DELAMARIS
IZOLA
»Naš glas« izdaja kolektiv »Delamaris« Izola. List urejuje uredniški odbor skladno s predpisi. Predsednik uredniškega odbora Zorko ing. Dež jot. Odgovorna in glavna urednica Albina Škapin. Tiska »Železniška tiskarna« Ljubljana 1975, v nakladi 1300 izvodov. List dobijo člani kolektiva brezplačno.
LETO XVII
IZOLA, DECEMBER 1975
št. 8
Ob Novem letu
Leto 1975 je za nami. Kaj lahko rečemo o tem letu? Predvsem to, da je izzvenelo v stabilizacijskih naporih.
V začetku leta so bile tržne razmere take, da so nastopile težave tudi pri prodaji ribjih izdelkov. Angažiranje celotnega prodajnega sektorja nam je pomagalo, da smo premostili tudi te težave ter da danes lahko rečemo, da so se zaloge zmanjšale na nivo konec leta 1974.
TOZD so planirano proizvodnjo dosegli, razen TOZD Iris, kjer še vedno nastajajo razne težave in nam preprečujejo dosego zastavljenih ciljev.
Nasprotno pa je TOZD Argo, kjer so včasih nastopale težave, danes v boljšem položaju. Plan za letošnje leto so dosegli in predvidevajo povečanje od 3937 ton na 4023 ton proizvodnje v letu 1976. Planirajo nove izdelke, med njimi nove napitke in novo mešanico za belo kavo, govorimo pa tudi že o uvedbi mokre juhe. Vsekakor lep napredek za to TOZD, ki je dokazal lepo mero sposobnosti pri proizvodnji.
V TOZD Riba se pripravljajo na nov način ribolova, ki bo omogočal prodajo kvalitetnejše ribe, naši predelovalni industriji pa boljšo surovino.
V začetku leta sem dejal, da le povezovanje med posameznimi vodilnimi in med družbenopolitičnimi organizacijami prinaša boljše rezultate. Tako je tudi bilo. Čeprav so bile včasih težave takšne, da so se nam zdele nepremagljive, so postale s pomočjo in delom vseh dejavnikov manjše in rešljive.
Tako mora biti tudi v naslednjem letu, kjer nas bodo ravno tako čakale težave, saj moramo vedeti, da smo člani 1300-članskega kolektiva z različnimi težnjami in potrebami. Vse to moramo med seboj uskladiti in nastopati enotno, ker le v enotnosti bodo uspehi.
Ko smo sprejemali novo ustavo smo postavili temelj tudi delegatskemu sistemu:
»Delavec naj bo seznanjen z vsem, zakaj dobro informiran delavec bo lahko tudi enakopravno odločal.«
Za take odnose, temelječe na informiranih delavcih, na razvijanju delegatskega sistema in usposabljanju delavcev, se moramo vsi zavzemati.
Že pred dvemi leti smo se združili v združeno podjetje HP, sedaj pa smo spoznali, da morajo biti naša prizadevanja tudi v povezovanju s surovinsko bazo. Surovine danes postajajo problem, ki- ga moramo rešiti v doglednem času v povezovanju s kmetijskimi pridelovalci.
V tem mesecu smo volili nove samoupravne organe in organe delavske kontrole v TOZD in za celotno OZD. Volili smo tudi nove organe za HP — združeno podjetje.
Želim, da bi novi organi dosledno opravljali zauoano jim nalogo samoupravljanja, da bi se zavedali, da bodo vsi delavci gledali v njih ljudi, ki so jim zaupali to pomembno vlogo.
So področja, na katerih bomo morali še veliko storiti, na primer investicije, stanovanjska politika ..., vendar želim še enkrat poudariti, da brez dobrega sodelovanja med vsemi delavci, med vodilnimi in družbenopolitičnimi delavci, tega ne bomo dosegli.
Zatorej je moja želja za dobre poslovne uspehe, za še boljše samoupravne odnose in uspehe pri delu, namenjena vsem delavcem — samoupravljalcem.
GLAVNI DIREKTOR
Srečo in uspehov delovnemu kolektivu v letu 1976
GLAVNI DIREKTOR IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
Novi izdelki-DELMAR
Na raznih sestankih, ko smo sprejemali programe za stabilizacijo, ob velikih zalogah ter problemih, ki so zaradi tega nastajali, smo vedno upali na nove izdelke. Eden takih izdelkov je tudi proizvod, skuša v dresing omaki, poimenovana »Delmar«. Ime našega Delmar j a se pojavlja v reklamnih oddajah, na televiziji in v časopisih.
Kako je v resnici?
Najprej sem povprašala našo propagando, čeprav sem morda začela na koncu.
V	Razvoju
Kako ste se pripravili za propagandno akcijo »Delmar«?
Sredstva za propagando so bila v letošnjem letu omejena, zato smo za akcijo Delmar zaprosili za dodatna sredstva, 850 tisoč dobili smo le 700 tisoč din. S temi sredstvi smo pripravili propagandno akcijo za ta proizvod, je povedal Ivan Konstantinovič.
V	razvoju so ta izdelek pripravljali. O njihovem delu sem govorila s Silvom Šikom, vodjo razvoja.
SILVO ŠIK — RAZVOJ
Kako nastanejo novi izdelki?
Ena izmed stalnih in obveznih nalog delavcev, ki delajo v razvoju, je zasledovanje novosti na področju tehnologije in same pro’ izvodnje novih izdelkov v živilski industriji. Delavec, ki dela na razvoju mora vsak dan zasledovati domačo in tujo literaturo, strokovne knjige, časopise, revije, mora se strokovno in praktično usposabljati, da lahko kreativno deluje na svojem področju. Ker so področja tudi v naši industriji zelo široka je potrebno, da so. posamezniki v razvoju ozko specializirani za posamezno področje. Tako imamo na eni strani delitev dela, na drugi strani pa možnost in boljši izkoristek posameznih strokovnjakov, ki tako več doprinesejo pri razvojnih nalogah našega podjetja.
Ob zasledovanju sejmov v Ju goslaviji in Evropi in ob stalnem kontaktu s proizvodi, ki so na tržišču lahko delavec, ki dela na razvojnem področju dobi idejo za novi proizvod.
Ideja, ki se delavcu porodi je lahko v samem začetku neizoblikovana in tudi na prvi videz nepomembna z ozirom na obseg
oziroma končne cilje. Vendar je treba tako idejo, čeprav je na videz zelo skromna oblikovati, ji dati vsebino, pravi naslov in to kličemo pri nas »novi proizvod«.
Zakaj pri nas plasiramo tako malo novih izdelkov, vsaj po mnenju nekaterih?
Če bi analizirali letni program razvojnih nalog in izdelavo novih izdelkov, v našem razvoju bi zagotovo ugotovili, da je bilo veliko idej proizvodov, ki pa žal niso zagledali potrošnika.
Zakaj?
Vzrokov za to je več. Vendar sem mnenja, da je glavni vzrok v tem, da pri oblikovanju novih proizvodov in politiki, do novega proizvoda za domači in tuji trg nismo enotni.
Kaj vse morate predvideti pri izdelavi novega proizvoda (stroške, možnost prodaje, možnost povečanja cene surovinam)?
Ko se porodi ideja pristopimo k njeni realizaciji. Najprej čisto preprosto poskušamo dati novemu proizvodu osnovno obliko, okus, izgled in neto težo. Nato ga dokončno oblikujemo ob vsakodnevnem zasledovanju in preizkušanju, da lahko določimo osnovne parametre, ki veljajo za živilsko industrijo.
Ko je proizvod v razvoju tako obdelan je potrebno istočasno pregledati možnosti v sami proizvodnji in ob tem narediti tehnološki postopek, ki se kasneje uporablja v sami proizvodnji.
Naloga razvoja je v proizvodnji opraviti poskusno serijo novega proizvoda.
Tu imamo še možnost, da korigiramo eventuelne napake oziroma pomanjkljivosti pri proizvodnji in tehnološkem postopku. Ko je ta faza končana je praktično delo razvoja zaključeno, kajti istočasno so v razvoju parametri določeni, saj smo pred tem v sodelovanju z drugimi službami: nabavo, kontrolo, tehnologijo v proizvodnji in prodaji pregledali vse parametre, tako da lahko izdamo končen dokument tehnološkega postopka in kalkulacije direktnih stroškov.
Se zgodi, da morate proizvod, ki pride že do take faze vrniti nazaj?
Dogaja se tudi pri nas, da se nekateri proizvodi, ki so obdelani v razvoju ne proizvajajo. Potrebni bi bili večji napori tudi vodilnih delavcev v posameznih TOZD, tehnologov v proizvodnji, na koncu pa tudi napore naše propagande in prodaje, ki prav tako nosi veliko odgovornosti pri kreiranju politike novih proizvodov, ravno tako pa tudi pri izpolnjevanju oziroma uveljavljanju novih proizvodov na trgu. Samo približno, koliko proizvodov je bilo planiranih in koliko jih je bilo plasiranih na trgu.
V	plan za leto 1975, ki je bil ■ izdelan že v letu 1974, v sodelovanju z vodstvi posameznih TOZD lahko rečem, da je 100 odstotno realiziran. Za posamezne grupe proizvodov ugotavljamo, da nimamo določenih nosilcev, ki bi kreirali politiko do grupe proizvodov, kar smatram, za potrebno, če hočemo naše grupe proizvodov, kot so instanti ali grupe ketchup v bodoče z uspehom plasirati na trgu. Ugotavljam, da nam na ta način grupe proizvodov usihajo in z njimi dosežemo to, da naše ideje in naše kreacije uporabljajo konkurence, kot orožje, da nas lahko v pravem trenutku presenetijo in z boljšo organizacijo in pravim pristopom izrinejo iz tržišča.
Kako je konkretno prišlo, do razvoja Delmarja. Ste lahko predvidevali, da se bodo cene surovinam tako močno dvignile?
Ideja je prišla iz prodajnega sektorja. Po vzorcih, ki smo jih dobili in nabavili na sejmih in razstavah smo skupaj s prodajo izoblikovali proizvod, ki nosi karakteristike skuše v dresing omaki.
Naloga ni bila lahka, ker imamo opravka z delikatnimi surovinami, kot so sveža čebula, sveži grah, dve vrste omake, vendar s potrpljenjem, dobro voljo in upanjem v uspeh smo nalogo pravočasno in uspešno dokončali.
Mislim, da bi morali tudi pri drugih proizvodih imeti toliko energije, volje, znanja, da bi lahko hitreje realizirali nove proizvode in dopolnjevali' tiste, ki so že na trgu, da lahko na ta način dosegamo večje ekonomske oziroma finančne uspehe.
Cena surovin za dressing hitro narašča. Izredna težava je prav
Pri delu v »Razvoju«
gotovo nihanje cen nabavljenih surovin, kajti nismo vedno v stanju tako hitro poceniti same proizvodnje kot naraščajo cene surovin. Kot primer bi navedli v proizvodu Delmar čebulo. Pri izdelavi konkretnih stroškov v razvoju je bila cena čebule 4 krat manjša kot je sedaj, kar nam prav gotovo povzroča izredne težave. Mislim, da bi se morali v bodoče za nove proizvode, še posebno pa za grupe proizvodov oskrbeti z osnovno surovino v sodelovanju z proizvajalci teh surovin, to so kmetijske zadruge in kombinati. Kajti na ta način se bomo izognili težavam pri dotoku surovin v proizvodnjo, na drugi strani bi lažje kreirali in oblikovali tako pomembno nabavno ceno surovin. Čebula je le en skromen primer, našteli pa bi lahko še in še enakih primerov, ki so dejansko težka ovira, kajti pokrivanje takih stroškov je težko, še posebno zato, ker nam Zvezni tržni inšpektorat ne odobri istočasno tudi povišanja cen naših proizvodov na trgu.
BORIS GREBENC — direktor prodaje
Sprašujem po izdelkih Delmar. Govorimo, da izdelek ne prenese cene surovin, kot primer dajem čebulo, ki je v tem izdelku važna surovina?
O tem, da izdelek ne prenese cene čebule, danes prvič slišim.
Kako je s prodajo tega izdelka?
Pred dvemi leti sem dal članom kolegija predlog za uvedbo novega izdelka, ki bazira na ribi (skuši ali tuni) konzervirani na basi odlične dressing omake. Takrat je bilo povpraševanje po takem izdelku veliko, naša konkurenca pa z njim na trgu še ni nastopila.
Po preteku dveh let smo ta izdelek dobili, pričakovali smo ga na Zagrebškem jesenskem velesejmu, kjer naj bi bil predstavljen kupcem. O izdelku smo obvestili naše potnike in kupce, vendar smo tudi tokrat bili razočarani. Izdelek še ni bil pripravljen. Sedaj je konec leta. Naša prizadevanja pa so ostala le pri seriji izdelka 125 g. Izdelek kljub temu, da je zamudil dvakrat svoj čas, še lahko doseže uspehe. Opažamo namreč padce prodaje drugih predjedi kot naprimer: piknik, provansal, zato je napredek tega novega proizvoda za nas zelo pomemben.
Nadaljevanje na 3. strani
Slušatelji politične šole
V	Kopru že tretje leto deluje Sicdiija puiitična šola pri CKZK Slovenije, v katero predlagajo delovne organizacije kader, ki naj se v tej šoli krepi in uči za delo, ki jih bo čakalo ob vrnitvi v okolje iz katerega so prišli.
Slušatelji te šole so obiskali našo OZD. Tri izmed njih sem vprašala, kako lahko usklajujejo teorijo s prakso, pa še njihove vtise iz naše delovne organizacije.
BORIS KLAVCIČ — Salonit An hovo
Ko smo sestavljali program dela aktiva ZK, oddelka politične šole CK ZKS smo predvideli tudi obiske delovnih organizacij iz katerih smo izšli slušatelji te šole.
To naj bi bila dodatna oblika izobraževanja.
No, druga je bila na vrsti vaša OZD. Že prej sem vedel, da imate zelo stare stroje, da je precej dela ročnega, da delate v slabih pogojih (stare stavbe, brez prezračevanja, svetlobe itd.), vendar takega stanja le nisem pričakoval. Bil sem dobesedno pretresen, ko sem videl stanje strojev in pogoje dela, prijetno presenečen pa, ko sem slišal od predstavnikov vaših samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij načrte, ki jih imate za rešitev tega stanja.Iz njih je vel optimizem in trdna volja za dosego končnega cilja. Izredno važen element za dosego vseh teh ciljev je močna organizacija ZK, sindikata in ZSM.
Drugi tak element, ki bistveno prispeva k doseganju cilja je dobra informacijska služba, to pomeni, da so vsi člani kolektiva obveščeni o vseh problemih in težavah, ki nastopajo pri vsakodnevnem delu. Zato je bil tudi moj končni vtis ob obisku ugoden. Prepričan sem, da boste v sodelovanju z vsemi faktorji družbeno ekonomskega življenja SRS rešili vse vaše probleme, to pa pomeni rešitev našega morskega ribolova, in velik prispevek k stabilizaciji našega gospodarstva, saj bi odpadel uvoz surovin — ribe. Na ta način pa bomo prihranili veliko dragocenih deviznih sredstev, ki na-
Nadaljevanje z 2. strani
Pri pripravi in razvoju izdelka smo izgubili in zamudili pravi trenutek za trg, vendar nam glede na kvaliteto proizvoda ostane še veliko možnosti.
EMIL BOŽIČ — vodja nabave
Okrogle doze bodo predvidoma proti koncu meseca. Takrat, ko smo jih naročili, proizvajalec ni imel pločevine, zato tudi nismo mogli doz dobiti. Glede nabave čebule pa tole: Nabavo čebule ni bilo mogoče predvideti, tudi ne nabaviti večjih količin, ker potrebuje Delmar svežo čebulo. Cena čebule se je v tem času zelo povečala, zato iščemo možnost nabave od Matrez po znatno nižji ceni. Če ne bomo uspeli, bo cena čebule 1600 din/kg pa še to bo težko nabaviti.
Morda k temu še tole:
V	TOZD IRIS so prvo serijo Delmar j a izdelali v mesecu aprilu, nato pa kontinuirano še v
šemu gospodarstvu tako primanjkujejo.
RADE MLADENOVSKI — Delamaris Izola
V	naši OZD imamo velike težave v proizvodnji, kakor tudi izven. O teh problemih sem želel seznaniti tudi moje sošolce, zato sem jih povabil na ogled tovarne. Upal sem, da nam bo ogled tovarne in pogovor z našimi delavci pomagal pri študiju, kjer se srečujemo s teorijo, prakso pa smo prinesli s seboj.
Zavedam se, da se bomo morali v naši OZD vsi angažirati za reševanje problemov, posebno pa mi komunisti. Čeprav vemo, da primanjkuje sredstev, vemo tudi, da brez modernizacije ne bomo uspeli. Poleg modernizacije pa ie pomembno tudi izobraževanje delavcev za delo na delovnem mestu in izven njega.
DUŠAN REPIČ — Lama Dekani
Dušan Repič, strugar v orodjarni OZD T !>roa Dekani. Sem slušatelj oddelka srednje politične šole pri CKZKS v Kopru. Šola razvija vzgoinoizobraževal-no dejavnost v okviru družboslovnih področij, na teoretičnih osnovah marksistične znanstvene misli in izkušnjah razvoja revolucionarne socialistične prakse.
V	šoli se komunisti vseh poklicev vzgajamo za uspešnejšo družbenopolitično in samoupravno dejavnost.
Po ogledu proizvodnih prostorov in postopkov predelave ribe v TOZD Iris, smo imeli z vašimi vodilnimi in družbenooolitičnimi delavci razgovor. Za nepoznavalca vaše panoge industrije, je vaš tehnološki postopek predelave ribe super avtomatiziran?! Pogled na proizvodne prostore pa človeka postavi na realna tla.
Z vami se sprašujem: »Do kdaj tako in kam to pelje?«
Iz referata tov. direktorja OZD Delamaris, ki nam je opisal razvojno pot, sem si ustvaril še jasnejšo sliko o mestu ribje predelovane industrije v jugoslovanskem merilu in na težave, ki se pojavljajo pri razvoju OZD Delamaris.
ostalih mesecih, tako da je bilo na jesenski Zagrebški velesejem pripravljenih 8300 zabojev Del-marja 125 g in 20.000 doz Delmar-ja 185 g. Pripravljenih samo toliko, da ga na trg nismo mogli dati, ker ni bilo omotnic.
Za primer še izdelek srbski pasulj s klobaso. V Irisu so ga izdelali od 5. do 12. 9. 32.000 doz, sedaj čaka v skladišču na omot-nice.
Tajništvo samoupravnih organov pa nam je sporočilo še naslednje:
Odbor za gospodarjenje in organizacijo ima v 29. členu statuta določene svoje pristojnosti. Med ostalimi ima v svoji pristojnosti tudi, da proučuje možnosti uvajanja novih proizvodov ter skrbi za njihovo realizacijo.
Odbor za gospodarjenje in org. pa o uvedbi novih izdelkov še ni razpravljal, ker mu strokovne službe niso posredovale predloga.
Sekretar OOZK nas je seznanil z organiziranostjo in delom članov ZK, predvsem kaj ste napravili na področju družbene samozaščite in ukrepe stabilizacije v OZD.
Predsednik tovarniške konference ZSMS nam je orisal delo OO ZSM po 9. kongresu ZSMJ.
Moja ocena tega delovnega obiska; OOZK mora svoje vrste okrepiti z novimi člani. Te člane morate idejno in politično izobraževati. Marks je v Komunističnem manifestu zapisal: »Komunisti so v praksi najodloč-nejši del delavstva. Njihovo delo žene delavsko gibanje vedno naprej; v teoretičnem pogledu imajo pred ostalo proletarsko množico to prednost, da poznajo pogoje, potek in splošne rezultate delavskega gibanja.«
V	pogovoru vam bomo' predstavili novega v. d. direktorja TOZD Irisa Martina Kokalja.
15. novembra ste zasedli delovno mesto v. d. direktorja TOZD Iris. Kakšni so vaši prvi vtisi iz tega delovnega mesta?
Delo v TOZD Iris sem že prej malo poznal, ker je delo TOZD Ribe in Irisa precej povezano. Torej sem vedel, da so pogoji dela v Irisu precej težavni, vendar si nisem predstavljal, da so pogoji dela taki, kot so dejansko. Predvsem so tu stari stroji, ki so potrebni rednega vzdrževanja, saj je od njih odvisna celotna proizvodnja. Pogoji dela na nekaterih delovnih mestih so tudi tako slabi, da si tega prej resnično nisem predstavljal. Potrebno bo precej časa in vložiti precej sredstev, da se bodo osnovni pogoji dela izboljšali.
Iz TOZD Riba, oddelka nabava in prodaje ribe ste prišli v čisto proizvodni TOZD. So velike razlike?
Iz enih problemov sem prišel v druge. Na Ribi je bila problematika vsakodnevna npr. kako ribo prevzeti od ribiških ladij, kako jo najhitreje in najbolje prerazporediti v hladilnice, v proizvodnjo in za trg; pač problemi, ki so tesno povezani s trgom.
Naloga članov ZSM je da v svoje vrste sprejmejo nove člane, da jih družbenopolitično organizirajo na področju družbenopolitičnega, kulturnega in športnega življenja.
Vaši pogoji dela in strojni park, so me močno presenetili, predvsem mislim na remontno delovnico, v kateri so stroji stari tudi 80 let. Kaj takega nisem videl nikjer. Delo na teh strojih odgovarja rezultatom, ki se v današnjem razcvetu industrije ne dajo primerjati in je učinek delavčevega ustvarjenega dela najmanj 5 krat manjši. To pomeni, da namesto petih konzerv naredi eno, za svoje življenjske pogoje potrebuje pa dva.
Stroji so muzejske vrednosti. Še enkrat se sprašujem: »Do kdaj tako in kam to pelje?«
V	proizvodnji so problemi drugačni, ker je potrebno gledati na kvaliteto proizvoda, na pogoje dela, problemi z večjim številom ljudi, v končni fazi pa je potrebno spet upoštevati interese trga. Naš interes je, da čimbolje plasiramo izdelke na tržišče, kar je spet odvisno od dobre organizacije v proizvodnji in kvalitete izdelka.
Vedno, ko govorimo o težavah Irisa, pade del krivde na vodstvo. Kaj menite vi, ki ste bili prej udeleženi v teh pogovorih kot posredni, sedaj pa kot neposredni odgovorni v TOZD Iris?
O krivdi ali nekrivdi vodstva Iris za tako stanje ne morem še ničesar reči, saj sem tukaj premalo časa, da bi lahko objektivno ocenjeval položaj v katerem se Iris nahaja.
Tako se je najin kratek, toda ne zadnji razgovor končal. Takrat, ko se bomo zopet pogovarjala, mi bo tov. Kokalj vedel že več povedati o težavah Irisa in o tem kaj so storili za njihovo rešitev.
Na koncu je še dejal:
Izkoriščam priliko, da ob začetku novega leta zaželim delovnemu kolektivu »Delamarisa« boljše poslovne uspehe kot v letošnjem letu, delavcem pa srečno in zadovoljno leto 1976.
Slušatelji srednje politične šole pri CK ZK
Novi direktor Irisa
ERC Delamaris Izola
I. Elektronski računalnik
Elektronski računalnik je relativno novo odkritje. Prvi takšen stroj se je pojavil po drugi svetovni vojni. Razmah pa so doživeli šele v zadnjih 15 letih. Tehnološke iznajdbe so povzročile, da je računalnik v pičlih 20 letih preživel tri generacije in da smo danes že dokaj globoko v četrti.
Računalnik so ustvarili kot pripomoček za hitrejše opravljanje računskih operacij in reševanje matematičnih problemov. Kljub vsemu pa ostane stroj še vedno stroj, saj brez človeka in njegovih zelo podrobnih in natančnih inštrukcij in ukazov sam NE MORE storiti prav ničesar. Zato je človek kljub tako visoki avtomatizaciji nepogrešljiv. V bistvu on celoten problem obravnava najprej ročno, z vsemi detajli in različnimi možnostmi, šele nato ga stroj hitro in precizno reši. Po mnogih sodbah je človekov razum z možgani najpopolnejše delo narave. Elektronski računalnik sicer ne more obravnavati in opravljai vsega, kar zmore človek, vendar nekatera dela izvaja hitreje, točneje, zlasti pa z manj truda.
Uvajanje in učinkovita uporaba teh sredstev je pogojena z vrsto materalnih, organizacijskih in kadrovskih problemov.
II. Faze avtomatske obdelave podatkov
Avtomatska obdelava podatkov se izvaja po posameznih fazah, ki si sledijo takole:
a) zbiranje podatkov,
b) kontrola (ročna),
c) zajemanje podatkov in strojna kontrola,
d) verificiranje podatkov,
e) obdelava podatkov na sistemu,
f) distribucija obdelanih podatkov.
Zbiranje. Podatki, ki nastajajo v različnih oddelkih podjetja oziroma v različnih TOZD, se vpisujejo na dokumente, ki so prirejeni za strojno obdelavo. Nato ti dokumenti pridejo v ERC.
Kontrola. Ko so dokumenti v ERC, jih uslužbenka ročno kontrolira, (ali so izpolnjena vsa polja, šifre TOZD, šifre izdelkov ...).
Zajemanje. Je preoblikovanje podatkov v obliko, ki jo stroj razume in čita. Za to fazo AOP
uporabljamo različne medije (kartice, magnetni trak).
Verificiranje. Je ponovno vpisovanje istih podatkov z namenom ugotavljanja in odstranjevanja morebitnih napak.
Obdelava. Izvaja se na sistemu, kjer se v centralni enoti izvajajo računske, logične in primerjalne operacije, katerih posledica so izpisani rezultati.
Distribuja. Je razdelitev rezultatov avtomatske obdelave podatkov med uporabnike oziroma koristnike le-teh.
III.	ERC Delamaris
Obseg poslovanja v naši delovni organizaciji je dosegel tako stopnjo,ko s klasičnimi metodami in sredstvi, ki so nam ob teh metodah na razpolago, ni bilo več mogoče precizno in brez večjih zamud spremljati situacij na tržišču in v podjetju samem. Tako stanje je imelo nujno
OZD »Delamaris« — Izola mora po 23. in 54. členu republiškega zakona o varstvu pri delu (Ur. 1. SRS, št. 32/74) organizirati posebno službo za varstvo pri delu, kjer delajo osebe, ki so na predpisan način strokovno usposobljene.
Vsaka TOZD mora pooblastiti določenega delavca za opravljanje strokovnih nalog s področja varstva pri delu. Ker so v večini TOZD delovna mesta z večjo nevarnostjo poškodb in obolenj v zvezi z delom, bi morali tam določiti pooblaščenega delavca iz varstva pri delu. Ti delavci bodo opravljali poleg svojih rednih nalog tudi operativne naloge iz varstva pri delu. Njihovo delo bo vodil in nadzoroval poklicni varstveni delavec z republiškim izpitom po I. programu. Pooblaščeni delavci te službe pa bodo opravili republiški izpit po II. programu. Glede na zakonsko določilo in mnenja republiškega sekretariata za delo SRS bo delala ta služba v tej organizacijski obliki:
posledico — kompleksno uvajanje avtomatske obdelave podatkov. Podjetje se je odločilo za najem sistema 3 firme IBM. To je ekonomičen sistem z vsemi bistvenimi lastnostmi velikih računalnikov.
IV.	Elementi sistema 3
Glavni sestavni deli našega sistema so: a7*centralna enota,
b) čitalec kartic,
c) čitalec magnetnega traku,
d) diskovne enote,
e) printer,
f) konzola kot vhodno/izhodna enota.
Centralna enota. V njej se izvajajo zahtevane operacije, s pomočjo katerih pridemo do zaželenih rezultatov.
Čitalec kartic. Je enota, ki čita luknjanje kartice, v katerih so na poseben način vpisani podatki, ki se morajo obdelati.
1. Vodja službe varstva pri delu (varnostni inženir z republiškim izpitom po I. programu.
2. Pooblaščeni delavci v TOZD in skupni službi z republiškim izpitom po II. programu.
Pooblaščeni delavci v TOZD in skupni službi so:
1. TOZD — »IRIS«, Dežjot ing.
Zorko
2. TOZD — »ARGO«, Čok ing.
Helena
3. TOZD — »PLOČEVINKA«,
Krajger ing. Alojz
4. TOZD — »RIBA«, Stanič Marjan
5. TOZD — »AVTOTRANSPORT«,
Jerman Boris
6. Skupne službe »VZDRŽEVANJE«, Mataus Franc.
Ti pooblaščeni delavci bodo poleg rednih delovnih nalog opravljali tudi naslednje naloge iz varstva pri delu:
— pravočasno opravljajo redne preglede strojev, naprav, transportnih sredstev, vseh vrst inštalacij in vseh vrst orodij,
— pravočasno opravljajo redne preglede vseh delovnih prostorov,
— pravočasno izvedbo periodičnih preiskav fizioloških in kemičnih škodljivosti ter mikroklime,
— kontrola brezhibnosti sredstev in opreme za osebno varnost.
Za vse vrste navedenih primerov morajo voditi ustrezno evidenco v smislu navodil službe varstva pri delu.
— proučevanje in analiziranje vzrokov poškodb in obolenj \ zvezi z delom ter predlaganje ukrepov za odpravljanje ugotovljenih vzrokov,
— prijavljanje vseh vrst poškodb ustreznim organom in službam (na delu in na poti z dela) ter vodenje evidence,
— pripravljanje pogojev za izvajanje vseh vrst zdravstvenih
Čitalec magnetnega traku. Bere vpise na traku.
Diskovne enote. Na njih so shranjeni obdelani podatki, ki se uporabljajo pri izpisovanju raznih poročil, tabel, obrazcev ...
Printer. Je izhodna enota. Z njegovo pomočjo dobimo rezultate izpisane in razumljive človeku, kajti sam stroj obdeluje podatke v obliki, ki nam ni razumljiva.
V.	Zaključek
To je le grob opis dela v ERC. Razvoj pa poteka dalje in kmalu bomo tudi v naši delovni organizaciji uvedli integrirano obdelavo podatkov, to je da bomo v AOP vključili vsa področja našega delovanja. Seveda pa bo kljub temu človek nepogrešljiv, kajti premišljanje in primerjanje človekovih in računalniških prednosti lahko strnemo v na-slrednjo ugotovitev: človek je sposoben celovitega mišljenja, sklepanja in nepremagljiv v odkrivanju novega, računalnik pa ima svojo prednost v hitrosti računanja in manipuliranja s podatki.	Z.	M.
pregledov delavcev in vodenje evidence,
— izvajanje ustreznih ukrepov pri organizaciji prve pomoči in reševanju v primeru nesreč pri delu,
— izvajanje nalog v zvezi z varnostnim iz.obraže vanjem delavcev in preizkušanju znanja
lede usposobljenosti za varno elo po dostavljenih programih in vodenje evidence,
— preverjanje, če ima pred pričetkom obratovanja vsaka delovna naprava ali priprava z zakonom ali z internimi akti predloženo tehnično dokumentacijo in po potrebi ustrezno ukrepanje,
— vodenje evidence o izvršitvi odločb organa nadzora (inšpekcije dela) in postavljenih rokih ter obveščanje o tem službo varstva pri delu, samoupravne organe TOZD in direktorja TOZD,
— organiziranje in nadzorstvo nad izpolnjevanjem predpisov o varstvu pri delu s strani delavcev, ki opravljajo, vodijo in nadzorujejo delo,
— sestava vseh vrst varstvenih navodil v sodelovanju s strokovnjaki TOZD in ostalih služb,
— ukrepanje v primeru opustitve varstvenih ukrepov in normativov, glede katerih obstoja neposredno ogrožanje ali zdravja, in življenja delavcev in prepoved dela na takšnem delovnem mestu ali napravi,
— redno sestavlja poročila o stanju varstva pri delu v TOZD in ugotovitev pri posameznih pregledih.
S tako organizirano službo varstva pri delu so podani vsi pogoji za bolj poglobljeno in kvalitetnejše delo tudi na strokovnem področju varstva pri delu
temeljnih organizacijah združenega dela ter skupnih službah.
Varnostni ing.
Milivojevič Dušan
V strojnici hladilnice na Ribi
Organizacija službe varstva
Srečanje v Kolinski
Na naše četrto srečanje z mladimi iz HP, združenega podjetja živilske industrije smo odšli v Ljubljano. Pripravila ga je mladina tovarne hranil Kolinska v Ljubljani.
Mladinke in mladinci iz Droge, Talisa, pivovarne Laško in Delamarisa smo si najprej ogledali proizvodne oddelke v tej organizaciji, predstavniki posameznih osnovnih organizacij ZSMS pa smo se zbrali na 8. redni seji koordinacijskega odbora.
Pregledali smo delo posameznih osnovnih organizacij, dali svoje pripombe in kmalu se je razvila živahna debata o poslovanju HP, uspehih in neuspehih.
Mladi smo zelo kritično ocenili dosedanje rezultate tega združenja, ter zahtevali pojasnila. Bili smo enotnega mnenja, da se mladino, kot družbeno-politično organizacijo še premalo upošteva. Še in še bi lahko naštevali, pa je čas odmerjen za sestanek potekel. Pridružili smo se ostalim udeležencem srečanja in se odpravili na kosilo, ki so nam ga pripravili gostitelji. Popoldan smo nadaljevali pot v Izlake, izletniško točko v bližini Trbovelj. Družabne igre, tekmovanja, petje in ples so bili tako prijetni, da se časa, ki je potekel, sploh nismo zavedali. Na poti v Škofjo Loko, tam smo imeli rezervirana prenočišča, smo dekleta nekoliko zadremala, fantje pa so rekli:
Aktiv mladih
V okviru Občinske konference ZSMS je bil ustanovljen aktiv mladih komunistov. Za vodjo aktiva je bil izvoljen član predsedstva ZSMS Marino Domio, naš član v predsedstvu aktiva je Albert Juriševič, sicer zaposlen v TOZD Riba.
Vsem je spregovoril tov. Marjan Miklošič, sekretar občinske konference ZK Izola, ki je poudaril potrebo, da postanemo mladi nosilci vseh nadalnjih akcij ne samo v ZSMS, ampak tudi
»Korajža velja«, in so nam vso pot peli uspavanko. Ko smo prispeli v hotel, je tudi njih premagala utrujenost in vsi smo komaj čakali, da zlezemo pod odeje. V nedeljo je bil lep sončen dan. Ko so bili tudi največji zaspanci že pokonci, smo se zbrali v avli hotela in se odločili, da jo mahnemo nazaj proti Izoli.
Vmes smo se ustavili v Ljubljani, pojedli kosilo in že smo nadaljevali pot. Škocjanske jame, kamor smo bili namenjeni, so bile zaprte, tako nam ni preostalo nič drugega, kot da gremo domov.
Preostanek poti smo peli, drgetali od mraza in se zavijali v plašče, vse to pa ni pomagalo šoferju Slavnikovega avtobusa, da bi vključil gretje.
Tako, leto srečanj je za nami, obiskali smo vse delovne organizacije, ki HP sestavljajo, tako rekoč izčrpali smo naš program.
Kaj pa zdaj?
Tudi o tem je bilo govora na naši seji, pa tudi predlogov za vnaprej ni manjkalo.
Sredi meseca decembra se bo koordinacijski odbor spet sestal, sprejel bo program dela za naslednje leto in kmalu si bomo lahko spet rekli nasvidenje.
V nas vseh je želja, da bi še bolj utrdili naše vezi in da bi bili naši uspehi plod našega sodelovanja.
Andreja Tanko
komunistov
na vseh področjih družbenega življenja.
V nadalnji razpravi se je slišalo mnenje mladih komunistov, da se naloge, ki so zastavljene ne izvajajo, pa čeprav se vedno govori o zaostritvi odgovornosti na vseh področjih.
Aktiv si je kot prvo nalogo postavil ustanovitev aktiva mladih komunistov v OZD.
Torej čaka tudi nas sedaj ustanovitev aktiva mladih komunistov v naši organizaciji združenega dela.
Tov. OLENIK Marjana vidimo pri enem izmed svojih običajnih del to je izolacija parovoda za potrebe obrata »RIBA«. Že dalj časa je edini klepar-izolater v našem podjetju. Delokrog dela tov. Olenika so strehe zgradb, izolacija paravodov, meteorna kanalizacija in podobno. Tov. Olenik res potrebuje pomoč saj
poznamo razsežnosti našega podjetja. Pomoč je dobil v mladem Frančeškinu, ki mu z veseljem sledi. Pokazal je veliko prizadevnost pri kleparskem delu, čeprav to ni njegov poklic.
Tov. Olenik upa, da ne bo vedno edini in rad pomaga sodelav cem ter jih uvaja v svoj svet poklica kleparja-izolaterja.
Franc Matavs
ne organizacije obdaritve otrok na obalnem področju. V ta namen se za vsakega otroka naših delavcev, ki je bil rojen vključno do 31. 12. 1974 in vključno do 4. razreda osnovne šole, odobri znesek 70 din. Sredstva bodo bremenila sklad skupne porabe in se jih nakaže Obalni samoupravni interesni skupnosti otroškega varstva, Koper.
Kadrovska služba bo pripravila seznam otrok. Za otroke, ki živijo izven obalnega območja bo pripravila poseben seznam.
DS AVTOTRANSPORTA
Na 3. redni seji delavskega sveta »Avtotransport« so obravnavali mojo prošnjo za povrnitev stroškov za ukradene bencinske bone. Člani DS so mojo prošnjo ugodno rešili, zato se jim za njihovo uvidevnost pri obravnavanju in sprejemu končne odločitve ob moji prošnji zahvaljujem.
Miro Čmac
Ob zaključku strelske vaje
Obisk	Dedka
Predsedstvo sindikalne konference »Delamaris« Izola je predložilo odboru za pravice iz dela predlog obdaritve otrok ob praznovanju »dedka Mraza«. V letošnjem letu se bo prav tako kot v preteklih dveh letih organiziralo enotno obdarovanje otrok s primernimi kulturnimi programi za celotno obalno področje. V zvezi s tem so Občinske zveze prijateljev mladine s pomočjo družbenopolitičnih organizacij pripravile program izvedbe praznovanja »dedka Mraza«. Obdaritev otrok s programom bo za predšolske otroke v vrtcih, za šoloobvezne otroke pa v šoli.
Prav tako bodo obdarjeni otroci, ki so v posebnih šolah in bolnicah na obalnem območju. Darila bodo prilagojena starosti otroka in bodo vsebovala slikanice, knjige, slaščice in podobno.
Odbor za pravice iz dela je o predlogu razpravljal in odločil naslednje:
Odbor soglaša s predlogom predsedstva sindikalne konference »Delamaris« Izola glede enot-
Pogled na dok
Po končanem pogovoru sem si dok še ogledala. In nisem mogla drugače, kot da sem pomislila:
»Ko prideš na dok imaš občutek, kot da si na ogromnem kitu, ki se je nekje ustavil. Ko pa prideš v notranjost šele ugotoviš, koliko znanja je združenega v tej železo-betonski gmoti. Kot, da si v malem centru tehnoloških napredkov.
Potem pa prideš na vrh doka in se ozreš proti obali. Tedaj pomisliš, kako majhen je pravzaprav prostor na katerem stojiš. In pomisliš. Morje ti vedno nekaj da, nekaj pa vzame. »2. oktobru« in našemu pomorstvu je to velika pridobitev, nam pa je vzel majhen košček morja. Pa čeprav zelo majhen.
O doku v Drugem oktobru
Imate že predvidevana popravila?
Dok naj bi začel z delom v mesecu januarju, kljub temu imamo že sedaj dovolj naročil za popravila.
Kako ste usposobili kader za delo na doku?
»V Rusiji smo bili trije delavci na specializaciji dva tedna. Sedaj se učimo s pomočjo strokovne literature, ki smo jo dobili iz Rusije.
_Na doku so v glavnem ljudje, ki so že delali na ladjah, ali kot pomorščaki ali kot ladijski mehaniki. Stalno imamo na doku zaposlenih 11 ljudi.
V letu 1974 se je iz Portoroža v Izolo preselil »2. oktober«, podjetje za popravilo in rekonstrukcijo ladij.
Postali so sosedje našega TOZD »IRIS«.
Kako deluje dok?
Ponton doka je sestavljen iz 20 velikih balastnih tankov. Če se ti tanki napolnijo z vodo se dok potopi do max. ugreza 13 m. Takrat v njega lahko potegnemo
tudi zaslužek našega podjetja. Za nas je bilo še posebno pomembna nabava tega doka, ksr so blizu nas Luka Koper, Splošna plovba Piran, blizu pa je tudi Trst.
Pri popravilu imajo ladje domačih podjetij prednost pred drugimi ladjami. Tako bo tudi v bodoče.
Komandna kabina iz katere krmilijo sistem črpalk na doku
Na doku
Podjetje se vedno bolj razvija, saj zaposluje okrog 350 delavcev, ki ustvarjajo okrog 78 milij. dohodka.
17. septembra letos so v »2. oktobru« dobili dok, ki so ga poimenovali »DOK-IO«, zgrajen pa je bil v sovjetski ladjedelnici v luki Herson.
Kaj je pravzaprav dok? Čemu služi? O tem nam je govoril »dok-majster« Stane Jelen:
»Dok je plavajoč, ponton je iz armiranega betona, stolpi pa so iz jeklene konstrukcije. Njegova dolžina s platformami je 155 m, (to pomeni, da je večji od izolskega nogometnega igrišča), širina 34,2 m in višina od zgornje palube 14,8 m. Z njim se lahko dviguje ladje do 8500 ton lastne teže. Dok ima svojo električno centralo s tremi generatorji moči 700 kW, kompresorsko postajo s kompresorji visokega in nizkega pritiska, mehanično delavnico za manjša popravila na doku in prostore z balastnimi črpalkami.«
Strelske vaje
ladjo, jo centriramo, privežemo in začnemo prazniti balastne tanke. V ta namen ima dok 6 velikih balastnih črpalk, vsaka s kapaciteto 1500 ton/uro. Dok postaja lažji in se vzdiguje, skupaj z njim pa tudi ladja. Dviganje in spuščanje doka se upravlja iz centralne kontrolne kabine.
Na doku sta tudi dva velika portalna žerjava z nosilnostjo 5 ton, 6 priteznih vitel za manevriranje z ladjo in radio postaja. Dok ima tudi stanovanjske prostore za posadko doka, s kuhinjo, sanitarijami in jedilnico.«
Kaj pomeni ta pridobitev za »2. oktober«?
Vsak lastnik ladje, bo dal ladjo v popravilo tam, kjer mu lahko zagotovijo popolno popravilo ladje, to je popravilo tudi podvodnega dela ladje, katero mora biti po predpisih Izvršeno vsaj vsaki 2 leti. Ker ml doka nismo imeli, takih popravil tudi nismo mogli zagotoviti. Tako so ladje odhajale na popravila v Reko in Črno Goro, z njimi pa je odhajal
V	tem letu je bila planirana enodnevna terenska vaja s streljanjem iz polavtomatskega orožja na trenutne cilje s člani enote narodne zaščite Delamaris — Polimer.
Streljanje na trenutne cilje na razdalji 400 m zahteva dobro izurjenost enote, za dosego odličnega ali pravdobrega uspeha. Eden glavnih vzrokov, da niso uspehi naše enote taki kot bi želeli je predvsem v pomanjkanju časa. Tako s člani enote nismo imeli obsežne priprave za tako zahtevno vajo, poleg tega morajo biti vremenske prilike normalne. Dan določen za vajo je bil zelo hladen in z vetrom, kar je negativno vplivalo na uspeh pri streljanju. Z doseženimi uspehi smo vseeno zadovoljni, ker je nekaj članov enote doseglo odlične rezultate pri streljanju.
Sama priprava na streljanje zahteva dobro organizacijo in vojaško disciplino. Tudi v tem pogledu so člani enote pokazali resnost tako, da je celotna organizacija pri streljanju potekala nemoteno, vsi pa so svoje vojaške dolžnosti izvrševali disciplinirano.
Zahvaljujemo se odborom za ljudsko obrambo Delamarisa in Polimer j a, ker so nam omogo-čiil, da smo s to vajo delno izpolnili pouk iz programa za leto 1975.
Člani enote Delamarisa — Polimer vedno bolj dokazujejo zanimanje za takšne vaje, s tem pa pripravljenost za izvrševanje nalog za obrambo naše socialistične družbe.
Žarko Višnjič
Pri streljskih vajah je sodelovala tudi ena mladinka — Ljubimka kateri je kot vidimo na sliki pri vajah pomagal tov. Silvo Sik. Na vajah je imela s seboj sanitetno torbo za morebitne rane
O kulturni dejavnosti Izole
Bolj poredko seže glas kulturnih aktivnosti med strani našega glasila. V prejšnji številki »Naš glas« smo prebrali vzpodbudne besede k branju dobrih knjig. Tokrat bo stekla beseda o oživljanju likovne kulturne aktivnosti v naši občini.
Ob tej priložnosti sem obiskala tovarišico Stanko Jenko, upokojenko, ki že 16 let aktivno slika, za razstavo je prispevala tri slike. Sodelovala je že na slikarskem EX TEMPORE v Piranu, leta 1972 pa v slikarski koloniji Zavrh v Slovenskih Goricah. Leta 1964/65 je obiskovala šolo za slikarstvo in kiparstvo, ki je bila organizirana v Kopru.
V	počastitev dneva republike in 30-letnice osvoboditve je bila 29. 11. v kulturnem domu odprta prva razstava domačih likovnih amaterjev, ki jo je pripravilo »Društvo prosvetnih delavcev SVOBODA« iz Izole. Številni podpisi in mnenja v knjigi obiskovalcev pričajo o velikem zanima-
presionistično tehniko obogateni pejsaži Stanke Jenko; v naivnem slogu prikazana primorska motivika bratov Skok z izrednim občutkom za detajle; sledijo še barvno bogata tihožitja, portreti in številne krajine ostalih avtorjev.
Tov. Jenko, z izjemo likovnih aktivnosti na osnovnih šolah, je bila doslej likovna kultura v izolski občini močno zanemarjena. Kaj je sedaj novega na tem področju?
Vzporedno z razstavo likovnih amaterjev se je sedaj v Izoli oblikovala prva »likovna skupina«. Poleg 14 razstavljalcev se je ob razstavi priključilo v skupino še 9 novih članov.
»Likovna skupina« bo izdelala svoj delovni program in se kasneje registrirala v kulturni skupnosti SRS kot Društvo likovnih amaterjev.
Vi ste bili s tov. Markom Skokom prvi pobudnik likovne razstave in s tem tudi ustanovitve
i
Stanka Jenko — Motiv iz Seče KRBAVČIČ EDO
nju za to prireditev. Na razstavi, ki je bila odprta do 5. 12., je sodelovalo s svojimi deli 14 avtorjev. Nekateri so že razstavljali pred leti v piranski galeriji: Anamarija Babič, Baričič, Stanka Jenko, Krbavčič Edo in Marko Skok, ki je že imel samostojno razstavo v Portorožu. V Izoli pa so se letos prvič predstavili (razstavljali) še: Brezavšček Božo, Viktorija Lampe, Janez Skok, Vampovec Zdravko in drugi. Razstava je dobro uspela, dobili smo majhen, toda lep vpogled v delo naših likovnikov-someščanov. Razstavljeni likovni zapisi presenečajo s svojo pestrostjo motivov in tehnike slikanja: izstopajo nežni akvaireli krajinskih vtisov Eda Krbavčiča; realistični z im-
z likovno dejavnostjo. Likovna skupina jih z veseljem pričakuje.
V	spodbudo k nadalnji aktivnosti kulturnih ustvarjalcev še zapis: (Sklepi in stališča IK predsedstva CKZK Slovenije o nalogah ZK pri oblikovanju socialistične samoupravne KULTURNE politike: KOMUNIST — POSEBNA PRILOGA 8. 12. 1975).
Poglavitni poudarki delovanja zveze komunistov na področju kulturnih dejavnosti in pri ustvarjanju družbene klime, ki bo kar najbolj naklonjena kulturnemu ustvarjanju delovnih ljudi in mladine ter s tem kulturi nasploh, morajo biti na boju za: a) demokratično, samoupravno oblikovanje take kulturne politike v najširšem pomenu besede, v kateri bodo delavci in drugi delovni ljudje izrazili vse bogastvo svojih ustvarjalnih teženj in snovanj, hkrati pa neposredno odločali o kulturnem razvoju družbe.
Vladimir Bernetič
Novo življenje
»likovne skupine«. Kakšne ugodnosti lahko ta skupina pričakuje?
Za uspešno delovanje potrebuje svojega mentorja. To bo akademska slikarka Mira Ličen. Mentorica bo 11. 12. ob 18. uri v kulturnem domu vodila prvo predavanje za likovno skupino. Sestanki si bodo sledili vsak drugi četrtek. Vabljeni so pa vsi, ki jih zanima to področje. V okviru likovne skupine bo sedaj lažje organizirati razstave, v programu je tudi ustanovitev prve likovne galerije v Izoli.
Morda je med skoraj 1400 članskim delovnim kolektivom Delamarisa nekaj ljudi, ki se ob prostem času kakorkoli ukvarjajo
13. novembra sem postala članica kolektiva kombinata konzervne industrije Delamaris Izola.
Vstop v redno delovno razmerje z našim podjetjem je sicer povzročil nekatere spremembe v mojem osebnem življenju, prav tako pa sem trčila ob mnoga spoznanja, ki bogatijo moje zaenkrat samo teoretično znanje.
Podjetje sem sicer tudi že prej nekoliko poznala, saj sem bila štipendistka celih šest let. Obvezna in prostovoljna praksa sta me »vpeljali« v skrivnosti delovnih procesov na različnih področjih, spoznala sem način dela, potek dokumentov in mnogo drugih stvari. A praksa, za katero veš, da se bo nekega dne v naj-bližnji prihodnosti končala, ne more biti isto kot dejstvo, da si postal »pravi« delavec, ki opravlja določeno delo brez zadržkov, da si praktikant, ki je za svoja dejanja polno odgovoren, ki se zaveda pomembnosti svojega dela.
Ker sem še pripravnica na delovnem mestu, ne odgovarjam za delo, ki ga opravim, a se kljub temu skušam popolnoma prilagoditi delovnim navadam in zadolženosti za svoje delo. Menim, da bom tako mnogo lažje po preteku pripravniške dobe sprejela resnično odgovornost.
Delam v ERC. Prve dni svoje službe sem porabila za spoznavanje dela v centru, za splošen pregled nad dogajanjem, za ritem in utrip dela. Potem sem dobila svojo nalogo, ki jo skušam opravljati čim bolje, da si pridobim zaupanje tako ožjega kot širšega kolektiva. Delo je razgibano, ljudje prihajajo in odhajajo. Rešitev problemov zahteva dolge in globalne pogovore, ki mnogokrat zaidejo v ožjo strokovnost. Potem je tu sam sistem, ki zahteva mnogo človekovega dela, truda in zanimanja. Skratka, ob delu ure hitro minevajo. Privajam se ustaljenemu redu, dopovedujem si, da bo to sestavni del mojega življenja, da se bo to vstajanje ob pet trideset ponavljalo leta in leta, da bom tudi tretino svojega dneva preživljala v tovarni leta in leta.
Človek se celo življenje uči. Neprestano spoznavamo in ugotavljamo novosti, ki jih doslej še nismo opazili ali zaznali. Zlasti prva leta pri delu so prežeta s spoznanji, z učenjem, z uvajanjem, privajanjem in sploh vživljanjem in vključevanjem v celoten mehanizem tovarne, ki neprestano diha, se giblje, ustvarja. In prav vse to zajemam z veliko žlico ta čas, ko kot nov član naše delovne organizacije preživljam prvi mesec svojega dela.	Ziherl Milena
Sončni mrk
Stanka Jenko med svojimi slikami
(Študija s področja posredovanja komunikacij navzdol).
Direktor tovarne tehničnemu direktorju:
Jutri, ob devetih zjutraj, bo sončni mrk, česar ne vidimo vsak dan. Zato poskrbite, da se bo vse osebje v civilnih oblekah zbralo na tovarniškem dvorišču. Med opazovanjem tega redkega dogodka bom jaz osebno dajal vsa potrebna pojasnila. Če pa bo deževalo, ne bomo kaj prida videli. V tem primeru naj gre osebje v obednico.
Tehnični direktor obratovodji:
Po nalogu direktorja bo jutri zjutraj ob devetih sončni mrk. Če bo deževalo ga v civilnih oblekah ne bomo dobro videli na tovarniškem dvorišču. V tem primeru bomo sončni mrk izvedli v
obednici. Torej nekaj, česar ne vidimo vsak dan.
Obratovodja poslovodji:
Po nalogu direktorja bo jutri ob devetih zjutraj v civilnih oblekah izveden sončni mrk v obednici. Direktor bo odredil, če naj dežuje ali ne. Torej nekaj, česar ne vidimo vsak dan.
Poslovodja preddelavcu:
Če bo jutri ob devetih zjutraj v obednici deževalo — torej nekaj kar ne vidimo vsak dan — bo ob devetih zjutraj naš direktor v civilni obleki mrknil. Preddelavec kolegom: **
Jutri ob devetih zjutraj naj bi naš direktor mrknil. Škoda, da kaj takega ne vidimo vsak dan.
Povzeto po Zeischrift fiir Or-ganisation.
(Kdor ničesar ne ve, mora vsemu verjeti);	S.	K.
Nagradna novoletna križanka
Rešitev križanke pošljite do 20. januarja 1976 na uredništvo Naš glas.
Nagradili bomo tri pravilne kižranke. Obilo sreče.
TERORIST. ORG
ETI OPSKI POGLA
C A PEK-_UR
2. VOKAL
PODRO
ČJE
ZG. BOG SONCA
NOSOM.
VRATAR
PORGV
IN
m
KCPLUJE (SR-UR)
FRANCE P REŠ.
ENAKA
VOKALA
Danica
FILIPIČ
KILO
TONA
MEST V BiH
POLN ER
REKA
(ŠPAN)
Pritok
KAME(si)
LITER
NAŠA
JEKLAR.
ZMENEK
ORG.,
ZDRUZ.
t)ELA
ANTON
AŠKERC
VRSTA
PESNI
STANJ)
2'A OLJA
10. CRKA
SPLETKA
SREDI-
ŠČE
VRTENJA
GOBA-
VOST
TONE
KUNTNER
ŽVEPLO
RIM 50
SONČNI
ZAHOD
&IZMUT
VRANJI
GLAS
SOVJET.
LETALO
LIMOMM
BIVŠI
TEDNIK
STVARNO
PUNČKA
LAST-
NOST
MILA
OS.ZAIM
NASA
OZD
VOLT
50 L MIZ. ZLOG
MESTO V SRBIJI
ARA,5 ŽREBEC
KUTINA
ZRAK
AMPER
TUKAJ
V. *	•
r
IMf NASE URE ON
OBE-
SKI
PRAŽEN
VLIVA -N£C
MAJHEN GLODA L EC
NAJMAH
PELC!
NJIM
IN (S-H.) 2. IME
NEM.
PREDLOG
DELAV
NICA
ZOLE
HEN
KAZAL
ZAIM.
VAZNO
IVILO
PISEC
ROMANOV
PRITOK DONAVE V ROM.
METER
POSE-
DUJEM
POLJSKA
REKA
TVOR
PREB. NOVE Z EL AN A
SOLM.
ZLOG
li
DUŠIK
H CRKA
OSZAIN
KO RO
ŠKI
PLES
DELI
KNJIGE
OGLJIK
UPODAB
UMETNIK
PODPOR
UMET.
TUM.
BOG
LJUB.
IZ RAST NA GLAVI
TROJAN
JUNAK
KOPRIV-
NICA
FOSFOR
VEZNIK
ANTON
INGO-
LIČ
PUŠČAV-
SKA
LADJA
MEH.
ŽGANA
Pijača
ON ASI S
RADON
KONJSKA
OPREMA
ZNiz
GLASB
NOTA
tA ZLATO!
PR EL ROKO-VALKEJ
PECIVO
PRlP. GERM-PL EM.
VRSTA EKSPLO ZIVA
15. CRKA
HRANA ZA
S VINJE
Z. IME
PRAV
TAKSNI
NAZIV
SMUČ-
IOUB
SPAN SPOLN/R
STRONCIJ
OTOK V SEV TIAN
BODALO
TVORBA NA RANI
IZDELAL &