LETO XXIII GBDSTimg JANUAR 1982 ŠT. 1 Glasilo delavcev Titovih zavodov Litostroj izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 6000 izvodov — Uredniški odbor: predsednik dipl. iur. Anton Tomažič, namestnik inž. Milan Jurjavčič in člani: prof. Hrabroslav Premelč, Jure Vulkan, Tone Erman, mag. dipl. inž. Peter Vogrič, Marjan Sigulin in uredniki: odgovorni urednik Karel Gornik, urednik Marijana Meglič, tehnični urednik Estera Lampič, lektorica prof. Vesna Tomc-Lamuts Telefon uredništva 556021 (n. c.) interna 202, 246 — Tiska Tiskarna Ljubljana. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72. OBISK DELEGACIJE CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE Pogovor z Milošem Miničem f I 1 "Hiter razvoj naše države so stalno spremljali nekateri problemi nestabilnosti pa tudi ekonomska in soeialna nasprotja. V obdobju 1976—79 pa so se nekateri problemi še posebej zaostrili in gospodarski ter ^politični položaj v preteklem letu je odražal odnose preteklosti. Naravnost neverjetno je, kako se naše organizacije združenega dela v takem težavnem položaju sploh znajdejo in uspešno gospodarijo. Zavedamo se, da nikoli ne bodo vsi problemi rešeni, vendar to, kar smo počenjali v preteklosti, ni vodilo več nikamor. Zalo moramo nekatere elemente gospodarske politike in odgovornosti čimbolj racionalnega gospodarjenja zaostriti do take mere, da bodo presežene slabosti in da se bodo v akcijo vključili vsi delovni ljudje z organiziranimi silami na čelu. Sedaj se približuje 12. kongres ZKJ, ki mora dovolj jasno in enotno opredeliti naša stališča na področju gospodarjenja do nekaterih temeljnih vprašanj. Zato moramo pokazati na slabosti, ki se pojavljajo, in to na vseh ravneh od federacije do temeljnih samoupravnih skupnosti. Nevzdržno je, da se zaradi posamičnih interesov pa tudi republiških stališč ni mogoče pravočasno in učinkovito sporazumeti ter uveljaviti vlogo federacije, kot je opredeljena v ustavi. Ustavno vlogo in mesto federacije je zato potrebno temeljito oceniti na razpravah posameznih področij, ki bodo opredeljena v kongresnih gradivih, kajti nihče, ki je sodeloval pri pripravi ustave, še najmanj pa idejni vodja tovariš Kardelj, si ni izmislil takega odnosa, izkrivljanj in teženj, kot se nam pojavljajo sedaj. Po 15 letih sem ponovno v j Litostroju in presenečen opažam, * da že vseskozi vlagate napore za I nadaljnji razvoj, za prodor in >' Uspešen nastop na svetovnih trgih. Vidim, da vlagate velike napore za Čimbolj uspešno gospodarjenje in *aka orientacija naj bo prisotna |udi v prihodnje. Utrjujte enotnost m bratstvo, saj v delovni organizaciji delajo delavci iz vseh republik 'n pokrajin, še naprej vlagajte napore za čimvečji izvoz na vse celine sveta, ne glede na trenutni Položaj, in uspehi ne morejo izostati. In teh ste imeli že veliko, Prav tako pa vam jih želim tudi v Prihodnje”, je v svojem prispevku Posebej poudaril tovariš Miloš Minic, član predsedstva centralnega komiteja ZKJ. Tovariš Miloš Minic je vodil delegacijo centralnega komiteja *veze komunistov Jugoslavije, v kateri so bili še tovariš Štefan Ko-r°šec in Marjan Oražen, člana Predsedstva centralnega komiteja ^KS, tovariš Jože Šteh, predsednik občinske konference ZKS, Janez Llikan, sekretar komiteja občinske konference ZKS Ljubljana — Šiška 'n Ivo Vajgl, sekretar komisije za Mednarodne odnose. Gostje so v Cetrtek, 14. januarja letošnjega leta, obiskali Litostroj in se razgovarjali ^ razširjenim aktivom sekretarjev delovne organizacije. Osrednja erna razgovora je bila posvečena ukrepom za čim boljše gospodarske fezultate in akcije, ki smo jih izva-Jal' po 21. seji CK ZKJ, pa tudi Partijskemu delu in organiziranosti c Pokvarjena in še takrat, kadar je iva kaj narobe, traja to le po dva do ;ga Jo dni. V tajništvu so rekli, da je •na čas, ko je stroj pokvarjen, odvisen .) °d tega, kako hitro pokličejo servis. V tozdu PPO imajo en stroj in to Nashuo 1220 S, ki je na začetku delal odlično, zdaj pa je sem in tja tudi pokvarjen. Prav v času, ko smo pripravljali članek, je stroj Pregledoval serviser. To so rutinski ji servisi, ki so na vsakih 20.000 2 kopij — kar pride približno na vsake tri mesece. V dveh letih in I P°1 so naredili približno 600.000 j kopij, najdražji del, ki se lahko I Pokvari, pa je boben, ki ga je treba j ^menjati na 150 tisoč kopij. Stroj I- le pokvarjen največkrat le po dva ki aH tri dni, kolikor se pokvari, pa J Je odvisno predvsem od tega, kako | 8a kdo ”zna pokvariti”. Tudi v TVN se s svojim strojem ^lashua 1220 S lahko pohvalijo. Imajo ga že nekaj več kot dve leti '• 'n so v tem času naredili na njem točno 333.147 kopij. Kadar se kdaj , kaj pokvari, so to navadno cevke ril za barvo, ki se "zapacajo". Pra-e' vijo, da imajo s tem strojem kar vc srečo, pokvarjen pa je tudi največ if dva do tri dni. Med najstarejšimi je Minolta 1415 OCE, ki jo imajo v tozdu ZSE (oziroma v tiskarni) že od leta 1972. V desetih letih so na Minolti preslikali že 2 milijona kopij. Visoka številka, še posebej če pomislimo, da potrebuje poseben papir, ki je premazan s cinkovim oksidom in ga lahko dobimo le iz uvoza. To pred leti še ni bilo tako aktualno, zato pa je toliko bolj zdaj. Cena enega papirja za ta stroj — brez ostalega dela — je 1,20, na ostalih strojih, ki uporabljajo navaden papir, pa le 0,40 para. Minolta je bila najprej kupljena za nekdanjo enoto PA, z njeno ukinitvijo pa je prišel v tiskarno, kjer je bil na razpolago vsem. Nabavna cena je bila že pred desetimi leti skoraj 6 milijonov dinarjev, vendar se je ta investicija tudi splačala. Glede na letnico rojstva ni čudno, da je ta fotokopirni stroj v lanskem letu odpovedal poslušnost. Prej je bil le malokrat pokvarjen, popravi! pa se je loti! tovariš Gelemanovič kar sam, potem pa je prišlo do izrabljenosti osnovnih delov. Uvoz je bil skoraj zaustavljen, zato tudi novih delov nismo mogli kupiti. Zaradi tega je bil stroj pokvarjen polnih osem mesecev, potem pa so na servisu nekako skrpali nadomestne dele in Minolta že od novembra lani spet obratuje. c, Kdo ne pozna Marije Rop? Že skoraj pet let si stranke kar podajajo kljuko, ko prihajajo v sobico nad obdelovalnico, kjer Marija dela na stro-iu Canon. Poznamo jo kot ustrežljivo in prijazno sodelavko, ki le redko Pokaže nejevoljo nad tistim našim: hitro, čimprej, takoj ... Prav zaradi odnosa, ki ga ima do strank, so jo pred petimi leti prosili, (*a bi šla na to delovno mesto. Čeprav ima to delo rada in jo stiki z ijud-H** veselijo, ji je včasih žal, da je verjela obljubam, da bo imela tukaj boljši osebni dohodek, ali vsaj enak, kot če bi ostala na delovnem mestu ceferenta. Ob tem, da mora po cele dneve stati, prenašati hrup iz obdelo-Valnice, da jo boli hrbtenica in da ji je opešal vid, ima tudi nižji dohodek, kot bi ga imela, če bi ostala na starem delovnem mestu. Tudi v primerjavi z drugimi delavkami na fotokopirnih strojih ima nižji razporeditveni raz-red, čeprav dela tu popolnoma sama. Njeno delo je normirano, normo 2000 kopij na dan pa večinoma Pcesega. Redko se zgodi, da jih je kaj manj in že drugi dan razliko nado-niesli. Pogosto je njen delovni čas pomaknjen tudi v čas malice ali čez drugo uro, v času dopusta pa se neredko zgodi, da so vrata fotokopirnice zaklenjena. V petletnem obdobju pa je postala že pravi mojster za drobna 1)3 tudi malo večja popravila "svojega” stroja. Malo je k temu pripo-jdogla njena radovednost pri opazovanju serviserjev, veliko pa tudi potre-a' da stroj obratuje. In posledica vsega tega: Canon že nekaj mesecev ni slal zaradi kakšne drobne okvare, kajti Marija ga je hitro "spravila k Pameti". S tem pa nas je veliko rešila slabe volje in skrbi. Ko bi jo Canon e še dolgo pridno ubogal! Samo opozarjamo vas, da so njene kopije v tovarni res najdražje. Morda je bilo ceneje, ko je bil pokvarjen? Tozd 1RRP se lahko pohvali z rekordom, da imajo največje število fotokopirnih strojev, imajo jih kar štiri. To so Canon HP 500, Rank xerox 1385, Multilith 1250 in Olimpia 3000. Vsaj za Canon bi lahko rekli, da je najbolj zaseden stroj v tovarni. Na njem so naredili že 952.714 kopij A4 formata in 235.854 kopij A3 formata. Uporablja ga cela tovarna, zato je ludi vse narobe, ko se pokvari. Zaradi velike prezasedenosti tega ključnega stroja v Litostroju je tudi pogosto pokvarjen — približno en dan na teden. Vsake toliko časa pa ga pregleda tudi serviser. Canon in Multilith sta najstarejša stroja v tovarni. Vendar pa Multilith ni pravi fotokopirni stroj, temveč tiskarski stroj, za katerega je treba najprej narediti matrice, ki se potem tiskajo. Najmlajša med njimi je Olimpija, ki so jo kupili lani in služi v glavnem za razmnoževanje dokumentacije. Glede na to, da je nova, tudi še ni velikokrat pokvarjena. Še najbolj nezadovoljni so v tozd Montaža. Imajo fotokopirni stroj Omega 3, ki pa je več pokvarjen kot v obratovanju. Pri njih je že dobro leto, pred tem pa je bil precej dolgo v tehnologiji Obdelave. Dela slabe kopije. Sploh pa je ta stroj predviden za dosti manjšo uporabo kot je dejanska. Čeprav si močno želijo novega, pravijo, da vodstvo ne sliši njihovih želja. Po vsem sodeč tudi sem ni preveč smotrno hoditi po kopije, saj je stroj prevečkrat in kar po več dni pokvarjen. Poseben tip fotokopirnega stroja imajo tudi v tozdu PZO. To je Lumoprint, ki ga imajo več kot eno leto. Nasprotno kot drugi so se pohvalili, da je bil največkrat pokvarjen na začetku in da jim zdaj dela dobro. Iz tega bi se dalo sklepati, da so se kar vsi skupaj učili na njem, zdaj pa so začetne težave že mimo in dela dobro. Drugi vzrok pa so bile tudi različne vrste in kvalitete papirja. Stroj je navadno stal okrog 4 dni. V tem letu, kar ga imajo, so na njem naredili 95 tisoč kopij. Zelo so zadovoljni tudi v delovni skupnosti PFSR. Imajo fotokopirni stroj Nashuo, ki je v treh letih in pol naredil 420 tisoč kopij. Ta stroj je zelo malokrat pokvarjen, ko pa do tega le pride, vedno kličejo na pomoč samo servis. Stroj pa stoji od dveh dni do največ enega tedna. Glavni vzroki so obraba, slaba kvaliteta papirja ali podobno, redni servisi pa so na 20 tisoč kopij. Imeli so tudi sicer probleme z nabavo papirja, vendar teh težav vsaj v zadnjem času nimajo več. Dva fotokopirna stroja imajo tudi v tozdu Prodaja, čeprav je "delovno mesto” drugega, to je OT 2003 bolj daleč, na našem predstavništvu v Beogradu. Star je že več kot deset let, zato je razumljivo, da je tudi že precej izrabljen. Dosti bolj je seveda uporabna Naschua 1220 S, ki jo imajo v Prodaji že približno štiri leta. Na njej so naredili okrog 500 tisoč kopij, kvari pa se tudi ne pretirano. Kot drugod je tudi tu pogosto vzrok slaba kvaliteta papirja, med katerim je še najboljši tisti iz medvoškega Aera, malo pa botruje-okvaram tudi malomarnost pri delu. Potrebna so redna servisiranja, stroj pa se sicer ne kvari pretirano. V uvodu smo omenili, da imamo v tovarni 14 strojev, lahko pa bi rekli, da jih je s tistim v Izobraževalnem centru 15. Če nič drugega, naj vam bo v spodbudo vsaj ta številka, ko bomo tekali z raznimi listi od enega do drugega pokvarjenega fotokopirnega stroja v tovarni! Prvi kilovati iz HE Golubič V prejšnji številki našega glasila smo objavili kratko notico o uspešnem prvem vrtenju HE GOLUBIČ in predvideli, da bo elektrarna začela delovati še pred koncem leta. Naša predvidevanja so se — zahvaljujoč veliki požrtvovalnosti in naporom naše in Končarjeve montažne ekipe — v celoti uresničila in 29. decembra 1981 ob 11. uri so iz HE GOLUBIČ stekli v električno omrežje prvi kilovati. HE Golubič je v istoimenskem kraju, oddaljenem približno 5 km od Knina, in izkorišča vode rečice Butižnice, pritoka reke Krke, katere vode se zbirajo v akumulacijskem jezeru s prostornino 240.000 kubičnih metrov. Elektrarna ima dva agregata s spiralnima Francisovima turbinama z vodoravno gredjo. Vgrajena moč elektrarne je 7,454 MW, letno pa bo proizvedla 28 milijonov kWh električne energije. Svečan začetek obratovanja HE Golubič sovpada s proslavo 75-let-nice uspešnega delovanja bližnje HE Manojlovac. Proslave so se poleg investitorja in gostitelja "Hidroelektrarne na Krki in Zrma-nji” udeležili tudi številni predstavniki družbenopolitičnega življenja SR Hrvatske, občine Knin, dobaviteljev opreme, izvajalcev gradbenih del, predstavniki Elektro-provrede Dalmacije Split in krajani Golubiča. Slavnostni govornik je bil tovariš Rade Pavlovič, direktor skupnosti elektrogospodarskih organizacij SR Hrvatske, ki je v svojem govoru med drugim opozoril na kritični elektroenergetski položaj pri nas in na pomen te nove pridobitve za naše gospodarstvo. Posebej je poudaril, da je bil objekt zgrajen v 22 mesecih, kar je hkrati prvi takšen objekt v republiki, zgrajen v predvidenem roku, in izrazil priznanje vsem, ki so kakorkoli zaslužni za ta uspeh. Dr. Tode Čuruvija, podpredsednik izvršnega sveta sabora SR Hrvatske, ki je elektrarno svečano pognal, pa je spregovoril o slavni revolucionarni preteklosti prebivalcev teh krajev ter s ponosom in slikovito prikazal dosežen napredek, rekoč: "Pred 40 leti smo tod hodili v opankah, danes pa gradimo najsodobnejše objekte in to z lastnimi močmi in lastnimi strokovnjaki." Na proslavi so bile podeljene priložnostne plakete najzaslužnejšim posameznikom in delovnim organizacijam, med katerimi je tudi Litostroj. V imenu naše delovne organizacije je priznanje sprejel naš predstavnik tovariš Alojz Razpotnik, vodja zunanje montaže. Oprema je domače proizvodnje, dobavili in vgradili pa so jo: Rade Končar, Metalna, Litostroj, cevovod je prispevalo splitsko Brodogradilište, izvajalec gradbenih del pa je bil Konstruktor iz Splita. V gradnjo je bilo vloženih 367 milijonov dinarjev. Čestitkam za doseženi uspeh in željam po nadaljnjih podobnih uspehih se pridružujemo tudi sodelavci. S. Lekše HE ČAKOVEC — V prvih dneh novega leta 1982 smo končali z montažnimi deli na II. vodilniku. Z odpremo tega vodilnika bo vsa turbinska oprema na gradbišču. HE GRABOVICA— v januarju bo zmontiran gonilnik za drugi agregat. S tem bo izdelava opreme za HE Grabovico v Litostroju zaključena. (Foto: E. L.) Nasmejani upokojenci tozda IVET Ni, da bi človek hvalil že kar na začetku, ampak tokrat ne gre drugače. Predvsem je potrebno pohvaliti vodstvo in družbenopolitične orga-nizacizacije tozda IVET, ki so v času novoletnih predpriprav in praznovanj povabili v Litostroj nekdanje delavce svojega tozda, svoje upokojence. Srečanje, ki je razveselilo tako ene kot druge, je minilo v nadvse prisrčnem in veselem razpoloženju in ga je bilo na žalost veliko prekmalu konec. Predvsem so bili pozornosti veseli upokojenci. V prvi vrsti jim je to pomenilo, da jih sodelavci niso pozabili, po daljšem ali krajšem obdobju pa so spet hodili po poteh in med zidovi, ki jih dodobra poznajo. Veliko je bilo stiskov rok, občudovanja in veselja nad napredkom, ki ga Litostroj iz leta v leto doživlja. Seveda tudi ni manjkalo zvedavih vprašanj, ki so "stare litostrojske mačke" še kako zanimale. Direktor tozda IVET tovariš Zupančič je rad odgovarjal nanje, enako pa so se potrudili tudi ostali predstavniki družbenopolitičnih organizacij. To je bilo v pravem pomenu prijateljsko srečanje. Naši stari Litostrojčani so se tako razživeli, da jih je bilo kar težko ustaviti. Čeprav mišljena v šali, pa je bila nadvse resnična ugotovitev tovariša Cirila Hrovata, ki je gostom dejal, da bolje izgledajo kot tisti, ki še redno delajo. In kakšen je recept? Najbolj sem verjela Stanetu Le-detu, ki bi mu človek prisodil nekako 50 let, pa mi je v smehu zatrdil, da sem se zmotila takole za približno 20 let. Vsa umetnost je v tem, kot je rekel, da se človek ne sme zapustiti. Najti si mora vrsto konjičkov, lahko sicer malo dlje KRVODAJALCI LITOSTROJA ŠE VEDNO AKTIVNI K prizadevanjem, usmerjenim v čimbolj učinkovito in racionalno delo, smo se v letu 1981 priključili tudi krvodajalci, vendar je krvodajalstvo v lanskem letu potekalo nekoliko drugače kot običajno. Zaradi stabilizacijskih prizadevanj nismo organizirali akcij za vso delovno organizacijo naenkrat, ampak le po posameznih, predvsem neproizvodnih tozdih. Ne glede na to pa so bili litostrojski krvodajalci pri dajanju krvi iz vseh tozdov. Ob zadnji krvodajalski akciji 30. 12. 1981, ki je zajela TOZD PUM, se je akcije udeležilo 49 darovalcev. Med temi darovalci je bilo kar 13 delavcev, ki so v Litostroju darovali kri prvič. Ker se jim želimo še posebej zahvaliti, navajamo njihova imena: Zdravko FAŽON, Marjan GRUDEN, Lazar KONDIČ, Brane CAFUTA, Lado ŽGANEC, Drago JAPUNDŽA, Hase BAŠIČ, Radinko ADAMOVIČ, Zvonko MATOKEK, Dragan JELEČIČ, Ivan KMET, Vojko PRIMEC in Luka ORAŽE. Upamo, da bo odločnost teh tovarišev pritegnila še vse tiste, ki so doslej omahovali in se bodo prihodnjič tudi oni udeležili krvodajalske akcije. Kljub spremembi v organizaciji akcij beležimo v letu 1981 kar 246 litostrojskih darovalcev. Bistvenega upada torej kljub temu ni. Žal v letu 1981 nismo uspeli izvesti tradicionalne podelitve priznanj vsem darovalcem, ki so kri darovali 5, 10, 15, 20, 25 in 50 krat. Darovalcem, ki so kri darovali 20, 25 in 50 krat, je priznanja podelil občinski Rdeči križ, vsem ostalim darovalcem pa bomo priznanja podelili v delovni organizaciji takoj, ko jih bomo dobili. Še enkrat se vsem darovalcem za njihovo humano dejanje zahvaljujemo in jim želimo srečno leto 1982. zjutraj poleži, vendar res ne predolgo, in skrbeti mora, da je njegovo življenje čim aktivnejše. Zatrdil mi je, da redno hodi na daljše sprehode, nabira gobe, normalno vstaja in da tudi nima nikakršnih problemov s spanjem. Človek mu sploh ne bi verjel, da je že celih deset let v pokoju. Podobno je ugotavljal tudi njegov sosed pri mizi — Lado Žerovnik, čeprav ima šele dveletne upokojeniške izkušnje. Hudomušno in nasmejano so mi o življenju v pokoju pripovedovali tudi Filip Bele, Jože Kristan in Viktor Vidonič. Kmalu mi je postalo jasno, da življenje upokojencev nikakor ni tako dolgočasno in enolično, kot bi si človek predstavljal. Sicer je to odvisno od posameznika, pa vendar — postorijo kaj doma, okrog hiše, na vrtu ali na polju, malo tudi pomagajo ženam (če gredo recimo v trgovino — ampak ne smejo zapraviti preveč), malo poklepetajo s prijatelji ob kozarčku, če le morejo pa se tudi udeležujejo izletov upokojencev, ki jih organizira Litostroj. Kaj še za konec? V imenu upokojencev se je za topel sprejem zahvalil nekdanji direktor tozda IVET tovariš Janez Barlič, potem pa so si vsi skupaj še ogledali Litostroj. Želimo si, da bi podobna srečanja organizirali tudi ostali tozdi, saj je to pozornost, ki jo lahko izkažemo nekdanjim sodelavcem. Ob pogledu na vse nasmejane in spočite obraze pa si človek lahko zaželi, da bi tudi mi taki pričakali pokoj. M. M. Zahvale Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moje ljubljene hčerke Nataše, učenke I. letnika ICL in žene Marije Novak v letalski nesreči na Korziki se najlepše zahvaljujem vodstvu šole, sošolcem, učiteljskemu zboru ICL in pihalnemu orkestru Litostroj, ki so nam v teh težkih dneh pomagali blažiti našo bridko bolečino. Oče Franc iz Vnanjih goric Po petintridesetih letih dela v Litostroju zapuščam kolektiv in odhajam v pokoj. Vsem sodelavcem v pločevinami, montaži, livarni in planski službi se najlepše zahvaljujem za darilo, ki mi bo drag spomin na vse vas, na dolgoletno skupno delo in na izgradnjo našega Litostroja. Posebna zahvala pa naj velja bližnjim sodelavcem iz planske službe in vodstva PZO za lepo poslovitev. Dragi sodelavci, prijatelji! Vsem želim še veliko delovnih uspehov in zadovoljstva! Miro Vrhovec ODŠLA V POKOJ i T Kn K valn vite' Pa $ vali, Za dobro razpoloženje in popestritev srečanja so poskrbeli pevci Iveta, ki so lepo in ubrano zapeli. Sodelavci jih že dobro poznajo, saj se zberejo vsako dopoldne ob malici in pod vodstvom tovariša Toneta Vidriha lepo zapojejo. Konferenci osnovnih organizacij sindikata Litostroj se lepo zahvaljujem za novoletno denarno obdaritev. Vsem delavcem Litostroja želim srečno in uspešno leto 1982! Prav tako želim vsem upokojencem Litostroja v novem letu veliko zdravja in zadovoljstva. Ivan Božič Zahvaljujem se kolektivu Litostroja za poslano pomoč, ki sem je bila res potrebna. Posebno se zahvaljujem še tovarišem iz mizarske delavnice (vzdrževanje) za pomoč in usluge! Obenem želim celemu kolektivu srečno in uspehov polno novo leto 1982! Antonija Fras 31. decembra smo se sodelavci v TOZD PRODAJA poslovili od naše dolgoletne sodelavke tovarišice Slavke LAMPIČ, ki je odšla v zasluženi pokoj. V naši delovni organizaciji je bila zaposlena od 1. marca 1947. leta in je večji del svoje delovne dobe preživela pri opravljanju administrativno-komercialnih nalog v prodaji črpalnih naprav. Za sabo je pustila 35 let vestnega in vzornega dela, zaradi česar je bila tudi zelo priljubljena med sodelavci, ki jo bomo še dolgo pogrešali. Tovarišici Lampičevi se za njeno delo še enkrat zahvaljujemo in ji želimo, da bi pokoj preživljala v zdravju in zadovoljstvu! sodelavci ČESTITKA Sredi januarja je praznovala svoje srečanje z Abrahamom naša dolgoletna sodelavka Pavla SMOLEJ, referentka v oddelku za samske domove. Ob tem lepem jubileju ji vsi sodelavci iz tozda ZSE iskreno čestitamo in ji želimo še enkrat toliko zdravih in srečnih let! ŠOLA V NOVEM LETU Mi učenci imamo pač to srečo, da novega leta nimamo takrat, ko je naj večja gneča, ampak kar v začetku septembra. In ko ves vesoljni svet praznuje novo leto, se mi veselimo, da je skoraj polovica šolskega leta že za nami. Ali ni to krasno! Sicer pa je bilo letošnje šolsko leto za nas, učence srednjih šol, kar dvakrat novo. Enkrat sem že povedal, zakaj, drugič pa je novost zaradi usmerjenega izobraževanja (skrajšano Ul — pa da ne bo kdo mislil, da mislim s tem na vzklik bolečine in strahu). Velika novost na naši šoli je vsako leto prvi letnik, ki pride čisto nov iz osnovne šole (no, morda je nekaj ponavljalcev, a le za vzorec in za strah). Novih je letos tudi nekaj šolskih predmetov in seveda z njimi tudi nekaj novih učiteljev. Na začetku novega šolskega leta smo dobili tudi več kot pol metra visok kup popolnoma novih knjig (ki so še skoraj tople prišle iz tiskarne, ko se je pouk že zdavnaj začel!) in zanje moja stara torba ni bila več zadosti debeta in smo morati kupiti novo. V začetku leta so bdi novi tudi zvezki, zdaj pa smo jih že tako zdelali, da smo postali novi — oprostite: nori — še mi. Naše glave namreč niso več tako nove, da bi bite sposobne sprejemati toliko novega znanja. Pa je vsako uro in to kar triintridesetkrat na teden nova snov. In ocene? Te so krasne, sicer pa niso nobena novost: I, 2, 3, 4, 5, kot v starih časih, časih naših dedkov in babic. Ampak v redovalnico pa jih vsak dan na novo zapisujejo. In potem, ko pridemo iz šole domov, nas starši vsak dan znova vprašujejo: ”Kaj je bilo novega v šoli?” in mi odgovarjamo, kot vedno: "Nič!” AH nismo neobjektivni? Zaskrbljen učenec Srečno Novo leto so nam želeli Kot vsako leto je prišlo tudi letos v Litostroj veliko število novoletnih čestitk. Nekatere so prišle na naslov generalnega direktorja, nekatere v pisarno samoupravnih organov, nekatere v uredništvo časopisa in še na veliko drugih koncev. Vse pa izražajo isto: srečno in uspešno poslovno leto 1982 vsem delavcem Litostroja. S čestitkami, pismi, razglednicami in brzojavkami so nam zaželeli srečno novo leto: tovariš Franc Lesko-šek-Luka, delavci Elektrovrbasa iz Jajca, delavci Tehno-impexa, direktor Jugela s sodelavci, delavci iz Tbilisija v SZ, kolektiv Titovega brodogradilišta iz Kraljeviče, delavci Indosa iz Ljubljane, Projekta iz Maribora, Penija iz Kavadarcev, Rika iz Ribnice, Domiteksa iz Ljubljane, delavci ZVVZ iz Milevskega v ČSSR, delavci Agroslroja in Alpetura iz Ljubljane, Atmosa iz Hoč, Zdravilišča Šmarješke toplice, delavci ladjedelnice iz Splita in delavci iz Leka. Posebej pa so nam čestitali še pevci našega pevskega zbora, krajani krajevne skupnosti Litostroj, predsednica OK SZDL Nada Svete, ansambel bratov Avsenik, občinski svet zveze sindikatov Slovenije občine Šiška, Tiskarna Ljubljana, Jugoturbina iz Karlovca, uredništvo Ruškega delavca, uredništvo glasila Agrostroj, tiskarna Slovenija in člani Raši-škega odreda. Vsem, ki so nam poslali čestitke, se zanje v imenu delavcev Titovih zavodov zahvaljujemo in jim prav tako želimo srečno in uspešno novo leto 1982! \ rde kje Pa nek Pro Pio Pos kra Par čil; Razpoloženje upokojencev tozda IVET je bilo bolj svečano samo na začetku. Potem je postajalo vedno bolj prisrčno in sproščeno. (Foto: IM. M.) Uredništvo k, sc je jil d, č; P: S< £ 9 Knjižnica v Izobraževalnem centru Knjiga vabi z ovitkom Že osem let vodi dijaško in učiteljsko knjižnico v našem Izobraže-valnem centru Radenka Kovačič, zato bo najbrž kar držala njena ugoto-v>tev, da so najprivlačnejše tiste knjige, ki imajo lepe barvne ovitke. Sicer Pa smo to lahko ugotovili zdavnaj že sami — že takrat, ko smo jih kupovali. V knjižnico prideš po dolgem, z rdečo preprogo pokritem hodniku, kjer parket sicer malo škriplje, je Pa kljub temu učinkovito urejen za Peke vrste čitalnico. Ko bo ta pred-Ptostor dokončno urejen, bo tu Ptogoče v miru čitati, s slušalkami Poslušati glasbo ali študirati. Zaen-ci krat je za vse te načrte premalo de-Parja, upajo pa, da bo drugo leto '•‘'talnica urejena. No in potem stopiš v sicer bolj Ptajhno, a zelo prijetno in lepo Prejeno knjižnico. Ob stenah so zastekljene omare, po sredini pa i vabljive police s knjigami in revija-■ mi. | Knjižnica je namenjena tako učiteljem kot dijakom, zato je tu Precejšnje število strokovnih knjig m revij. Radenka, zelo simpatična m prijazna knjižničarka, je dejala, da je tu zbranih približno 15 tisoč knjig, okrog 600 pa jih je še v kabinetnih učilnicah. Številčno močnejši je sicer leposlovni del, ki 'udi dosti bolj privlači mlade bral-Ce, veliko pa je njihovo zanimanje 'Udi za strokovne revije, kot so: življenje in tehnika, Planinski Vestnik, Radio amater, SAM in Puttiški reviji ElO in Funkschau. Ti 0 dve sta namenjeni elektro stroki, to Pa je bil že od nekdaj konjiček mladih fantov. Knjižnico dopolnjujejo z novimi knjigami vsako leto. Na žalost pa iz dneva v dan dražje, zato jih Je tudi vedno manj. Kljub temu pa j'h nakupijo vsako leto še po 300 do 400. Med njimi vsaj v zadnjem času prednjačijo strokovne, seveda Pa so tudi leposlovne. Med bralci s° bolj priljubljeni tuji kot domači avtorji, razen naših mladinskih pisateljev. In seveda ima precejšen pomen tudi zunanji izgled knjige — zato tudi niso zavite v dolgočasne papirnate ovitke. Škoda je le, da založbe vsaj za knjižnice ne izdelujejo več rezervnih barvnih ovitkov, kot so delale nekatere pred leti. Izposojevalnine v naši knjižnici ni — pogoj je le, da knjige čuvajo in nanje pazijo. V knjižnico je letos vpisanih okrog 600 učencev, to sta približno dve tretjini vseh učencev šole. Se- veda je rednih bralcev manj, približno 250, drugi pa so vpisani že zaradi strokovnih knjig, ki jih potrebujejo v šoli ali pa si občasno izposodijo kakšno knjigo. K večjemu vpisu je pripomogla tudi bralna značka Bena Zupančiča, o kateri smo v našem časopisu že pisali. Na šoli predvidevajo, da se bo letos potegovalo za bralno značko okrog 50 učencev. Značka pa je že zato vabljiva, ker je tristopenjska — torej bronasta, srebrna in zlata. Zlata doba branja, kot vemo, so dijaška in študentska leta, potem pa nikoli več ni pravega časa za branje. Zato je kar razveseljivo tako veliko število mladih bralcev. Pri tem pa je važen tudi pristop učiteljev in knjižničarjev do malo manj zagnanih ljubiteljev knjig. Z Radenkino pomočjo pa si gotovo ni težko izbrati prave knjige za vsak okus in gotovo se zaradi njene prijaznosti učenci v knjižnico radi vračajo. M. M. Zdravo, vojaki! Čeprav je zima še vedno ostra in hladna, se je nabralo sorazmerno malo pisem in razglednic s pozdravi in željami vojakov iz raznih krajev naše domovine. Poudariti moramo, da mnogo vojakov še vedno ni poslalo svojih naslovov, ne spremembe naslova, s tem nam povzročate težave pri našem delu: Ponovno pa moram napisati naslednje: Nekaterim vojakom bo v kratkem potekel vojaški rok. Ob ponovnem prihodu v delovno organizacijo morate imeti naslednje dokumente: vojaško knjižico, odjavno prijavni list (tisti, ki bivate začasno v Ljubljani) ter osebno izkaznico, kajti brez teh dokumentov se ne morete zaposliti. Delavec, ki je odsoten z dela zaradi odslužitve vojaškega roka, se ima pravico v 30 dneh od dneva, ki je v vojaški knjižici zapisan kot zadnji dan vojaškega roka, vrniti na delo v to temeljno organizacijo Vabljivo razvrščene knjige pritegnejo tudi manj zagnane bralce ^oto; M. M.) JEZIKOVNI OSTRUŽKI Naši malčki so tudi letos pred novim letom dobili tako pričakovano vabilo na srečanje z dedkom Mrazom. Vse lepo in prav, da ne bi na tem majhnem kartončku bilo zbranih nekaj napak, ki se ponavljajo iz leta v leto, kljub temu da smo v jezikovnih pogovorih o njih že večkrat pisali. Na vabilu piše napačno Dedek Mraz, kot da bi pisali z veliko začetnico tudi Delavec Janez, Učenec Peter, Direktor Franc. In pomislite, celo novoletno jelko so najbrž, ker bo velika, pisali z veliko začetnico: praznovanje Novoletne jelke!!!? In da bo mera polna. Jasno, tudi naši otroci se morajo, ker so pač otroci delegatov, samoupravljalcev itd., naučiti razumevati takšne stavke: ”V kolikor si onemogočen, da prisostvuješ na samem praznovanju, lahko darilni paket ... Kako bolj enostavno in razumljivo bi bilo: Če ne moreš priti na praznovanje v soboto, lahko dvigneš paket pri vratarju ... Edina sreča pri tem morda je, da teh vabil otroci sami ne znajo prebrati, drugače bi nas moralo hiti sram pred njimi, da ne znamo slovenskega jezika. V. Tomc k svojim prejšnjim nalogam ali k drugim delom in nalogam, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi in z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Naše želje, da bi tudi vojaki sodelovali v našem časopisu z raznimi prispevki iz življenja in dela med služenjem vojaškega roka, nikakor ne prodre med vas. Le občasno se kdo opogumi, da napiše nekaj vrstic iz življenja v JLA. med vas. Le občasno se kdo opogumi, da napiše nekaj vrstic iz življenja v JLA. Danes na kratko objavljamo zapis vojaka Zorana iz Prištine: "Minilo je precej časa, odkar sem se zadnjič oglasil — med tem časom sem prešel precej preko-mand. Vesel sem, da prejemam časopis Litostroj, ki je zelo informativen, jasen, pregleden ter z zelo dobrimi teksti ter fotografijami. Iz časopisa vidim, da se je precej vojakov javilo iz raznih krajev Jugoslavije naše lepe dežele. Prav tako sem vesel zamisli o pisanju raznih doživljajev iz življenja vojakov. 22. december — praznik JLA, je bil za nas zelo svečan. Na ta dan je bila proglašena najboljša brigada za leto 1981; prav mi smo imeli čast, da smo bili proglašeni za najboljšo brigado. Brigada je med letom izpolnjevala vse naloge, ki so bile pred nami, tudi takrat, ko je bilo najtežje. V mestu, kjer služim vojaški rok, mi je zelo všeč. Bil sem v raznih krajih Kosova, kjer sem spoznal lepote te pokrajine. Do izteka vojaškega roka je še veliko časa in upam, da bom napisal še kaj zanimivega iz življenja JLA. Vsem želim veliko delovnih uspehov v letu 1982! Pozdrave so poslali: Srečko Mikec iz Breginja, Andrej Bahčič iz Kumanovega, Dušan Zajc iz Zemuna, Matjaž Župančič iz Niša, Anton Grbec iz Bileče, Igor Snoj iz Niša, Dragutin Horvat iz Niša, Senad Seferovič iz Brčka, Josip Marčec iz Čapline, Uroš Lom-šek iz Tuzle, Zlatko Levačič iz SL Požege, Vinko Brestovac iz Poža-revca, Bruno Reja iz Sombora, Franc Flis in Ivan Branilovič iz Travnika, Drago Mučič iz Trebi nj a, Drago Kranjčec iz Sente, Anton Bergant in Mičo Marinkovič iz Valjeva, Ivan Kučič iz Banjaluke, Miran Rahne iz Vršca, Matjaž Mavsar iz Prištine, Anton Papež iz Maribora, Viljem Orel iz Pulja in Zoran Stjepanovič iz Prištine. Tudi mi pošiljamo vsem vojakom širom naše domovine prav lepe pozdrave in jim želimo veliko uspehov v njihovih enotah. Na zob Molzel je ograjo, ko je stopa! po stopnišču proti izhodu. Stopnice so plesale pod nogami. Težko jih je lovil. Nasproti je prihajalo nekaj ljudi. Pred njim so se strnili v enega. Pol metra dolgi zobje so kot harmonika zaigrali pred njegovim nosom in izginili mimo njega. ”Pa sem jo le dobil! Da jo ne da, je rekel. Kaj pa misli, če je šef? Teroriziral me pa že ne bo. Ne, mene že ne! Ko sem udaril po mizi, je samo debelo gledal. Potem jo je pa napisal, dovolilnico. Vsi jo lahko dobijo, mene bo pa gnjavil. Nič ne delam, samo okrog hodim, druge motim pri delu in da ga preveč žrem, je rekel. Kaj pa potem, če ga dam malo na zob? Vsi ga pijejo. Tudi on. Ja. Pa še videl sem ga. Zadnjič pri direktorju, ko sem se šel pritožit zaradi grupe. Notri so sedeli in flašo so imeli na mizi. Oni pa sploh nič ne delajo. Malo v pisarni, malo tu, malo tam, pa je šiht gotov. To je mafija!...! Madona, pa ravno name se je spravil. Obljubljal mi je, da bom dobil knjižico. Kar naj mi jo da, če jo more. Figo jo bo dal. On že ne. Kaj mi pa more? Nič, prav nič. ” V taktu fokstrota je hodil med stroji. Malo levo, malo desno. Korak naprej in pol nazaj. Pri izhodu obdeloval-nice je vse kazalo, da bo zavil desno, toda vrglo ga je v levo. Nekaj časa je stal, žugal s prstom v steber, se obrnil in našel vrata. "Disciplinska komisija? Ha! Kar naj me prijavi! Tam sem že bil, pa vem kako je. Tam so sami delavci. Dva dobro poznam. Kolega. Generacija. Oni me že ne bodo zašili. Eden v halji se je pa zelo pametnega delal. Opomin, izključitev, Škofljico in kaj jaz vem kaj vse so mi že obljubljali. Potem pa: obljubi, da ne boš več pil, obljubi, da ne boš več to, obljubi ono. Hudič vas vzemi, sem si mislil in obljubil. Potem sem imel mir. ” Z ramo je nekoga zadel. Stal je pred njim in se trudil, da bi ujel njegovo glavo, ki mu je bežala pred očmi. Človek je nekaj zagodrnjal in odšel. "Čakaj, čakaj! Tega tipa pa poznam. Točno, on je! Uf, ta ga lomi. Ta pa je kaliber. Pri sestankih v menzi se dela ta glavnega. Tovariši, otvarjam ... Ne, ne! Drugače pravi. Tovariši! V imenu družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, otvarjam ... Ja, tako začne. Enkrat je bil celo nabasan. Hiti! To bi morali videti. No, ko zbor odpre, potem se pa začne. Eden razlaga to, drugi drugo, in tako celi dve uri. Mi pa roke gor, roke dol. Nekateri malo podremajo in dajo roke gor, ko jih damo mi dol; in potem spet roke dol, ko damo mi gor. Sprejmemo pa čisto vse. To nam pa ne more nihče reči. da ne. ” Zaslišal je hihitanje. Dve brhki dekleti sta nekaj čebljali in ga s posmehom pogledovali. "Kaj zijata vame, smrklji? Sem mar redka žival? Sem umazan? Sem črn? Delavec mora biti umazan. Od dela se človek umaže. Kar smejta se! Seveda. Nabite kavbojke in nabrane kikelce, pa gor in dol po fabriki. Kot pri Sporna. Seveda. Manekene se bomo šli, ne pa fabrko”. Smeh je utihnil. Super Ri-fle ritki sta odmigali mimo garaž proti sindikatu. "Megla mi pade na oči, ko vse to gledam. Kot da smo tekstilna tovarna. Toliko babnic še nikjer nisem videl. Prmej duš, da ne! In kdo dela za njih? MI! MI, umazani in črni. Potem pa človek ne bi pil?” V širokem zamahu je z roko potrdil svoje ugotavljanje in spravil noge v gibanje. "Aha! To je pa ta hiša. Inštitut, uprava, biro? Barabe! Seveda. Zjutraj kavica, potem kofetek, za malico kavico; ob enih se je pa že ne izplača kuhati, ko je šiht pri kraju. Saj ne utegnejo delati. Lokajo ga pa tudi. Cele kište ga nosijo notri. Sploh pa za praznike in rojstne dneve. Pa za obletnice. Ah, ne bom našteval. Madona, meni pa mahajo s tisto rdečo knjižico o disciplini. Pravilnik o disciplinski odgovornosti. Ha, Ha! Pri flaši je bil sprejet, tako vam povem. Hudičevo dobro vem, kako to gre. Mene že ne bodo. Brez skrbi, da ne. Ah! Klinc gleda! V menzo grem. Še enega na zob, pa bo.” Pri vratarju je stikal po žepih. Našel je cigarete, vžigalice, robec, dva vijaka, nekaj drobiža in položnico za prispevek za zaklonišče. Nazadnje tudi dovolilnico. Potem je šel. Malo levo, malo desno. Korak naprej in pol nazaj. A. Metelko VE/TI ŠZ PROIZVODNE Investicijska vlaganja V letu 1977 smo v Litostroju sprejeli Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za investicijska vlaganja v obdobju 1977—1987, s katerim smo si v osnovi začrtali polil ko investicijskih vlaganj v tem obdobju. Po programu vlaganj in sporazumu smo kot prvo zaključili investicijo v razširitev proizvodnje transportnih vozil in naprav, tej je sledila investicija v razširitev proizvodnje preoblikovalne opreme, ki je sedaj v fazi poizkusne proizvodnje, v zaključni fazi pa je investicija v rekonstrukcijo jeklolivarne kot prve faze povečanja proizvodnih zmogljivosti na področju težke strojegradnje in bo predvidoma zaključena do maja 1982. V okviru sprejetega samoupravnega sporazuma in v skladu z našimi razvojnimi programi, predvsem na področju energetske opreme, zavzame investicija v rekonstrukcijo obratov težke strojegradnje najpomembnejše mesto, ker se v celoti vključuje v razvojne programe energetike in izvozna prizadevanja našega gospodarstva. V skladu s pomembnostjo te investicije za nadaljnji razvoj Litostroja na tem področju je bil že leta 1977 izdelan investicijski program, s katerim smo predvideli, da bomo v letih od 1980 in do konca leta 1982 zgradili nove proizvodne prostore za težko pločevinarno s površinsko zaščito, težko obdelavo in montažo z vso potrebno najsodobnejšo tehnološko opremo. Zaradi znanih težav glede pridobivanja potrebnih sredstev za investicijska vlaganja, podražitev izvajanja predhodnih investicij kot posledice izrednih povišanj cen opreme in storitev v zadnjih letih in zaostritve pogojev za investiranje, nismo mogli začeti navedene investicije. Ker se zavedamo, da z obstoječimi premajhnimi in zastarelimi zmogljivostmi, posebej na področju proizvodnje energetske opreme, ne moremo več enakovredno nastopati na domačem in tujem trgu, moramo najti pot do realizacije te investicije v najkrajšem času. Tako je na podlagi prej omenjenih zakonskih omejitev na področju investiranja in iz tega izhajajočih težav pri zagotavljanju potrebnih investicijskih sredstev ter na podlagi realnih finančnih zmožnosti Litostroja nastal predlog, da investicijo izvedemo v dveh zaključenih in med seboj neodvisnih etapah. V skladu s tem predlogom smo takoj začeli predelovati že narejeni investicijski program, v okviru katerega je sedaj predvidena etapna izgradnja. Investicijski program predvideva, da bi v prvi etapi zgradili objekt površinske zaščite z vso potrebno tehnološko opremo, enoladijski objekt širine 30 m in dolžine 160 m za težko obdelavo in montažo, kjer bi vgradili najnujnejšo tehnološko opremo težke obdelave (karusel stružnico 0 16 m, veliki radialni vrtalni stroj, prestavili in preuredili bi vodoravnorezkalni stroj B 660, mostna dvigala 2000 kN in 400 kN). Tako bi ustvarili pogoje za montažo velikih turbinskih objektov in dela druge opreme večjih gabaritov, s čimer bi istočasno delno sprostili srednjo halo ploče-vinarne za proizvodnjo velikih zvarjencev. Če bi nam uspelo v letu 1982 zagotoviti vsa potrebna finančna sredstva, bi prvo etapo lahko zaključili spomladi leta 1984 in s tem pripomogli k uspešnejši realizaciji že sprejetih izvoznih obveznosti. Druga etapa predvideva izgradnjo druge ladje širine 30 m in dolžine 160 m (kot nadaljevanje objekta težke obdelave in montaže), za proizvodnjo velikih zvarjencev z vso potrebno tehnološko opremo ter dopolnitev tehnološke opreme v težki obdelavi in montaži. S tem bi si ustvarili vse pogoje za proizvodnjo tudi največjih energetskih objektov in ostalih najpomembnejših litostrojskih proizvodov. Izgradnjo druge etape predvidevamo v času od leta 1985 do konca leta 1986. Menimo, da smo glede na etapno izvajanje investicije v težko strojegradnjo sposobni pravočasno realizirati investicijo, vendar bomo morali vsi skupaj vložiti vse moči, da bomo izpolnili vse pogoje za uspešen potek in zaključek investicije, s katero bomo zaključili sedanji program investicijskih vlaganj po sprejetem samoupravnem sporazumu. F „ • Mostno dvigalo z zmogljivostjo 50/16 ton je bilo izdelano za čistilnico nove livarne. Dolgo je 22 m in pripravljeno za transport (Foto: E. L.) Dobili smo zračno cevno pošto Srce rekonstrukcije livarne predstavlja nova elektro-obločna talilna peč, ki nam bo omogočila izdelavo mnogo večjih ulitkov. Z večjimi ulitki pa prihajajo tudi večji, novi, specifični problemi kakovosti izdelave šarž. Za uspešno vodenje talilnega procesa je med izdelavo šarže potrebna večkratna (3 do 5-kratna) kontrola kemične sestave ("hitre probe”), ki pa mora biti opravljena zares hitro. Kvantometer nam že v veliki meri omogoča to hitrost. Žal pa nam vzame prinašanje vzorcev po peš-poti dobro tretjino do polovico časa, potrebnega od vzetja vzorca do sporočila rezultata; ta pot traja pet minut. Če torej vzamemo povprečno po štiri hitre probe, izgubimo samo s prinašanjem vzorcev dvajset minut in za toliko se podaljša izdelovanje šarže. To pa ne pomeni samo izgube energije, ki ni majhna, pač pa ima tako podaljšanje šarže tudi negativen vpliv na kakovost litine. Prinašanje vzorcev po peš-poti pa je tudi drago, naporno in nezdravo za delavce pri peči, ki te vzorce nosijo v oddaljeni laboratorij. Razgreti od dela pri peči, hodijo na veter, mraz in dež. Zaradi vsega tega smo morali predvideti zračno cevno pošto, ki odpravlja te probleme. Ko pa smo že povezali novo peč z laboratorijem, je manjkala le še postaja pri BBC peči, ki smo jo prav tako povezali z laboratorijem in tako rešili problem pošiljanja vzorcev v celoti. Seveda ni zračna cevna pošta nikakršna novost niti naša "pogruntavščina", ampak je to običajna povezava med obrati in laboratoriji tako v tujih, kot tudi domačih podjetjih. Že več desetletij s pridom uporabljajo tako pošto naše železarne. Razširjenost takih pošt pa potrjuje tudi obstoj in delo DO Inštalater iz Slovenjgradca, ki se posebej ukvarja z izdelavo in montažo pošt in prav sedaj montira tudi našo pošto. Zračne cevne pošte so v splošnem dveh vrst: lahke in težke. Lahke so za prenašanje papirjev v administraciji in drugih lažjih predmetov; težke, med katere spada tudi naša, pa so najpogosteje namenjene prav vzorcem v metalurški industriji. "Zračna”, se imenuje ta pošta zato, ker je transportno sredstvo stisnjeni zrak s tlakom 3 do 6 atmosfer. V bistvu je to jeklena cev s svetlim premerom 72 mm, ki z nepreostrimi krivinami povezuje obrate oziroma laboratorije, med katerimi poteka transport. Na obeh koncih cevi je posebna oprema, ki omogoča vlaganje in sprejemanje vzorcev, ki napaja cevovod s stisnjenim zrakom in električno krmili transportne operacije. To opremo imenujemo postaja. Vsaka postaja je hkrati sprejemna in oddajna. Vzorec, ki ga ulijemo za kontrolo kemične analize, ima obliko valja s premerom 35 mm in višino 80 mm. Tega, še razbeljenega (dopustna temperatura je 900°), vložimo v posebno "pušico" (patrono), ki jo na postaji vložimo v cev, zapremo in pritisnemo na gumb, nakar vse poteka avtomatsko. Stisnjeni zrak potiska pušico z vzorcem s hitrostjo 20 m/s. Ta hitrost se blizu končne postaje zmanjša, vendar pušica pri zaustavitvi še vedno dokaj močno udari, kar ni ravno prijetno za počutje prisotnih. Izpraznjeno pušico pošljemo na enak način in po isti poti nazaj k pošiljatelju. Montaža naše pošte je v zaključni fazi in predvidevamo, da bo začela poskusno obratovati že v januarju. Čeprav bolj majhen, bo to vendar korak dlje k večji kakovosti, gospodarnosti, izboljšanju delovnih pogojev in sploh posodobitvi naše proizvodnje. Naj ob koncu še izrazim svoj vtis o napeljavi cevi čez livado med livarno in laboratorijem. Preden j1' bil cevovod postavljen, sem se bal da bo grdo pokvaril okolje. Ko P‘ ga sedaj ogledujem, me spominji na vitek miniaturni viseči most it se mi sploh ne zdi tako strašen. T. Seliška Zračna pošta med laboratoriji in livarnami pomeni prihranek časa in denarja, obenem pa tudi ne kvari izgleda okolice (Foto: M. M.) Kje si, novi računalnik? Ko smo na začetku meseca sestavljali načrt za januarsko številko časopisa, smo se med drugim spomnili tudi našega že tako dolgo obljubljaneg^ računalnika. DELTA ali iflM — to je zdaj vprašanje, je bil stavek, ^ smo ga znali že na pamet. Enkrat ta, enkrat oni, v hišo pa nobenega' Tudi tovariš Jože Vaupotič, ki se s tem problemom ukvarja, nam članka ni mogel obljubiti, saj so stvari še vedno nejasne. In ko smo se že skoraj poslovili od članka, je zadrego na mah rešilo vprašanje, ki nam ga je prinesel tovariš Stjepan Tomič iz tozda IRRP. Tudi on že precej časa potrpežljivo čaka računalnik in prebira strokovne članke o računalništvu' zdaj pa je na naše uredništvo naslovil pismo, ki ga v celoti objavljamo. Rokavica je torej vržena, tovariša Vaupotiča pa prosimo, "da j6 pobere", se pravi, da nam za naslednji časopis pripravi čimbolj razurnUi'1 in konkreten odgovor! Spoštovani tovariš urednik Prosim vas, da mi v našem časopisu pojasnite, kako je z nakupofl1 računalnika v Litostroju. Da "sitnarim" z zgornjim vprašanjem, je kriv sklep delavskega sveV IRRP, katerega sem prebral na naši oglasni deski in iz katerega je razvidno, da se razveljavlja pogodba za nakup računalnika z Elektrotehno if sklene nova pogodba z Intertrade. Ker smo pred leti že sklenili eno pogodbo z Intertrade in jo nato razveljavili, potem pa sklenili novo pogodbo za nakup računalnika Elektrotehne, katero smo sedaj prekinili, se bojim, da tudi tretja pogodba ne bo doživela usode prvih dveh. Ker pri svojem delu potrebujem računalnik in ustrezno računalniško opremo, tako kot potrebuje strugar stružnico in pripadajoče orodje, vas prosim, da mi odgovorite, kako je z nakupom harwardske in softwarsk£ opreme za potrebe naše projektivne dejavnosti. Glede na vaš članek oziroma uvodnik v informatorju sem prepričati' da boste poiskali prave odgovore na odgovornih mestih in to objavili v našem časopisu. Za vašo prizadevnost se vam vnaprej zahvaljujem. S. Tomič Ll P] G ] 4 sl st fl S| o b P P P d č: P : i i i i i