji prekop, da bi udrli med ceste, ki vodijo iz Jace v Rio Gallevo Po daljših bojih so bili republikanci odbiti. Zarota v Valenciji Saint Jean de Luz, 31. avgusta, o. Po vesteh iz Valencije so oblasti odkrile široko zasnovano zaroto, katere namen je bil izvršiti državni prevrat. V zaroto so bili zapleteni predvsem funkcionarji civilne garde in policijski napadalni oddelki. Zarotniki so nameravali likvidirati republikanski režim v Španiji, ujeti vse člane njihove vlade ter jih nato izročiti nacionalistom. Anglija bo predlagala dveletno premirje Pariz, 31. avgusta, d. V tukajšnjih političnih krogih zatrjujejo, da bo predlagala angleška vlada, ako bo prišlo do mednarodne konference glede špajiije, da naj obe stranki skleneta dveletno premirje. Po teh dveh letih, ki naj bi jih obe španski vladi s pomočjo mednarodnega kapitala in pod kontrolo nevtralnih držav posvetili v prvi vrsti obnovi opustošenih ozemelj, naj bi se vršilo ljudsko glasovanje o bodočem režimu na Pirenejskem polotoku. Žrtve kmečkih nemirov na Poljskem Varšava, 31. avgusta, d. Po uradnem ko-munikeju, ki sta ga podpisala poljski ministrski predsednik in notranji minister Sklad-kowski, je bilo v teku 10 dnevnih kmečkih nemirov v lvovskem in krakovskem okraju 41 kmetov ubitih, 34 pa hudo ranjenih. Komunike ugotavlja nadalje, da števila lahko ranjenih ni mogoče dognati, ker so stavku-joH ranjence večinoma odpeljali s 6eboj in Jih skrili pred policijo. Ugotovljeno je nadalje, da so pri spopadih sodelovali y prvi vnsti komunistični elementi. Ministrski predsednik utemeljuje energičen nastoo Doliciie proti stavkajočim z velikim obsegom stavne,, kakor tudi z dejstvom, da je stavka ogrožala normalno življenje in promet v mestu- Naselbina ljndi iz ledene dobe v Rusiji Leningrad, 31. avgusta. AA. Arhangelska odprava znanstvene akademije je odkrila na Donu v pokrajini Boroneji naselbino ljudi iz ledene dobe, staro 30 do 35 let pred Kristusom. Našli so tu/dii maogo orožja in raznih drugih predmetom men episkopa Nikolaja Velimiroviča. Ta je napisal knjižico »Nacionalizem sv. Save«, v kateri se zavzema za poživljenje pravoslavne cerkve kot nositeljice srbskega nacionalizma. In v tej knjižnici baje episkop Velimirovič zahteva, da se morajo strinjati meje narodne države z mejami narodne cerkve... Nam ni znana vsebina knjižice episkopa Velimiroviča, vendar pa smo prepričani, da odgovarjajo navedbe »Hrvatskega l'sta« o njeni vsebini prav tako malo resnici, kakor njegova odkritja, da je duševni oče vse borbe proti konkordatu »Srbski kulturni klub«. Vrh tega se še spominjamo, da so ustanovitev tega kluba ravno mačkovci s simpatijami pozdravil5, saj je bilo to docela v duhu njihove ideologije. Logika gotovih krogov na Hrvatskem je res sijajna! Demanti Glavno glasilo JRZ »Samouprava« objavlja serijo člankov, v katerih dokazuje, potrebo, da se odobri in uveljavi konkor-dat, ter nesmiselnost borbe, ki jo proti konkordatu vodi pravoslavna cerkev. Članki so podpisani z imenom Dušan Jan-kovič. V včerajšnji številki prinaša sedaj »Politika« izjavo g. Dušana Jankoviča, apela-cijskega sodnika v Beorradu. Izjava pravi, da njen podpisnik ni p»ec člankov v »Samoupravi« in da nima z njimi nobene zveze. Incident na zemljoradni-škem shodu v Dalmaciji Poročali smo že, da je bil bosanski zem-ljoradniški prvak dr. Cubrilovič na agi-tacijski turneji po srbskih krajih severne Dalmacije. Včerajšnje »Novosti« beležijo, da je prišlo na enem njegovih shodov do velikega kravala. Bilo je to v Djeverskah pri Kninu. Baje se je tam zbralo večje število pristašev JRZ in JNS (?), ki so začeli žvižgati in z medklici motiti govornike, tako da so shod onemogočili. Odgovornost za vest prepuščamo seveda ^Novostim«, mofiaa pa dvornima x u»> < Nj. Vel. kraljica Marija kumica mladinskega prapora v Kranju Kranj, 31. avgusta. Nj. Vel. kraljica Marija je v svoji globoki materinski skrbnosti blagovolila prevzeti kumovanje praporu, ki ga sprejme šolska deca v Kranju za rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. Mladina bo prejela prapor iz rok svoj:h staršev v nedeljo 5. septembra ob pol 14. pred Narodnim domom v Kranju. Nov vojaški ataše na Dunaju Zagreb, 31. avgusta, o. Dosedanji načelnik štaba savske divizijske oblasti, art. polkovnik za generalštabne potile, Milan Ka-ludjerčič, brat poštnega ministra dr. Ka-ludjerčiča je bil imenovan za jugosloven-skega vojaškega atašeja na Dunaju. Doce-danji dunajski ataše, pešadijfki polkovnik Milan Stojanovič bo prevzel njegovo mesto pri štalbu savske divizije. Horthy na Tirolskem _ Innsbruck. 31. avgusta. AA. Madžarski državni upravitelj admiral Horthy, je prispel v Seefeld na Tirolskem, kjer bo ostal vač dni. sničnost njihove trditve, da bi bili med onimi, ki so onemogočili shod, tudi pristaši JNS. Sploh moramo pri tej priliki opozoriti čitatelje, da so »Novosti«-, odkar so ' Nov italijanski konzul v Zagrebu Zagreb, 31. avgusta, o. Dosedanji gen«5* ralni italijanski konzul v Zajrrebu Umilta je bil premeščen v Tunis. V Zagrebu je deloval več kot. 5 let.Za njegovega naslednika je bil imenovan Giovanni Bobbi, ki .je doslej služboval v italijanskem zunanjem ministretvu. Z zračno ladjo 15.100 metrov visoko Pariz, 31. avgusta. A A Havas: Iz Moskve poročajo, da sta se vojna inženirja Ukrajinski in Aleksajev s posebno zračno ladjo, ki ima 10.800 m3 prostornine, v 52 minutah dvignila 15.100 m visoko, nakar sta pristala pri Ivanovu. Pogreb Drage Roškarjeve Mariborska sokolska župa in meddruštve-ni odbor pozivata vse članstvo, da ee udeleži pogreba sestre Drage Roškarjeve dan3s 1. septembra ob 16. Zbor pred mrtvašnico na mestnem pokopališču ob 15.45. Udeležba v kroju in v civilu z znakom. — Meddru-stveni odbor. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo; Jadranska depresija je prešla ua Balkanski jjodotok in Ustvarila oblačno in deževno vreane v srednjem in vzhodnem delu Jugoslavije. Oblač- pred nekaj tedni menjale svoje vodstvo ' nost in deževnost vladata še v Alpah in m^JUtA __11X1 W____m. Ti o J nn.. _ TI 1 * * _ T r •__1 •« 3 1.. t f močno spremenile svojo politično linijo in pišejo sedaj približno enako kakor »Jutar-nji list« in »Obzor«. Industrializacija v Dalmaciji Hrvatski listi poročajo, da bodo v najkrajšem času v neposredni okolici šibe-nika ustanovljene štiri nove velike tovarne. Izdelovale bodo cement, fosfor, aluminijski cement in fosfatna gnojila. Za to-P?trebno stavbišče v izmeri preko 30.000 kvadratnih metrov je brezplačno odstopila šibeniška občina, vendar s pogojem, da se morajo tovarne začeti graditi najkasneje v devetih mesecih in morajo biti s treh letih togiajea* nad severno Italijo. V visokih predelih Alp sneži, drugod v Evropi pa prevladuje jasno. Kova depresija se »približuje z Atlantika in prinaša dež; depresija je že dosegla britansko otočje. Jugoslavija; Oblačno s hudim dežjem v dunavski. drinski in moravski banovini, delno ohlačno drugod. V severnih predelih se je začelo jasni ti; razvedrite v polagoma pro-uira proti jugu. Toplota je nekoliko padla. Najnižja, toplota Ravnopolje 1 stopinja, najvišja Skopi je 30 stopinj. Zemunska vremenska napoved; Zjasnitev v severni polovici in na Primorju. Oblačno z dežjem v jugovzhodnih predelih. Temperatura brez posebne izpremembe. Zagrebška: Nestalno in oblačno vrerna. « euua^ Precej imst ia ( »JUTRO« št. 203 Sreda. 1. IX. 1937, „Juitro" je naprosilo nekatere ugledne slovenske može naše besede, na) s kratko Izjavo opišejo svoje razmerje do novlnstva in novinarskega dela. Prejeli smo naslednje odgovore, ki jih objavljamo v faksimilu, izvirniki pa so razstavljeni v posebni vitrin j Narodne tiskarne na velesejmu: @Mof odnos do n oviti stvu Književnik! in drugi javni delavci novinarjem v album // j. ..« m vr^tj-Cvi* tbkrt, T," J 6-tnlar JA^. n^ane Jo ŠčAT^A /nJ~c/oQ> KL/JcLZ^. /fij/ 'fJuJZtJ'jvAAst^' ^ >~ obi^t/o J" 'tfkrv^vtcrf^ "vi . oiA^fOe/^ i« ^fteJ^jJ ^ uust IcJv • ~ ' 1 / * 1 ' /dU^A^a , /H MC/ foio - j ivf-cazu t~t. JjzSi^hsf)/ ism /diSl tftr ^a-a^*. CP (.J /V^JCLJ J*-« - j * " 5 k«0""- i o cucL - A . ' k /\ VcJŽ t^/e « ^^ 'sme , Sv V«. l^A^V C^/s/up. (Lfii Y/ULGLo-ik. f^a-o-in ^rVm. ICC /JQ_ filOanc-^. f.crC^u^ jct-Mm«« »r; r Vodnikove „Novice" v Licejski knjižnici Pni letnik Vodnikovih »Lublanskih Novic« in lanski letnik »J u t r a« (vezan po četrtletjih) Habent eua fata libelli, knjige imajo čudno utodo, — ta aforizam latinskega pesnika Terenoijana Mavra zadeva fiicer knjige. Neprimerno več vsebine pa dobi, če ga raztegnemo na tipkane proizvode novinske vrste. Vsak izvod novin vsaki hiši kaj kmalu odsluži. Zvedavi ali poukaželjni človek ga prelista in več ali manj prebere, potem pa ga odloži z namenom, da ga bo uporabil kot preprost papir v bogve kakšne vsakdanje svrhe. Tako se podi novi-nam daneg. a tako je bilo tudi v časih Valentina Vodnika. Jutri bo 140 let, odkar je izšla že 61. številka Vodnikovih Lublanskih noviz. Tiskalo se jih je komaj po par sto izvodov. V štirih letih, od novega leta 1797 do konec 1. 1800, je zagledalo beli dan vsega skupaj 285 številk. Vsak tiskani izvod je našel sproti pot v svojo hišo Ljubljane in dežele ter tako širil vednost o naglo se vrstečih dogodkih tedanje dol>e. Številka »starih« Novic se je zapovrstjo umikala novi in zapadla vsem mogočim naunenom, le spravljal jih ni skoraj nihče. Spričo tega ni čudno, da so postali letniki Ljubljanskih novic kaj kmalu velika redkost. Brez jokavega ali jezljivega obžalovanja, prav kakor novinar današnjih časov, se je tej usodi nI al tudi stari Vodnik. V svoji osefmi knjižnici je pa le skrbno hranil v knjige vezane posamezne letnik^ svojega novinarskega dela in prizadevanja. Na čelo prvega vezanega letnika je napisal z gosjim peresom o svojem odnosu do novinarstva tole pomenljivo izjavo. OzJL A^fcv ^^ J^ v^-bffi »t^tu^KAlA: J vp VV^ jp^ ^t jt n+jcA^C, T^JU j 'M/fr+V*^- - j ^rnveA. ! * nas *Oče Marka Pohlin me je kranjsko pitati učil 1773; ali od takrat sem iz lupine zlezel in se v teh novicah drugače iz vseh dosedanjih kranjskih pisavcev norca delati začnem. Eger me je nagovoril, rad sem moje tumpasto pero njemu v štero posodil; se kremžim, se pačim, in gledam, kako bi naš jezik najbolj po drugih že osnalenih evropskih jezikih prirezal. — Bravec, Ti boš sodnik. Ljubljana, 30. rožnega cveta 1798.« Poklicne novinarje nam je dal šele veliki napredek našega novinstva v zadnjih desetletjih. Tip prvih naših novinarjev se pa kaže v dejstvu, da je šentjakobski ka-plaai in licejski profesor podjetnemu tiskarja svoje »tumpasto pero lo v štero posodil«. V štero ali na štero hodijo na deieli že dandanes obrtniki, zlasti krojači, šivilje in čevljarji, ko delajo za hrano in dnino v hiai samega naročnika. Glavno torišče Vodnikovega del je bila šola in cerkev, v tiskarno je pa hodil na delo. ker drugega, ki bi bil tako sfosobesn, a obenem dovolj pogumen, tedanja Ljubljana, med svojimi 10.000 prebivalci ni 7,mogla. Vodnik se je zavedal, da njegovo novinarsko delo le ni kakor kakšna veter-be-seda, ampak da bo prej ali slej rodilo bogat sad. Zavedal se je tega, posebno ko je imel priliko opažati, kako cena njegovim Novicam iz leta do leta raste, ker postajajo čedalje relkejše. a obenem vedno bolj iskane. Iz tega ugodnega občutja so ■se mu tudi rodili tile verzi, napisani na čelo tretjega letnika njegovih Novic. ^J/7bo jža t^jZL. 0 Ir^csvto /■a. V3 ----- J T / /p / ' p / ^^ .-t /"< " A/ Cr "-»v ^^ ' d ^ . v, X ^ Z-LJ-U IS/ ^ ' ^ ^, . ______ tf,- A- ^^ /''J'-«- Miselna gibanja in cilji bodisi celih narodov ali njihovih delov so se ohranili najprej v pismih in tako so bili tudi širjeni, od iznajdbe tiska pa v knjigah. V novi dobi je prevzel to nalogo tisk, t. j. časniki in časopisi, ki so postali posredovalci med člani svojega naroda in često tudi med narodi samimi. Prav v tem je njih velik pomen, v tem leži silna moč tiska, ki pa mora doseči svojo polno veljavo samo tedaj, če uživa popolno svobodo. Posamezni dogodki mednarodnega značaja dobivajo svoj odmev v listih, obenem pa tudi komentar, lazlago za javnost. Preko njih dobivamo vpogled v spor? dveh držav, ki se končujejo z vojno, kakor tudi v prijateljske stike držav in narodov, katere utrjujejo z vzajemnimi pogodbami. Tak dober vzajemni stik opažamo že stoletja med čehi in Jugosloveni, med narodoma in tudi med njihovimi državami, kakor nas poučuje zgodovina. Nobenega dvoma ni, da ima češki dnevni tisk mnogo zaslug na tem, da je razmerje obeh naših bratskih narodov tako presično, da se je poglobila naša vzajemnost, da je — ptavilno umevana. — proni-kla po širokih vrstah naroda, da je naše zbližanje trajno "in da je našlo razumevanja tako v priprostem človeku, kakor tu-I di pri izobražencu. Je pa tudi s3mo obsebi umevno, da tisk teh uspehov ni dosegel morda v teku nekaj let, marveč da je sistematično delo, izgrajeno že skozi stoletje in morda še več. že v Krameiovih« sVlasteneckih novinah-i: (1791 — 1825) bi se našli prvi sledovi zanimanja za Jugo-slovene in zbližanje z njimi. Jasno in odločno govori o potrebi zbli-žanja z Jugosloveni, o nujnosti vzajemno- sti med obema narodoma, v celi vrsti člankov v svojih -Narodnih novinahe najsijaj-nejši češki novinar Karel Havliček-Borov-sky\ neustrašni branilec politične svobode in svobode tiska. Doba sama ga je silila k temu. kajti na Slovanski kongres 1848 je prišla številna jugo-slovenska delegacija in se je tako z osebnim stikom povečalo zanimanje za Jugo-slovene. V svojih novinah Havliček zelo skrbno informira čitatelje o razvoju ju-goslovenskih zadev. V razmotrivanjih in člankih se često dotika vzajemnega razmerja in je treba s priznanjem in spoštovanjem priznati, da je bil prav za prav Havliček oni, ki je jasno in določno ugotovil naše vzajemno razmerje, načela in pogoje, ki veljajo še danes. Bister politik in novinar Havliček je videl v daljno bodočnost. Razvoj dogodkov na Balkanu od 50. let minulega stoletja je zbujal posebno pozornost Cehov, kajti tam na Jugu je tekla kri za os\Tobojenje naroda, o katerem se do takrat na češkem še ni smelo niti sanjati... Zaradi tega so spremljale jugo-slovenske junake naše simpatije, zaradi tega so naši časniki in časopisi tako mnogo pisali o teh deželah in njihovem ljudstvu, s katerim so nas tako zbližali. V tem oziru je izvršil posebno zaslužno delo urednik »Narodnich listov« Josef H o 1 e -ček, ki je razen tega izdal celo vrsto knjig o jugoslovenskih deželah in razmerah. Knjige so bile takrat zelo popularne in mnogo čitane. Iz njegovega peresa je izšel v rNarodnich listih*- tudi marsikateii članek, ki je vzpodbujal k utrditvi vzajemnosti med Cehi in Jugosloveni in je često opozarjal na važnost njih zbližanja. V »Narodni politiki« sta delovala v enakem smislu Jožef Toužimsky in nje-gov naslednik Jan H e j r e t. Med glavnimi ideali teh dveh novinarjev je bila tadi vzajemnost obeh naših narodov. Svoje članke sta pisala iz prepričanja, da delujeta za dobro stvar, z navdušenjem in notranjim ognjem, in sta tako vplivala na svoje čitatelje. V času svetovne vojne so morali vsi časniki najprej umolkniti .toda h koncu vojske leta 1917 so tem jasneje in izrazitejs delovali za združitev z Jugosloveni. Spremembe, ki so nastale na zemljevidu Evrope po svetovni vojni, so ustvarile tudi za naš tisk popolnoma nove razmere, ugodnejše za naše vzajemne stike in zahtevale naše tesnejše zbližanje, ki je bilo itak doseženo zaradi vojnih razmer. Pri nas nastaja novi razvoj tiska, ki prinaša uspeh tudi naši ideji, kajti postala je državni interes. Zaradi tega se pri nas v dnevnem tisku ne piše o naši vzajemnosti samo priložnostno, ampak pogosto in sistematično. Moramo priznati, da morda še nismo na tej stopnji, na kateri bi želeli biti, -da T3 je na štisk danes vendar mnogo dalje šii jenju ideje češkoslovaške-jugoslovenske vzajemnosti, kakor je bil. Upajmo, da se bodo mlajše novinarske generacije, ki stopajo namesto nas starejših v svojih težnjah in pri svojem delu zavedale važnosti propagande te ideje in svoje odgovornosti, ter da bodo v tem delu celo prekosile svoje predhodnike. Želim, da bi čimpreje dočakali zmago, ki jo bodo z vesoljem pozdravili premagani in zmagovalci. Andrej Cabršček: Na vročih tleli Rojen sem bil dne 20. novembra 1864. Kot edinca po me starSi določili za naslednika na posestvu in v trgovini. Skoraj 15 let etar sini izsilil, da so me na jesen 1879 pustili na učiteljišče v Kopru. Že drugolet-nik sem začel dopi-ovali > Edinost i v letu 1881. Začel sem borijo za premestitev slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico, ki sem jo dosledno dobojeval 1. 1909. M >d tržaško svetovno razstavo 1. 1882 sem mnogo dopisoval »Edinosti« in zaradi članka o Oberdanku sem imel kazensko preiskavo, ki sem jo tudi častno dobojeval. Ker me je bil urednik Dolenc nepotrebno izdal državnemu pravdništvu. sem prenehal dopisovati v »Edinost«. Urednik ^Slovenskega Naroda« Ivan Želcznikar me je pridobil za svoj list, ki sem mu ostal zvest do sprejema goriške ^Sočei 1. 1889. Tu som bil reden sotrudnik Od slovenske mej??, je prišlo do tiskovne z dopisi, članki in podlistki. Zaradi donisa pravde poslanca Matije Jonka proti Železni-karju. Porotna obravnava se je pričela 21. septembra 1885 in je trajala tri dni. V Ljubljano se*m nagnal nad 20 prič, med njimi troje duhovnikov in Železnikar je bil oproščen, kajti porotniki so izrekli, da je Železnikar dokazal resnico vseh trditev. Moji članki so imeli razne pseudonime: Gorski, Niliilist, Rozinjski. Rombonski, -ski itd. V tistih časih sem l il stalen sotrudnik prt Podaornikovem Slovenskem Svetu«, pri Kusakovih "Kromeriske Noviny«, pri La-manskega »Slavj. Izvestjih« in ko je vlada zatrla prve. sem bil soustanovitelj pansla-vističnega lista »Velehrad«. V letu 1888 sem bil glavni sotrudnik goriške »Soče* i" !?to pozneje me je dr. Anion Gregorčič povabil v Gorico, da prevzamem uredništvo in lastništvo t?ga edinega goriškega lista. Preselil sem se iz Kobarida v Gorico in 2. avgusta 1889 je izšla prva številka pod mojim uredništvom. Takoj je nastal tako zvani prvi goriški razkol, ki se je končal s popolno zmago nove stranke proti zvezi d;r. Tonkli-Mahnič. Viden velik uspeh novega kurza je bilo narodno šolstvo v Gorici. Soča : se je širila in je imela za prilogo listič »Goricac. V nadaljnjem napredku >Soče* in stranke sem leta 1893 ustanovil Goriško tiskarno*, v kateri se je Soča - še bolj razmahnila. Poleg nje sem začel izdajati list za l»r?prosto ljudstvo Primorec«, ki je tudi izhajal do svetovne vojne. V tej tiskarni sem izdajal tekom let še li--te: Knajpovec, znanstveni lisi i Veda*, >Adriatische Post« in v obliki periodičnih tiskovin sem izdajal še Slovan-ko knjižico-, Kniižnjico za mladino posebej pa še :Salonsko knjižnjico*, »Svetovno knjižnjiro", Venec slovenskih povesti, Talijo itd. (Seznam glej >Uoriški Slovenci« II.'str. G03-611). _ Leta 1898 sem ustanovil v Puliu i Na rodno tiskarno A. Gabrščeki in dal tja za vodjo iz Gorice Josipa Krmpotiča, kar je dalo povod živahnemu napredku našega življa v Pulju in Istri sploh. (Glej »Goriški SU> venci« I. str. 404). Leta 1898 sem bil soustanovitelj Slovanskega novinarskega društva v Pragi ter sem imel na ustanovnem shodu predavanje o slovenskem časnikarstvu od prvih počet-kov do tistega lela. To predavanje je izšlo pozneje v posebni češki brošuri. Bil s?in na vseh kongresih podpredsednik, tako tudi leta 1910 v Sofiji in leta 1911 v Beogradu. V Ljubljani smo leta 1902 ustanovili »Zve«. zo slovanskih časnikarjev« in v letu 1903 sem na podlagi ljubljanskega sklepa ustanovil slovensko časnikarstvo in pisateljsko društvo. Prvi odbor mu je bil: Anton Trste-njak, Fran Govekar, Engelbert Gangl, dr. Lončar in Luka JeJene?. Svetovna vojna je pretrgala moje časnikarsko delo in me spra vila v zajmie in internacije za 1118 dni. Ko sem bil aprila 1917 konfiniran na Dunaju, s?m zopet začel s l>oročili v »Slovenskem Narodu« o naših beguncih in ko je posloval zopet parlament, sem bil sialni dopisnik »Naroda« in »Edinosti« pod znano značko: A. G. Po vojni sem pa stalno deloval pri raznih listih kakor so: Obzor, Slov. Narod, Slovenec, Jugoslavija, Jutr. Novosti, Narodni dnevnik. Jugoslovan, .lutro. Trg. list, Pohod, Videnjski Denik. \Viener A1 lg. Zei-tung. V letu 19:10 in lela 1931 sem izdajal na Dunaju do obolenja posebno znano časnikarsko korespondenco: SOK ali Siid-Ost-Korrespondenz, dva do trikrat na teden do osem strani navadne oblike. »JUTRO« ši 203 «5 SreHa. I. IX. 1937. Novine in revije Kdor bo hotel s sociološkega t. j. funkcionalnega zrelišča obdelati zgodovino slovenskih revij, ne bo začel šele pri Vodnikovih »Ljublanskih Novicah«, marveč pri Pohlinovih »Pisanicah« iz 1.1780. in 1781. Kajti kaj drugega so almanahi, ki so bili takrat in skoraj še stoletje pozneje zelo v modi, nego embrionalni začetki revije? Predvsem jih označuje to, da nimajo enega, temveč več avtorjev in da eden izmed njih. opravlja delo urednika, z druge strani pa to, da so nekateri izhajali kot kon-tinuanda, ne pa kot enkratna knjižna izdaja. Tudi poznejši tip zbornikov bi lahko s tega vidika klasificirali kot začetno obliko revije, ki ima, prav kakor znanstvena &li kakšna drugačna revija, nalogo, sporočiti občinstvu neke rezultate skupine posameznih sodelavcev, ki jih je združil ured nik, v čemer se zbornik razločuje od knjige, ki jo je po načrtu spisalo več avtorjev. Prav tako, kakor so vsaj s tega vidika almanahi začetniki literarnih znanstvenih revij, čeprav sicer naša literarna zgodovina ne datira začetka slovenskega tiska b »Pisanicami«, marveč z »Lublanskimi Novizami«, prav tako bi bilo treba videti embrije novin v pratikah, revialni tisk pa tudi v številnih, redno izhajajočih ko-ledfirjih, ki so imeli in imajo še dandanašnji, kakor na pr. Mohorjev koledar ali Vodnikova pratika, funkcionalno isti pomen kakor revije; t. j. dati čitateljem po uredniku določeni izbor raznovrstnega, kolikor moči aktualnega štiva, ki ga prispevajo razni sodelavci. Ob takem pojmovanju bi se torej začetek slovenskega revialnega tiska razmahnil v dobo pred Vodnikovimi »Lublanskimi Novizami«, t. j. v leto 1780, ko so izšle »Pisanica«, in slovenska revialna književnost bi imela že nad. 150-letno tradicijo. Sociološko-funkcio-nalno zrelišče takisto razširja proučevanje revialnega tiska na obilno literaturo priložnostnega, toda v časovni tok včlenje-nega tiska, kakor so koledarji in zborniki. Leto 1830. je prineslo prvi zvezek >Kranjske čbelice«, ki je bila izrazita, iz žanra almanahov vznlkla revija tedanje dobe; ima vsa obeležja literarnega časopisa, kakor so jih imeli drugi narodi obilo, čeprav mnogi v večjem formatu; je samo posledica danih razmer, da je obtičala v zaostali razvojni formi, t. j. v obliki drobnih, neredno izhajajočih zvezkov. S »Kranj sko čbelico« smo dobili Slovenci prvo resno literarno revijo, predhodnico poznejšega 2 Dunajskega« in »Ljubljanskega Zvona« ter častljivo matico vse naše, dandanes tako močno razvite revialne književnosti. Med »Pisanicami« in »Kranjsko Cbelico« leži cela geološka plast literarnega razvoja, dasi je časovna razdalja sorazmerno majhna. V primeri z »Ljubljanskimi Novizami« je »Krajnska čbelica« že znak cepitve tiska v izrazito revialno in izrazito novinski tisk. Ce si ogledamo Bleiweisove »Novice«, ki so začele izhajati 1.1843, vidimo, — zopet s sociološko-funkcionalnega in z no-vinsko-tehničnega vidika — da smo Slovenci dobili z njimi nadaljevanje lista, ki ga je moral 1.1800. po Vodniku zaključiti Pušnik: namreč tip časnika, ne časopisa ali revije. V naših primitivnih razmerah je bila ostrejša ločitev med novinami in časopisom še otežkočena, kar je pokazala že usoda »Kranjske čbelice«. Ko se je razbil Prešernov ljubljanski krog, je zopet ugasnil naš neposredni kontakt z Evropo; višja, kvalitetna slovenska kultura se je pokazala kot izjemen pojav in potrdil se je stari rek, da ena lastovka še ne prinaša spomladi. Naš literarni in sploh kulturni razvoj je potreboval širših tal in trdnejšega terena, zato je moral preporod zajeti širše sloje in preiti iz intenzivnosti v ek-stenzivnost, iz izrednega v povprečno. Tako je z »Novicami« zdrknila naša kultura v svet, ki ga označuje ironični nauk Prešernovega pisarja in v njem je Ko seski zasenčil Prešerna — pojav, ki je spričo organično nujne ekstenzivikacije naše mlade narodne kulture sociološko umljiv. Tako so žumalistične »Novice« prevzele začasno tudi vlogo revije in pripravile naši revialn. književnosti tista rodovitna tla, na katerih se je šele mogla razvijati in tx?tati zlasti za slovensko literaturo iz-redno važna sila. V svojevrsten poskus ustanovitve časopisa, t. j. knjižnega tipa. ki ima svojsko funkcijo in se zato oddaljuje knjigi ter približuje gia^itacijskemu težišču časnika in časopisa kot novega civilizacijskega or-g,_na, štejem tudi Slomškove »Drobtinice« iz 1.1816—1847. Tu imamo zarodek prve slovenske katoliške revije. Leto 1848. je s svojim političnim kvasom pospešili" razvoj in diferenciacijo slovenskega tiska. Misel o Zedinjeni Sloveniji je obrodila med drugimi pojavi »Slovenske Novine« v Ce- Zdravica časnikarjem Posvetil Silvin Sardenko zboru novinarjev leta 1931. v Rogaški Slatini Naš Prešeren kot jurist modroval je sklepe take: da iz pravd bi rumenjake si koval v dobiček čist. Rumenjak je tudi čas. Glej usoda neenaka: časnikar iz rumenjaka kuje pravde strog izraz. Ako čas je res zlatd: 'časnikarji ste zlatarji! Naj bi teklo v zlati zarji plemenito vam pero! rAko novec drag je dar: ste novinarji dragulji! Pod pero se pnd ti žulji, kot da s plugom si ratar. Ako čas je res zdravnik: časnikarji ste zdravniki rani mali kot veliki, kjer je družbe vzdih in krikl Ako čas je ogenj vnet: so kresov* vaši listi, da so složni v misli isti: ena duša ves bo svet! Časnikar je luč sveta. Milostno naj Bog obvarjei časnikarje kot zlatarjel živeli od dna do. dnal j lju in »Jadranskega Slavjana« v Trstu, dalje politično literarni list »Slovenijo« in prvi slovenski izrazito mladinski list »Ve-dež«. Diferenciacija med novinami in revijo, ki ni utemeljena samo v kulturi in slovstveni zgodovini našega preporoda, marveč tudi v njegovi še neobdelani sociologiji, je šla dalje in dosegla v Janežiče-vem »Slovenskem glasniku« 1.1858 nov resen poskus literarno-kulturne revije, ki je imela še nadih rodbinskega lista. S »Slovenskim glasnikom« smo se pomaknili od časniških »Novic« v smer k Stritarjevemu »Dunajskemu Zvonu«, ki že združuje začetne niti »Kranjske čbelice« in uspehe »Slovenskega glasnika« v prvo izrazito literarno - kulturno revijo. Z »Dunajskim I Zvonom« in njegovim naslednikom »Ljubljanskim Zvonom« se začenja naša literatura osredotočevati okoli revij. Revije si ustvarjajo čitateljske občine, posredujejo med pesniki in občinstvom, kar je ena izmed temeljnih funkcij književnega časopisa; dajejo vzpodbudo mlademu literarnemu naraščaju, opravljajo nekako selekcijo v literaturi, vzgajajo občinstvo za duhovno kulturo, uvajajo in razvijajo nove literarne pojave in zvrsti, so skoraj edina tribuna kritikov in estetskih teoretikov. Tž/ko pojmovanje literarnega časopisa razodevajo že prvi letniki »Ljubljanskega Zvona«, dasi je kajpak pot k popolnosti dolga in se na nji večkrat spreminjajo potrebe in okus posameznih generacij, šele »Ljubljanski Zvon« je dal slovenskemu slovstvenemu stvarjanju poln tok in razmah, ga zorganiziral in prispeval k njegovi usmerjenosti, oblikovanju in razvoju; zanesel je v množico posameznih akcij neko središče in dal celotnemu literarnemu življenju nekak ritem. Toda središčna vloga revije, kakor jo je imel dolga leta »Ljub Ijanski Zvon« in v poznejši dobi, ko je premagal ožji okvir rodbinskega, zabavno-poučnega lista, tudi »Dom in svet«, je po nekem zakonu večje gospodarnosti z energijami najbolj očitna in značilna prav pri majhnih narodih, v manjših literaturah. če sd ogledamo celotni rezultat razvoja našega revialnega tiska, vidimo, da se pri nas in zlasti še pri nas jasno in značilno potrjuje značaj funkcionalne ločitve novin in časopisa: Medtem ko so novine vstopile v službo civilizacije in so se morale zaradi tega po zakonu kvantitete kar le mogoče približati širokim slojem, učinkovati ekstenzivno in opravljati nujno delo krčenja, oranja in rahlanja tal za višjo, t. j. duhovno kulturo, je časopis skušal premagovati ek-stenzivnost civilizacije, povzdigovati duhovno kulturo in pospeševati kvaliteto. Vsekako bi bilo treba podrobno raziska-vati sociologijo vpliva, ki sta ga imela časnik in časopis na naš celotni narodni razvoj in posebej še na oblikovanje naše kulture in civilizacije. V pregledih slovenske literature se na pr. delo, ki so ga izvršili in ga še izvršujejo za literaturo časniki, do malega prezre in krivično omalovažuje. In vendar velja tudi pri nas, kar pravi Merker Stammlerjev »Reallexikon der deutsehen Literaturgesehichte«: »Velika množina naroda se udeležuje narodove sodobne literature skoraj izključno s posredovanjem dnevnikov«. Sociološka funkcija celotnega tiska je potemtakem pomembna civilizacijsko in kulturno, a prav primer slovenskega revialnega tiska kaže, kakšno važno vlogo lahko prevzamejo in izvršujejo časopisi v organično se razvijajoči literaturi. In ne samo v literaturi, marveč v vsej kulturi. (Iz nekega predavanja v nacionalni uri radia). •—o. % . tfejtu.Ht.JL ttooii^; cKcto AjfU, fi/fit"^- s«*- 2 z^tcžfe />*> do vi**£r* ti/UP ^ ^ ^iz - t-^*-, /cLJ! /to^ve^,' —- ^c/L — je i* 'T -----------rf (J _____ • «•«.« f a. r. « % It t 3?. Jtif* ____ - - ' vkusj, X tcuj ZSIJO. tu e^aCAjL ^ r Ulto AČ&g- tfd ■ JUcN QMi - akvulc^iL, oCfi rtietAHL ( oat cuC^A ct* trA* Af* teuiji fr f^AO^u^ J&MIM, tfedA vtfstt MI Avet JU timMiJMtfM' dbvi /nafti; ^tjet le ^ jtrtihv^h - i fe Jeft W u^ bt jvefca -vn£d rtutotifi Oii «je & f4kt. CiZJ-ts - ^^ ^ A T' . fa p* . • < 7 rt /Mt^nčo č^r&u-S 1 ha -5 iceuiv f^ ^ -o^^ + <--- —-- . ^ t . .t &. • - e ^—i- , e»>.'«*w a- A— w-e 'i—f »■».• — tfrv.".f> rf rfi i "t a *' "Vv. C/ A-u^t. p-- <* CJfa, . .. .»->-. ■fi-. 4 — v Ti »-e-e, Moje žurnalistovanje Pravijo: Zagovorjenega kruha se največ sne. Tudi jaz sem jedel zagovorjeni kruh žurnalistike. V mladih letih sem si mislil, da je novinarstvo prava nesreča za narod, kajti novinarji so krivi bratomornega boja. Politika mi je bila odporna stvar. Šele v visokošolskih letih, ko je vse okoli mene politiziralo, sem se moral odločiti tudi jaz za eno izmed političnih smeri. Med mladino je takrat vrelo. Raslo je narodno-radikalno gibanje. Zbirali smo se okoli »Omladine«. Začel je izhajati »Dolenjec«. Izšlo je sicer le nekaj številk, a smatral sem takoj za potrebno, da sodelujem pri njem s feljtoni. V Pragi smo organizirali »Savez češkosloven-skega studenstva«, ki je izdajal svoje glasilo »Študentski vestnik«. Zanj sem napisal »Aforizme o slovenskem stu-denstvu«. — Skrajno radikalno krilo praškega dijaštva je bilo mnenja, da je treba proti klerikalizmu začeti propagando s »svobodno mislijo«, češ da na ta način stopimo v krog svetovnih, za svobodo se borečih narodov. Tudi tu sem sodeloval. Pa tudi domača politika nas je zvabila tu in tam, da smo se oglasili iz tujine. Tako človeka osvaja politika in žur-nalistika. In vem, da nisem nikoli mislil, da bom jedel njen kruh. Cankar se ga je otepal z vsemi štirimi in je zameril vsakemu, ki je kapituliral. Kajti ko ni bilo kruha nikjer, so ti začeli prijatelji govoriti o redakciji... Ko sem se leta 1910 vrnil iz Rusije, sem začutil, da sem sam na cesti. Prošnja za službo je bila odbita. Tedaj me je povabil pokojni Milan Plut, naj prevzamem feljton pri »Jutru«. Sprejel sem. Začasno. V zadregi. Trpel je zagovorjeni kruh, toda če ni drugega ... Vedel sem, da služimo neki višji ideji, čeprav list ni odgovarjal vedno svojemu namenu. Konč no je propal. In zopet ni bilo rešitve. Odšel sem v Gradec in sem se vrnil v redakcijo »Dneva«. Boj za obstanek. Balkanska vojna nas je osvobodila. Iz-pregovorili smo. Tisti dve leti pred vojno je bilo veselje delati. Začutili smo, da se bliža nekaj velikega. Nekaj, kar je vredno žrtev, in takrat je radost živeti. Pozabil sem skoraj na vse svoje lepe sanje in načrte, čutili smo, kako se prebujajo skrajni predeli slovenske zemlje. Ob- upani tisoči so dvigali oči, sklonjene glave so se dvigale, onemogle roke so se krčile v pesti. Časnik ni bil več suh papir, ampak živa beseda. In vsak dan si čutil, kako oživlja ta beseda vse pravice žejne in resnice željne. Žurnalisti-ka ni bila več trud, ne to je bila služba ideji, ki je zahtevala svoiih glasnikov. In bilo jih je mnogo. Vedno več. Izginjalo je vse, kar se je nekdaj smatralo vsakdanje; obzorja so se odpirala in vsi smo upirali oči v daljavo ... Izginjal je bratomorni boj; začutili smo, da je sovražnik samo eden in oot do rešitve samo ena. Ko se je zdelo, da ni vera vseh enaka, smo povzdignili svoj glas, saj smo čutili, da nam odgovarjajo stotiso-či od skrajnih strani slovenskih meja. Tako smo dočakali odločilni dan. Domovina je bila pripravljena nanj. Naši glasovi so utihnili ob bojni pesmi svetovne vihre. Novinariti sem začel zopet, ko sem se znašel na postelji v tihem zavetju vi nograjske bolnišnice v Pragi. Vzglavje se je izpremenilo v pisalno mizo, kajti bližalo se je že leto 1918. in jugosloven-ska deklaracija je pretresala domovino. Treba ji je bilo dati opore v misli in besedi, kakorkoli. Cenzor je sicer pre-žal na nas, a mi smo ga bili vajeni. Tako smo dočakali dan osvobojenja. Zdelo se je, da zdaj nastopijo za slovenskega novinarja zlati časi. Bil sem povabljen, da se pridružim. Odklonil sem. 2elel sem iti tja, kamor me je vleklo srce od nekdaj, med mladino. Zurnalistarim rad, a svobodno. Priznavam ogromno delo žurnalistike. Ona je živa slika vsakega naroda, čim kulturnejši narod, tem kulturnej- ša žurnalistika in čim višja žurnalisti-ka, tem kulturno višji narod. Izrastki so povsod, v literaturi in v žurnalistiki. Čim bolj jih dobra literatura in dobra žurnalistika zatirata, tem bolj zdrava je ljudska množica in tem več zdravih misii prihaja med narod. Borba idej, ki polni življenje ljudi in narodov, ni treba, da se izpreminja v bratomorni boj. Brez te borbe bi bilo življenje prazno in dolgočasno, saj je v nji bistvo duhovnega in materialnega napredka. In pomen žurnalistike je predvsem v tem, da služi temu napredku. Če hočemo, da žurnalistika služi kulturi, mora biti sama kulturna. Če je ojen namen služiti resnici in pravici, mora biti sama pravična in resnicoljubna. To pa je mogoče le tedaj, če vsi njeni sotrudniki i 1 • •____1 rrn MArfA^imi profl- W — —--ti j — - v , • • delujejo za višje cilje s poštenimi sred- i ši spomini. stvi in nameni. To je bila vedno moja želja pri novinarskem delu. Zato me vežejo na to poleg grenkih tudi r^ajiep- ^ Oue-A^ ^ /t« / i. čois&i. 'čisto ^ ^f/L&c*- priia-vils prof. Greif in primat j Budimlič." G. Ljubljana, 31. avgusta. Kolo. . orski sluga Jože Ostrež iz Zaloga je davi po enem tednu hudega trpljenja podlegel Poškodbam, ki mu jih je prejšnji teden prizadejal neznani razbojnik na pot:" proti Dev; M Mariji v Polju in mu odnesel 51.v)00 Din. Zdravniki so izpr-va sicer uoali, da mu bodo rešili življenje, čeprav je imel prebito lobanjo, vendar je vse njihovo prizadevanje ostalo zaman. Včeraj je dobil hudo vročico in davi je zvestega uslužbenca in skrbnega družinskega očeta smrt rešila trpljenja. Vest se je danes naglo raznesla po Ljubljani in med železničarji bližnje in daljne okolice, ki so z živim zanimanjem sledili poteku kriminalne zagonetke in so globoko sočustvovali z nesrečo svojega tovariša in s hudo prizadeto rodbino. Truplo so prepeljali na pokojnikov dom, da ga zagrebe-jo pri Dev. Mariji v Polju. Ostrež je bil zmerom nacionalno zaveden železničar in goreč čitatelj naprednega tiska. Tako ga je tudi »Jutro« štelo v vrsto svojih stalnih naročnikov. Njegovim žalujočim svojcem bo zavarovalnina v znesku 10.000 Din ki pripade dedičem tragično preminulih naročnikov našega lista, po težki izgubi inajskrbnejšega rednika v znatno pomoč. Nič manj žalostno kakor smrt Josipa Ostreža pa je tudi dejstvo, da bo skriv- Ljubljana. 31. avgusta. V ponedeljek zvečer se je končala radio reportaža kratkovalovne radio postaje Centralnega presb;roja o Sloveniji. V soboto je vranji in domači svet slišal predavanja o našem zelenem Pohorju. V glasbeni reportaži s Pohorja so se. kakor lani na novinarskem koncertu, zopet odlikovali bratje Živki iz Maribora, ki so nam zapel-, narodne pesmi s Pohorja in okolice v obdelavi profesorja Vasilija Mirka. Dalje je koncertni tenorist g. Avgust Živko zapel narodne pesmi v obdelavi g. N;ka Štrito-fa. Spremljal ga je na klavirju profesor Vasilij Mirk. V nedeljo je prišla na vrsto Sla- Ivan Pr. Lampret: Pisec pričujočih spominov je izmed onih naših mož, ki so iz novinarjev postali tiskarji in so se naposled spet vrnili zgolj k novinarstvu. Na svojem zgledu nam opisuje razmerje novinarjev in tiskarjev. Drugi del teh zanimivih spominov objavimo v prihodnjih dneh. Ur. Pred več kot petdesetimi leti Slovenci še nismo uporabljali besede novinar, ki je srbohrvatskega izvora. Udomačil se je ta izraz šele po prevratu,, ko smo prijadrali v Jugoslavijo. Piscu časopisov so navadno rekali časnikar ali žurnalist, ki ga nemški mislec Gustav Freytag kaj drastično primerja z ljudmi, sejočimi zrnje, za katero se nihče ne zmeni, kadar zori pšenica. Oni neprestano in domoljubno se-jejo zrnje svojega duha. Pšenica raste in narod jo požanje, ne da bi se zmenil za skrivnega sejalca. Poklicnih novinarjev smo poznali na Slovenskem le peščico, komaj toliko, kolikor imamo prstov na roki. In še ti niso zmogli služit si kruha izključno z novinarstvom. Novinar je imel na eni strani premajhen delokrog, na drugi pa s tem za svoj obstanek premalo zaslužka. Vodnik, Vilhar, dr. Janez .Bleiweis in še nekateri drugi so opravljali ta posel zgolj po idealnem in narodnem nagibu. Dobro se še spominjamo, kako težke življenjske borbe so imeli Levstik, Tomšič, Zeleznikar in par drugih, da so mogli izhajati. Z razširjenjem obeh dnevnikov in ustanovitvijo novih tednikov se že pojavljajo posamezni, preizkušeni novinarji, kakor Miroslav Malovrh, Ivan Pintar-) Filip Ha-derlap, Ante Beg, Josip Nolli, Ivan 5tef& prof. Jirasek iz Prage je moral udeležbo iz tehtnih razlogov odpovedati. Obljubil pa je, da bo imel kasneje samostojno predavanje v ljubljanski sekciji kirurškega društva. Poleg teh sodelujejo kot. predavatelji pri raznih temah še naši domači predstavniki, od katerih omenjamo zlasti gg. prof. Kostima in Kojena iz Beograda, iprof. Dursta, Bu-dieavljeviča, Pliveriča in Blaškoviča \z Zagreba. Izmed predavateljev h dravske banovine so zastopani gg. primariji dr. M. Čerrnič iz Maribora in gg. dr. Fr. Minar in dr. Vladimir Guzelj iz Ljubljane. Poleg teh bo prijavili predavanja še zdravniki II. kirurškega oddelka bolnice v Ljubljani in sicer gg. dr. V. Arko, dr. I. Peršič, dr. M. frumer, dr. F. Derganp. ml., nadalje asistent ženske bolnice v Ljubljani g. dr. P. Lnna-ček in g. dr. V. Lavrie, istotako iz ženske bolnice. Kot predavatelji pri prostih temah sodelujejo gg. dr. Kosanovič h Beograda, šef Golnika dr. Neubaue-r in kot gost g. dr. Dreyfus-Le Fove h Pariza, ki bodo obravnavali problem tuberkuloze s kirurškega stališča. Nadalje velja omeniti kot predavatelje pri prostih temah gg. Spiridonoviča, čivanoviča. Gostimiroviča. Nižetiča. Krst.i-ča iz Beocrada, g. Florsehiitza iz Zacrreba in prim. Hebeina iz Ljubljane, ki bodo obravnavali raznp teme. vsak s 6vojee plača s posebnimi znamkami Rdečega križa. Odeje (kovtre) ffočno delo, polnjene s fino vato, klotaste din 125.—, brokat 180.—, svilene 270.— ima največjo izbiro nova trgovina Goričar, sv. Petra cesta 30. •i- Od brana sera! V nedeljo 5. septembra ob pol lb. uri odkrije Rakek spomenik kralju Mu ceniku. Narodna Odbrana poziva svoje članstvo, naj se udeleži te pietetne manifestacija. Prav tako se udeležimo odkritja spomenika goriškega slavčka Simona Gregorčiča na praznik 8. septembra v Ljubljani. — OI''lastni odbor NO v Ljubljani. * Največja vojna ladja je prispela v Split. V ponedeljek zjutraj je prispela v splitsko pristanišče angleška vojna ladja »Hood«, ki je največja vojna ladja na svetu. Dopoldne ob 10. so bili sprejemi in je namestnik poveljnika sredozemske britanske flote admiral Cuningham napravi! obisk pri banski upravi, pozneje pa sc ga predstavniki naših oblasti obiskali na ladji. Orjaško angleško vojno ladjo so gradili od leta 1916. do leta 1920.. dolga je 247 m, široka 32 m, nosi 42.1 hO ton. njena brzina pa je 31 milj na uro. Vsa posadka šteje 3000 ljudi. IZB OKNA DOMAČA IN CENA HRANA v„MENZ I", Kolodvorska 8 Brezposelni učiteljski abiturienti iz dravske in savske banovine za skupen nastop. Ob priliki pedološkega kongresa v Ljiibljani, katerega so ?e udeležili tudi brezposelni učiteljski abiturienti iz savske banov; ne. so brezposelni učiteljski abiturienti pri sekciji JUU v Ljubljani v medsebojnih r.ucovorif) s tovariši h savske banovine nrienih pri IV. odseku učiteljske zadruge Pri neredni stoiici, iiapihnjenosti črevesja zaradi zagatenja., odvaja naravna »Franz-Josefova« grenčica zaostanke prebave, na-kupičene v Črevesju. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah in takisto pri otrocih. □21. 8 Dr. 18. 48MB »Ivana Frlipcrviča v Zagreba« ugotovili popolno skladnost stališča v načinu in izvedbi skupnih akcij 7.3 rešitev vprašanja brezposelnih abifcurientov, Zavedajo se. da bo njihovo vprašanje rešeno le v skupnih nastopih brezposelnih abiturientov h savske in dravske banovine, kajti le v teh dveh banovinah obstoja ta tragični problem. " .\'ov groh V Kozjem je umrl upokojeni sodni nadoficial g. Anton Vertovšek. Dosegel je lepo starost 82 let. Uglednega pokojnika o jutri ob 10. položili k večnemu Riag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Orient Karpet-Zipkin Ljubljana, Beethovnova ul. 14/II. Tel. 38-27 Oglejte si razstavo v paviljonu F. 119-123 FEBZIJSKE in TURŠKE PHEFROGE se dobijo po izredno nizki ceni. * Važna ugodnost ca absolvente Legatore šole! Kraljevska baneka uprava v Ljubljani je te dni odločila, da se prizna absolventom Enoletnega trgovskega tečaja Ant. Rud. Legat v Mariboru, ki so pred vstopom v ta zavod obiskovali 4 srednje ali meščanske šole, ugodnost, da nadomešča konano izpričevalo Legatove Š0I3 predpisano dovršeno učno dobo in poldrugo leto pomočniške dobe v trgovskem obratu. Ta odločba je za tiste, ki obiskujejo Legatov Enoletni trgovski tečaj in so dovršili učno dobo in za sinove in hčere trgovcev, ki hočejo prevzeti trgovino, velikega pomena. * Brod dobi zimsko rečno pristanišče. Občinski odbor Slavonskega Broda je prista-n:ški kapetaniji predložil načrt za ureditev zimskega pristanišča na Savi. 0 tem predlogu je razpravljala že komisija, katere se je udeležil tudi zastopnik rečne plovbe. Sklenjeno je bilo. da bodi zimsko pristanišče uredili tam, kjer se v Savo izliva potok Glogovica, aLi pa pod železniškim mostom med Ado in bosansko obalo. Strokovnjaki menijo, da je prostor ob izlivu Glogovice prikladne jši. VIJOLINE za šolo kupujte pri strokovnjaku Dorjath Jakobu STARI TRG 15. * Fruška gora naj postane narodni park Na Iriškem Vencu je bila v nedeljo glavna skupščina turističnega društva »Fruška gora«. Ugotovljeno je bilo, da je poleg SPD in HPD to društvo tretje po številčni moči v Jugoslaviji. Med najzanimivejšimi sklepi ja bila zahteva, da se Fruška gora proglasi za narodni park. Predlog je stavil zdravnik dr. Branko Manojlovič iz Sremske Kamenice, in sicer v tem smislu, da pristojna oblastva določijo območje, na katerem se lahko kre-tajo jetični bolniki, ki prihajajo tja gori po zdravje; izdelan naj bo regulacijski načrt, ki bo Frusko goro razdelil v območje zdravih in bolehnih. I&TM DELAkCVA ŠOIA ZA RITMIČNO GIMNASTIKO IIJMJMiTNISKmJS^^^ .VPIS DNEVNO OD 10-14 * Ubil se je z lastnim izumom. V nekem petrovgradskem hotelu je nastanil strojnik Josip Meisner,- star 26 let, ki je prispel iz SmeJereva, da bi prisostvoval nekemu s vato vanju. V najeti sobi je pustil 6vojo prtljago in potem portirju povedal, da_ gre v svate in da se bo pozno vrnil. Vrnil se je ob 4. zjutraj in sluge ga niso budili, meneč, da je potreben počitka po veselem sva-tovanju. Šele pozno popoldne je sluga pogledal skozi okno v sobo in videl, da leži gost na tleh. Močno je trkal, a ker nj bilo odziva, je poslal po policijo. Ko so vrata s silo odnrli, so videli, da je Meisner mirte v — mnogokrat prestreljen. Policijski organi so se čudili tem ranam tembolj, ker ni bilo na prvi pogled nikjer kakega strelnega orožja in ker se človek tudi ne more kar sedemkrat ustreliti. Mislili so, da je na nesrečnega gosta streljal nekdlo skozi okno. Ko pa so pregledali sobo, so takoj ugotovili, kako je Meisner izgubil življenje. Na nekem stolu so našli pritrjeno nenavadno napravo — majhen 6troj. iz katerega štrli 10 cevi. Ta stroj predstavlja nekakšno strojno puško, ki se da sprožiti z enim samim v7.metom in ki je Meienerjev izum. Bogzna zakaj jo izumitelj svoj izum na eebi preizkusil. Vsedel se je pred svojo strojno puško, pritisnil na vzmet in deset krogel ga je zadelo. Poizvedbe so ugotovile, da je mladi izumitelj že marsikje ponujal 6voj izum in da je obupal, ker ni imel uspeha. Poleg izuma, & katerim se je ubil, je zapustil tudi najrazličnejše beležke o njegovi kon- strukciji. To je napravil, da bi lahko drugi po njegovi smrti z večjo srečo uporabili njegovo iznadibo. * Od toče povzročena škoda v savski banovini je po statističnih podatkih banske uprave dosegla letos ogromno svoto 25 milijonov. V pogledu prirodnih nesreč je le-tošoje leto katastrofalno. V Zagrebu je ba-novineki zavod za zavarovanje zopet točo. Prispevki 50 minimalni in je omogočeno vsakemu posestniku to prepotrebno zavarovanje. Zgodilo pa se je, da mnoge občine niso marale zavarovanja. Tako ima zdaj zavod na razpolago samo 7 in pol milijonov dočim presegajo neplačani prispevki za zavarovanje 30 milijonov. * Nada naših avtomobilistov pri veliki tekmi Male antante je prvak beograjskih avtomobilistov Radovan Savatič. ki je star že blizu 60 let. On in še dva druga dosti mlajša naša avtomobilista se bodo borili za prestiž jugosloven^kega avtomobilskega športa s celo trumo češkoslovaških in romunskih avtomobilistov. Ko se je Savatič v ponedeljek iz Beograda odpeljal v Prago, se je poslavljala od njega velika skupina avtomobilistov in prijateljev te s>portne panoge. Vsi so naglašali, da je tudi tokrat Savatič nada naših avtomobilistov. Savatič je prijitelje v tej nadi podkrepil s poudarkom, da se mladih tekmi cev ne boji. čeprav se je rodil že leta 187',). Med balkansko vojno je Savatič kot vojni obveznik upravljal službo šoferja. Vozil je prestolonaslednika. Med svetovm vojno pa je bil šofer vojvode Mišiča in vojvode Bojoviča. * Skupina izletnikov visoke šole za telesno vzgojo iz Varšave izjavlja ob preslopu mej Jugoslavije vsemu prebivalstvu Ljubljane iz globine srca najprisrčnejšo hvaležnost za sprajem kakršnega je bila deležna ob ovojem dvodnevnem bivanju v Ljubljani. — I>r. Gilevicz. ELI DA MILA Ime jamči za najboljšo kakovost! ELIDA CVETIC MILO I posebno blago in učinkovito dudovitego »orno v III. razredu. Učenci naj se odločijo ali za nemščino ali za angleščino in naj izbiro ob vpisu v III. razred naznanijo. Opozarja pa se, da se bodo učenci mogli ob prestopu Da kak zavod izven Ljubljane v banovini učiti le neniščin? in da bodo morali opraviti to-stvarni dopolnilni izpit ob prestopu. Kajti angleščine se bodo mogli učiti učenci v dravski banovini edino le v Ljubljani, sicer pa na nobenem srednješolskem zavodu. Obenem sporoča kr. banska uprava, da se bodo na 11. državni realni gimnaziji v Ljubljani (Poljanska cssla) sprejemali učenci samo v IV. in VIII. razred. * Udeležite se prijetnih jn cenenih avtobusnih izletov, ki jih priredi Izletna pisarna, Okorn. i. s: dvodnevni izlet v Trst od 5. do 6. septembra in od 15. do 16. sept. vključno vizum 140 din; dvodnevni izlet v Gorico in Trst od 7. do 8. septembra in od 18. do 19. septembra vključno vizum 160 din; enodnevni izlet na Koroško dne 12. septembra vključno vizum 125 din. Docent Dr. Jos, CHOLEWA Ordinira od 1. IX. TAVČARJEVA 9-1. od 11—12 in od 2—4 ure Prijave sprejema do najkasneje tri dni pred izletom pisarna M. Okorn. Lian!jana, hotel Slon, »eiffon 26-45, I. nadst-on,e vhoi 1're^ernov? ulice. * Tovarna JOS. REICH sprejema nu-hko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. GODBE, PLES, itd. 5« septembra 1937 VELIKA POPOLDANSKA VESELICA v POSTOJNSKI JAMI * Strašno srečanje s tolpo volkov sta preživela brata Ajvazoviča* kmeta iz Količa, ki sta v Prištini prodala voz drv. Z vozotn, v katerem sta bila vprežena dva vola. sta se zvečer vračala domov. Blizu vasi Sičeva sta počivala. Vola sta izpregia, da bi se ob cesti naposla, potem pa je. eden brat. na vozu zaspal, drugi pa se je nekam odstranil. Spečega brnra je zbudilo tuljenje volkov. Videl je, kako tolpa vo'kov trga enCi.* vola prestrašen je klical brsta na pomoč in ko :e ta od nekod pritekel, so se siti volkovi že umikali v gozd. Dru-g -z.) vol? .;i jo krvoločnim zverem srečno utekel. so našleinji dan na>li blizu Prištine. * Smrt uglednega in zaslužnega Črnogorca. V bolnišnici na Cetinju je umrl bivši črnogorski brigadir in upokojeni polkovnik jugoslovenske vojake Milutin Vukotič, ki se je pred nekaj dnevi poškodoval pri av-tomohilski nesreči na cesti Oetinje-Kotor. Pokojnik je bi] član ene izmed najstarejših jn najuglednejših črnogorskih rodbin. Bil je sin slavnega črnogorskega vojvode Petra Vukotiča ter brat črnogorske kraljn>e Milene in pokojnega Vojvode Sfeve Vukotiča. Študiral .je tudi na Dunaju in v Parizu in ko se je vrnil v domovino, je postal adjutam na. črnogorskem dvoru. Pozneje je bil načelnik general štaba črnogorske vojske. Hrabro se je ude.istvova! v balkanski vojni in v začetku svetovne vojnc pa je poveljeval kafcunski brigadi. K večnemu počitku so sra položili na Čevu, v njegovem rojstnem kraju. * Pouk anrleščine na ljubljanskih realnih gimnazijah. Kr. banska uprava objavlja, da se s šolskim letom 1937/38 uv?de na ljubljanskih realnih gimnazijah pouk angleščine * Beg na smrt obsojene žene. Iz jetnišni-ce v Jagodinj je utekla kmetica Radmila Mihajlovičeva, ki je bila obsojena na smrt, ker je s svojim ljulbimcem umorila svojega moža. Z njo vred je pobegnil neki na tri leta obsojeni kaznjenec. Radmila in njen pajdaš sta razorožila paznika in vzela s seboj njegovo orožje. Iz Lftiblfane u— Lepa počastitev spomina. Ivan in Ana Sunara, Cankarjevo nabrežje 5. sta darovala za mestne reveže 200 din v spomin pokojnemu Ivanu Kataliniču, Kaštel Novi. Dalmacija. Za velikodušni dar iskrena hvala! u— Socialno politični urad mestnega poglavarstva naznanja, da bodo njegovi prostori v Mesteem domu v četrtek, petek in soboto, t. j. dne 2., 3. in 4. septembra t. 1. zaradi čiščenja zaprti. V teh dneh se stranke ne bodo sprejemale. u— »Za vsak dane. univerzalni informativni priročnik za ženski svet, najnovejša edicija Tiskovne založbe o. r. z. z o. z. — Knjiga obravnava vse panoge življenja sodobne žene in vsebuje nešteto praktičnih receptov in nasvetov, obsega 880 strani formata (oktav) v dveh delih. Ni to kaik prevod zaslarelega tujega avtorja, marveč izvirna knjiga, sestavljena s pomočjo naših domačih priznanih strokovnjakov (nad 50 avtorjev), primerna sodobnim razmeram, našim navadam in običajem. Nasveti in recepti odgovarjajo potrebam našega naroda in našemu u— Turistični avtoizlet v Opatijo. Sušak za Din 70. Informacije Putnik, Ljubiiana, Gajeva ul. 3. telefon 24.72. glasom je Toman bruhal stavek za stavkom iz grla, in zdelo se je, kakor da se tresejo šipe v oknih. Nemci so se Tomana dobesedno bali, tako je grmelo v dvorani. Zato so ga z največjo pazljivostjo poslušali, ko je zagovarjal slovenske zahteve. Legat je bil izboren organizator in zelo priljubljen na deželi. Rad se je pobahal, kako mu je uspelo, da je leta 1889. k odkritju Val. Vodnikovega spomenika pripeljal v Ljubljana nad tisoč slovenskih Korošcev. Mnogi so prispeli v slikovitih narodnih nošah, kar je močno dvignilo ugled in ponos koroških rojakov Takih in enakih primerov bi lahko navedel še več tucat^v, vendar naj zadostujejo opisani. Omembe vredno bodi, da sem napravil poznanstvo z uglednimi narodnimi buditelji, tako z Gregorjem Einspie-lerjem. župnikom iz Podkloštra (ki je bil preganjan in je mnogo pretrpel zaradi ovadb podivjanih renegatov, češ, da je huj-skal na shodu, kjer so za plotom našli nekega okrvavljenega kmeta) dalje sem spoznal Franceta Grafenauerja z Brda v Zilj-ski dolini, originalne kme*e Matijo Prose-karja iz Kotmare vesi,' Martina Stiha iz Sveč in župana Kobentarja iz Št Jakoba v Rožu, vedno vedrega župnika Antona Gabrona iz Skočidola, poslanca Franca Marija z Jezerskega in še dosti drugih. Kmalu po prihodu v Celovec mi je Legat poveril, kakor že omenjeno, manjše stvari v redakciji »Mira«. Ker je videl, da sem bil za delo sposoben in uporabljiv, me je obenem zaupno uvedel v poročevalsko službo za Ljubljano. Napisal sem mu o splošnem političnem položaju koroških Slovencev par člankov, ki jih ]e pregledal in sprva sam pošiljal uredništvu »Slovenskega Naroda« s priporočilom za takojšnjo objavo. Tedanji urednik Miroslav Malovrh se mi je nato pismeno zahvali! za poslano gradivo, češ, da ga jg rad priob- čil, hkratu pa me je prosil, naj se kmalu spet oglasim s kakim prispevkom. Odslej mi je redno pošiljal vsako številko »Slovenskega Naroda«. Vzpodbujen po prvih uspehih sem se kar najresneje in z največjo vnemo poprijel dopisovanja. Razpoložljive sile sem podnevi posvečal svojemu poklicu in svoji službi, o prostem času pa sem brskal po vseh mogočih časopisih, ki so mi bili pri rokah, ali pa sem posečal znano kavarno »Zum Schiberth't (pri 2i-bertu), katere lastnik je bil rojen Slovenec tam nekje od Kranja. V tej kavarni so takrat imeli za natakarja Slovenca, ki mi je spravljal vse zaželene liste, da sem ž njimi svobodno razpolagal. Kar sem zvedel bistveno važnega in kar bi utegnilo zanimati splošnost, zlasti ko sem imel na razpolago pristne podatke vedno iz prvega vira in obenem najzanesljivejše informacije, sem hitro poročal listu, če je bilo potrebno, tudi brzojavno. Seveda sem se pri tem vsikdar izogibal, da nisem prišel v navzkrižje ne na levo ne na desno, ker me je vodila misel, da je vsak javni delavec za svoje delo odgovoren narodu samemu. Nekajkrat ie bila sobotna izdaja »Narodova« izpolnjena po celo ali vsaj pol strani z mojim rokopisom, poslanim s Koroškega. Ko sem čez čas obiskal Ljubljano, sem se oglasil tudi pri uredniku Malovrhu, ki ?ne je presenetil z nagrado 30 goldinarjev, češ da po naročilu upravnega odbora poklanja meni kot najmarljivejšemu dopisniku ta izredni prispevek za peresa, črnilo, papir in pošto. V svojstvu poročevalca sem se parkrat, posebno če sem bil opozorjen, prodal tudi v zbornico, kjer je zasedal koroški deželni zbor, ter si ondi po-bliže ogledoval razmerja. Slovenci so takrat Imeli edinega poslanca Franca Grafenauerja, ki se je nemoteno In vedno se pmebliajg presto gibal so&2 «a>j,tai po- slanskimi tovariši. Čeprav se je zdelo, da jim iz narodnostnega sovraštva šviga besna strast. Preprosti kmet Grafenauer je v pravilni nemščini s pikrim humorjem večkrat osmešil svoje tovariše, pristne nemške grofe in barone, profesorje (dr. Steinwender) in odvetnike (dr. Abuja). Nemci so neštetokrat poparjeni prešli na dnevni red. Dne 13. junija 1897 leta sem priobčil v »Slovenskem Narodu« uvodnik »Vseslo-vanski shod«, ki je vzbudil v javnosti splošno pozornost. Vsi obmejni listi so simpatično pozdravili nujno potrebo takega shoda. Časopisi »Mir«, »Slovenski gospodar«, »Soča« in »Edinost« so se z navdušenjem ogrevali za idejo in zahtevali sklicanje takega sestanka. Zanj so se zavzeli češki in hrvatski listi (»Obzor« in »Jedinstvo«). Zaupni možje v Celju so sklenili, naj se nemudno skliče zaupen shod. Nazadnje se je pridružil še ljubljanski »Slovenec«. Ze 30. julija istega leta se je vršil v Ljubljani zaupni sestanek 20 poslancev. Pretresali so celjsko vprašanje, vladni sistem na Primorskem in da se za deželnega predsednika na Koroškem imenuje objektiven mož, pravičen obema narodnostima. Zbrani poslanci so sklenili prirediti v Ljubljani dne 14. septembra 1897. 1. vseslovanski in istrsko-hrvatski shod, katerega so se potem poleg Slovencev udeležili še Mladočehi, Malorusi in mo-ravski Čehi. Ljubljana je kraljevsko sprejela goste. Vsa je bila v zastavah. S Koroškega je došlo okrog 200 zaupnikov, prišla pa je tudi deputacija hrvatskih opozicijskih odposlancev iz Zagreba, sestoječa iz barona Rukavine, Davida Starčeviča, dr. Ružiča, dr. Banjavčiča in dr. Potočnja-ka. Zahtevali so med drugim, da se v čl. 19. temeljnega zakona o splošnih pravicah državljanov zajamčena narodna in jezikov- na enakopravnost v šoli, uradih in javnem življenju razteza tudi glede rabe slovenskega in hrvatskega jezika na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Shod je potekel v najlepšem redu in slogi. Učinek zasnovanega mogočnega vse-slovanskega shoda je bil tedaj res velik, uspeh nad vsako pričakovanje zadovoljiv. Avstrijski ministrski predsednik grof Badeni je v državnem zboru napovedal jezikovne naredbe, po katerih bi se brezpravnim Slovanom priznalo vsaj nekaj jezikovnih pravic Nemški poslanci so vsled tega zagnali nepopisen vrišč in napovedali najhujši odpor. Celovec je imel tedaj nem-ško-nacionalnega poslanca Dobernigga, slovenskega renegata in urednika »Freie Stimen«. Ko se je Dobernigg po tistih dogodkih na Dunaju pripeljal v Celovec, ga je na kolodvoru čakalo več tisoč ljudi. Po hujskajočem govoru poslanca Dobernigga je zbrana množica tulila »Heil« in prepevala izzivaj očo pesem »Die Wacht am Rhein'<. Vse je bilo odkritih glav, le jaz med njimi pokrit. Kar naenkrat me oplazi debela palica po klobuku, da je odle-tel. Pobral sem ga in se umaknil. Bil je skrajni čas. ker bi me bila drhal pobila na tla. Drugič je bilo v Hovčah pri Domačalah nad Beljakom, kjer je bil 11. decembra 1897 shod katoliško-političnega in gospodarskega društva za koroške Slovence. Ta kraj je prav na iezikovni meji in je bilo pričakovati, da bodo nasprotniki na shodu delali zgago. Pripomniti velja, da tamkaj v gostilni zborovalci niso sedeli ali stali, temveč je bila soba izpraznlena. le okrog široke peči je bila zbrana ob in na njej kakor piramida velika gruča kmet-skih ljudi, ki so. zroč na predsedstveno mizo, sledili govornikom. Med govorom Dragotina Hribarja iz Celja je še šlo, ko ia Joa nastopil župnik Jasia J? podnebju. Pouk o štednji fizičnih in duševnih sil in denarja. Spada v vsako hišo, re-vežev in bogatašev. Vsakdo si jo lahko ogleda na >Ljubljansikem velasejmu« v paviljonu F in K, kakor tudi pri knjigotržcih. ti aj [m Danes poslednjič! Veliki špijonažni film A Z E V Mož z dvojnim življenjem in dvojno vlogo Olga čehova W. Liebeneiner Premiera! Veliki pustolovni film RAZBITA BANKA V MONTE CARLU v gl. vlogi Ronald Colman in Joan Bennett Pri vseh predstavah nastopa čudežni fenomen Madame Elisabeth iii3E3QiSir Velika muzikalna revija PLEŠEM ZA TEBE Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri. u— Naknadno cepljenje proti kozam bo za zamudnike od 1. do 8. septembra v času od 8. do 10. ure v prostorih mestnega fizikata. To izjemno naknadno cepljenje pa ne izključuje kazenskega postopanja proti onim, ki niso dali otrok cepiti v času splošnega javnega cepljenja in tega takrat niso opravičili. u— Gospodinje, poslužujte se tržne tehtnice: Ugotovilo se je, da nekateri prodajalci na trgu včasih obtežujejo svoje tehtnice s kosi papirja in podobno ter tako oškodujejo gospodinje za kupljeno blago. Da se to prepreči, je tržni urad uvedel posebno tehtnico, na kateri morejo gospodinje tehtati kupljeno blago ter se tako prepričati o pravilni teži blaga. Tehtnica je v lopi poleg Mahrove hiše. Le s sode lovanjem gospodinj, ki se bodo posluževale te tehtnice, bo mogoče preprečiti nepoštene kupčije. Vse take kupčije bodo prijavljene tržnemu uradu, ki bo nepoštene prodajalce primerno kaznoval. Tehtanje na tržni tehtnici je brezplačno. Prav tako je uvedel tržni urad posebno meno aa drva, katere se morejo kupci drv brezplačno posluževati. Nekateri prodajalci drv, ki prodajajo drva na voze, imajo zelo ozke vozove, ki so sicer visoko naloženi, pa je mera zato zelo varljiva. Mera je na Grudnovem nabrežju in se je more vsak kupec svobodno poslužiti. u— JNAK »Edinstvo«. Odbor obvešča člane. da se klub udeleži slavnostne otvoritve jasenskega veleisejiiia. Zbirališče v lokalu ob % 10. u— Promenad«! koncert. Turistični odbor za Ljubljano priredi danes ob 20. pro-menaidni koncert za Bežigradom. Igrala bo Delavska godba »Zarja: pod vodstvom ka-pelnika g- Iva Grudna. u— Plesna šola Mete Vidmarjeve (umetniški ples in plesna gimnastika) Gajeva ul. 9. Vpis vsak dan od 10. do 12- ura. u— Ruža Šlais-ova. bivša profe<5orica konservatorija, poučuje klavir odslej privatno. Prijave dnevno od 2. do 4. pop. Rdeča hiša stop. VIII. u— Pevskj zbor Glasbene Matice prične z rednimi vajami v četrtek, dne 2. septembra ob 20. uri. Pol ur5 pred to vajo vsega mešanega zbora naj se zglase novi. dobri pevci in oni člani, ki lansko sezono niso po-sečali taj. Vaje bo redno ob torkih in č?trt-kih ob 20. uiri. u— JN"AD Jadran. Danes ob 16. seja centralnega odbora. Zaradi važnosti dnevnega reda pozivam vse odbornike, da se saje zanesljivo udeleže. Tajnik. I. pridrvela v sobo skupina kakih 200 oseb, samih nezrelih ljudi in pijanih hlapcev, vpijoč: »Nieder mit den Windischen!«, »Nieder mit den Pfaffen!«. Miril sem razgrajače v slovenskem in nemškem jeziku in posrečilo se mi je doseči, da so utihnili. Zunaj na snegu pa je ležal neki kmet z okrvavljeno glavo. Le stežka se je končal ta shod. Ker leži kraj visoko v hribih in je sneg pokrival zemljo, smo se morali peljati s sanmi v dolino na postajo Podravlje. Pripravljeni smo bili ves čas, da nas bodo nasprotniki spotoma napadli in pobili, to se menda le zaradi visokega snega ni zgodilo. Na kolodvoru smo se potem zadovoljni razšli. Za časa mojega bivanja na Koroškem sem zvesto polnil predale »Slovenskega Naroda« z neštetimi uvodniki, članki, dopisi in beležkami. Vsi so zveneli v narodnem in naprednem duhu v vzpodbudo zatiranim bratom. Hvaležno in obsežno polje se res nudi idealnemu in požrtvovalnemu novinarju zlasti v obmejnih krajih. Koliko še neobdelane snovi vsebuje š«- dandanes ta neizčrpni problem ogroženih naših postojank. Naposled je po nekaj letih tihega, a uspešnega dela tudi mene gnalo s koroškega. Naj le povem: klicala me je vojaška dolžnost, v Ljubljani me je čakala nevesta in gojil sem vročo željo po osamosvojitvi. - .£. r: »J »Stavim za vse na svetu« to je \ lahko reci. a z zdravjem se n! šaliti. )j Zaradi tega vedno PERMA TEX. pa »JUTRO« št 203 8 Mk. L 1X. 1937. ti— Vpisovanje t šolo Glasbene Matice se sačne danes ter se nadaljuj 3 jutri v četrtek in petek, vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 17. Prosimo, da se prijavijo učenci v spremstvu staršev, pred vpisom se mora izpolniti stanovski izkaz, katerega podpišejo tudi starši, odnosno njihov zastopnik. Vpisovanje se vrši v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica 8/1. Opozarjamo, da je razdelitev in določitev urnika že v soboto 4. t. m. popoldne. Redni pouk se prične v torek 7. t. m. Vse podrobnosti glede vpisa na drž. konserva-torij so objavljene na razglasni deski v veži zavoda, Gosposka ul. št. 8. Vpisovanje bo od danes do vštevši 7. sep. dnevno od 9. do 12. ure. Sprejemni izpiti bodo 10. in 11. t. m. redni pouk pa 16. t. m. Pariz 29. avgusta Od 20. t. m. se mudi v Parizu v svrho nakupa najnovejših modelov Ivanka Stegnar lastnica modnega salona u— šentviški mizarji stavkajo. Mizarski f>omočniki v Št. Vidu nad Ljubljano so v petek stopili v stavko. Lani so podpisali kolektivno pogodbo, katere pa nekatera podjetja niso vpoštevala in so pomočnike dalje plačevala pod minimalno določeno mezdo. Pogodba je bila odpovedljiva letos v aprilu, vendar so jo mnogi mojstri že pozimi odpovedali Pri teh razpravah ni prišlo do sporazuma in tako se je vlekel spor nad štiri mesece. Po nedavni obrtni razstavi so pomočnik; pričakovali sporazum, toda mojstri so znova odklonili sklenitev kolektivne pogodbe. Zato so šli pomočniki v stavko. Nekatera podjetja so vendarle sprevidela upravičenost delavskih zahtev. Tvrdki Črne ter Erman & Arhar nista odpovedali kolektivne pogodbe. Iz solidarnosti pa stavkajo vsi šentviški mizarski pomočniki. Deputacija stavkujočih je prosila bansko upravo, naj inšpekcija dela čimprej skliče predstavnike obeh strank k pogajanjem. Iz Celja e— Tujski promet in umrljivost. V preteklem mesecu je obiskalo Celje 1557 tujcev (1145 Jugoslovenov in 412 inozemcev, med njimi 555 izletnikov) nasproti 1447 v letošnjem juliju in 1782 v lanskem avgustu. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 40 oseb in sicer 16 v mestu in 24 v javni bolnišnici. Tujski promet v preteklem mesecu je nasproti lanskemu avgustu znatno nazadoval. e— Vpisovanje gojencev v šolo Glasbene Matice celjske prične 3. septembra. Vsa navodila bodo na tabli v hodniku zavoda Slomškov trg 10. Reden pouk bo 15. septembra. e— O nadaljnjem obstoju ali likvidaciji celjskega okrožnega odbora obrtniških združenj bo sklepala izredna skupščina okrožnega odbora, ki bo v nedeljo s pri-četkom ob 8. zjutraj v Obrtnem domu v Celju. KINO METROPOL SVEČANA OTVORITEV filmske sezone — izbranih filmov Danes »ANTONIO ADVERSO« CARJEV PUSTOLOVEC Veličasten rekorden šlager! e— Vlom pri fotografu Perissicliu. V eni zadnjih noči so neznani tatovi vlomili v izložbeno okno fotografa Perissiclia in odnesli 15 fotografskih aparatov v skupni vrednosti blizu 13.000 dim. Z njimi je izginilo tudi nekaj aparatov dragocenejše kvalitete, tako Francke-PIeidecke Rolleflex (2858 Din), Kodakov a parat (2100 din) in dve Zeissovi kameri Nettar (po 1150 din in 1058). Za vlomilci ni sledu. e— Kolo je zlomilo otroku nogo. Ko je v čretu stanujoči inkasant mestne elektrarne Goleš peljal svojega triletnega sinčka Maksa v soboto na kolesu, je kolo zgrabilo otroka za levo nogo in mu jo zlomilo nad kolenom. Otroka so oddali v bolnišnico. FRIZERSKI SALON E. PAIDASCH se nahaja s 1. septembrom na dvorišču iste hiše, dr. Gregor žerjavova ul. 4, ter se priporoča cenjenim strankam za nadaljni obisk. e— Brata je zabodel. V nedeljo je posestnikov sin Anton Banovšek v Razgor-ju pri škof ji vasi v prepiru napadel svojega 14-letnega brata Rudolfa z nožem in ga zabodel v desno stra.i prsi. Poškodovanca so oddali v celjsko bolninšico. Iz Maribora a— Zveza Maistrovih borcev ima v nedeljo 12. septembra ob 9.30. 6voj redni občni zbor v Narodnem domu. a— V plesni zbor »Narodnega gledališča« v Mariboru se sprejemajo novinke. Mladenke, ki imajo veselje do gledališča in do plesa, bodo sodelovale pri vseh baletnih točkali letošnjih glasbenih predstav. Prijavijo naj se pri dnevni gledališki blagajni v Slovenski ulici. a— šolska razstava risb in ročnih del na drž. gimnaziji v Mariboru je odprta od 1. do 3. septembra od 8. — 12 ure in 14. do 16. Opozarjamo zlasti starše! a— Razburljiva dogodivščina na državnem mostu. 24-letna postrežnica Marija p. je obupala nad svojim ljubimcem, si prerezala žile na levi roki ter šla na državni most z namenom, da se vrže čez ograjo v Dravo. Stražnik je odredil prevoz na rešilni oddelek, kjer so ji obvezali roko. Zatem so jo zaslišali na policiji, kjer je izjavila, da si je v razburjenosti prerezala žile leve roke, ker je svojega ljubimca zasačila z drugo. a— šauperlova je spoznala vampirja. Svoječasno smo poročali o dogodku v Pe-krah, ko je neizsledeni vampir napadel 11-letno Vero šauperlovo iz Peiker, jo zavlekel v koruzo in jo oneCastil. Naključje je naneslo, da je šauperlova, ki je morala y bolnišnico, spoznala na hodniku derma- tološkega oddelka napadalca in obvestila o tem zdravnike. Mož je 37-letni Mirko C. iz Maribora, čim bo ozdravel od bolezni, zaradi katere je v dermatološkem oddelku, ga bodo oddali policiji. a— Karambol s smrtnim izidom. Sin posestnika Ernest Pajtler iz štrigovske okoli ce ee je vračal s kolesom domov. Pri tem je zavozil v oje nekega voznika. Zaradi silovitega sunka je dobil v prebavilih tako hude poškodbe, da jim je takoj zatem podlegel. a— Vlomilci strahujejo mesto in okolico. Se ne izsledeni vlomilci eo v noči na torek vdrli v stanovanje ravnatelja »Balkana« g. Kocbeka ter odnesli perilo v vrednosti 3000 din. Policija vrši poizvedbe. — Drzni storilci so ee vtihotapila v lovsko kočo grofa Atternsa na Planini pri Slovenski Bistrici ter jo izropali. škoda znaša okoli 4000 dinarjev. a— Incident v frančiškanski cerkvi. V ponedeljek zvečer se je pričel v frančiškanski cerkvi neki mošfoi na lepem slačiti. Med verniki je nastalo zaprepaščenje. Ljudje so bežali iz, cerkve in šli po stražnika. Moškega so odpravili na stražnico. Tu so v njem spoznali bančnega slugo, ki je že nekajkrat povzročil etične nevšečnosti. a— Mrtvec v jarKu. Močno vinjen se je podal 35 letni viničar Franc čurič iz Ranče pri Mariboru v vinograd posestnika Jakoba škofa v Jablancih v Slovenskih goricah, da bi tamkaj opravil nekatera dela. Toda na strmem klancu je radi spodrsljaja obležal v nezavesti. Ljudje so ga našli v jarku mrtvega in ležečega na trebuhu. Pri zdravniški preiskavi se je dognalo, de je Čurič umrl radi zadušenja. Pri padcu se namreč radi vinjenosti naj-brže ni mogel dvigniti in je obležal ter se zadušil. Zapušča ženo in 8 nepreskrbljenih otrok. a— Skrivnostna reč. V ponedeljek ponoči je baron Tvvickel, stanujoč v Tomšičevi ulici 99, telefonično obvestil policijo, da se je v neposredni bližini njegove hiše slišalo glasno kričanje in stokanje neke ženske. Takoj se je na kolesih podala tjakaj policijska patrola, ki je ves teren okoli hiše preiskala, toda o ženski ni bilo sledu. Baronica Tvvicklova je policiji de jala, da se je neka jpred polnočjo zbudila zaradi kričanja neke ženske. Stopila je na balkon ter videla, da stoji pod hišo v temi osebni avto, okoli katerega so tekale neke osebe. Iz avtomobila se je slišalo obupno kričanje in stokanje neke ženske. Ko je baronica zaklicala, kaj se je pripe- Dolenjske Toplice železniška postaja Straža-Toplice pri Novem mestu. Radioaktivno termalno kopališče. Sijajni uspehi pri zdravljenju revmatizma sklepov in mišic, bolezni živčnega sistema, ženskih bolezni, raznih težav v dobi mene, or-ganičnih motenj srca In krvnega obtoka, raznih poškodb, zlomljenih kosti 1.1, d. Izredno nizke sezonske cene: Za 10 dni Din 700.—. Polovična vožnja. Avtozveza iz postaje do kopališča. Pojasnila daje uprava. tilo, so avto pognali in nekaj trenutkov za tem je vozilo brez luči izginilo proti mestu. Policija sedaj poizveduje za skrivnostnim avtomobilom ter skuša dognati, kaj se je prav za prav zgodilo v mestnem parku. Iz življenja na deželi BLED. Zvočni kino bo predvajal še danes in jutri velefilm »Taras Buljba«. V glavni vlogi Harrv Baur. Od petka do nedelje senei giljotinec, velefilm franooske revolucije, po Bickeneovem romanu. Iz Ptafa j— Izkopavanje v Ptuju. V zadnjem času se je pod vodstvom direktorja arheološkega muzeja iz Splita g. Mihovila Abramiča in univ. prof. dr. Balduina Sari je -pričelo ar heološko izkopavanje. Dr. Abramič, ki vodi izkopavanje na njivah minoritov, pri mestnem pokopališču, je našsl ostanke zidovja starih vil iz rimske dobe. Nadalje je odkril del skupnega grobišča, kjer je bilo na enem kraju šest okostnjakov. Ležali so nekateri na hrbtu, dirugi v nasprotni legi. Sodijo da je tu bil oni del pokopališča, kjer so pokopavali samomorilce in zločince. Izkopavanje na Panorami vodi prof. Saria, kr. banska uprava je dala podporo; tu je bil del mesta iz rimske dobe. Ostanki velikega poslopja so odkriti. Ker pa je zidovje zelo globoko, še ni mogoče dati točnih podatkov. V zv^zi s pričetim delom se bo v kratkem vršila v Ptuju mednarodna konferenca za proučevanje rimskega imperi ja. Konference se udeležijo ugledni arheologi iz raznih držav. j— Kino Ptuj. Dne 1. septembra ee pričnejo spet redna predstave in sicer vsako sredo Ln četrtek ob 20. uri, vsako soboto ob 20. uri in nedeljo ob pol 19. in pol 21. uri. Kot prvi film nove sezije se predvaja: >Otro-ci sreče«. L. Harwey, W. Fritsch. bo vsakdo spoštoval ■Urni, ta J® tiMtl, ako bo delavec pravočasno in a pravilnim zaslužkom prijavljen ▼ zavarovanj«. 8 to zavestjo mora interesiraiia javnost sprejeti novo zavarovanje na aianje. Ne bo prav, ako bo delavec ob času upokojitve na pravicah radi kriitve zaknmfolh predpisov prikrajšan. Zakon o rentnem zavarovanju Ima tudi svojo zunanjepolitično važnost Z zakonom je šele omogočeno sklepanje socialno-političnih konvencij na recipročni podlagi. Uvedbe starostnega in invalidnega zava- rovanja Oalaue«? m wftma, ker v njej vidimo vsaj skromno socialno zaščito delavcev in tudi utrditev našega nacionalnega ponosa v narodni državi. Rentno zavarovanj e nI političen dogodek, ono je nujna posledica socialno- gospodarskih hotenj naroda. Verjamemo v spoznavnost državnikov, da je bodočnost naroda zajamčena samo v socialni zaščiti individualnih koristi posameznika kot zdravega člana Skupnosti. Kar krepi moč naroda, mora uživati vsesplošno dejavno pomoč, moralno in gmotno. Naša trgovina s tujino v julijo po državah Podatki naše trgovine s tujino te julij nam kažejo, da smo v tem mesecu največ izvozil1, v Avstrijo, in sicer za 80.66 milijona Din (15.15%). Dalje smo izvozili (v milijonih Din): v Nemčijo za 74 57 (14%), v Italijo za 57.06 (10.71%), v Belgijo za 56.74 (10.65%), v Anglijo za 40.85 (7.67%), v Ze-dinjene države za 36.11 (6.78%), v Češkoslovaško za 26.92 (5.06%), v Madžarsko za 23.21 (4.36%). v Grčijo za 21.40 (4.02%), v Dansko za 16.04 (3.01%), v Francijo za 14.77 (2.77%), drugo pa v ostale države, tako da je dosegel izvoz vrednost 532.56 nrlijona Din. Uvozili pa smo največ iz Nemčije, in sicer za 153.06 milijona Din (35.83%). Nadalje smo v tem mesecu uvozili (v milijonih Din): iz češkoslovaške za 48.58 (11.37%), "z Avstrije za 46.30 (10.84%), iz Anglije za 26.10 (6.11%), iz Zedinjenih držav za 24.79 (5.81%), iz Italije za 24.64 (5.77%), iz Ru-munije za 10.76 (2.52), iz Madžarske za 9.85 (2.31%), iz Švice za 9.36 (2.19%), iz Nizo- zemske za 7.97 (1.87%) ln drugo iz ostalih držav. Skupna vrednost uvoza v juliju »naša 427.15 milijona Din. Izvozni prebitek je torej 105.41 milijona Din, kakor smo že poročali, medtem ko je lani v istem času znašal le 17.3 milijone Din. Kakor vidimo iz gornjih Številk, je b;I z last-' velik izvoz v Avstrijo, to je 80.66 milijona Din (lasni v istem času le 41.4 milijona). Povečanje izvira iz izvoza pšenice in tančice. Izvoz v Nemčijo pa je popustil od 75 milijonov v lanskem jul;ju na 74.57 milijona. Medtem pa j« uvoz iz Nemčije narasel kar od 104.7 na 153.06 milijona. Znatno je narasel izvoz v Italijo: od 3.4 (sankcije) na 57.06 milijona. Omeniti je, da je bil v juliju tud; izvoz v Belgijo nasproti drugim letom ogromen. Znašal je vrednost 56.74 milijona Din, kar izvira pretežno od izvoza rud in kovin. Tudi izvoz v Anglijo je napredoval, in ^icer od 18.6 na 40.84 milijona, medtem ko je v Češkoslovaško padel od 41.4 na 26.92 mil;jona. fioipodaritTe K uveljavljenju starostnega zavarovanja delavcev Danes stopi v veljavo oni del zakona o zavarovanju delavcev, ki ureja zavarovanje za primer starosti, onemoglosti in smrti. S tem dnem je stavba jugosloven-skega socialnega zavarovanja prišla v grobem stanju pod streho. Na ta način je zadoščeno davnim potrebam socialno-poli-tične zakonodaje mlade države in težnjam jugoslovenskih delavcev, nedvomno pa tudi potrebam solidnega gospodarskega razvoja v državi. Po mednarodnih konvencijah, ki jih je naše domače zakonodavstvo ratificiralo, je bila Jugoslavija pravno in moralno dolžna, da uveljavi splošno obvezno zavarovanje delavcev tudi za primer onemoglosti, starosti in smrti. Nobenega dvoma ni, da pokojninsko zavarovanje delavcev pomeni tudi korak dalje na poti h konsolidaciji našega državnega življenja in pa podčrtanje važnosti ustvarjajočega dela delavcev v našem narodno-gospodar-skem organizmu. Delavstvo je s tem zakonom dobilo sicer samo svoje davno utemeljene in priznane pravice, vendar pa mora ono v novem rentnem zavarovanju videti tudi duševne simpatije, ki jih imata narod in država do produktivnih sil, ki so zbrane v žuljih naših ročnih delavcev. Država more graditi svoje življenje samo na ustvarja-jočih in delovnih silah naroda, zato je njena bistvena in največja dolžnost, da te sile ohranja stalno pri polni svežosti, odnosno skrbi za telesni obstoj vseh, ki tvorijo pozitivne elemente v državnem organizmu. Če je država v izpolnjevanju te svoje dolžnosti v polnem obsegu aktivna, potem sme od državljanov zahtevati vdanost sebi in da je zadržanje državljanov nasproti državi in narodu vedno konstruktivno in ne razdiralno. Demokratične države so dobro razumele, kje so zbrane dinamične, državo in narod ohranjujoče sile, zato vidimo, da v teh državah demokracija ni zapeljivo politično geslo, temveč realna vsebina., ki ima vidno obliko v prvi vrsti v socialno-politični zakonodaji. Socialna zakonodaja, ki ima voljo in namen, da dviga splošno narodno blagostanje in ki izhaja iz spoznanja, da ima narodno gospodarstvo svojo eksistenčno in razvojno utemeljenost samo takrat, ako služi splošnim narodnim potrebam, je v demokratično vodenih državah prva zvezda vodnica, ki narode varno vodi preko vseh pečin časa. Prepričani smo, da bodo nove panoge zavarovanja tudi v jugoslo-venskem delavcu utrdile in okrepile državljansko in nacionalno zavest in ponos delavca kot človeka. Zakon o zavarovanju delavcev iz leta 1922. je določal, da pokojninsko zavarovanje delavcev in njih svojcev stopi v veljavo že leta 1925. To se ni zgodilo, ker je finančni zakon za proračunske dvanajstine julij— december 1. 1925. uveljavljanje rentnega zavarovanja za nedoločen čas odgodil. Nedvomno je ta ukrep vlade izšel iz mnenja, da mlado jugoslovensko gospodarstvo še ni sposobno, da prevzame nase nova bremena iz naslova tega zavarovanja. Na strani delavcev ni bilo odpora proti takojšnji uvedbi tega zavarovanja. Vpliv gospodarstvenikov je bil močnejši od potreb in želja delavcev. Splošne nacionalne potrebe gospodarstva in naših delavcev v predstavnikih gospodarstva in pri političnih činiteljih niso našle potrebnega razumevanja. Danes vidimo, da bi bila kriza, ki je pozneje gospodarsko in socialno življenje tlačila k tlom, milejša in bi zlasti problem brezposelnosti kazal manj ostrin. Prav bo, ako v naše gospodarsko življenje pride nov duh, ki bo v socialni zaščiti delavcev videl utrjevanje nacionalne aktivnosti in odpornosti našega naroda. Ta duh je tembolj potreben pri dejstvu, ker je v našem gospodarstvu tako zelo angažiran tuj kapital, da odpade slutnja, da ta kapital hoče y prvi Krsti, samo izkoriščati. £ času gospodarske krize, ki je pozneje zadrževala razvoj gospodarskega življenja, je umevno, da je težnja po uvedbi delavskega rentnega zavarovanja zadela na tež-koče in morda tudi na pomisleke stvarnega značaja. Nova doba gospodarskega oživljenja in politične prilike so vladi omogočile, da je uresničila to, kar je delavstvu dal že zakon iz leta 1922. Pokojninsko zavarovanje delavcev je skromno. Dajatve so nizke in gotovo ne predstavljajo zaščite obstoja delavca in njegove družine v primeru onemoglosti, starosti ali smrti. Renta znaša v najvišjem mezdnem razredu pred potekom desetih let zavarovanja 288 Din mesečno, po desetih letih pa 432 Din. Povprečna mesečna pokojnina naših delavcev bo znašala okoli 250 Din. Temu ustrezajo tudi nizke premije, ki so za to panogo zavarovanja določene. Premija znaša samo 3% zavarovane mezde. Ta nova obremenitev narodnega gospodarstva je neznatna, zlasti glede na velik socialni in gospodarski pomen novih vrst zavarovanja. Pri presoji važnosti tega zavarovanja je imeti tudi pred očmi investicijsko politiko zavarovanja, ki more prinesti velike koristi našim socialnim in zdravstvenim potrebam. V tej politiki mora biti odločilno načelo, da se nabrani denar investira doma in pa samo v svrhe, ki ustrezajo socialnim in zdravstvenim potrebam prebivalstva. Prav bi bilo, ako bi kmalu izdelali premišljen investicijski program, morda v stiku z drugimi nosilci rentnega zavarovanja v naši banovini. Novo zavarovanje uvaja tudi pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev v neslovenskih pokrajinah države. To zavarovanje seveda zahtevam nameščencev v obenem o žiru ne ustreza in ostane še vedno aktualna težnja po razširitvi pokojninskega zavarovanja nameščencev na osnovi zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev. Prav bo, ako zasebni nameščenci ne bodo imeli povoda ugotoviti, da realizacija te težnje zadeva na nesocialno miselnost onih, ki so za usodo te socialne zaščite nameščencev odgovorni. Z uvedbo rentnega zavarovanja delavcev sanacija financ našega bolniškega zavarovanja ni izvedena, dasi bo morda nastopila neznatna olajšava. Ni prav, ako bolniško zavarovanje celih 15 let ne more priti do solidne novelizacije, ki naj bi zaščitila socialne in zdravstvene potrebe zavarovancev. Morda smo z uvedbo rentnega zavarovanja pokazali, da nikjer ne obstoji namera poslabšanja obstoječega bolniškega zavarovanja in da je zato strah pred no-velizacijo neutemeljen. V vsakem socialnem zavarovanju mora biti uveljavljeno načelo, da mora biti odstotek, ki odpade na režijo, kar najnižji, da tako vplačane premije pridejo v največjem obsegu v korist zavarovancev. Temu načelu naš zakon in na njegovi osnovi izdani predpisi niso zvesti, ker s svojimi določbami podražujejo administracijo, kar bi ne bilo potrebno, ako bi z novelizacijo predpisov mogli režijo poenostaviti. Seveda je pa režija v marsikateri smeri odvisna od dobre volje in moralne podpore interesentov zavarovanja. Interesi delavcev bodo v pokojninskem zavarovanju mogli biti v neokrnjenem obsegu varovani samo, ako Gospodarske vesti 1 = Pred novimi trgovinskimi pogajanji s Francijo. Pogajanja e Francijo o novem trgovinskem in plačilnem sporazumu se začne jo v Parizu 13. septembra. Kakor poročajo, je naša delegacija že sestavljena. = Nazadovanje produkcije cementa Primorju. V svojem poročilu za lansko leto, ki je šele te dni izšlo, daje trgovska in industrijska zbornica v Splitu zelo zanimiv pregled stanja primorske industrije cementa. Vrhunec napredovanja te industrije je bil v letu 1931., ko je produkcija dosegla maksimalni volumen 58.400 vagonov, izmed katerih je bilo 42.376 namenjeno izvozu, a 16.033 domači rabi. Sedanje stanje industrije cementa se vidi iz nastopnih podatkov: izvoz cementa je znašal v letu 1936, 31.061 vagonov (v letu 1935. pa 48-973), a poraba v državi v letu 1936. 8.622. vagonov (v letu 1935. 10.666 vagonov). Število držav, v katere ee je izvažal cement leta 1905., »e je bilo povečalo na 53 nasproti 48 v letiu 1934. medtem ko je v letu 1936-, spet nazadovalo na 49. Kot glavne vzroke tega nazadovanja izvoza navaja zbornica vpliv gospodarskih sankcij proti Italiji, nerede v Palestini m močnejšo konkurenco tujih producentov cementa. Cene so ee v tujini gibale od 10 do 15 Din za kvintal, brez ambalaže, tob tvor-niško pristanišče, medtem ko je poprečna cena cementa, prodanega v državi, znašala okoli 30-46 Din za kvintal (brez davka na poslovni promet). Pretežni del izvoza je šel v neklirinške države, toda zaradi devalvacije franka in pezet so producenti utrpali občutno izguto. = Svetovni vinski pridelek je bil lam po najnovejših podatkih mednarodnega poljedelskega instituta zelo slab in spada lanska letina med najslabše povojne letine. Svetovni pridelek je znašal v letu 1936/37 le 140 do 145 milijonov hI nasproti 219 milijonom hI v letu 193T./36 in 208 milijonom hI v letu 1934/35. Povprečni pridelek pa je v zadnjih šestih letih znašal 176 milijonov hI. = Kitajska prodaja zlato. Iz Londona poročajo, da je te dni prispelo iz Kitajske za 1.2 milijona funtov (286 milijonov Din) zlata, medtem ko je nadaljnja pošiljka v višini 0.68 milj. funtov š? na poti. Ta izvoz zlata je vsekakor v zvezi i vojnimi dogodki, bodisi da bo kitajska vlada funte porabila za dobavo vojnega materiala, ali pa da bo funte porabila za intervencijo v prid kitajski valuti, ki je začela zaradi vojnih dogodkov v zadnjem času popuščati. = Dobave. Direkcija drž. rudnika v Kak-nju sprejema do 8. septembra ponudbs za dobavo lesenih držal, borovih hlodov in trač nikov. Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 13. septembra ponudbe za dobavo kabla, do 16. septembra za dobavo svinčene barve, do 23. septembra za dobavo ročnih svedrov ter raznih ščetk. Borze 31. avgusta Na ljubljanski borzi so se avstrijski Šilingi v privatnem kliringu okrepili na 8.43, a angleški funti so se trgovali neizpreme-njeno po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih Šilingih po 8.41 (istotako v Beogradu), v grških bonih pa po 30.33. Nadalje so se v zagrebškem privatnem kliringu ponujale španske pezete po 295, a v lirah je bil promet po 200. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.97, v Beogradu 12.96 in v Zagrebu 12.9750 (za sredo septembra so se Iskali po 12.96, a za konec septembra so se ponujali po 12.97. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda za malenkost čvrstejša. Zaključila se je po 408. Nadalje so bili zaključki v 7% stabiliz. po 86. Devize Ljubljana. Amsterdam 2395.16—2409.76, Berlin 1744.02—1757.90, Bruselj 732.20— 737.26, Curih 996.45—1003.52, London 215.55—217.61, New Yortc 4309.7«—4346.07, Pariz 162.29—163.73, Praga 151.43—152.54, Trst 227.94—231.03. Curih. Beograd 10, New York 435.62, Pariz 16.2975, Berlin 175.05, London 21.6475, Amsterdam 240.2750, Bruselj 73.45, Milan 22.95, KObenhavn 96.65, Stock-holm 111.6250, Oslo 108.80, Praga 15.20, Budimpešta 86.25, Bukarešta 3.25, Aten« 3.95, Dunaj 80 (82.10), Varšava 82.40. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 407—408.50 4% severne agrarne 52.50 den., žrebanje Državne razredne loterije dne 27* avgusta 1937« Din 2.000.— št.: 95.753, Din 1.000.— št.: 5.882, 10.857, 10.867, 15.723, 15.731, 15.738, 17.418, 17.422, 24.807; 24.883, 33.044, 46.114, 46.154, 46.188. 62.063, 75.670, 89.876, 95.753; ZADRUŽNA HRANILNICA, Dalmatinova 6 4% agrarne 53.50—54, 7% stabiliz. 85.75— 86, 7% invest 90 den., 7. posojilo DHB 100 den., 7% Blair 84 den., 8% Blair 93.50—94.50; delnioe: PAB 196 den., Narodna banka 7175 den., Outman 48.60 den., Sečerana Bečkerek 625 den., Sede-rana Osijek 198 bi., Osjedka ljevaonica 200 bi., Dubrovačka 395 den., Trbovlje 235— 265, Oceanla 275 den., Jadranska plovidba 405 den. Beograd. Vojna Skoda 408—409 (408.50), 4% severne agrarna 52.50 den., 4% agrarne 53.50 den., 6 beglufike 77—77.50, 6% dalm. agrarne 75.25—75.50 (75.25), 7% Blair 84.50—«5 (85), 8% Blair 83.75— 94.50, 7% in vest. 100 den, PAB 199.50 den., Narodna banka 7250 den,, 7% stabiliz. 89.25—90.50. * Blagovna tržišča ŽITO '+" Chfeago (31. avgusta). Začetni tečaji: pšenica: za sept. 104.3750, %a dee. 10K.25, za maj 109.25; turSčira; m, sept 97, *a defi, 62.50, za maj 63.8750. 4- Winnipeg (31. avposrta). Začetni tečaji t pšenica: za okt. 122.1250, ra dee. 118.75, za maj 130.50. +" Novosedska blagovna borza (31. t. m.) Tendenca prijazna. Promet živahen. Pšenica (78/79 kg): baška 169 — 171, banatska 165 — 172, baška ladja Tisa in 172 — 171 sremska, 77/78 kg 168 — 170, slavonska, 77/78 kilogramov 169 — 171. Turščica: b»-ška in sremska 91 — 92, banatska 88 — 89. Oves: baški, sremski ki slavonski 106 — 10& Rž: baška 164 — 166. Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 125 — 127.50. Moka: »Og* in »Ogg« 265 — 275, »2« 245 — 255, »5« 225 — 235, »6« 205 — 215, »7« 165 — 175, »8« 122.50 — 127.50. Otrobi: baski, sremski in banatski, v jutastih vrečah 88 — 92, bašk;, ladja 92 — 93, Fižol: bošiki, beli, brez vreč 200 — 205. + Budimpeitanska terminska borza (M. avgusta). Tendenca nedoločna, promet fclab. Rž: ta okt. 20.70 — 20.72, ta rnarc 20.-28 do 20.30. Turščica: za sept. 11-50 — 11.55, ta maj 11.58 — 11.59. BOMB AS + Livsrpoo! (30. avpwta). Tendenca mirna. Zaključni tečaji; ra eept. 5-36 (prejšnji dan 5.39), sa dee. 5.39 (5.42), za maro 5.45 (5.48). + New York (30. avgusta). Tendenca ko-maj »talna. Zaključni tečaji: ra 6ep», 9-27 (9.45). za decu 9.33 (9.45 — 9.53), za mar« 9.46 (9.61). Sokol Sokoli ln »okolice, člani narodne staro« katoliške cerkva, se obveščajo, da bo ▼ pro«lavo rojstnega dne našega prvega staroste Nj. VeL kralja Petra ET. slovesna služba božja v ponedeljek 6. septembra ob pol 9. v kapeli starokatoliike cerkve na Gospoovetski cesti 9. Bratje in seertr« •e vabijo, da se udeleže te svečanosti t polnem Številu, k— Važna sprememba na srein. 1. septem bra zapušča krški okraj dosedanji sreski načelnik g. Krajšek, ki je premeščen v Brežice, nj3govo mesto pri nas pa zasede dosedanji podnačelnik g. dr. Tomšič. Sosednemu sre-zu čestitamo na pridobitvi vestnega in ko-raktnega vladnega predstavnika. Naš novi načelnik pa bo gotovo storil vse samo v korist domačega okraja, saj dobro pozna njegove potrebe, ko službuje v Kriškem skoro nepretrgoma že dolgo let, kar je vsekakor redkost med upravnimi uradniki po dosmi monarhije. SPOMIN Zena Marka Twalna je bilo zelo ljubosumna, če je njen mož pogledal kakšno drugo lepo žensko. Nekoč mu je rekla: »Kadar vidii kakino žensko, ki J« mikavna, pa pozabiž, da si oženjen!« »Nasprotno,« je odvrnil Twain, »takrat ■e iele spomnim tega.« P o zor 2 NOVOST ZA DAME je »LASOOL«. Kakor je hrana za telo, tako mora biti tudi hrana za lase in lasiiče. Masaža s »LASOOL-om« uspeSno deluje na suhe, cepljene, lomljene, p ožgane beljene, (blajhane) ali pokvarjene od morske vode, Po »LASOOL-u« Vam se lasje popravijo, kakor da niso bih nikoli frizirani. Vsaka dama s pokvarjenimi lasmi naj se prepriča. Lepe frizure, trajno in vodno ondulacijo, barvanje las itd. Vam uredi po solidnih cenah frizerski salon FBANJO 2ABJEK, Trnovo, Krakovski nasip 26. »JUTRO« št 203 9 SreHa, T. IX. 1937. ZA DAME JE KOMPLETNA KOLEKCIJA NOVIH MODELOV ZA JESEN IN ZIMO V VSEH VELIKOSTIH ŽE PRIPRAVLJENA. OGLEJTE SI JIH PRED NAKUPOM, KOT MNOGO DRUGIH BOSTE TUDI VI ZADOVOLJNI V KONFEKCIJL — PAULIN - LJubljana - Kongresni irg 5 Rafael Sabatini: 51 MORSKI KRAGULJ Gusarski roman Spet se je razlegel med drhaljo smeh, a daflal se je dostojanstveno vzravnal. Smeh je veljal deloma tudi njemu, in dalal se je čutil preimenitino osebnost, da bi se mu ljudje rezgetali. »To je gotovo šala, o Ali. Poglej ga, kako je zdrav.« Mignil je najbližjemu gusarju; ta je razparal Lionelu jopič od vratu do pasu in mu ga strgal s telesa. Gol do ledij je obstal pred gledalci ter jim pokazal boljše oblike telesa, nego so jih pričakovali. Razjarjen nad tem poniževalnim ravnanjem ,se je Lionel zvijal v stražarjevem prijemu, dokler ga ni neki gusar narahlo oplazil z bičem. češ, kaj ga čaka, če se ne neha upirati. »Dobro si ga oglej,« je rekel dalal in pokazal na njegovo belo telo. »Le poglej, kako zdrav je poglej te krasne zobe.« Zgrabil je Lionela za glavo in mu raizkilenil čeljusti. »Seveda, seveda,« je pritrdil Ali, »toda glej, kako suha bedra ima in kako ženske lakti.« »Ti dve napaki bo veslo kmailu popravilo-« je dalal vztrajal pri svojem. »Ti skopi zamorec!« je izibruhnil Lionel in za-ihtel od togote. »Njegov nejeverni jezik preklinja,« je dejal Ali. »Kakor vidiš, je tudi zoprne nravi. Pet filipov sem reked, pri tem ostane.« Dalal je skomignil z rameni in krenil na pot okrog jame. Tu pa tam je kdo vstal in otipal Lio-» nela po telesu, a nihče ni pokazal veselja, da bi ga kupili. »Pet filipov je smešna cena., ki mi jo ponujajo za tega zalega mladega Pranka,« je dalal zavpil. »Ali ni nikjer pravovernika, ki bi dal vsaj deset? Kaj meniš, o Ajub? Ti, Hamet? Deset fiilipov!« A ta kakor oni je le zmajal z glavo. Lionelov shujšani obraz je bil premalo vabljiv. Nazadnje se je razočarani dalal vrnil k Ali ju. »Naj bo tvoj — za pet filipov. Allah ti odpusti skopost.« Ali se je zarezal, in Lionela so zavlekli k pravkar kupljenima črncema. Preden je pa utegnil Ali zaznamovati kakega novega sužnja, je zbudil da-latovo pozornost velik, postaren jud, oblečen kakor kastiljski plemič, s čipkastimi kreželjci, perja-nico za klobukom in težkim bodalom ob pasu iz tolčenega zlata. V staji, kjer so čakali ujetniki, ki jih je bil nalovil Biskain na manjših odpravah, je sedelo an-dialuško dekle: španska lepotica, ki ji ni moglo biti več kakor dvajset let. Njen obraz je bil teplo bled kakor elonova kost, lasje kakor ebenovina, obrvi so tvorile dve rahli črti, v očeh se ji je lesketala mehka rjavina. Oblečena je bila v mično nošo kastiljskih kmetic; rdeče in rumeno pisana, v trikotnik zložena ruta ji je pokrivala ramena ter puščala prekrasni tilnik gol. Divji izraz obličja ni zmajševal njene lepote. To dekle je bilo zbudilo judovo pozornost. Morda se ji je hotel maščevati za okrutne krivice, ki so jih bili ljudje njegove pasme pretrpeli cd njenih rojakov; nemara da je mislil na požgane domove, na ugrabitve judovskih deklet in na klanje judovskih otrok, kajti ko je pokazal nanjo, se mu je lesketala v očeh malone porogljiva besn>cst: »Tamle sedi kasitiljska vlačuga! Petdeset filipov dam za deklino, o dalal« je zaklical. Dalal je dal znamenje, in gusarji so potegnili upirajočo se Španko iz staje. »Toliko ljubkosti ni moči kupiti za petdeset filipov, o Ibrahim,« je odvrnil dražitelj. »Glej Jusu-fa, ta da gotovo šestdeset.« In pričakujoče je obstal pred imenitno oblečenim Mavrom. Toda Maver je zmajal z glavo: »Allah mi je priča, da imam že tri žene. Prej ko bi minila ura, bi ugonobile njeno ljubkost, in jaz bi imel izgubo.« Dalal je krenil dalje, in dekle je šlo za njim. Pri slehernem koraku se je borilo s svojima stražarjema ter ju obsipalo s ploho kastiljskih psovk. Za-dhalo jima nohte v lakti in jima besno pljuvalo v obraz. Rozamundine trudne oči so jo z grezo spremljale. Vse drugačen dojem je zbujalo dekletovo vedenje pri nekem levantskem Turku. Vzravnal je svojo kratko, čokato postavo in zaklical: »šestdeset filipov dam za veselje, da ukrotim to divjo mačko!« Toda Ibrahim se ni dal izpodriniti: ponudil jih je sedemdeset. Turek ga je prekosil s tem, da je ponudil osemdeset, in Ibrahim je zvišad ceno na devetdeset. Nato je nastal presledek. Ali se boš dal ugnati v kozji rog, in to Izraelcu?« je dalal podražil Turka. »Mar naj dobi to ljufciko cvetlico ponarejalec pisma in dedič ognja? Bilo bi pač sramota za pravovernika.« Turek se je odločil, dasi ne rad, in primaknil še pet fčiipov. Jud pa, ne meneč se za te psovke, ki jilh je slišal pri svoji kupčiji po desetkrat na dan, je mirno vzel težko mošnjo iz pasu: »Tu je sto filipov. Mnogo preveč je, a plačam jih.« Preden je utegnil dalalov pobožni in zapeljivi jezik Turka vnovič izpodbosti, je ta odločno mahnil z roko in sedel nazaj. »Želim mu z njo mnogo zabave,« se je porogal. »Torej je tvoja, o Ibrahim; naštej sto filipov.« Izraelec je pedal dslalovemu pomočniku mošnjo in stopil naprej, da bi sprejel dekle. Gusarji so mu pahnili upornico v naročje. »Veliko denarja si me stala, špainska hči, toda ni mi ga žal. Pojdiva!« Hotel jo je odvesti, a tisti mah se je zaprg šila vanj ikakor tigra, in njene roke so mu z nohti šinile v obraz. Zakričal je od bolečine in jo izpustil: ta trenutek je porabila. Po bliskovo mu je iizdrla bodlalo izza pasu ter si z vzklikom: »Valga me Dios« zasadila ostrino v prsi, preden ji je utegnil kdo ubraniti. Kulturni pregled Slavnostne glasbene pred stave v Miinchenu Po ealcburškem vzoru *o pred nekaj leti tudi Bavarci začeli prirejati elitne gledališke in koncertne prireditve, ki v počitniških mesecih privabljajo od leta do leta vec tujcev, bodisi zabave željnih denarni* kov, bodisi študija željnih mladih ljudi. Miinchen, ki že dolso elovi kot nekaka boz-ia pot upodabljajočih umetnikov, je s temi festivali pritegnil tudi še glasbene kroge, ki žele iz najboljših virov spoznati, vrhove nem-ke glasbe: Mozarta, VVagnerja in llich. ogromno razstavo Straanssa. V juliju so otvorili w . »Das H a us der deutschen Kunat«; pmako-teke, gliptoteke, mestna in Lenbachova galerija vrsta muzejev -i. t. d. požirajo dnevno ccle procesije lepote željnih popotnikov. Ko po 18. uri zapro ta zbirališča, mias komaj toliko časa. . da ujaineš se- pravi tramvaj, ki tc popelje k slušnim užitkom v enega izmed gledališč. V Residenzthea-t ru po jo izključno samo Mozartove opere; Don J nana, Figarovo svatbo, Cosi fan tutte in Idomeneo, ki je 1. 1781. v ravno isti hiši doživel svojo krstno predstavo: v isa-tionaltheatru Strausso.ve: Salomo. Kavalir--ja- z rožo in \riadno na Naxu. V..prejšnjih letih so v; tej. veliki Jiišj, poživljale svoje at-er. kjer pojo -----„ . .. .. hauserja, Tristana in- Isoldo ter ..»Mojstre pevce norimberške«. • Vrhovno umetniško vodstvo ima Clemens Kra-uss, bivši direktor dunajske Državne opere, dirigenti pa SO Še- dr. K. Bolim, Zallinger in sam Ri-chard Stranes. Na žalost je skladatelj obolel tik p*d slavnostnim koncertom, ki bi "•a imel «iriginiti. 16. avgusta v veliki dvorani Odeona. Zaradi tega je odpadla težko pričakovana prireditev, kakor tudi njegova opera »Egiptovska Helena«; namesto nje so dali :>Ariaclno« pod Ivrauseova taktirko. Za bajno lepe-.in- razkošne inscenacije so poskrbeli pole- domačih umetnikov tudi Cfi-tje iz Berlina (Arentj''in 'Dunaja (Kaut-škv) " Prizori v Idomeneu in Ariadni — zlasti' scene ob morju — so čudoviti?iz>rodlki najbujnejše domišljije, ki jo more ustvariti v umetniku tr-meljitr študij gnštke mitologije. Cgta promrnentnrh pevcev hr pevk pa je tolmač''.i mnogoštevilnemu poslušalstvu ne-fn ■•!!■' muziko izvajanih del. Nekateri teh nastopajo izmenoma tudi pri iivu-em festivalu: ker je mojster Td-nini odkrit, da imajo rajhoveki Nem« v asih kaj boljšega kot avstrijski, pa si jm je'zaželel in seveda tudi dobil, kajpak le na p6sodo«j ker za redrie predstave e! jih je zasigural, Miinchen. Zanimivo se mi zdi. da si je .Toseanini jzibral za slavnosti v Salzburgu dve veseli operi- Verdijevega »Falstaffa«, ki ga uprizarja's člani milanske sk-ale 'in' VVagneije-ve Mojstre pevce« z nemškimi umetniki; dva vrhova Italije in Nemčije iz iste dobe v prvovrstni interpretaciji. Verdi je ustvaril kabinetno komično opero za soliste, Waguer pa grandiozno veselo dramo z velikim ansamblom. D;:si žanjeta obe deli triumfalne uspehe, vendar je čutiti, da je Toscaniniju Verdi mnogo bližji, četudi se s posebno ljubeznijo oklepa »Mojstrov pevcev. Kritika rahlo namiguje, da interpretira svojevrstno, na način kot 'ga Nemci bso vajeni pri Wagnerju. Naj bo že karkoli, meni se Wagner v Miinchcnu ni zlel niti od daleč tako masiven in'dolgovezen kot kdajkoli prej v svojih resnih operah, fceve-d;t Verdijeve okretnosti ;ni v Mojstrih, vendar ob bogastvu in blesku muzikalnih iznajdljivosti toče vse tako hitro in lepo mimo človeka, da ee končno, vpraša, je to .res Wagner? Ko človek posluša edinstvenega Stabila kot Falstaffa, -si misli, to je višek igralske in pevske tehnike, a ko si videl in cul Vogla kot Beckmesserja, ne ves, komu bi dal prvenstvo. Dva smešna stara snubca: vsak po svoje pevsko in igralsko iznajdljiv do skoraj nemogočih potankosti. Izrednega umetnika imajo Monakovčani "v basistu Hansu Hermanu Nissen-u. Njegova pevska kultura je bil zame višek lepih užitkov. Žametna mehkoba njegovega organa, petje brez nasilja, vokalizacija kot jo redko čujemo, plemenita pevska fraza — vsako je obširno poglavje zase, a vse skupaj doživetje v !obi. ko med armado pevcev slišimo tako malo petja, pdč pa mnogo preveč kričanja. Takoj za njim naj omenim tenorista Z. Patzaka z liteko gibčnim gladom in Torsten Kalfa z metalno zvenečim krepkim tenorjem. Tretji tenor F. Kraues in basist L. VVeber sta v svojih velikih vlogah postavila zaokroženi podobi- na oder, glasovne posebnosti pa nista. V Mojstrih pevcih je sijajno podal svojo buffo-basso vlogo Beckmesserja Adolf Vogel, ki je re-citative in zlasti težko ..koloraturno _ pod-okničo odpel z brez primerno odlično dikcijo in glasbeno frazo ter humorja polnim izra-" zom. — Pevke, ki sem jih cula v omenjenih operah (Feuge, Cornelius, Huni-Miclia-zek, Lršuleac (bivša dunajska primadona) Teschemacher, Kern i.t.d. so podale lepo in solidno svoje vloge, a »vžgala« je le Hilde-garda Ilanczak, ki ima poleg toplega glasu tudi žalosti temperamenta, da zadivi občinstvo. Njen »Kavalir z rožo« je uprav bleščal, tudi kot »komponist« v Ariadni je nedosegljiva. K izrednemu vsestranskemu uspehu »Mojstrov pevcev« te največje nemške vesele muzikalne drame je pripomoglo tako rekoč vse, kar poje v Miinchenu. Krepkemu opernemu zboru so se pridružila še razna, miin-clienška pevska društva, tako. da je bil v zadnji sceni velik in neobičajno globok oder natrpan s pravcato množico, kakršne doslej nisem videla niti na največjih opernih odrih. Slika iz filma! Zdi se, da je ta najmodernejše, amfiteatralno zidani hram predvsem mišljen za uprizarjanje dolgih Wag-nerjevih oper, ker je v stranskih prostorih preskrbljeno, da poslušalci v največji udobnosti prebijejo čas odmorov. Vsak ponedeljek je poskrbljeno tudi za glasbo lažje vrste: v Nvtmphenburgcr SeMossparku se vrše plesne predstave, ki jih' ■ izvaja':celotni • plesni "zbor roilpchenike Državne opere'.' — V dramskem gledišču so igrali dan za dnem Per Sclnvenzcnovo »Jan und dip Sclnvindlerin«, komedijo, ki bi pel-liiLa najbrž tudi blagajno naše drame, četudi ne bi gostovala renomirana Jlaria Bard (in nekaj časa tudi Werner Kramss, — tretji Krauss v miinehenških glediščih!) Pri odhodu sem čitala letake, ki so oznanjali ?.a priliodnje dni premiero Gogoljeve »Zenitve« — vesel pojav, da goje Nemci s svojimi prvaki ob mednarodnih obiskih tudi rusko veseloigro. — Pavla Lovšetova. Zapiski »Modra ptica« priobčuje v 9. številki novo novelo Miška Kranjca »Do Podturna je 700 km«. Posebna zanimivost tega zvezka je esej Janka Lavrina sRainer Maria Bilke?: 'S., finim čutom za krhko, sublilno poezijo pesnika >Knjigs'ur« razčlenja angleški književni esejist celotno delo R. M. Rilkeja. Želeli bi samo. da bi pisec posvetil toliko pozornosti kakor prvim knjigam tudi njegovim poslednjim, najzrelejšim pesnitvam v zbirkah ^Soneti na Orfeja« in >Devinska elegije« (čemu prevajalec ne imenuje tega starega slovenskega kraja, ki je Rilkeja navdahnil, po slovensko: Devin?). Zanimiv sestavek v tem zvezku vModre ptice« so tudi Petra Donata »Glose h Gideovim Popravkom k povr&tkut. — G risa Koritnik nadaljuje s svojimi prevodi iz angleške in ameriška lirike. V tem zvezku sta objavljeni dve pesmi H. W. Longfellowa (1807—1882 v tekstu navedena letnica smrti je očitna tiskovna napaka). V petitu se končuje V. Premrua izčrpni referat o Haslettovi knjigi ^Nerešeni znanstveni problemi«. Saerum promptuarium Janeza Svctokriš-kega. Izbral in uredil dr. Mirko Rupel. Na svetlo dala Akademska založba v Ljubljani (Akademska biblioteka 7, str. 224). Pravkar je izšla knjiga, ki bo pomenila v nekem smislu odkritje, vsaj za širši krog literarno izobraženega čitateljstva. Ime Janeza Svžio-kriškega je bilo doslej samo pojem slovenske slovstvene zgodovine, s to izdajo pa vstopa v živo slovensko sodobnost, združeno z delom, ki predstavlja avtentičan izraz slovenskega književnega baroka. Pridigar Janez Svetokriški je bil več kakor po navadi razumemo pod tem pojmom: bil je izrazit človek svoje dobe, Vterarno široko izobražen mož in pravi »rit j* j slovenskega cerkvenega govorništva. 2e <:no z ne- zaupanjem sprejemali v zgodovini starejše slovenske književnosti podatke o pridigar-skein pomenu Janeza Svetokriškega, moramo po tej izdaji temeljito spremenil mnenje: ta predstavitelj naše protireforniacijske literature je po svojem delu kar nenavadno zanimiv pojav. V njegovih pridigah najde tudi konfesionalno ravnodušen bralec štivo, ki mu bo vzbujalo občutja duha 17. stoletja in ga s svojimi jezikovnimi značilnostmi uvajalo v tradicijo slovenskega baroka. Dr. Mirko Rupel, ki je pripravil in uredil krasno antologijo slovenskih protestantskih pisateljev in oživil zanimanje za slovenske tradicionalne vrednote v Valvasorju, je s srečno roko obudil z Janezom Svatokriškim slovenski književni barok in ga približal današnemu čitatelju. Vzorno opremljena knjiga ima prirediteljev uvod »Janez Sveto-krišiki in njegovo delo-r, dalje obširne opombe, ki so dragocen pripomoč?k za umevanje teh izbranih pridig vipavskega rojaka-ka-pucina in ob koncu še slovarček manj znanih l.esed im oblik. Ob priliki se namerava-nio še povrniti k tej tehtni knjigi. —o. Ivo Vojnorid v dunajskem Burgthcatru. Dunajski Burglheater napoveduje v svojem repertoarnem načrtu za novo sezono med drugim tudi »Dubrovačko trilogijo Ive Voj-noviča. ŠPORT Beseda o nogometnih sodnikih Sodniško vprašanje je pri nas na dnevnem redu, odkar igramo nogomet. Mnogo se je že pisalo o tem, na kupe načrtov in novotarij se je že skušalo izvesti, toda še zmerom je to vprašanje rešeno komaj za silo in še dolgo ne v korist našega nogometa. Funkcije nepristranskega in nevtralnega človeka v igri med dvema nogometnima enajstoricama je pač tako odgovorna, da niti klubom niti tem funkcionarjem ni vseeno, kako je urejeno njihovo medsebojno razmerje. V teli okoliščinah je več ko razumljivo, da so spori in nasprotstva med oberna taboroma neizogibna. Med omenjenimi strankami, klube odn. moštva in sodniško organizacijo, se pa sem in t ja meša še tretji činitelj, to je širša javnost, ki se po tisku zavzame zdaj za nogometna moštva, češ da so nedolžne žrtve nesposobnih sodnikov, zdaj spet za odlične sodnike, češ, da jim neodgovorni ljudje in nedisciplinirani igralci na igriščih jemljejo vse veselje do izvrševanja sodniške funkcije. Pri nas, ki živimo tudi na tem polju v majhnih razmerah, so takšni pojavi še mnogo bolj očitni in vse bolj škodljivi kakor drugod. Pri nas, kjer bi dobre sodnike lahko prešteli na prste — ali pa še to ne, če bi njihove sposobnosti merili po tem, kakšno vlogo jim odreja osrednji sodniški zbor v Beogradu — je zato še vse večji greh, če ona širša (nogometna, seveda) javnost vzame na »piko« enega izmed redkih sodnikov, ki se kljub nehvaležnosti vendarle še žrtvuje za ta posel. Dokler mu ni dovolj ali pa se na »piko« ne ozira... V Ljubljani imamo zdaj primer, ki nam je narekoval te vrste! V nekaj vrstah V dnevih od 3. do 5. t. m. bodo v Temiš-varu boksaške tekme za prvenstvo Male antante z udeležbo boksačev iz Jugoslavije, Češko- slovaške in Rumunije. Naš boksaški savez je mogel poslati svoje zastopnike na to tekmovanje le s podporo znanega mecena boksaškega športa, predsednika JBS Vladimira Premrua. Jugoslovenska ekipa odhaja na pot kompletna, to je z boksači za vse kategorije. Kdo bo v teh tekmah zmagal, je težko uganiti v naprej. Rumuni so se za to srečanje dobro pripravili in gotovo je, da bodo imeli skupno s Cehoslovaki glavno besedo pri najboljših mestih. Tudi naši boksači niso držali križem rok in so marljivo trenirali. Razen tega je bilo v Zagrebu za sodelovanje na teh tekmah izbirno tekmovanje, po katerem je bila sestavljena reprezentanca, v kateri so trenutno res najboljši naši boksaški amaterji. Ekipo, ki jo bo vodil savezni kapetan Dev-čič sestavljajo naslednji boksači: za mušjo kategorijo Badar (Herkules, Zagreb), za bantam Kirchenstein (Makabi, Zagreb), za peresno-lahko Gotesmann (Makabi, Zagreb), rezerva Jurkovič (Herkules, Zagreb), za lahko Devčič (Herkules, Zagreb), rezerva Krpič (Herkules, Zagreb), za srednjo Heller (Slovan, Ljubljana), za poltežko Hladni (Herkules, Zagreb), rezerva Baloh (Slovan, Ljubljana) in za težko kategorijo Ipavec (Maribor). Kakor vidimo, so v tej reprezentanci trije Slovenci, med njimi vsekakor najboljši Slovanovec Heller. Eden beograjskih listov beleži zagonetno vest, da bo češkoslovaška plavalna reprezentanca, ki je nedavno nastopala v Dubrovniku, na povratku v domovino startala tudi v Splitu, Trstu in Ljubljani. Kakor znano, sta si JPS in Ilirija zaradi plavalnega dvoboja v Dubrovniku skočila hudo v lase in je savez za kazen odredil, da češkoslovaška reprezentanca ne bo smela igrati v Ljubljani. Ilirija pa je s svoje strani, ko je izvedela, da s Cehi nebo nič, za isti termin povabila na revanžno srečanje reško Fiu-mano. Radovedni smo, kdo bo zdaj prav za prav takrat nastopil v Ljubljani. Nazadnje, nobeden izmed obeh, tako bi sklepali po tišini, ki vlada glede tega v Ljubljani. Grški in bolgarski lahkoatleti, ki bodo v dnevih od 5. do 12. startali Straži* ik" je Dedno na svojem mestur ponoči in o meqlif burji in dežju. Prehlada in utru je nos ti ga varujejo PALMA-OKMA GUMI POOPLAH - 3obe te pri vsakem čevljarskem mojstru I na balkanijadi v Bukarešti, bodo danes skupno odpotovali tjakaj. Grki so že prispeli v Sofijo in so bili dva dni gostje bolgarskih atletov, zdaj pa so skupno ž njimi že odšli na prizorišče teh tekem. Za državno reprezentančno tekmo z Rumunijo, ki bo to nedeljo v Beogradu, ima savezni kapetan zopet hude križe s sestavo našega moštva. Tudi načrt, da bi moštvo imel teden dni pred tekmo v karanteni na Fruški gori, se mu je precej izjalovil, ker Zagrebčani razen dveh ali treh izjem ne utegnejo po teden dni čakati brez posla na tekmo in razmišljati o visokih nalogah takih nastopov. Največ preglavic pa dela savezne-mu kapetanu sestava napadalne vrste, če ne govorimo o večnem opozicionalcu Split-čanu Matošiču, ki ga že spet ne morejo spraviti v Beograd. To pot je njegov izgovor nekoliko tehtnejši, ker ga hoče Hajduk s seboj na turnejo v Rim. Savezni kapetan je izjavil, da bo Matošiča strogo kaznoval, če ga ne bo na to važno tekmo v državnih dresih. SK Slovan; Redna odborova čeja bo v petek ob 20. v gostilni Krušič. Ofoenem bo tudi članski sestanek vseh nogometašev. Za vse udeležba obvezna. S.K. Ljubljana (službeno). Po sklepu delovnega odbora z dne 30. t. m. se suspendira do nadaljnjega g. Zemljič Ivan. Zbor lahkoatletskih sodnikov. Za tekmovanje S. K. Planine 5. sept. 1.1. se določa tale sodniški zbor: vrhovni: Megu-šar, vodja: Vidic, starter; ing. Cerar, starter za skoke: Cimperman, starter za mete: Cudermam, sodniki: geom. Cerne, Hvale, Kalan, Kermavner, Koa, Polajnar, Potokar, Premrl, Sancin Savo, Slamič in Trtnik. Delegat zbora je Polajnar. Vsigg. sodniki morajo biti točno ob pol 9. uri na Stadionu ob Tyrševi cesti. Na velesejmu pred otvoritvijo Včeraj je bilo treba s sejmišča bežati ali pa pomagati Ljubljana, 31. avgusta. Danes ni bilo varno priti v paviljone na velesejmu. Zgodilo se ti je lahko dvoje: ali so te v naglici dela kar lepo napotili s sejmišča, ali pa so te hitro pripregli k delu. Eno kakor drugo je Dilo danes skrajno koristno. Ogledovalci bodo imeli polnih 12 dni priliko, da si razstavo temeljito ogledajo, pripravljalci pa so imeli danes še pozno v noč toliko skrbi in opravkov, da bi se solidnemu meščanu naježili lasje, če ne bi vedel, da je novinar vajen naglega, razburljivega dela. Sicer je treba povedati, da so priprave trajale polnih 6 mesecev; toda prav zadnje ure, ko je bilo treba raz-mestiti dragocenosti po vitrinah in razporediti posamezne stvari, da bo razstava ne samo učinkovita, temveč res tudi očem prijetna, se je nabralo polno drobnih opravkov. Pozno ponoči pa je bilo vse spravljeno v red, nekatere dopolnitve se izvršijo še do 10. ure — in tedaj bosta dva mikrofona ponesla v svet svečanost otvoritve jesenskega velesejma in prve velike razstave novinarstva na 'slovanskem jugu. Pred. glavnim vhodom stoji velik okrogel kiosk, na njem bodo trije kolpolterji predstavljali najobičajnejši prizor z mestnih ulic: brž z novinami čitateljem v roke! Po velesejmišču čistijo in poravnavajo ceste, sveže ozelenele so gredice, med zelenjem so kipci, v malem bazenu plavajo ribe. Polnijo se koje, lepšajo se restavracijski paviljoni. Med prvimi tujci so artisti, ki bodo sleherno popoldne in zvečer predvajali svoje umetnije. So Angleži, Nemci, £vedi, Francozi, Španci. Kinematografska dvorana je preurejena. Po policijskih predpisih je bilo treba zgraditi celico iz specialnih heraklitnih plošč. V celici je dvojna aparatura, filmi so že pripravljeni. Najučinkovitejši bo seveda Tobisov kulturni film, papirnato zrcalo (Spiegel aus Pa-pier), ki res izčrpno in na umetniški način prikazuje postanek dnevnika. Film je poln živahnega dejanja in zadovolji gledalca neprimerno bolj kakor opereta, brezkrvna drama aH pustolovščina. Dopoldanski obisk filmske predstave priporočamo prav posebno šolskim vodstvom. Popoldne bosta dve predstavi, vmes pa bo zunaj va-riet6. Tiskarna je že montirana,a redakcija je takisto že urejena, v ostalem pa se bo še v teku razstave izpopolnila, da bodo imeli posetniki čimveč prilike opazovati, kako list nastaja. Vevče so že postavile svoj model, s kakršnim izdelujejo rotacijski papir. Oglasni oddelek bo v sklopu celotne razstave takisto zanimiv; dana bo vsakomur prilika, da se posluži cenenega in uspešnega inseriranja. V svojih posameznih paviljonih se trudijo tiskarne pozno v noč, da se občinstvu čim lepše predstavijo. Biblio- grafski oddelek, kamor boste najprej stopili, je že dobil sliko sijajne zaokroženosti. V nadaljnjih paviljonih so bili do večera montirani razni moderni aparati. Medtem ko je danes bilo polno dela po paviljonih, se je tam daleč zadaj onkraj Lattermano-vega Irevoreda že oglašala muzika. Tam bo poskrbljeno za najpoljudnejšo zabavo, kakršna nas vsako leto razvedri na velesejmu. Obeta se lepo vreme, pridite zatorej na velesejem. videli boste mnogo zanimivega in se boste veseli vračali tja gori, dokler se ne bodo spet zaprli vhodi. R A~D~I O Podroben program ljubljanske in vseh evropskih radijskih postaj dobite v vodilni in bogato ilustrirani slovenski radijski reviji »Naš V a I«. — Mesečna naročnina samo 12 din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. četrtek 2. Septembra Ljubljana 12: Zvezde in zvezdniki pojo (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. —13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Radio orkester. — 14: Vreme, borza. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila.—19.30: Nac. ura__19.50: Glazunov; Koncertni valček (plošča). — 20.10: Zgodovinsko ozadje slovenske narodne pesmi m. predavanje (dr. Ivan Grafenauer). —20.30: Večer operne glasbe. Sodelujejo g. Robert Primožič, prof. Marjan Lipovšek in Radio orkester. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Cimermanov trio. Beograd 17.20: Orkestralen in pevski koncert. — 20: Violinske in klavirske skladbe. — 20.30: Orkestralen in pevski koncert. — 22.15: Narodna glasba. — Zagreb 17.15; Pesmi in violinske skladbe. — 20: Prenos iz Ljubljane. — 22.30; Godba za ples. — Praga 19.15; Muzikalna scena — 20: Orkestralen koncert. — 20.45: Veseloigra. — 22.20: Plošče. — Varšava 20: Večer poljske glasbe. — 22: Arije in pesmi. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 13.45: Klavirske skladbe. — 16.05; šla-gerji zadnjih let. — 17.30: Holandske pesmi. _ 19.25: Zaključek salzburškega festivala. _ 20.25: Zvočne slike. — 21: Slike iz Dunajskega lesa. — 22.20: Ples. — 23; Nadaljevanje plesa. — Berlin 19.15: Beethovnove komorne skladbe. — 20.10: Plesni večer. — 22.30; Iz Stuttgarta. — Mttnchen 19.15: Lahka glasba. — 20.10: Operetni večer. — 22.30: Prenos iz Stuttgarta. — Stuttgart 19.30: Plošče. —20: Večer operne glasbe. — 21.15: Pesmi. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — 24; Nočni koncert. novme V starem Rimu in na Kitajskem — Prvo razmnoževanje dnevnikov — Relacije in letaki ob prelomu 15» in 16. stoletja — Zarodki dandanašnjih uvodnikov — Prva nagrada za dva ukradena konja in prvi ženitni oglasi Prve časnike, približno v našem smislu be- | Bede, srečujemo v starem Rimu in na Kitajskem. V zadnjih časih rimske republike se je uveljavila navada, da so pripadniki vladajočega stanu, ki so se mudili kot uradniki v provinci, vzdrževali v Rimu posebne sužnje ali osvobojence ki so jih obveščali redno o važnejših dogodkih v prestolnici. Ti, rekli bi, prvi repor-terji, so razmere v mestu zelo dobro poznali in so imeli celo dostop k senatnim sejam. Vlada jim je bila po drugi strani toliko v pomoč, da je sestavljala uradna poročila o važnejših dogodkih, sejah in sklepih ter jih javno razstavljala na posebni plošči, da so si jih mogli zasebni poročevalci pr^pisavati in iudi ljudje prebirati. V cesarski dobi so ta dnevna poročila postajala čedalje bolj neka vrsta dvornega dnevnika, ki je poročal obsežno o vsakovrstnih avdijeneah, dvornih svečanostih, justi-fikacijah, a tudi gladiatorskih prireditvah, cirkuških igrah, gradnjah, pogrebih, dogodkih v naravi, med ljudmi in v družinah in celo o navadnih mestnih čenčah. Ta v Strassbourgu. Kmalu so sledila tudi druga pomembna mesta. Ti tedniki so dali prav prav za pobudo za r azvoj modernega novinstva. Že v 17. stoletju so posamezni nemški listi izhajali dvakrat, trikrat, štirikrat na teden. Prvi nemški dnevnik je bila »Leipzigsr Zeitung«, ki je izšla 1660., prvi angleški dnevnik je izšel pod imenom »Daily Courant« 1702. v Londonu, prvi francoski dnevnik je bil »Journal de Paris< (od 1. 1770). Dnevniki so bili v tistih časih sicer velike izjeme in so včasih zbujali mnogo kritike, ker so obravnavali, pogostoma na grotesken način, pretežno docodke v inostranstvu. Sr?di 17. stoletja so se pojavili tudi prvi časniški oglasi. Za najstarejši oglas velja ti- sti, ki ga je leta 1649 objavil londonski >Impartial Intelligencerc in v katerem je neki plemič obljubljal nagrado za dva ukradena konja. 1657 je knjigarnar Ne\vcombe ustanovil list ^Public Advertiser«, ki je bil namenjen v prvi vrsti oglasom. Že leta 1633 pa je soče francoskega novinstva« Renaudot ustanovil takšen list, ki je bil namenjen samo oglasom in prometu. Ženitni oglasi so se pojavili najprvo na Angleškem, kakor je razvidno tudi iz prvega takšnega oglasav Nemčiji, ki ja izšel 1792 v listu »Hambur-gischer KorrespondenU in v katerem je avtor svoj korali izrecno opravičil s tem, da so takšni oglasi na Angleškem že davno v navadi. Protijaponska propaganda na Kitajskem Tri veSčafclnJe v metanju kop}* in naročnikom razpošiljali, bržkone po zaseb nih podjetnikih. Redakcijo je vodil visok državni uradnik s štabom sodelavcev. Vsa ustanova se je ohranila dotlej, da se je rezidenca prenesla v Carigrad. Zelo podoben tej ustanovi je bil kitajski državni časnik, ki mu je mogoče slediti do S. stoletja. Predniki današnjega dnevnega tiska pa so bili tako zvani r/novi časniki«, relacije in letaki, ki so se pojavili ob prelomu 15. in 16. stoletja. »Novi časniki« so objavljali sto do tisoč izvodov. Širili so jih knjigarnarji, krošnjarji in raz-našalci. Največ tega blaga so prodali na semnjih in včasih je bila prodaja tako -živa«, da so morale nastopati celo oblasti in prodajo prepovedovati. Posebno važno središče za zbiranje novic iz vsega sveta so bile Benetke, ki so bile v začetku 16. stoletja na višku svojega sijaja. Drugo središče je bil Niirnberg in še prej Augsburg, kjer so gospodovali mogočni Fuggerji, ki je njih trgovska zastava, plapolala po vseh morjih sveta in ki so imeli svoje agenture po vseh trgovinskih središčih. Čim so z redno pošto prispele v pisarne Fuggerjev nove vesti, so iz njih sestavljali časnike in jih razmnoževali. Relacije so nastale po moderni trgovini, ki je zahtevala rednih poročil o cenah in trgih. Imele so večji obseg od »novih časnikov«, prvo je izdal v Koinu Michael v. Aitzing 1. 1583. kot knjigo, ki je obsegala poročila o razdobju do lo80. — 1583. Tu. kakor v poznejših posnetkih je mnogo vesti o knežjih potovanjih, kronanjih, porokah, pogrebih, vojnih dogodkih, požarih, usmrtitvah, umorih. kugah, poplavah, nebesnih znamenjih, posebno pa o političnih dogodkih. Seveda so vse te vesti pogostoma nezanesljive. Letaki, ki so se pojavljali posebno v doti reformacije in kmečkih uporov, so važni v toliko, ker vsebujejo zarodke današnjih uvodnikov. Dočim so novi časniki in relacije dogodke samo registrirali, so letaki dnevna vprašanja diskutirali in polemizirali za razna načela. Skoraj istočasno z relacijami so se pojavili prvi tiskani tedniki, in sicer velja kot najstarejši neki tednik, ki je izšel leta 1(509 O novem redkem primeru, da se je ženska spremenila v moškega, poročajo iz Zgornje Šlezije. V Bytonu je 22-letna Pau-lina N. zahtevala, naj jo uradno vpišejo kot moškega, Pavla N. Dekle, ki se je spremenilo v moškega, je zraslo kakor vsak otrok ženskega spola, nosilo je žensko obleko in kite. šele v svojem 19. letu se je zavedlo, da spada po svojih telesnih znakih prav za prav med moške. Lansko leto se je odločila za operacijo. ki je popolnoma uspela in jo spremenila v normalnega moškega. Bivša Pavlina se hoče poročiti z neko prijateljico in je bilo že iz tega razloga potrebno, da jo oblasti tudi oficielno proglasijo za moškega. Prej pa bo morala oziroma moral opraviti še svojo vojaško dolžnost. O podobnem, nič manj zanimivem primeru poročajo iz Prage. Neki 201etni kuhar se je dal tam operirati in se je spremenil v žensko. To se pravi, da je iz kuharja postal kuharica. Izjavil je celo, da se bo poročil ali po novem poročila z nekim drugim kuharjem. Primeri, da se moški spremenijo v ženske, so še dosti bolj redki nego nasprotni primeri. Stopnice so se vdrle Nesreča pri prenašanju peči v Brnu — štirje ranjeni V neki hiši na Palackega cesti v Brnu se je zavoljo slabo zgrajenih stopnic zgodila težka nesreča. Po naročilu hišne lastnice je neki pečar prenašal 290 kg težko peč v prazno stanovanje tretjega nadstropja. Pomagali so mu trije priložnostni delavci in vratar. Stopnice v tej hiši so samo na eno stran oprte na zid in so razen v parternem delu, kjer so podprte z železnimi traverza-mi, precej šibko zgrajene. Tako ni nič čudnega, da so se v drugem nadstropju pod težo mož in pečjo vdrle. Pečar in trije nosači ter peč so treščili na stopnice v prvem nadstropju, ki so se tudi vdrle, in vsi skupaj so padli na stopnice v parterju, ki so s svojimi traverzami udarec vzdržale. Možje so obležali nezavestni in težko poškodovani ter so jih morali prepeljati v bolnišnico, kjer zdravniki pravijo, da bodo ostali bržkone živi. Lastnica je dan pred nesrečo izrazila dvom, da bodo mogle stopnice vzdržati težo, pa je pečar menil, da ni nevarnosti, še zjutraj je vra-tarjevi ženi velela, naj prenos peči odpove, vendar je bila ta že na poti. SUa ognja In meča Od japonskih bomb uničena kitajska vojašnica v Peipingu Stroga kazen za posnetek klobuka Pariško apelacijsko sodišče je prvič izreklo strogo kazen za tatvino modela, in sicer modela nekega klobuka, ki je razstavljen na pariški svetovni razstavi. Kazen je izreklo na podlagi paragrafov, ki ščitijo umetniško avtorstvo. Neka italijanska mod is tka, ki je posnela model omenjenega klobuka, je bila pred prvo inštanco obsojena na 500 frankov globe in 1000 frankov odškodnine, apelacija pa ji je kazen podvojila. Modistka se je izgovarjala s tem, da model ni bil prijavljen za zaščito, sodniki pa so ta ugovor zavrnili, češ, da gre za umetnino. Posnemanje takšnega modela modelu jemlje vso vrednost in posnetke je uvrstiti med tatvine. Odslej bo treba plačati odškodnino za vsako takšno kopijo. Če še ne ves, zda] izveš: da se bo — po pisanju švedskega lista »Allehanda« — filmska zvezdnica Greta Garbo omožila z dirigentom filharmonič-nega orkestra v Filadelfiji, Leopoldom Stokovskim, ki je prav za prav Anglež in se piše Stoks; da preživlja Marconijeva vdova letošnje počitnice na Tirolskem; da je v kaznilnici v Montpellieru izbruhnila stavka kaznjencev. Deset jetnikov je pobegnilo, šest so jih zopet prijeli; da leži Adela Sandrockova, znana nemška gledališka umetnica, na smrtni postelji; da je enonogi plavač Charles Zimmy dosegel nov svetovni rekord. Ostal je šest dni v vodi in je preplaval v tem času 156 milj po reki Hudson od ALbanyja do New Torka. da je v zadnjih dneh pribežalo okoli 30 tisoč španskih beguncev v jugozapadno Francijo; da bo angleški mornariški minister Duff- Oooper odpotoval na inšpekcijsko potovanje v Sredozemsko morje in se bo izkrcal tudi v nekem italijanskem pristanišču; da je Kominterna preložila svojo pisarno za zapadno Evropo v Stockholm; da je avstrijska cenzura dala zapleniti Haškovega »Vrlega vojaka švejka«; da so našteli v Angliji letos doslej že 56 letalskih nesreč, pri katerih je izgubilo življenje nad 90 letalcev; da je izginil na Mont Blancu poljski diplomat de Colez, legacijski svetnik poljskega poslaništva v Parizu; da je nemška vlada izdala prepoved, da se radijski aparati ne smejo zarubiti. vse mogoče novice, ki so zanimale tedanje ljudi, zlasti poročila o bojih s Turki. Posamezne dogodke, kakor bitko pri Mohaču, obleganje Dunaja, zmago pri Lepantu, so razširjale številne izdaje in ponatisi »novih časnikov« ter pesmi. Zelo natančno so poročali tudi o tridentskem koncilu, ki naj bi reformiral vso krščansko cerkev. Seveda pa se je masa tedaj zanimala nemara še bolj za vsakovrstne politične prerokbe, čudne izrodke, krvave dežje, re-patice, prikazni na nebu in za potrese. Novi časniki niso izhajali periodično, temveč po potrebi v nakladah po Japonska je, kakor znano, mobilizirala vse svoje sile proti Kitajcem, a tudi Kitajci niso zaspani. Preplavili so svojo ogromno državo s prav predstavotvornimi letaki, ki ponazarjajo japonske vojne metode na Daljnem vzhodu Iz Pavle Pavel, iz kuharja kuharica Dva primera spremembe spola v šleziji in Pragi V Colombesu so imeli te dni tekme v metanju kopja. Prvenstvo so odnesle tri Nemk® iz Porenja, ki jih prikazuje ta slika. Metalka Goldman nova (v sredini) je vrgla kop j« V daljavo 38 m 85 cm, tekmovalka Rothausova (na desni) pa na daljavo 37.19 m Ena minuta — šest življenj Krvava družinska drama v Glasgowu V Glasgowu so imeli te dni krvavo dramo, kakršnih ni dosti. Zgodaj zjutraj je odšel 261etni študent Gordonhillskega kolegija, Indijec Andre Ranjan Biswas z doma. Bil je zelo miren človek in nihče ni mogel tudi opaziti na njem kakšne spremembe. Popoldne se je ustavil taksi pred hišo, iz nje je skočil Biswas s samokresom v roki, stekel po stopnicah navzgor, vdrl vrata svojega stanovanja, planil proti svo ji ženi in jo brez besede ustrelil. Zgrudila se je mrtva. Ko sta prihitela njegov tast in tašča ,ki sta bivala v istem stanovanju, je streljal tudi nanju, nato na svojega otroka. Nato je stekel spet na cesto, ustre lil šoferja v taksiju, ki je še čakal pred vrati, sedel h krmilu in zdrvel po cesti. Dva policista, ki sta opazila, kako je šo ferja ubil, sta zdirjala v zasebnem vozu. ki je pripeljal mimo, za njim. Biswas pa je takoj takoj ustavil avto in skočil v neko vežo. Ko sta policista privozila tja, sta zaslišala strel, v veži sta našla moža mrtvega. Izvršil je samomor. Ves dogodek, ki je zahteval šest človeških življenj, ni trajal dosti več nego minuto. O vzrokih te krvave drame si še niso na jasnem. Kolikor kaže, je Biswas zvedel, da piše neki njegov študijski tovariš, tudi Indijec, njegovi ženi ljubavna pisma. Ker mu ni ničesar povedala o tem, je menil, da mu je nezvesta in jo je usmrtil, v besu nato je pokončal še ostale svojce in sebe. Letalo v snežnem viharfu Uničeni merilni instrumenti, a nepoškodovan aeroplan Te dni je zašlo potniško letalo češkoslovaške državne proge Praga-Bukarešta v snežni vihar, med katerim je v letalo tudi udarila strela in uničila vse električne merilne instrumente ter napravo za brezžično telegrafijo. To se je zgodilo v srednji Slovaški, Letalo pa je dospelo vendarle točno nad Užhorod in je na tamkajšnjem letališču pristalo. Tam so morali letalo popraviti in je šele naslednji dan lahko nadaljevalo svojo pot v Bukarešto. Potniki ,ki jih je bilo devet in med nji- ma neka španska diplomatka, sploh niso opazili ,da je v letalo treščilo. Samo oba pilota so iskre za trenutek oslepile. Ko sta opazila, da se potnikom ni nič zgodilo in da tudi letalo samo ni poškodovano, sta se odločila, da ne bosta zasilno pristala, temveč sta z uničenimi instrumenti letela naprej proti Užhorodu. Na letališču so letalo že nestrpno pričakovali, ker se je bila brezžična zveza z njim nenadno prekinila in je bilo to znak, da se je zgodila nezgoda. Japonski oklopni vlak Tudi iz takšne zasede napadajo Japonci sovražne oddelke na kitajskem boj^fta Vnuk Tolstega — tat V Cannesu so zavoljo tatvine koles in ur prijeli 171etnega Ivana Tolstega, vnuka ruskega pisatelja in filozofa. Policiji je mladi mož že prilično znan. že večkrat so ga prijeli in zaprli v poboljševalnice, iz katerih pa je znal vedno uteči. Postani in ostani član Vodnikove drnibe! I »Oprostite gospodična — toda meni se zdi, da mi še vedno nekaj prikrivate. . .« (»Le Sourire«), Želve, luksuzne živali V Ameriki je nova moda iz Hollywooda spremenila želvo v »domačo žival«, po kateri zelo povprašujejo. Ljubitelji te živali se zanimajo posebno za neko jiužnoafriško vrsto, ki se odlikuje po zelo lepi risbj hrbtnega oklepa. Za posebno lepe eksemplarje te vrste plačujejo do .r>000 Din. Izvoz teh želv v Zedinjene države je tako narasel, da namerava južnoafriška vlada lov nanje sploh prepovedati, ker obstoji nevarnost, da jih bo bedasta moda iztrebila. „Težka" tatvina V podružnici Italijanske cementne družbe v Milanu so odkrili obsežne poneverbe s strani dveh uradnikov. Knjigovodja Carlo Poma je z nekim skladiščnikom efektuiral fingirana naročila znanih gradbenih družb in je dal vreče s cementom odpeljati z avtom. Izkupiček ukradenega blaga sta si goljufa delila. Preiskava je dognala, da sta ukradla na ta način 100 tisoč kg cementa. ANEKDOTA Ko Je živel Mark Twain kot izdajatelj listov v Missouriju, mu je nakoč sporočil trgovec, naročnik njegovega lista, da je našel med dvema listoma pajka. Hotel je vedeti, če pomeni to srečo ali nesrečo. Mark T\vain je odgovoril trgovcu: >Ta pajek ne pomeni nHi sreče niti nesreče. Storil ni nič drugega nego to, da je pre-iskal list, da bi videl, katsri trgovec ne inserira pri nas, to pa zategadelj, da bi pozneje pokril njegov vhod s svojo mrežo, da ne bo prišel nihče k njemu v trgovino.« VSAK DAN ENA MALI OGLASI Službo dobi S<*ed> 1 Ota, davek • (Na, U šifro ali dajanje | {Ml. lUJmanjit cneeek 17 Din. Hišnik dobi mesto v hiši s centralno kurjavo. Predpo goj ključavničar ali me hanlk. Ponudbe na ogl. otid. Jutra pod ^Hišnik 673*. 21440-1 Prodajalka mlajša moč, modne stro ke, dobi takoj mesto. Ponudbe pod »Moda« na ogl. odd. Jutra. 21820-1 Postrežnico za dopoldanske ure — iščem." Naslov v vseh posloval. Jutra. 21810-1 Brivski pomočnik mlajši, ki zna tudi on-dulirati, dobi takoj mesto. Ponudbe z navedbo plače na Joško Noč, frizer, Slov. Javornik 180. 21761-1 Prof. Karlo Rupel sprejme privatne učence za violino. Miklošičeva 17-n. 21777-4 Nemško konverzacijo ln pouk nudi izobražena gospa. Kongresni trg št. 13-U. 21698-4 Nemško konverzacijo ter pouk nemščine po zmerni ceni nudim v Slomškovi 7, pritličje. 21751-4 Samsko postrežnico Iščem. Naslov v vseh. po eiovalnlcah Jutra. 21774-1 2 dobri frizerki 73. vodno in železno on-riulaeijo sprejme takoj Balon Zabjek, Ljubljana, Krakovski nasip 26. 21704-1 Frizerko pprejme salon Del B£lla % Domžalah. ^765-1 Prodajalko rneSane stroke z nekaj gotovine, sprejme samski gospod, kot solastnico. za skupno delo. Fonudbe na oglas. odd. Jutra pod »Prilika 777«. 21766-1 Sobarica fvrldna in močna, poštena, katera zna tudi Bivati, dobi mesto. Nasl. * vseh posloval. .Jutra. 21756-1 Postrežnico bi , polteno, za dopol-ram-ke ure, sprejmem tnkoj .Tesenkova ul. 8/1. desno pri pivovarn: UrnionV 218M-I1 Frizerko »■n pomočnico, dobro verzn-rano v vseh d<>!;h posebno v friziranju ter prikupno, fpreimem. Nastop po dogovoru. Ponudbo na ogl. odd. Jutra pod *Dobra moč-. 21800-1 Vsakj> oeseda 89 omt, d* rek S On. ta šiire J) da s-nj» aaaiova 8 Ota; ftni-manj® tneaek IS Din. Kuharica vajena samostojnega vodstva gostlne oz. kuhinje išče dobro mesto. Kavcije zmožna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ;Dobra kuharica*. 21817-2 Gospodična j večletno prakso samostojnega vodstva prodajalne in k temu knjigovodstva, išče službo Kjerkoli. Spretna za dru ra dela, tudi šivanje in trojno vezenje. Zelo vestna, zgovorna, čedne Bunanjosti. Cenj. pon. rta ogl. odd. Jutra pod »Delovna«. 217902 Postrežnica prdna, fkr. mna in fioštena., išče službe. Na Za-rf=ljiva* na podružnico Ju-t-a Maribo-r. 21825-3 Prodam Beseda 1 Din davek 8 Dla. za šifro ali dajanje naslvva 5 Din. Najmanjši cneeek 17 Din. Gramofon, plošče in gramofone bivše tvrdke A. Kasberger dobite po razprodajnih cenah v Dalmatinovi ul. 10, nasproti hotela Štrukelj. 31760-6 2 Zephir Patent peči ugodno prodamo. — Na ogled so pri tvrdki Ame rican Motors Ltd. Tyr-ševa cesta 24. 21778-6 Stiskalnico za seno v dobrem stanju, prodam. Pismena vprašanja na ogl. odd. Jutra pod »Stiskalnica«. 21803-6 K Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu, koks. suha drva I. Pogačnik BOHORIČEVA 5, Telef. 20-59 Pridelki Beseda 1 Din, davek 8 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tceaels 17 Din. Kislo zelje prvovrstno po konkurenčni ceni vsako množino dobavi :ja Homan, Sv. Petra c. 81. Ljubljana, telefon 35-39. 263-33 Pohištvo Beseaa 1 Din lave* S Din. u šifro ali lajanje oasJ«va 5 Din. Najmanjši cneeek 17 Din. Pohištvo za sobo in kuhinjo radi selitve ugodno prodam, Zrinjskega 7-II. 21781-12 Glasbila tteaeoa l Din. davek 8 Din. u šifro sil dajan]« naslova 5 Din. Najmanjši cneeek 17 Din. Klavir Stelzhamer (kratek Strutz) črn. dobro ohranjen, ugodno na prodaj. Poizve se dnevno od 1. do 3. na Taboru 2, L nadstr. 21501 26 Kupim Besed« 1 Din, davek 8 Dtn za šifro ali dajanje naslova B Din. Najmanjši cneeek 17 Din. Kože srnove, kozje polhove,. — kože vseh dnvja&in kupuje celo leto. Zdravič, trgovec usnja, Ljubljana, Stari trg. 21796-7 Berkel tehtnico avtomatično, rieče barve 20 kg nosilnosti, kupim. —-Pismene ponu<1be nasloviti na Pontos, centrala d. z o. z., Maribor. 21828-7 fifMifU Beseda 1 Dtn. davek 8 Din. ta šifro ali dajanje ouim 5 Din. Najmanjši cneeek 17 Din. Hranilne vloge vseh denarnik zavodov terjatve in vrednostne pa pil je v o o v či m najkulantoej' pa najvišji ceni takoj v gotovini A. Planinšek Ljubljana. Bethovnova nI. 14. Telefon 35-10. SO 16 Z vlogo 40 do 50.000 Din si zasigurate v podjetje kemične branže najma-nje 2000 Din Jiesečno na čistem dooiCKU. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bes dobro«. 21806-16 Hranilne vloge kupite ali prodaste poetom moje pisarne najboljše RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka 12. Teleton 38-10. 0177346 Beseda 1 Din, davek S Din. za Šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnt&ek 17 Din. Preprog" perzijske in bosanske — strokovnjaško popravlja Državna tkalnica pre prog v Sarajevu, za časa ljubljanskega velesej-ma, na svojem izložbenem prostoru. 21315-30 Lokali Beseda i Dm, davek 8 Din, za šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Lokal lepa izložba in vhod. ca 36 kvdr. m, Dvorni trg z oktobrom prost. Vpra šajte v trgovini Jager, istotam. 21758-19 Trgovski lokal s pisarno oddam. Ogleda se lahko v Malgajevi ulici 2- Istotam oddam samsko stanovanje. 21779-19 Pianino (Holzl et Helntmannl, prodam event. tudi na obroke. Pismene vprašanja na ogl. odd. Jutra pod »Prvorazredni instrument«. 21804-26 Potnici Beseda 1 Din davek 8 Din. ta Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimaijši caesek 17 Din. Potnika mlajšega, samskega, v kolonialni in špecerijski stroki po nekdanjem štajerskem dobro upe-tjanega, takoj sprejmemo. Ponudbe z referencami in navedbo zahtevkov na ogl. odd. Jutra v Ljubljani pod šifro »Upeljan«. 21675-5 Beseda 1 Din, davek 3 Dtn ta šifro lil dajanje naslova 5 Din. Najmanjši cneeek 17 Din. Italijanščina konverzacija, gramatika literatura, trgov, kores pondenca se poučuje na Mirju 15. visoko pritlič je (četrta vila za obrtno šole). 21533-4 Tečaji nemščine v Delavski zbornici. — Večeri za odrasle, dnevi za mladino. IV. stopnišče. pritličje, levo. 'Iz Čopove ulice, pred Kavarno). 21819-4 Francoščina in klavir Z rednim privatnim poukom pričnem zopet in sprejmem odrasle in šol sko mladino. Aneta Potočnik, diplomirana v Parizu. Večletna učna praksa. Cena zmerna. Prijave od 10 do 5. na Tržašlii cesti 1-1. 21763-4 Tvornica glasovirjev ln harmonijev Ivan Kacin, Domžale razstavlja svoje izdelke, planine in harmonije, po zelo znižanih cenah v Ljubljani, Komenskega ul. št. 26, II. nadstr. 21792-26 mifflllHH Beseda 1 Din, davek 8 Din, ta šifro «11 dajanje naslova 5 Din. Najmanjši cneeek 17 Din. Za motorno kolo zamenjam nov radijski aparat, vreden 6000 Din. Naslov v vseh posloval. Jutra. 21677-10 Rabljene avtomobile Opel Kabriolet, model 1935, mala Peugeot limu-zna, Chevrolet dvosedež-ni, Fiat 521 šestsedežni, odprt. Packard limuzina ln več drugih po likvidacijskih cenah ln ugod nih pogojih proda DKW zastopstvo J. L o v ž e, Ljubljana, Tyrševa cesta 35. 21415-10 DKW motocikle ima v zalogi Motor-Im-port. dr. z o. z. Ljubljana, Tyrševa c. 35. 21771-10 Kolesa Kolesa in šivalne stroje prvovrstnih znamk prodajam po zelo nizki ceni; za časa velesejma 20 odst. popusta. Trgovina Triglav, Besi jeva 16. 21767-11 Med mestom in deželo posreduje »Jntrov« mali oglasnik Beseda 1 Din, davek 8 Din, ca šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši cneeek 17 Din. Dvostanovanjska hiša s sadnim vrtom na lepi legi, blizu Petrove pri Celju naprodaj za 80 tisoč Din. Sprejmejo se tudih ranilne knjižice. Naslov v vseh posloval. Jutra. 21823-20 Parcele lepe, solnčne lege, tik Bežigrajske šole naprodaj Vprašati je pri A. Jelene na Celovški 54. 21782-20 V centru Bleda ugodno naprodaj stav-bišče 1222 kvdr. m. Raz-gled na jezero in Karavanke. Informacije daje Gradnik, Bled. 21764-20 Hišo v Ljubljani ali kje drugje na prometnem kraju ali pa manjše posestvo, kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Hišo — 300.000«. 2156.1-20 Vila v Mariboru z dvemi stanovanji, prvo trisobno, drugo dvosobno, z vsem modernim komfor-tom in lepim vrtom, takoj naprodaj. Dof.se na podružnico -Jutra Maribor pod »Vila 100c. 01827-30 Hiša enonadstropna, v mestu Celju, večstana/anjska dve vinski kleti. i°p donos, je radi starosti s hipoteko poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31824-20 Novi Philips aparati prinašajo evolucijonarne izboljšave. »MONOGUMB« je postal robot za nastavo, ker popolnoma avtomatizira manipuliranje. Reprodukcija tonov je dosegla z novim sistemom zveze, z izboljšanim zvočnikom in okusno akustično šatuljo doslej nedosežen standard. Tu je treba omeniti »razpršilec zvoka«, ki skrbi za pravilno porazdelitev zvokov v prostora, šasfjo y treh delih, avtomatski regulator za visoke in nizke tone, »občutljivo« nastavo in kontrastno ekspanzijo. Zveza s .3 dio dami in preklopna skala izpopolnjujejo vrsto prednosti. Uporabljena je rdeča »MINIWATT« elektronka in konstruirani so modeli po enem vzorcu za vse vrste toka. Izdelan a je podolgovata šasija, da se omogoči moderna podolgovata linija. To je vrsta novosti, ki so uresničile dovršeno reprodukcijo tonov, omogočile klasično linijo in poenostavljeno manipuliranje. ■te Mw ARMONIJA ZA OKO IN UHO! Trisobno stanovanje event. dvosobno, oddam za oktober. Ljubljana 7 (šiška), Frankopanska 9. 21815-21 Stanovanje 4 sobe. kopalnica, priti-kline, oddam za 1. nov. Bleiweisova cesta. Nasl. v vseh posloval. Jutra. 21805-21 Dvosob. stanovanje solnčno. oddam za ok tober. Pojasnila: štrukelj, Star trg9-I. 21818-21 Stanovanje enosobno s kabinetom, oddam za 1. oktober v Zg. šški 296, v bližini gasilskega doma. 21814-21 Enosob. stanovanje takoj oddam. Aljaževa 7. 21785-21 Stanovanja Beeeda 1 Din. davek 8 Din. za šifro «11 dajanje naslova 5 Din. Najmanjši cneeek 17 Din. Enosob. stanovanje s pritiklinami iščem blizu centruma za eno osebo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nepri-zemno«.« 21807-2ia Stanovanje odda Beeeda 1 Din. davek 8 Din. z* šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši cneeek 17 Din. Trisobno stanovanje parketirano * vsem.! pritiklinami, oddam novembra. Ogled od 3.-5. ure. Žitni-kova 5, Cesta v Rožno dolino. 21737-21 Stanovanje Dve lepi sončni zračni sobi brez kuhinje oddam s 1. sept. eni osebi na Zabjeku 3. 21787-21 Dijaike sobe Beeeda 1 Din, davek 8 Din. za šifro alf dajanje naslova 5 Din. Najmanjši cneeek 17 Din. Dijak boljše družine se sprejme pri dramskem gledališču na lepo stanovanje z dobro hrano in skrbnim nadzorstvom. Igriška ulica 3-III, vrata 9. 21403-22 Dva dijaka(-inji) s trgovske akademije ali srednje šole. 10 m:n oddaljene, sprejmem v veliko snažno in zračno sobo, souporaba kopalnice, lep vrt, z vso oskrb» ali brez. z boljše hiš«. Levčeva 11, Pot v Božn® dolino (čez prelaz). 81836-23 Dva dijaka sprejmem v lepo zračno sobo in zelo dobro domačo prehrano. Pri učenju in vzgoji skrbno nadzorstvo. Žibertova 30-1. Cena zelo skromna. 21597-22 2 dijaka nižjih razredov srednje šole sprejmem v popolno oskrbo, v neposredni bližini Tehn. srednje šole in I. realne gimnazije Soba separirana, velika, mirna in svetla; dobra meščanska hrana. Na željo nemška konverzacija. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 21374-22 Sobo s posebnim vhodom od. dam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 21821-23 Profesorska rodbina sprejme dijaka na stanovanje in hrano, pomoč pri učenju, cena zmerna. M. O. Cankarjevo nabr. 3-II. desno. 21811-22 Dva dijaka nižješolca lz boljše rodbine sprejmem v lepo zračno in sončno sobo. ki ima okno na Aleksandrovo cesto, s souporabo kopalnice ter dobro hrano. Strogo nadzorstvo. Nasl. v vseh posloval. Jutra. 21757-22 Kompletno žago s polnojarmenikom (Voll-gatter) (>50 mm, vse v najboljšem stanju prodani. To-nudbe na Lamprcht, Dravograd. 21320-20 Dijakinjo sprejmem k svoji hčerki višji srednješolki. Pogoji zelo ugodni. tSrogi cen. ter. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2181222 Nižješolki sprejme boljša družina v popolno oskrbo. Novo-opremljena soba v sredi mesta, s kopalnico ter skrbnim npdzorstvom. Naslov v vseh posloval. Jutro- 2177022 Varujte se hlada! Varujte se vlage! Dežni plašč vam je potreben! Jesenske obleke za gospode in dijake, hubertus plašči, površniki in suknje ~ ter angleška ht češka sukna v. največji izberi, prav poceni pri DRAGO SCHWAB - Aleksandrova 7• ^ifrt^ivierfgj^/i "S- .-V.«* .xrej Sobo lepo. zračno in sončno, za 1 ali 2 dijaka trgovske šole ali nižješolca z vso oskrbo ali samo z zajtrkom, — oddam po zmerni ceni, Urbančič, Hrenova ulica 19-1. nadstropje. 21755-22 2 gospoda ali dijaka sprejmem na stanovanje in dobro hrano poleg obrtne šole. Naslov v vseh posloval. Jutra. 21816-22 2 dijaka(inji) sprejmem v lepo solnčno sobo z vso oskrbo, po zmerni ceni. Pomoč pri učenju na razpolago. Naslov v vseh posl. Jutra. 21791-22 Dijaka sprejmem v jako dobro oskrbo v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31798-23 Dva dijaka(inji) sprejmem na hrano in stanovanje. Bleiweisova 18, pritličje, levo 21772-22 Na stanovanje in hrano sprejmem dve dijakinji nižjih razredov. Maribor, Trg Svobode 3/II. 21S30-2B V lepo stanovanje s prvovrstno oskrbo — sprejme vdova 2 dijaka ali dijakinji samo iz fine družine. Nasl. v vseh poslovalnicah Jutra. 21752-22 Dijaka(injo) sprejme učiteljska družina. Pomoč pri uenju, klavir. Strogi center. Naslov v vseh posloval. Jutra. 21809-22 Dijakinjo sprejmem v vso oskrbo. Nemščina, francoščina, klavir. Pomoč pri učenju. Cena najnižja. Ct-goj, učiteljica, Gosposka Ulica 101. 21754-22 2—3 dijake iz boljše rodbine sprejmem na Mirju v bližini Tehn. srednje šole m realke v skrbno nadzorstvo. Soba velika, zračna 8 teraso in kopalnico, llrana prvovrstna. Cene zmerne. Dobri-lova ulica 6 ob Gradašttcri. 21794-23 Dijaka hrano poleg sred. teh. Sofe. hrano polg sr«d. tehn. šole. Cesta 29. okt. 9/Ii. v. 17. 21707-23 Učiteljica sprejme takoj dijakinje iz boljše hiše. Dollar, Bleiwelsova 5, desno, vi-sokopritličje. 2178922 2 dijaka(inji) sprejmem v dobro oskrbo, v sredini mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21775-22 Profesor sprejme nižješolca V o-skrbo. Bližina Poljanske gimnazije. Nasl. v vseh poslovalnicah Jutra. «1793-22 Sobo odda Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši cneeeJs 17 Din. Opremljeno sobico s posebnim vhodom takoj oddam mirni osebi na Rimski cesti 3, priti, 21813 23 Sobo prazno ali opremljeno, takoj oddam. Ima prost vhod i j ne visokopritlič-na. Poljanska cesta, levo. Vprašajte pri g. hišnici t suterenu. 21822-23 Sobico Z ali brez oskrbe, oddam, Bolgarska 25. 21780-aj »JUTRO« SE. 203 12 SreHa. T. IX. 1937. Vtvarjame jesensko /f% pripravili smo « 'Damam ifospodom najodličnejšo izbero plašče v in oblek od preprostih do velemestnih modelov odlično krojene obleke iz najmodernejšega blaga, površnike in suknje. Oblečeni boste okusno, moderno in poceni! Hloda J. Žufric, Stritarjevi Sobo z dvema posteljama, s souporabo kopalnice, — solnčno, ter sobo z eno posteljo, oddam. Privoz Št. 14. 21783-23 2 solidna gospoda sprejmem takoj v lepo ln mirno sobo, poleg Slamlča. Naslov v vseh posloval. Jutra. 21784-23 Zračno sobo opremljeno, s souporabo kopalnice, oddam takoj v So-kolskem domu. Tabor. I. nadstr. levo, S;rnik. Ogled do 3. ure popoldn«. _ 21801-33 Sobo lepo ln sončno v bližini kolodvora, takoj oddam solidni osebi. Naslov v vseh posloval. Jutra. 21788-23 Lepo solnčno sobo odda stalnemu gospodu uradniku, z vso oskrbo za september. Poljanska cesta 1-n (Peglezen). __21723-23 Lepo sobo v centru, s posebnim ■vhodom etc. uporabo klavirja in kopalnice, ta koj boljši gospodični Naslov v vseh posloval. Jutra. 21759 23 2 sobi predsoba, kabinet in vse j pritikllne, z uporabo vrta, oddam. Zitnlkova 3. 21786 231 Lepo, zdravo sobo takoj oddam solidni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21799-33 Opremljene sobe lepe. oddam. — Separiron vhod, souporaba ko^lnice. Sv. Petra c. M.. 2183733 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, lepo in veliko, m eno ali dve osebi, oddam v bližini obrtne šole solidni os 'bi. Ogled vsako popoldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21795-23 2 sostanovalki sprejmem. Kladezna ul. 5. 31802-23 I Opremljeno sobo s posebnim vhodom v centru mesta, oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 31833-28 Sobico čisto m zračno, oddam uradnici ali dijakinji z vso oskrbo. Klavir in kopalnica. Levstikova 25. lil. nadstr, desno. __21734-23 Opremljene sobe s posebnim vhodom. — zračne, z 1 ali 2 posteljama. ev. z vso oskrbo, blizu tramvaja, poceni oddam v Sp. Slški. čer-netova 31. __21776-23 Lepo solnčno sobo separlrano, s souporabo kopalnice, oddam v rdeči hiši, VII stopnišče. 8 vrata, Poljanska c. 13 21753-23 Opremljeno sobo oddam v Ihikifevem bloku dvema gospodoma. Gajeva 6/IV., desno. 21834-33 Vaaks o«*.. t Uu lavtk 3 D;b u lajanji-| naslova 5 Din; najmanjš uieeek 20 Din. Mlada dama v svetlosivem plašču in modni poletni obleki z molitvenikom. ki je v nedeljo 29. 8. ob odhodu od Jutranje maše v cerkvici sv, Janeza V Bohinlu z gospodom v sveti osivi obleki, ki Je zaostal še v cerkvi, izmenjala pogled, se naproša, da dvigne dopis v ogl. cdd Jutra pod značko »Iskrenost in poštenje. — Prvič srečana prejšnji dan«. 21769-24 Vsaka bes« da 8 lXn; davek 3 Din, ta dajanje naslova 6 Din; najmanjši znesek 20 Din. Duhovita dama zelo inteligentna, 35 let lepe zunanjosti, išče starejšega. sebi primernega ! dobro situiranega zakonskega tovariša, ki bi jI pomagal ustvariti prijeten dom. Ponudbe, nea-nonimne, s sliko, na ogl odd. Jutra pod »Tovarištvo«. Diskrecija je zajamčena. 21768-25 Rdzno 8e»e^la 1 l>i. lav-& s LHr t» Šifre tU lajanje tiaalev« 5 Din. NaimanjSI tn