Leto LVIIL Številka lil O Uotrtloni, v sredo 30. septemhra 1925. Ceno Din no libaja vsak dan popoldne, IsvsenUl nedelje tn praznike. — Inseratf: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 9 D 50 p, večji inserati perJt vrsta 4 D; norice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Opravnlstvo: Hnailova nlioa atev. S, pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo: Knaflova nlloa st. 3,1, nadstropje. — Telefon atev. 94. MT Poštnin« platana v gotovini. Povratek k stvarnosti! Pred sabo imamo drobno knjižico nekih 120 strani, ki jo je izdala «Za-časna delavska zbornica za Slovenijo*. Knjižica vsebuje poročilo o delu te ustanove od leta 1922. do 1925. Priznati moramo, da pomeni to drobno delce najdragocenejši prispevek k domači socijalni geografiji, kar jih imamo Slovenci, človeku se odpira popolnoma nov svet statističnih socijalnih podatkov o skupni vrednosti naše poljedelske produkcije, o razmerah na slovenskem delovnem trgu, o produkciji in potrošnji, d posestnih razmerah, o številu delavstva, zaposlenega v premogovnikih, o vprašanjih potrošnje, o cenah živil, o delavskih mezdah, o vajeniškem gibanju, o socijalnih vprašanjih, o starostnem zavarovanju itd. itd. Skratka do danes sigurno najpopolnejši or>is soci-Jalnogeografičnih razmer v Sloveniji. Statistični podatki temelje na uradnih Informacijah in računih. Delu so priloženi razni pravilniki in pravila, tako da tvori tudi v tem oziru najnujnejši priročnik vsakega slovenskega sociialne-ga delavca in politika. Iskreno se veselimo takih in sličnih publikacij. Saj nam dokazujejo, da se v naših krajih pripravlja temeliit preobrat od gostobesednosti in abstraktne teore-tičnosti k gledanju stvarnih problemov, ki se zajemajo s stvarnimi, dejanskimi statističnimi podatki. Govoriti o socialnem vprašaniu iz nemških in francoskih knjig ali pa iz srednjeveških traktatov neorijentiranih teologov, ki so bili morda dobri moralisti, ki pa niso moeli predvidevati sedaniih socijalnih razmer, je nekaj drugega, kakor na^Mi socijalno vest s stvarnimi podatki o sedanjosti ter temu primerno usmerjati ouxe-korlstno javno in socijalno delovanje po smernicah stvarnosti in po vidikih socijalne občekoristnosti. Duh teoretiziranja v socijalnih vprašanjih gineva. Ta preobrat k stvarnosti se opaža celo v vrstah slovenskega delavstva. V nedeljo se je v ljubljanski magistratni posvetovalnici vršil sestanek delavskih strokovnih organizacij, na katerem je obvladalo mnenje, da treba strokovne organizaclie depolitizirati in pozivati k praktičnemu deln. Rezolucije ne interpretiramo v političnem smislu, pač pa je gotovo, da se v niej izraža gori navedeni novi pravec k praktičnemu so-cijalnemu, res koristnemu delu, ne pa k medsebojno uničujočemu sovraštvu stanov. Koristi od takega povratka k stvarnosti in k dejanskemu, praktičnemu so-cijalnemu delu bo imelp v prvi vr«+i delavstvo samo. Na podlagi izkušenj tesa dela. o tem smo globoko prepričani, bo našlo povsem nove dostope k politiki faktičnih uspehov. Odbilo bo politiko dosedanjih govorniških gostobesednikov. Saj lahko kmalu spoznamo, kateri politični činitelji v Sloveniji ne opirajo svojih akcij na demagogijo, marveč na delo za dobrobit splošnosti potom snlos-nega gospodarskega bogastva in gospodarske delavnosti, potom produkcije in solidarnosti stanov. Socijalno vprašanje se ne rešuje iz nemških socialističnih knjig, še manj s komunističnimi izlivi, najmanj pa z izreki svetega pisma. Ti izreki lahko pomagajo poedincu. ko je v stiski, budijo človekoljubje ali pa tudi sovraštvo (pri klerikalcih na pr. pri nepremišljeno zagrizenih pristaših SLS), socijalni po-lavi pa so kolektivni pojavi, kjer gre za zaposlenost, za produkcijo, za regulacijo življenjskih in delovnih razmer itd., skratka za stvari, ki se dajo urediti samo, ako se naslanjajo na znanstvene statistične podatke, na točne opise dejanske socijalne stvarnosti, na socijalne razmere. Zato je gornja publikacija izredno važnega pomena za sociialna vprašanja naših krajev, ker kaže povsem novo, res stvarno, praktično pot njihovih reševanj. Gospodarski proces treba izpopolnjevati ne glede na to, kdo je momentano lastnik in kdo zaposlen delavec ali uradnik. Koristi od uspevanja bodo želi vsi. Tudi v so-ciialnem vprašanju velja beseda o »zlati sredi«, ki jo je treba v borbi različnih stališč vedno in vedno odkrivati, ker ljudem ni dana »objektivna resnica.« Kar velja za delavstvo, bo v kratkem spoznalo tudi naše seljaštvo. Danes se zanj, kakor pred leti za delavstvo, tepejo sel jaški demagogi, ki mu obljubljajo nebesa na zemlji ^ in ki ga 'ranijo s seljaškimi teorijami. Resnic-ost pa je drugačna. Tudi se!Jaški svet ->ra dobiti stvarno poročilo o dejanji seljaških razmerah v Sloveniji, da i?, kako se njegovi interesi ne dajo t tU: z donečimi frazami, nego S ir"ini, praktičnim delom za vse- Sporazum doslej samo v teoriji Kraljev povratek v Beograd, — Vlada RR doslej samo filozofira. — Beograd, 29. septembra (Izv.) Senzacijo današnjega dneva tvori vest iz Dubrovnika odnosno iz Splita, da je kralj skrajšal potni program po Dalmaciji. Danes In jutri ostane kralj v Splitu. Vreme v Dalmaciji je zelo slabo. V četrtek 1. oktobra poseti kralj Šibenik in od potuje s svojim spremstvom direktno po novi progi na Kar-lovec, Zagreb in Sisek v Becgr2d. V Šiben!-ku je že pripravljena garnitura dvornega vlaka. To poročilo politični krogi zelo različno tolmačijo. Nekateri trde. da je ta nenadni povratek v zvezi z delno krizo v vladini koaliciji. Drugi iščejo razloga v zunanjepolitičnih do£—ikih. Na merodajnem mestu kratko pripominjajo, da ni nikakega tako važnega zunanjepolitičnega dogodka, ki bi nujno zahteval kraljevo prisotnost v Beogradu. Napol oficijelno navajajo kot razlog za povratek kraljevo utrujenost vsled predolge poti in vožnje po morju. Razun »Vremena.- celokupni beogradski tisk živahno razpravlja o nesoglasju med radikali In radičevci, in o nastopu Stepana Radića v ženevi. Radičev govor o Make-doncih smatrajo za nsoprostljiv greh. Ta govor je Radića diskvalificiral in je nemo- goče, da bi še kdaj Radić zastopal našo državo na zunaj. Med radikali in radičevci se vodi zakulisna, borba. Radičevci forsirajo z vsemi silami zahtevo, da postane Stepan Radić podpredsednik ministrskega sveta. Nekateri radičevci so že informirali Zagreb in Ljubljano v tem smislu, da je Radiću zagotovljeno podpredsedniško mesto. Vodilni radikalni krogi nasprotno nočejo ničesar sKSati o tej zahtevi. Celokupni tisk vladine koalicije danes priznava, da ministri vlade RR do danes še niso stvarno delali, da so samo filozofirali, da se sploh še niso skupno posvetovali o vseh vitalnih in prakti-čnih zadevah nase države in da prično s stvarnim delom šele čez nekaj tednov. Značilno je, da sedanja vlada še ni pripravila nikakega zakonskeg-t načrta, čeprav je pred durmi redno jesensko zasedanje narodne skupščine. Vladina večina tudi z nervoznostjo pri. čakuje povratka ministrskega predsednika Nikole Pašića. Pašić ima, tako upajo vsi vladinovci, razčistiti odnošaje med radičevci in rs.£ikalif izravnati vsa nesoglasja, rešiti vse pereče zadeve tako vprašanje brodarskega sindikata, ki dobiva zadnji čas politično ozadje. Varnostno konferenca otežbočena? Konferenca se ima vršiti 5. oktobra v Lucernu. — Nemčija zavlačuje konferenco in zahteva, da se konferenca s Češkoslovaško in Poljsko odloži« — Berlin, 29. septembra. (VV.) Brezžično javljajo Iz Londona, da je sedaj varnostna konferenca definitivno sklicana za 5. oktobra v Lucem. — Berlin, 29. septembra. (Tzv.) Za 5. oktobra v Lucernu sklicana varnostna konferenca bo najbrže za nekaj dni preložena, ker je potrebno, da se pojasnijo izvestne diference, nastale med Londonom, Parizom in Berlinom radi izjav, ki so jih podali nemški poslaniki Angliji, Franciji in Belgiji ustmeno k not nemške vlade o sklicanju varnostne konference. Poslanika Francije in Anglije v Berlinu sta dobila od svojih vlad nalog, zahtevati od nemške vlade točnih pojasnil. Zunanji minister dr. Strese m a n n je pooblastil poslanika von Hoe-scha. da intervenira pri Briandu ter mu raztolm2či izjavo* ki jo je podal svojemu zastopniku v zunanjem ministrstvu. Splošno prevladuje prepričanje, da so se pojavile kljub prijaznemu tona nem^e note velike ovire za sklicanje varnostne konference. — Pariz, 29. septembra. Diplomatičn! krogi tolmačijo različno nenavadni prihod zunanjega ministra Chamberlaina z dežele v London, sprejem nemškega poslanika m dolgo Chamberlainovo konferenco s francoskim poslanikom v zunanjem ministrstvu. Na ta dejstva naslanjajo različne kombinacije, da kraj in čas varnostne konference nista še določena in da Nemčija stavi go- tove nesprejemljive pogoje. Nemčija želi, da se na varnostni konferenci razpravljajo: 1. renski pakt. 2. francosko-nemško in 3. belgijskc-nemško ar'jitražno pogodbo. Arbitražne pogodbe s Češkoslovaško in Poljsko, ki jih je Nemčija pripravljena skleniti, naj bi se razpravljale na poznejši konferenci. — Berlin, 29. septembra. Na diploma-tične kroge v Parizu in Londonu je napravila globok vtis in velik odmev izjava ba-derrskega državnega poslanca dr. C u r t i-u s a, ki jo je podal v imenu zunanjega ministra dr. Stresemanna na kongresu Nemške ljudske stranke. Dr. Curtius je nagla-šal važnost udeležbe Nemčije na varnostni konferenci. Varnostna pogodba ima cilj urediti in usmerit? evropsko gospodarstvo. Že na konferenci pravnikov v Londonu je bil dosežen velik napredek, da se vsi spori iz versaillske pogodbe med Francijo In Nemčijo v bodoče predlože razsodišču. Zunanjepolitično se lahko odreče Nemčija Al-zaciji, toda kulture zveze nemštva na vsem svetu z matico nfkdo ne more ovirat! in se tej zvezi Nemci tudi ne odreko. Nemčija je pripravljena stopiti v Društvo narodov, toda pod pogojem, da se ji prizna sedež v svetu Društva narodov. Pogoj je tudi, da mi javno in jasno še enkrat ponovimo, a Nemčija nikdar ne prizna laži o krivdi na svetovni vojni. Rnsko-poljsko prijateljstvo Čičerin prispel v Varšavo. — Poljski tisk pozdravlja Čičerina. Stališče Češkoslovaške« — Varšava, 28. septembra, Ljudski komisar zunanjih zadev čičerin je po poročilu iz Moskve v soboto odpotoval v inozemstvo na dvamesečni odmor, čičerin Je včeraj zjutraj prispel v Varšavo. Na kolodvoru ga je pozdravil zunanji minister Skr-zynsky. Z ozirom na čičertnovo rahlo zdravje bil določen nekak oficijelni sprejemni program. V nedeljo Je čičerm k cm fen" ral z zunanjim ministrom Skrzvnslrvm in danes je poselil ministrskega predsednika Orab. s k e g a. Napovedana Je tudi avdijenea pri predsedniku republike. — Poljski tlak, razen socialističnega, prijateljsko in prisrčno pozdravlja člčerlna. Njegov poset v Varšavi tolmači kot dokaz zboljšanja ruako-poljsklh odnošajev ter izraža nado, da bo rezultat njegovih posvetovanj a poljskim zunanjim Čimveč stvarnega dela, Čimveč zanimanja bo med nami za razna javna vprašanja, tembolj bo razpadala strančarska demagogija. Lahko že danes rečemo, da se bližamo zdravemu političnemu življenju. V politiki bo treba dela-;i in ustvarjati/ delati in ustvarjati na podlagi spoznanja sodobne politične znanosti, na neizpremenljivi podlagi na-cijonaine in socijalne solidarnosti stanov. Stvarno delo pa se bo moralo prešiniti z napredno in nacljonalno idejo, z željo po modernem napredka! Tudi tu vidimo torej, da brez naprednosti In stvarnosti ni razvoja, ni napredka in ni vsestranske bodočnosti ministrom pomenjal znaten napredek v Izboljšanju dobrih, trajnih In prijateljskih odnošajev med obema drŽavama. — Praga, 28. septembra. Splošno po. zornoet zbuja poset komisarja čičerin a v Varšavi, češki nadjonalisti vidijo v tem posetu prvi korak sa ustvaritev zveze slo. vanskih držav. Narodni demokratje in agrarci zahtevajo od vlade, da se mera češkoslovaška zunanja politika orijentirati v vseslovanski smeri in opozarjajo dr. Bene. Sa na poljski zgled. »Narodni Politika« konstatira, da je rusko-poijsko zb&žanje Rusijo osvobodilo nemškega vpliva. Zbližaaijo Rusije in Poljske je za Češkoslovaško velikega pomena. To zbHŽanje daje tudi velike garancije za meje napram Nemčiji. — Varšava, 28. septembra, čičerin Je danes odpotoval rz Varšave v Berlin, od tu potuje na Dunaj, nakar se nastani v nekem avstrijskem letovišču, kjer se upa Izogniti posledicam sladkorne bolezni. ITALIJANSKA PRINCESA V ZADRU — Beograd, 29. septembra. (Izv.) Is Zadra javljajo, da je tja prispela italijanska princesa Aosta. V Zadru je bfta vihamo pozdravljena ter so ji zadrški Italijani prirejali manifestacije, naperjene indirektno proti Jugoslaviji. Tukajšnji politični krogi poset iVi.iartsfce princese v Zadru različno rarcnotrivajo, kajti Wl je ravno v trenutka, ko potuie no Dafenactfi naša krajevska dvojo* Coillausovo misijo v Ameriki Amerika odklonila prve francoske predloge« — Sporazum glede dolgov v nevarnosti« — London, 28. septembra. Iz Newyorka prihajajo poročilo o težkočah pri pogajanjih med Francijo in Ameriko glede francoskih dolgov. Ameriške države so odklonile prve francoske predloge. Ameriški delegati do danes Še niso precizirati pogojev Amerike za odplačilo dolgov, marveč sairno kritično proučavajo nove francoske predloge. Amerika odklanja predlog o 2% obrestih kot nesprejemljiv, enako odklanja tudi znižanje odnosno odpis obresti za preteklost. Člani ameriške komisije zahtevajo od Francije, da plačale letne anuitete v znesku 180 milijonov dolare v razen v prvih letih, za katera je Amerika pripravljena dovoliti olajšave. Finančni minister Cafflaux ie Amerik} predlaga! najvišjo anuiteto 90 milijonov. Večina listov optimistično presoja potcfc pogajanj in ne izključuje vnožnostf, da splok ne pride do sporazuma glede plačila dolgov* pripominja obenem, da to ne bt bila rrfkak« katastrofa. — Pariz, 28. septembra. V francoskem tisku opažajo gotovo nervozmost. Francoska javnost skeptično zre na pogajanja v Newyorku m indirektno grozi AmerUd % represalijami na francoskem denarnem trgu. Nekateri listi podčrtava jo okolnost, đ% b: morala Francija sicer opustiti nado »a ameriško posojilo, toda trna Še vedno kredit, dočKn bi občutno zadela Ameriko izguba francoskega denarnega trga. Kljub temu finančni krogi računajo, da pride končno med Ameriko m Francijo do lo.iarae r* šitve vprašanja ameriških dolgov. Velike protifašistovske demonstracije v Ameriki Newyork, 28. septembra. Tu so bite včeraj velfke protifašistovske demonstracije, ciaperjcne v prvi vrsti proti Mussoliniju. Italijanska parlamentarna delegacija, ki se udetežrl interparlamentarne konference v VVashingtorru. je prispela včeraj v New-vork. Na pomolu, kjer je parnik pristal, se je zbrala ogromna mno'žica, ki je pričela demonstrirati proti fašistovski Italiji. Demonstracije so bile v prvi vrsti naperjene proti delegatu poslancu Aleksandru S a r -d i j u, ki ie intimen prijatelj Mussohtnijev. Na ulici ie prišlo tudi do velikih izgredov. Sar. 135—138, Hipotekama banka 73—74, Jugo. banka 112.50—113, Pra^tediona 1000—101», Slavenska banka 50—51, Eksploatacija 51— 55, Drava d. d. Osijek 260, Šećerana, O^jek 540—45, Gutman 450—460, Slaveka 140— 150, Slavonija 53—54.60, Trboveljska 360— 365, TJnten, paranlfcn 450, VevCa Ud. Inozemske borze« — Curih, 29. septembra. Borza; Beograd 9.20, Pariz 24.50, London 25.09, New-york 518.10, Milan 21.02, Paraga 15.35, Dunaj 0.007315. Tržaške oredborze danes nismo aprtt ■ stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 30 septembra l*2b Ji Dr. Fran Zbošnik - sedemdesetletnik »Blagor mu, čigar življenje je kakor * darovi bogato obložena jesen... čigar življenje je obrodilo sadove, ki so v radost sodobnikom in o katerih veš, da se jih bodo veselili še pozni rodovi!« Tako je bla-groval dr. Iv. Tavčarja ob njegovi 701etnlci in sedaj je učakai tako jesen sam, ko se more ozirati s prijetno zavestjo o dobro porabljenih letih na lastno bogato žetev, predvsem kot naš odlični leposlovni pisatelj. Psaimrfstovo leto ga Je našlo duševno in telesno čilega, zato smemo pričakovati, da nam poda svoje življenjske vzore in baje sam ter izpolni tudi našo željo, ki lo je izrekel pred skoraj 30 leti: »Ce bi šlo po moji želji, bi moral vsak odlični mož spisati po Goethejevem zgledu svoj življenjepis.« In povedati bi nam mogel marsikaj zanimivega in koristnega, četudi se Je navidezno ogibal Javnosti. Življenjska pot je privedla Zbašnika iz fojstne Dolenje vasi pri Ribnici kot nadarjenega 141etnega fanta na ljubljansko gimnazijo« kjer je bil ves Čas izvrsten dijak. V jeseni 1877 se je vpisal za jurista na graška univerzi ter se pridno udejstvoval v akad. društvu »Triglavu«, ki ga je s kol. JL Pintarjem skušal spraviti v slovstven tir. kar nam je v svojih spominih na pri-Sateija J. Kersnika osvežil takole: »Prišed-Si v Gradec s svojimi gimnazijskimi, zlasti tudi literarnimi ideali, sva Čutila v sebi po-kiic reformatorjev ter sva smatrala za prvo svojo nalogo in dolžnost, da prestrojlva Sdruštvo »Triglav« v literarno društvo... Na sporedu vsakega Trlglavovega večera Je bilo odslej kako leposlovno ali znanstveno predavanje, kateremu je sledila kritika In zatem šele se Je začel zabavni del.« Tu §e čital svoje novele ter se Je menda prvič oglasil v javnosti v Poznikovm almanahu x noveleto »Medarlon« ln ciklom trloletov, Id jih je z vnemo gojil tudi še v prvih dveh letnikih Ljubljanskega zvona, nato pa dal slovo verzom in za del J časa tudi prozi. Pisarna je zahtevala vse njegove duševne sfle. L. 1882. je postal konceptni praktikant pri dež. vladi v LJubljani, na jesen 1883 je bfl prideljen okr. glavarstvu v Kamniku, kjer si je radi svojega narodnega in naprednega prepričanja nakopal srd predstojnika; neznosne razmere so ga prisilile, da Je s 1. januarjem 1885 prevzel uredništvo »Ljubljanskega lista«, pri katerem je sodeloval deset mesecev. »Odločen nasprotnik vsakemu domačemu razporu sem občutil tem bolj breme, ki je slonelo na meni, dokler se nisem naposled popolnoma zgrudil pod njfan.« Koncem istega leta je bil imenovan za koncipista pri okr. glavarstvu v Postojni, nato za okr. komisarja in v tej službi ga srečamo 1. 1888 zopet v Kamniku, kjer je predHvel lepa leta, dokler ni bil premeščen v Radovljico, odkoder je prišel za dež. tajnika v Ljubljano, kjer je postal ravnatelj dež. uradov. O trnjevl poti tedanjega slovenskega političnega uradnika bi vedel najbolje pripovedovati Zbainik sam. Ko se je v naši literaturi uveljavljala moderna in Je zavladal realizem, tedaj je nastopil vnovič tudi Zbašnik in sicer najprej pri Mohorjevi družbi, kateri je bil nad petnajst let najmarljivejšl sotrudnik: pod pseudonimi 2al]skt Malograjski in Fr. J. Mllovršmk je objavljal povesti »prrproste-mu ljudstvu v pouk In zabavo«, kakor: Na krivih potih (1803). Čujte m molite, da ne padete v lzkušnjavo (1894), Vas Kot (1896), Kdor ne uboga, ga tepe nadloga (1896), Boj za pravico (1897), Strašen božični večer (1898), Nehvaležen sin (1900), Bog ga je uslišal (1901), Za srečo (100!), Mlklo-va lipa. Zgodovinska povest (1903), Pisana mat: (1900). Leta 1900. se Je oglas! v Ljubljanskem zvonu, kjer je kot Fr. Serafin, Fr. Dolinčan, Fr. Strn?d In Jos. Frančič priobčil dolgo vrsto črtic, novel in povesti, da imenujemo le nekatere, kakor »Žrtve« (1901), zajete Iz sodobne klerikalne morale In strahovlade (pred kratkim Je izšla povest v novi izdaji). Prijateljstvo In ljubezen (1904), Po istem tiru, Stroj (1906), Strup (1907), Sodoma, Sredi noči (1908). Za Aškercem je prevzel 1. 1903. uredništvo »Ljubljanskega zvona«, prve naše leposlovne in poljudno-znanstvene revije, ter odločal njegovo usodo sedem let. Kot urednik je napisal več dobrohotnih ocen o našem leposlovju, priobčil nebroj beležk o kulturnih pojavih ter vseh sedem let vestno poročal o ljubljanskih gledaliških perdstavah. S svojim taktnim In ljudomillm nastopom je znal listu ohraniti vse naše tedanje najboljše pesnike In pisatelje ter mu pridobiti novih moči. Z beletrisričnimi prispevki je pridno zalagaj Slovenko, Slovana, Domačega prijatelja in bogve kje še tirugod. Za »Slovensko matico«, katere odbornik je bil več let, Je napisal roman Iz življenja preproste deklice »Z viharja v zavetje« ter »Pogreb«, sliko !z žitja In bitja koroških Slovencev, Od 1. 1910. je njegovo pero počivalo do zadnjih let, ko se je zopet oglasil z zbirko mladinskih pesmi svojega nadarjenega nečaka, žrtve svetovne vojne; pred kratkim je objavil daljšo serijo črtic, katerim Je zajel snov Iz vojnih dogodkov. V teh kratkih vrsticah smo zabeležili le neznaten del tega, kar je storil Jubilant za razvoj in napredek slovenske kulture. Jubilantovo življenje Je dolga pot napornega in pogosto nehvaležnega dela za druge. V svoji nesebičnosti ln požrtvovalnosti nI nikoli sili! v ospredje, ostal je v vrstah skromnih, zato pa tem agilnejših m vztrajnejših kulturnejših delavcev. Dr. Zbašnik Je oil tudi dolga leta sotrudnik našega lista ln si je pridobil kot tak mnogo zaslug za razvoj slovenskega Časnikarstva Prepričani smo, da govorimo v Imenu in od srca pretežne- j ga dela slovenske javnosti, če zakBčemo Ju- 1 bilantu ob njegovi sedemdesetletnici: Se na mnoga leta! Pr os ve ta Operna sezona 1925-26 Ljubljanska opera se otvori v četrtek, rtne 1. oktobra lm se pri tej priliiki uprizori prvič na slovenskem odru D' Albertova ope-ra »Mrtve oči«. Skladatelj D' Albert je znan našemu občinstvu po svoji operi »Nižava«, kj Je dosegla pri nas pri vsaki uprizoritvi izredno velfk uspeh, ln prepričano smo, da bo ravno tako uspela njegova opera »Mrtve od«, koje dejanje nam prinaša epizodo i? Kristusovih časov. Dejanje te opere se vrši na Cvetno nedeljo in sicer pred Jeruzalemskim mestom, ki doživlja triumfalni vhod Odrešenika. Vsebina te opere je sledeča: Na nekem hotmu v bližini Jeruzalema stanuje rimski poslanik Arcezij s svojo krasno ali slepo ženoGrkinjo Mirtokle. Njena edina želja je, da bi spregledala, ker je prepričana, da bi tako spopolnila svojo srečo. Saj bi tedaj ugledala svojega ljubljenega moža, katerega si v svoji fantaziji predstavlja kot Apolona, Revica ne ve, da njen mož grd, šepav, ker si predstavlja njegovo telesno lepoto po dobroti in plemenitost! njegove duše. Ko se dvigne zastor, vidimo v zgodnjem jutru privodnjaku židovske žene, ki govore o predstojećem prihodu čudotvorca Kristusa. One so različnega mnenja, ali stara Rut jih skuša prepričati o božanstvu preroka. V. L KHžanovska: Artrmoa, služkinja bogate Grkinje, are O tej priliki o čudotvorcu ter sklene, da bo nanj opozorila svojo nesrečno gospodinjo. Kmalu pride ta v spremstvu svojega moža iz hiše. Njun brezskrben tn prisrčen razgovor moti mladi stotnik Aurelius Galba, k) prinaša prefekt en poziv Poncija Pilata na sejo, češ, židovska duhovščina se pritožuje na krivega preroka ter zahteva sodbo. Nerad odhaja Arcezij od ljubljene žene, katera se kratkočasi po težki ločitvi s cvet. jem. V tem Jo obišče egiptovski zdravnik Kterifar. ki ji ponuja neko mazilo za ozdravljenje. Kmalu se izkaže, da jo je hotel okaniti. Nesrečno ženo tolsti zvesta Ar. sinoa s čudotvorcem, ki bo Se danes prišel v mesto. In glej naraščajoči sum množice ga o znanj uje. Kmalu se prostor pred hišo napolni z različnim ljudstvom, ki hiti Mesiji nasproti. Bolniki iščejo pri njem pomoči. Tudi Grkinja hoče to storiti. Ali žldje se temu uprejo. Tedaj nastopi Marija Magdalena, katera zbranemu ljudstvu pri pove duje o dobrem pastirju, ki bo zapustil 99 ovac, da resi eno izgubljeno. Grkinjo pa opozarja, da je prava človeška sreča le popoma v notranjem duševnem zadovoljstvu. Mesija se približuje. Vsi hite k nJemu, tu. di Mirtokle. On jo ozdravi, ali njegov sveti' glas ji oznanjuje, da ga bo Be pred somč-nim zahodom preklinjala. Prepolna sreče pribit! Mirtokle pred htto nasad, občuduje prirode in svojo krasoto, Id Jo gleda v zrcalu. AH za svojega soproga se mora le polepšati Ona hrti v niso po novo opravo. Ne sluteč ničesar, se vrneta Arcezij m Galba s posvetovanja. Galba se pomtevlja, odhaja v Damask. Tu mu ni več obstanka, ker dnevne prihaja v stik z ljubljeno ženo svojega prijatelja. V tem prinaša Arstnoe vest o čudežu, kar hipoma spremen! situacijo. Galba Je od novice vznesen, med tem ko je Arcezij uničen. Njegova sreča, ki Jo je zgradil in skrbno čuval s slepostjo svoje tene. Je mahoma razrušena. Vesela pesem zadeni Iz taiSe, presrečna, lepa, videča Mirtokle prihaja svojemu soprogu nasproti, za katerega drži lepega Galbo. kajti Arcezij se Je v svojem obupu skril za vodnjakom. Njenemu vabljenju se Galba ne more dolgo upirati, v strastnem objemu daje odduSka svojemu dolgo zadržanemu nagnjenju. Kakoir ranjena 2!val ee tedaj zaleti Arcezij na svojega tekmeca ter ga zaduši. Prestrašena Mirtokle zamore klicati na pomoč šele. ko se podivjani Arcezij tegubi izpred njenih oči. Težka naloga zadene sedaj Arsinojo, katera mora objasniti svoji gospodinji pravo stanje stvari. Sedaj razume Sele Mirtokle besede Marije Magdalene, češ, popolna sreča Je le v notranjem zadovoljstvu. V želji, da vsaj deloma ohrani to le navidezno srečo, žrtvuje Sele pridobljeni vid. Nepremično zre v zapadojče so*nce ta/ko dolgo, dokler zopet oslepi Arcezij se vrača na svoj dom. kjer najde zopet svojo ljubečo, slepo ten o. V mraku zagledamo pastirja, ki nosi Izgubljeno jagnje domov. Predigra tej dramski pesnitvi predstavlja povest o dobrem pastirju, ki zapušča svojo čredo m gre v noč, da le najde izgubljeno ovčlco. W ŠALJAP1N V NEMČIJI. Znameniti ruski operni pevec Šaljapm prispe v Nemčijo, kjer ostane mesec dni in bo gostoval v vseh večfih mestih. Šalfapin nastopi tuđi v Pragi in drugih evropskih prestolicah. — O* Albert: Mrtve oči. Siže te opere, kd se uprizori Jutri, v četrtek, prvikrat na našem odru, Je legendaričea in simboličen ter ga skladatelj obdelava na Isti način, ka. kor ga je vpeljal s svojimi deli v glasbo skladatelj Rihard Strauss. Opera je pisana v modernem duhu ter je posebno v Into, nančnem oziru zelo težka. Glavna in najlepša vloga Je Mirtokle, soproge rimskega poslanika Arceztja. Mirtoklo poje gospa Vi. ka Čaleta, Arcezija, ki Je druga glavna vlo. ga, pa Pavel Holodkov. Obe vlogi sta Izredno težki m visoko dramatični. Natančno zasedbo opere objavimo Jutri. Opero Je na Študiral kapelnik Niko stritof, režira vtsji režiser Osip Sest. Deloma novo opremo sta izvršila g. SkruSny m gledarISka krojačnica. — Dnevna blagajna Narodnega gledali, iča v Ljubljani je odprta od srede SO. septembra dalje vsak dan od 10. do pol 1. ure dopoldne in od 8. do 6. ure popoldne Uprava prosi, da si kupi p n. občinstvo vstopnice za predstave že pri dnevni blagajni ter se s teem izogne navalu pri večerni blagajni, ki postaja v operi od 7. ure zvečer in v drami od pol 8. ure zvečer. — Vstopnice za opero »Mrtve oči, ki se poje v četrtek, dne L oktobra, so od danes naprej v pr odprodaji pri dnevni blagajni. — Stanko Premrl: 4 ženski dvospevi s spremljevanjem klavirja in Emil Adamič: 8 lahkih moških zborov. Obe zbirki ste izšli v založbi pevskega društva »Ljublanski Zvon«. Dobe se tudi posu-memi glasovi (dvospevi) in posamezne part'ture Naročila na naslov: Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani, založba muzikilij. — Te lepe in lahke skladb p bodo našim zborom zelo dobro došle m jih radi priporočamo. — Orkester Iz 10 godben?kov. V londonski admiralski pa!ači se vrši proslava 251etn'ce ustanovitve sav era angleških godb na pihala. Pri te; nrflrkl se sestane 10.000 godbenikov ta bodo skupno zaigrali glasbene komade. — Prolesor FrTedmann umrl. V Lenhi-gradu je preminul profesor tamošnjega ge-ofTzTČnega instituta A. A. Frfedmarm Pokojnik je spada! med na*oo!?še geofizike sodobne Rusije §e pred kratkim se je dvig--vil z navadnem aernstafom v v'^no 7 in pol kilometra. Star je bf ?e!e 38 let. — Zagrebško Kolo v Curihu. Sagret* Bko »Kolo« je v soboto prispelo v Curih. Na koJodvoru Je zagrebSke pevce pozdravil generalni konzul kraljevine SHS. Zs^Tebeaii Milan Sehwarz, v imenu euriškega *Man-nergesangsvereina« pa pa sta kob še pozdravila prof. Forster ln direktor Hoffmann. Včeraj v nedeljo je »Kolo« priredilo v veliki koncertni dvorani prvi koncert. Po poroč'-lih iz Zagreba so v Zagrebu s pomočjo radioaparatov izborno poslušali dobro uspeli koncert. Pred nastopof« »Kola« so radio aparati reproducirali več hrvatskih glasbe nih točk. Vse točke programa so zadivile curiško obr?nstvo. tako je sklepat! iz ploskanja, ki se je razločno Ćulo v radioaparati*. — Šole za brezposelne na Angleškem. Acgfe*ka vlada namerava za brezposelne pod 29 letom, ki niso Imeli priliki, da bi se necl'alizirali za kak poklic, otvoriti rokodelske šole v Newcastlu in Brrninsharnu. Del teh učencev bi odšel po dovršenem te-iaju v domlnijone. da se posvet«' tam kmetovanju. Gre za poskus. Ako se obnese, se akcija postavi na široko podlago. da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro sfi zlato) „kBfu&" traja kakor Štirje pati drugih ako kupite eden par. Dobivajo sc v vseb t-ro^sf?. rr.li Julijska Krajina —j Samomor trgovca, V Gorici se je ustrelil 41 letni trgovec Rudolf Pahor, ki je imel skupno s trgovcem Ferlugo trgovino s pečmi v ulici Garibaldi (prej Gledališka), Baje je obupal, ker mu trgovina ni šla po volji in so bili izdatki in davki že pre-ogromni. —j Odškodnina za politične preganjan* ce. Sedaj izplačujejo v novih provincah zneske »a conto« odškodnine političnim pre-ganjancem. Pričeli so v Tridentu. V Trstu gredo take reči bolj počasi izpod rok in prizadeti Italijani se silno jezijo na finančno oblast, ki zavlačuje a conto izplačilo. Italijanskih preganjancev izpod starega režima je okoli 700. —] Fjšlstovskega duhovnika hoče imeti »II Popolo di Trieste« v Padeni pri Kr-kavclh v Istri. Tam je služboval Italijan don Occelli, ki Je vporabljal v cerkvi samo italijanščino in se trudil tudi v šoli s po-tujčevanjem slovenske dece. Ta don Occelli je bil odpoklican in v vas prihaja sedaj vsak teden duhovnik Simoni iz Krkavcev, ki govori v cerkvi v domačem jeziku. Tega pa fašisti ne trpijo in zahtevajo, da to nemudoma neha in da pošlje škof zopet med slovensko ljudstvo italijanskega duhovnika, da bo vršil tam dalje »politično-nacijonalno« delo. AH bo cerkvena oblast poslušala zahtevo fašistov? —J Ljudi, ki so se hoteli Izseliti je sleparil neki 501etni Ivan Stenovič. Delal je skupno s Sr. Kladnikom, ki je sedaj zaprt. Obljubljal Je ljudem, da jim poskrbi vse, kar treba, da se brez ovire izselijo. Dali so mu med drugimi Jos. Voglar 9000 lir. Lud. Šetina 9000 lir, L. Fatur in I. Valenčič \z Pule prvi 980 -Lugl 1700 lir. Sedaj so Ste-noviča končno izsledili v Trstu in zaprli. —J Odlikovani sodniki. Te dni je bik več sodnikov imenovanih za viteze rtaliJan ske krone (eavalleri della Corona d' It a lia). med njimi tudi nastopni: T-minske sve*-nosti pod .od-tvom kardin 1 a Maffija iz Pse. —j Več enot kr. mrrr?rlce si priča V u ;e te dni v Trstu. Dohod m rnarice •R 2« Je p'ul n^d Krasom Na motorju so se pojavile nenrdoma neke ovire in letalo le padlo na tla pri Divači. Letalo le ratblto, letalca poročnik Vitlani in urednih n doli pa sta dobila le neznatne poSkndb?. Aparat je iz letalskega oddelka k velikim manevrom v Tulijski Krajini. Sport NedePske nogometne te'me — Dunaj: prvenstvene: W. A. F. Germania 3 : 1. Nicholson — Bewegung XX 3 : 1. — Nižja Avstrija — Burgeland 8:1; Štajerska — Koroška 4 : 1, Zgornja Avstri ja — Salzburska 4: 1. — Praga: Amateure (Dunaj) — VTkto rija žiikov 2:0; Slavlja — F. T. C. (Budimpešta) 3 : 1. — Danska — Finska 33 : 3 (V Kopen hagnu.) O tekmi Avstrija — Španija pišejo du najski listi, da je v Bplošnem razočarala, — Spanci niso pokazali posebnega, od taVJk-tn tehnike so se daleč, edino bliskovit 5tarx na žogo jih odlikuje. Angležev in Uruguav cev Se dolgo ne dosegajo. Izkazal se je edin fenomenalni Zamora. V splošnem je bil: Avstrija podmoena. WIeser je zastrelil 11 metrovko. Eedini goal dneva je doseg* vsled napake Tandlerja v 17. minuti Cu teLs. Sodil je dobro Cejnar (raga), ki je 1> ključil v drugem polčasu krilca Peno (Sp: nija). — Domače nogometno tekme. Martboi Rapid — Maribor 7 : 1 (Prvenstvena)), T 5 K. Merkur — Čakovec 2 : 1, S. K. Mur — SK. Svoboda 8 : 2. Hazena: Maribor — Rapid 2 : 1. — V damskem lahkoatlettkem miting Je zmagal Maribor b 47 točkami pred R*P' dom, (27 točk). Rezultati so bili: 100 m Gznatlč (Mar.) 14; 60 m: Oznntic (Mar.) 8.2, metdtrka: čutič (Rapid) 21.82 m; met fcorja: Grefforec (Ptuj) 17.70 m; met kro gle: Stare 01 ga 7.49 (Mar.): Bkok v daljavo: Mordrer (Rapid) 4 m; skok v višino: Stare Zora (Mar.) 1.255 m; stsiet* 4 X 6C m: 1. Maribor 36.8. — Zagreb: železničarji — Croatia 2:2 Tipografija — Derby 1 : 0. Ilirija — Zmai 2 : 1, Hask je igral • 4 moški in zmagal v vseh tekmah. Rezultati «o bili: Halk I — Sparta 8 : 0; HaAk n. — Sokol 8 : 1. HaAk in. — Slavijs 8 : 2, Hafik IV. — Boronga 6 : 2; Hazena : Halk — Viktorija 21 : 0, Ašk — Concordia 23 : 0. — Prvenstvene tekme v Beogradu: Ju goslavrja — Sokol 4 : 1, Jedinstvo — Ja đran 2 : 0, Slavlja — Ruski 5 : 0. — Senzacijonalna zmaga Sparte nad Amateuri Praga. Včeraj Je Sparta zmagal u nad dunajskimi Amateuri v razmerju 7 : 2 — Nov svetovni rekord Hofla. V Abo le dosegel Hoff v skoku ob palici nov svetovni rekord. Dosegel Je 4.25 metra. — V češkem maratonskem teka Je zmagal Malz (Slavij a) v 2:51.08, 2. Krof t (Sparta) 2:51.57.4, 3. Stassny (Sparta) 2:53.45. — Avstrijski marat. tek je odnesel zmago Penzl (Stevr) 2:59.21. — JSK Mostar : Sašk, Prosio nedeljo le gostoval po sedmih letih v Mostarju sarajevski Sašk, ki je pravkar igral z državnim prvakom Jugoslavijo Iz Beograda neodločno tekmo 3:3, ter podlegel Mostarju s 3:1. iMostar je predvedel Izborno igro. — Nov Jugoslovanski rekord v skoku v vis. HaSkov lahkoatletlčar Tomič Je posta vil nov jugoslovenskJ rekord v skoku v vts-176,5 cm. 62 V Iiraljestuu nesmrtnih Roman. Včasih se je pojavil Narajana in me vzel s seboj. In ko sem se vračala, je bila tu vedno nova in neznana služinčad. Narajana najbrže ni hotel, da bi kdo izvedel za skrivnost najinega dolgega življenja. Meni se pa vendar le zdi, da so ljudje nekaj vedeli, zakaj ne glede na to, da so me vsi častili in spoštovali, sem čutila, da se me boje in izogib-ljejo, da me morda celo sovražijo češ, da sem peklenski duh. Povejte mi, ne umrjem li tudi jaz zdaj, ko je umrl on? Ah, kako sem se naveličala življenja. Supramatiju se je zasmililo to nesrečno bitje, ki je bilo tako lahkomiselno iztrgano navadnim življenjskim zakonom. Obljubil ji je svoje prijateljstvo in pokroviteljstvo. Potem sta se videla vsaki dan. Nurvadi ga je menda Čedalje bolj ljubila. Čudil se je, da je tako razvita, da govori več jezikov in da je prečitala v Narajanini knjižnici vse knjige, Supramatiju so začeli pogovori z njo kmalu ugajati. Njena lepota ga je očarala ra dejstvo, da Je sovražila Narajano ln ljubila njega, ne da bi skrivala svoie čustvo, je seve vplivalo na njegovo samoljubje Kdo bi se torej čudil da je nekega večera strastno objel Nurvadi in ji priznal svojo ljubezen. Nurvadi ga je objela okrog vratu, naslonila je glavo na njegova prsa in s solzami v očeh za-šepetala: — Ljubi me vsaj malo, Supramati! Tako osamljena sem. Životarim in prezebam, ne pa živim. Moje srce se je vnelo tisti hip, ko si me prvič pogledal . Narajana je pozabil na Naro in Oralov dvorec. Strastno je objel mladenko ln ji obetal to.česar ni mogel, niti hotel dati — večno ljubezen. Ne glede na vso svojo poštenost in značajnost je bil Ralph Morgan vendarle suženj moškega egoizma, te krute ln nehvaležne lastnosti, ki izkorišča vsa ženska čustva od čiste zvestobe do živalske strasti. Seveda on ni bil tako razuzdan, kakor tisoči njegovih bratov, ki jih prmv nič ne vznemirja misel o odgovornosti in ki ne priznavajo nobenih obveznosti. Pretežna večina moških enako lahkomiselno pritiska na svoja prsa razuzdano ulično žen-sko, naivnega dekleta ln pošteno, nepokvarjeno zakonsko ženo, ki da možu svoje srce za vse življenje. Morgan je bil sicer polten in dober, a vendar je imel rudi on rdečo kri In zakaj naj bi se Izogibal te čudovito lepe ženske, ki ga je oboževala in čedalje bolj mamila v svoje naročje? Nurvadi ni bila samo krasorJea v pravem pomenu besede, nego tudi naivno, odkritosrčno in ponosno bitje. Kakor začarana roža je živela v tem dvorcu; dotlej nedotaknjena ln neomadeževana se je udala samo njemu, ki si je lastil pravico do nje in ki ga je sovražila v dno duše. Odkrito je prezirala Na-rajanin gnev in ni se mu dala podkupiti. Zato je pa neizmerno ljubila Supramatija kot svojega izvoljenca, čigar lepota in.plemenitost jo je očarala. Ta dekliška ljubezen je* bila plamteča kot solnce njene domovine. Vpliv vročega podnebja, čarobne okolice in miru je bil tako velik, da se je vnelo celo srce sina hladnega Albiona in v Narajaninem dvorcu je zavladala prava tropična idila. Supramati je pozabil na prošlost in bodočnost, nič več ni razmišljal o svoji nesmrtnosti, živel in mislil je samo na sedanjost Svojo evropsko obleko je zamenjal z bogato indijsko, ki se mu je izborno prilegala. Sprehajal se Je v nosilnici aH pa na slonu Li bil Je ves zatopljen v orljentalsko sanjavost. Služinčad je menda uganila vsako njegovo željo ln zato nI bilo niti najmanjše skrbi, ki bi motila divni sen njegovega življenja. Tako ie minilo nekaj mesecev. !n kar mu je srečna Nurvadi nekega lepega dne v zadregi priznala, da je zanosila. Ta vest je prišla kot nalašč v kritičnem trenotku mladenkine sreče, dasi sama še ni ničesar slutila. V življenju se namreč pogosto zgodi, da se pojavi nehvaležni in pozabi j ivi moški egoizem v trenotku, ko začno ugašati prve iskre ljubavnega razmerja Supramati se ni mogel več otresti misli, da se mora vrniti v Evropo, kjer ga čakajo važni posli in žena, s katero ga veže skrivnostna bratovščina. Ne glede na lepoto Nurvadi in njeno neizmerno ljubezen se je mora! prej ali slej ločiti od nje in ta ločitev je bila neizogibna. Vest, da postane oče, Je odvrnila njegove misli od Evrope. Ni hote! odpotovati, ne da bi videl ln poljubil svoje dete. Kljub temu mu Je bila potrebna sprememba in tako se je spomnil dvorca, ki ga Je imel v Himalaji. Kako bi mogel odpotovati, ne da bi si ogledal tudi tamošnje kraje? Ta kraj mora biti zelo zanimiv, zakaj opomba v seznamu je govorila o nečem zagonetnem ln namigavala, da je treba potovati tja brez posebnega spremstva. Supramati je slutil za vsem tem neko novo skrivnost. NI čuda, saj jih Je bilo v Narajanini zapuščini itak vse polno, čim bolj je razmišlja! o himalajskem dvorcu, tem večja je bila radovednost in želja, da si ga ogleda. Sklenil je to^-ej od«o*ovaM nn H'mp'alo. Spremljala naj bi ga samo Tortos m sluga-domačin, ki Je bil tako resen, zanesljiv in skromen, da mu je lahko princ popolnoma zaupal. Tortos ni bil nič kaj posebno vesel te mvice. Po zgledu svojega gospoda se je krv.kočasil ko? vdovec z mlado, lepo Indijko in počutil se je kakor v paradižu. Me v 221. •SLOVTNSKI NA ROD« dne 30. septembra 1925. Stran 3. Dnevne vesti. V Uubitant. dne — Kraljev povratek v Beograd. Včerajšnja poročila o naglem povratku kralja in kraljice s potovanja po Dalmaciji se danes potrjujejo v celem obsegu. Nekatera poročila sedaj navajaio izvestne razloge za ta povratek. V prvi vrsti je slabo vreme, viharno morje in končno utrujenost kraljevske dvorce radi dolgega in napornega potovanja oo Črni gori in Dalmaciji. Program je sedaj skrajšan in odpadejo Doseti v Imotskem, Sinju. Vrlici, Benkovcu, Bioer^du in na Sušaku. V Splitu ostane kraljeva dvojica dva dni, nato ooseti še Šibenik ter se do tam direktno odpelje čez Karlovec in Zagreb v Beograd. — Prihod grškega poslanika v Beograd. Novo imenovani grški poslanik Poliforonia-dis Je včeraj prispel iz Aten v Beograd. — Svoja poverilna pisma izroči kralju takoj po njega povratku iz Dalmacije. Grško jugoslovanska pogajanja za sklenitev zavezniške pogodbe se 15. oktobra nadaljuje diplom aUčnim potom. — Temeljni kamen češkoslovaškega po. slaništva. Na svečan način je bil včeraj vzidan temeljni kamen palače češkoslovaškega poslaništva v Beogradu. Kljub slabemu vremenu je svečanosti prisostvovalo mnogoštevilno občinstvo, zastopniki vlade, di-plomn.tični zbor, češkoslovaška kolonija 6 poslanikom Janom šebom na čelu, zastopniki raznib korporaclj ln novinarji. Palača se nabaja v Kralja Aleksandrovi ulici, ki bo ena najlepših in najmodernejših ulic, ko se Izvede končna njena regulacija. Palača bo imela šest nadstropij in bo njena fronta dolga 45 m. Stroški zidave so preračunjeni na 20 milijonov. — Sedemdesetletnica. Dne 1. oktobra t. 1. praznuje dvorni svetnik gosp. Franc Vedernjak v polni čflosti svojo 70IetnI-oo. Rojen je b8 v Ptuju ter po končanih gimnazijskih In juridičnih študijah v Mariboru In Gradcu vstopil v sodniško službo. Bil je sodnik v Ljutomeru, sodni predstojnik v Idriji to od leta 1899. naprej sodni svetnik oziroma višj! sodni svetnik deželnega sodišča v Ljubljani. V letu 1920. je postal dvomi svetnik pri tem sodišču, od leta 1923. naprej pa predsednik pokojninskega zavoda za nameščence v Sloveniji m Dalmaciji. Pravica mu je vedno zvezda vodnica In vsled svojega narodnega mi SI jenja mu avstrijska vlada izza kazenskih obravnav zaradi septemberskih dogodkov leta 1908. ni bila naklonjena. Jubilantu želimo v krogu soproge, otrok in vnukov še mnogo srečnih let? — Pametni prometni ukrep. Prometno ministrstvo je pozvalo vse postajenačelni-ke, da pazijo na t ©varjenje blaga ln da uporabljajo pri tem samo vagone z dobrim kro, vom, da se blago ne pokvari. — Iz prosvetne službe. (Popravek.) Včerajšnjo notico o imenovanju ravnatelja ITI. realne gimnazije v Ljubljani popravljamo v toliko, da je imenovan za ravnatelja tega zavoda šolski nadzornik dubrovniške oblasti Josip 0 1 č i n. Iz krogov srednješolskih profesorjev nam poročajo, da je naj-brže to imenovanje le formalnega značaja, drugače je nadzornik čičin našim srednješolskim profesorskim krogom neznan. — Novo udruženje bančnih uradnikov. V Beogradu se je vršila konferenca bančnih uradnikov, na kateri se je razpravljalo o ustanovitvi novega udruženja bančnih uradnikov, ki naj bi bilo neodvisno od obstoječega saveza bančnih in industrijskih ura đn tko v. Govorniki so kritizirali delo savezne uprave in ji očitali, da Je vodila levičarsko politiko, namesto da bi iskr-n sporazuma z bančnimi zavodi. Zato je konferenca sklenila ustanoviti popolnoma novo profesijonalno udruženje in je bila izvoljena tozadevna uprava, — Dvem največjim kavarnam v Zagrebu odvzete koncesije. Včeraj dopoldne ob 9. uri je komisija, sestavljena iz tržnega nadzorstva in policijskega ravnateljstva, zapečatila dve navječji zagrebški kavarni, »Corso« in »Veliko kvarno«, In sicer na pritožbe občinstva, da se v teh kavarnah zahtevajo prekomerne cene. Kakor znano, so nedavno zagrebške oblasti regulirale cene po kavarnah in restavracijah. Navedeni kavarni sta začeli na svojo roko dvigati cene. nakar so pristojne obla-stl sklenile zapečatiti kavarne ter odvzeti lastnikom tozadevno koncesijo. Vsled inte.-vencije odvetnikov sta bili obe kavarni ob 11. dopoldne zopet otvor jeni. In to vsled tega. ker sta lastnika podpisala obvezno izjavo, da v bodoče ne prekoračil« maksimiraaih cen. Obema lastnikoma pa je kljub temu bila odvzeta koncesija, proti čemur jima pristoji priziv na velikega župana, V zagrebškem občinstvu Je zavladalo proti kavarnarjoma veliko ogorčenje, ki ne more razumeti popustljivosti oblasti. Tako zagrebški »Obzor«. — Izkopavanje Dunave pri Zemunu. Pod nadzorstvom strokovnjakov Generalne direkcije vod se vrše sedaj velika dela iz-podkopavanja in bagrovanja Donave pri Zemunu, da se na ta način omogoči redni parobrod ni promet med Beogradom m Zemunom šole za tekstilno Industrijo. V mi. nistrstvu za trgovino in industrijo pripravljalo ustanovitev novih tekstilnih Sol v Srbiji. Bosni in Vojvodini. Kij pa j« s tekstil, nimi Šolami v Sloveniji? — Konferenc« o aafičltl delavcev, V ministrstvu za socijalno polJtifro Je bila včeraj petuma interministerljalna konferenca, ki Je obravnavala pereče vprašanje zaščite domačih delavcev m zaposlitev inozemskega delavstva. Ministrstvo za socijalno poM-riko je branilo načelo, da Je treba zaščititi lomače delavstvo pred konkurenco. Zunanje ministrstvo pa je navajalo oportunietlč-;ie razloge v korist inozemskemu delavstvu. Zunanje ministrstvo je predložilo statistiko, ki dokazuje, da je v inozemstvu zapo-F»»rih več naših delaveev, kakor pa rnozem-sv,n pri nas. Našo državo pa vežejo tudi r*-^e mednarodne obveznosti, ki silijo, da • 29 septembra 1925. se spoštujejo pravice tujih delavcev. Končno je konferenca odobrila kompromis, ds ss izdela nov pravilnik na podlagi poročila zunanjega ministrstva. To pometnja, ds so intervencije avstrijskega, češkoslovaškega, francoskega ln Italijanskega poslanika pri vladi Imele pozitiven uspeh in ds Je morala vlada ugoditi njih zahtevam na korist inozemskim delavcem. — Maturantom gimnazij In realk Iz leta 1900! Samoobsebi umljivo so tovariši iz bivše štajerske, Koroške, Primorskega, Istre, Hrvatske, Dalmacije, Bosne, Hercegovine m kraljevine Srbije, s katerimi smo se leta 1900 prvič sestali v Zagrebu, dobrodošli pri slavljenju 251etnice naše mature dne 6. oktobra 1925 na Bledu Radi naročila supnega kosila za vsakega poedin-ca vabim, da se vsaj do 3. okt. z dopisnico prijavi na naslov Ljudovit Klobčič, okrajni glavar Ljubljana. — Rezervni oficirji, ki so bili letos na vežbi ter so že al' pa še bodo vložili na pristojna vojaška oblastva prošnje glede ureditve gmotmh vprašanj, naj nemudoma pošljejo prepis prošnje na podpisani naslov. Nadalje*se vsi ti rezervni oficirji naprošajo, da predlože pododboru kratek opis vseh neskladnosti, v kolikor so se dogajale ob prilikah, ki so z vežbo v zvezi. Uprava pododbora bo vse te podatke uredila ter ž njimi podprla svojo akcijo za provedbo rezolucij, ki so bile sprejete na Izrednem zboru dne 15. septembra 1925. — Udruženje rezervnih oficira i ratnika — pododbor Ljubljana (poštni predal). — Iz Semiča nam pišejo: Dasi it uradno določeno, da se ima pričeti s trgatvijo 8 oktobra, so vkljub temu že začeH trgati nekateri nestrpneži. Da bodo imeli vsled svoje trmoglavosti slabši vinski pridelek, ;e umevno samo ob sebi, saj ni grozdje še povsem dozorelo. Trta je sicer lepo obložena, ali mnogo grozdov ima nagnite :ago-de, kar ni nič čudnega, ko imamo vse preveč deževno vreme. Izmed poljskih pridelkov sta se obnesla krompir in debeljača. Tudi sadja je precej. S senom smo dobro preskrbljeni, saj je bila prva in druga košnja jako hvaležna. Naše ceste vpijejo po popravilu: uboga živina, ki vleče do strm;h in slabih kolovozih težke tovore. Kakor ceste tako poman'kriv! so tudi šolski prostori. Zadnji čas bi že bil, da dobi Semič, kakor velika občina, primerno moderno šolsko poslopie. Sedanja šola žc davno več ne ustreza svoji nalogi. Govori se, da ima Semič eno izmed najslabših šol na Krnskem, kar je vse prej kakor častno za semiSke občane. — Iz Polhovega gradca nam poročajo: Zadnje dni smo dobili zopet električno razsvetljavo, ki nam jo je bila uničila grozna povodenj. Cez Gradaščico se dela nov most iz Železa in betona, da bo lažje kljuboval naraslim vodam. Zadnji čas prihajajo k nam ljubljanski lovci. Postrelili so že lepo število zajcev, jerebic in lisic. Da so ustrelili toliko lisic, so zlasti vesele gospodinje po samotah, ker so jim predrzne tatice odnesle marsikatero Čopko. Vreme imamo po večina tako, da bolj s težavo spravljamo poljske pridelke, s katerimi smo še dokaj zadovr>'ni. — čekovna vplačila na položnice inozemskih Imetnikov računa niso več omejena. Uradno poročajo, da je finančno ministrstvo s posebno odredbo preklicalo dosedanje omejitve vplačil na čekovne položnice rrozemskih imetnikov računa. Postim je naročeno, da morajo odslej sprejmati vplačila na položnice inozemskih !me*n*kov račina brez vsakršne omcUtve zneska. — Izpiti poštnih pripravnikov. Kakor se poroča je ministrstvo ljublianskj pošt ri direkciji naznanilo, da ne more glede na določbe člena 54. zakona o uradnikih nobenega pripravika brez državnega strokovnega izpita pomakniti v skupino, za katero je tak izpit po zakonu predpisan. — Otvoritev telefonskega prometa Rogatec - Gradec - Dunaj. Po sporazumu med našim poštnim ministrom in dunajsko poštno upravo se je v zadnjem času otvoril med Rogatcem, Gradcem in Dunajem telefonski promet. Promet se vrši neome;eno. Pristojbina za navadno govorilno enoto v prometu Rogatec - Gradec »e dva zlata franka ali 30 dinarjev, v prometu Rogitec-Dinaj pa 2.50 zlat fr. ali 37.50 Din. Pristojbina za navadno pozivnico je na obe strani en zlat frank aH 15 dinarjev. Za nujne pogovore in pozivnice se zviša pristojbina, ki se mora pir.čari za enoto navadnega pogovora ali za navadno pozivnico, na trikratni znesek. — Dostavljale pošte. Od 1. septembra t. 1. dostavlja selski prismonoša pošte Dobrova tudi v kraje Kobilje, Motvarjavci in Bukovica in sicer ob ponedeljkih, sredah ki sobotah. — Poletna pošta Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru preneha poslovati dne 15. septembra t. 1., pomožna pošta v tem kraju pa se hkrati otvoTi. — Svarilo. V zadnjem času se je ugotovilo, da nekateri prosUd za nakaznice (objave) za znižano vožnjo po železnici odstopajo nakaznice, ki jim jih je Udala državna borza dela. Iz kakršnihkoli razlogov drugim osebam v uporabo, dasi Je to po zakonu prepovedano. Mlrrfstrstvo socialne politike, oddelek za zaščito delaveev z dopisom O br, 272 z dne 28. avgusta 1925 svar! delavstvo pred takimi m sftčntmi zlorabami ter opozarja, da zadene krivce v smislu tozadevnih zakonitih določb stroga kasen. «— Dižavna borza dela. — 90 letal na italijanskih manevrih. Na Cinaveškem se vršio italijanski manevri, pri katerih prisostvuje tudi Mussolini. Njega zanima posebno letalstvo In vso svojo sflo porablja v naraščanje m jačenje italijanskega letalstva. Pri manevrih sodeluje 90 letal fn Mussolini zasleduje polete, bombardiranje, zasleduje tudi zračn« boje letal z največjo napestostjo. Pri nekem poletu je padel sta ostala on in pflot nepoškodovana, letalo pa se Je razbilo. — Slovenska sola pri 8v. Jakobu v Trstu otvor Jena. Prod dnevi smo prejeli Is Trsta poročilo, da so Italijanske šolske oblasti zaprle edino slovensko šolo v Trstu pri Sv. Jakobu. To solo Je pred vojno zgradila družba Sv. Ciril* ln Metoda. Šolsko poslopje je impozantna stavba in Italijanom trn v peti. Večkrat so že poskušali temni italijanski elementi napad na to lolo, toda do danes se jim nI posrečil. Na intervencijo našega zunanjega ministrstva je prispelo iz Rima v Beograd obvestilo, da Je italijanska vlada dovolila zopetno otvoritev slovenske sole pri Sv. Jakobu v Trstu. — Popravek. VČeraŠnje potočIIo o nedeljskih občinskih volftvafe v Zgornji Šiški popravljamo nekatera imena, oziroma poklic občinskih odbornikov. Tako je Ignacij Nered, mesar in posestnik v Kosezah, Vinko Kogovšek mizarski pomočnik v Dravljah, Josip Tomaž, poštni uradnik v Zgorn i Šiški, Ivan Belič, uradnik državnih železnic v Zgornji Šiški, in Martin Tavčar, vratar državnih železnic v Kosezah. — Aretacija zaradi komunističnih leta kov. V Splitu je policija v nedeljo 27. t. m. aretirala 18 mladeničev, povečini dijakov, zaradi razširjanja komunističnih brošur m letakov, ki so bili poslani iz Zagreba. Aretacija Je vzbudila v Splitu veliko pozornost. Nadaljne policijske poizvedbe so ugotovile, da so bili nekateri dijaki aretirani po nedolžnem le na podlagi sumnlčenj in denuncijacij. Zato je bilo včeraj iz zaporov izpuščenih 6 dijakov. — Mednarodni kongres mest. V Parizu zboruje sednj mednarodni kongres mest, kjer je navzočih 100 delegatov, zastopajočih 34 držav in 24 glavnih mest. Prihodnji mednarodni kongres je sklican za leto 1926. na Dunaj ter bo pozvanih na ta kongres nad 500 delegatov iz raznih mest sveta, zlasti iz Amerike. — Drzen tihotapec. V vlaku, ki vozi med Dunajem in Budimpešto, so cariniki izsledili drznega tihotapca Nagvja, ki jim je ušel na streho vagona ter tudi tam spravil svoje dragocenosti. Ko se je vlak v Budimpešti na kolodvoru ustavil, so tihotapca prijeli in obenem zaplenili na strehi vagona kovčeg ki je vseboval razne dragocenosti ene milijarde. Zaplenili so mu srebrne žlice, brHjante, cekine In druge vrednostne papirje v vrednosti 935 milijonov. — Zapeljiva »Putifarka« in rabijatni »Jožef«. V vasi Martinci pri Mariboru se je odigrala te dni nenavadna ljubavna drama. Sel;ak Miljutin Karanov je v prepiru streljal na svojo sosedo, lepo vdovo Gino Draku-lic* ter jo lahko ranil. Ko so ga prijeli orožniki, je izjavil, da ga je lepa Gina zasledovala s svojimi ljubavnimi ponudbami, hoteč ga prisiliti, da prične ž njo razmerje. On pa da je moralen človek in da jo prestraši ln je v znak protesta streljal preko njene glave, pri čemur k> je nekote ranil. Rabijatni »Jožef« je moral v zapor, zapeljiva »Putifarka« pa v bolnico. — Samomori. V Osijeku se je obesil na telefonsko žico v podstrešju 601etni Avgust Vagner. Vzrok samomora je bfla neozdravljiva bolezen. — Dalje se je v Osijeku obesil Mletni Ivica BaloŠ iz strahu, da se bo moral vrniti v pobol ševakiico. iz katere je pobegnil. V selu Dračevo na Popovem polju se je obesil IIletni Ljuba Ratkovič. Ro-ćitel'i so ga obtožili, da ie ukradel doma en dinar, deček je pa zatrjeval, da ga ni. Ker ga je oče pretepel, Je šel in se obesil. Razžaljeni njegov ponos ni prenesel tega. iz Ljubljane — Ljubljanski cestni hodniki. Pišejo nam: V zadnjem času se popravijajo stari m grade novi hodnfki za pasante že po oddaljenih delih mesta. Vse lepo in dobro. Nerazumljivo je pa nam, da mestna občina ne vidi, da so marsikateri hodniki v cen-trumu mesta še vedno v škandaloznem stanju in to v stalno zelo prometnih krajih. Že davno s« je uvidelo, kako važna za promet je VVolfova ulica ter se jo ie popravilo, isto se vrši sedaj na Kongresnem trgu, a zveza med obema je ostala nedotaknjena. Ako :e le mal naliv, pa dobimo pred Slovensko Matico izpod vsake ploščice hodnika umazano vodno prho, ki namoči človeka do kolen. Skoraj je nI ploščice, ki bi bila dobro pritrjena. Enkrat se je že nekaj popravljalo, a brez uspeha. Skrajni čas je že, da se jih nadomesti z asfaltnim tlakom. Isto velja za razbite ta kotanteste plošče pri zvezi Kino Matica pa do prehoda v Žid 7/-sko ulico. Tud' hodnik do Narodne kavarne bj se lahko prenovil. — Učne tečaje priredi Trgovsko društvo Merkur v Ljubljani tudi letos. Priče-tek začetkom oktobra. Poučevalo se bo: srbohrvaSčlno, nemščino, italijanščino, knjigovodstvo ev. stenografijo . Knjigovodstvo se namerava poučevati posebej začetnike-trgovske pomočnike bi prodajalke. Prijave vsak dan od S. do 8. ure zvečer v pisarni Gradišče 17, I. Odbor. 1689-n — Vstopnice za slavnostni koncert pevskega društva Ljubljanski Zvon dne 5. oktobra v Unionu, na katerem bo društveni zbor izvajaj najnovejše Skladbe Emila Ada. miča, Stanka Premrla in Emila Komela, so naprodaj v Matični knjigami na Kongres, nem trgu. Zunanji gostje naj al Jih blago, volijo rezervirati po dopisnici, ljubljansko publiko pa opozarjamo, da si jih preskrbi pravočasno. 1687-n — Pevski odsek gospodarskega in Iz. obraževalnega društva za dvorski okraj vabi na »vinsko trgatev«, ki se vrši dne 4. oktobra ob 5. popoldne v gostimi Dr! Novaku na Rimski cesti 19. Z dobro pijačo in jedačo preskrbljeno. 1686n — Volitve v obrtno in vzkllcno sodišče v Ljubljani se vrše dne 18. in 20. oktobra 1925, in sicer volijo: a) 1. volilni razred delodajalcev oziroma podjetnikov v torek dne 20. oktobra 1925, od 8. ure zjutraj do 13. ure popoldne v posvetovalnici mestnega magistrata, soba št. 22, na Mestnem trgu b) II. volilni rarred -f-!aveev oziroma delo icmalcev v ie.:c:u —eteteJses 14**«. od a. ure zjutraj do 13. ure popoldne v veliki dvorani Mestnega doma, na Krekovem trgu, kakor je označeno na volilnih izkaznicah, katere bodo prejeli vsi vpisani volilni upravičenci v prihodnjih dneh dostavljene v svoje obrate. Voliti ss smejo samo osebe, ki so vpisane v volilnem imeniku. — Državna borza dela v Ljublan). V času od 6. do 12. septembra t. 1. je bilo v državni borzi dela razpisanih 72 službenih mest. 150 oseb je Iskalo dela, v 51 slučajih je borza posredovala z uspehom in 36 oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 12. septembra 1925 je bilo skupaj razpisanih 4224 prostih mest, 6016 oseb je iskalo dela, v 2503 slučajih je borza posredovala z uspehom in 1764 oseb je odpotovalo. — V nedeljo dne 4. oktobra t. 1. vsi na vinsko trgatev, ki jo priredi Olepševalno društvo v Rožni dolini v restavracijskih prostorih g. Balija na Strelišču pod Rožnikom. Trgatev, ples in petje itd. Za dobro pijačo In okusna jedila je preskrbljeno. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. — Podružnica vojnih invalidov, vdov In sirot v LJubljani priredi v soboto, 3. oktobra t. 1. ob pol osmih zvečer vinsko trgatev, ln sicer v restavraciji g. Mikliča v Kolodvorski ulici. Opozarjamo, da se bo trgalo pristno dalmatinsko grozdje, došlo Iz Splita. Obeta se res lepa in prijetna zabava. Na svoj račun pridejo plesalci, kakor tudi lačni ln žejni želodci, za kar poskrbi znani g. Miklič. Prihitite torej vsi, ki ste željni za-bave in vsi ki imate sočutje z našim vojnimi trpini, ki po nedolžnem trpe. 1690-n — Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v LJubljani javlja dodatno k obvestilu z dne 30. junija 1925 Ur. list 62, s katerim je naznanila svoji cenj. klijenteli ureditev obrestne mere izza 1. julija 1925, da je v smislu novega že splošno publiciranega sklepa društva denarnih zavodov v Sloveniji primorana znižati obrestno mero od 1. oktobra 1925 naprej do preklica za a vista vloge na 5 odstotkov in za rezane vloge maksimalno na 7 odstotkov. 1685-n — Plesni tečaj Trgovskega društva Merkur v Ljubljani se otvori v soboto dne 3 okobra. Prijave sprejema društvena pisarna (Gradišče 17, I) vsak dan od 6. do 7 ure zvečer. Odbor. 1688-n — Policijske ovadbe. Tekom včerajšnjega dne so prispele na policijo sledeče ovadbe: radi tatvine 2, vloma 1, nedostojnega vedenja 2, nezgode 1, kaljenja nočnega miru 7, pijanosti 2, ugriza po psu 1, nedovoljene nošnje orožja 1, prestopka cestno-pol. reda 10, prekoračenja pol. ure 1. — Neprevidna voznika. Na Poljanski cesti je posestnik Anton Bizjak z Bizovika tako naglo in neprevidno vozil, da je povozil 61etno Angelo Rojšek. Dekletce je zadobilo lažje poškodbe. — Na Frančiškanskem mostu je trgovski sluga Josip Perae z vozom podrl na tla kolesarja Antona Fris-kovca. ki je pri padcu dobil lažje poškodbe. Nesreče je kriv Perne, ki je vozil po desni strani ceste. Drzen vlom v cerkev Sv. Petra Zadnje čase se v Ljubljani zopet množe številni vlomi in tatvine, predvsem pa ]e bilo opažati, da se največ tatvin dogaja po cerkvah. Potem, ko so oblasti Izsledile znanega cerkvenega tatu in »pisatelja« Lovra Krmelja, ki je sedaj v zaporu, je vladal nekaj časa mir. Danes ponoči pa je bil izvršen drzen vlom v cerkev Sv. Petra, ki dokazuje, da imamo zopet opraviti s prefriganim cerkvenim vlomilcem in tatom. Ko je danes zjutraj ob 5. prišel cerkovnik pri Sv. Petru, Mihael Šašelj v cerkev in pristopil k oltarju, je opazil tam splošen nered. TabernakelJ je bil odprt, manjkala sta monstranca in srebrni ciborij, hostije so ležale razmetane po tleh, isto-tako je ležal na tleh plašč, ki se ga rabi za pokrivanje ciborija. Cerkovnik, ki je takoj uvidel, da je bilo ponoči vlomljeno, je nato obvestil policijo. Na lice mesta prispeli kriminalni agenti so ugotovili, da je neznan vlomilec najbrže odprl cerkvena vrata s ponarejenim ključem, ni pa izključeno, da se je dal snoči v cerkev zapreti ter jo je zjutraj ob prihodu cerkovnika ne-opaieno zapustil. Tabernakelj je odprl z vlomilskim orodjem ter odnesel 3000 Din vredno monstranco in 3000 Din vreden ciborij. Monstranca je iz medi in pozlačena, lulula Je srebrna. Ciborij s pokrovom je srebrn bi pozlačen in težak približno poldrugi kilogram. Oblasti so takoj uvedle zasledovanje za storilcem, ki pa Je ostalo do-sedaj brezuspešno. Eksplozija bombe v Zagrebu Včeraj opoldne se je v Zagrebu primerila težka nesreča. Okoli 14. Je trk za klav. nico nastala silna eksplozija. Nastala Je splošna panika, ljudje so prestrašeno begali naokoli. Kasneje, čim se je polegel prvi strah, se je ugotovilo, da je eksplodirala francoska ročna bomba, katero so našli tam neki dečki . Nesreča je zahtevala tudi svoje žrtve. Na lieu mesta je obležal mrtev 141etnl Stjepan Petrtnc, učenec ljudske sole na Zavrt, nicl. Truplo je bilo popolnoma razmesarjeno. Deček Je imel polno težkih ran po životu, rokah ln na glavi.Poleg nesrečnega Petrin ca sta bila r* njena tudi loletni Stjepan Žnidarsič is 671etna Marija Praunaper. ger. Petrine in Žnidarsič sta nasla bombe v smeteh aa klavnico. Bomba je bila francoska defenzivna, tipa Vin. Neaoč bombo v rokah, je odšel Petrine z Žnidaršičem v kot dvorieča, kjer je snel pokrov, pctegnfl ven žico m bomba Je eksplodirala. Petrine je bO mrtev na licu mesta. Žnidarsle pa je ranjen na nogah, po lieu in glavi. Poškodbe so težke In ni upanja, da okreva. Prepeljali so ga v Zakladno bolnico. Marija Pranusper-ger Je lahko poškodovana. Uvedena Je b!!a preiskava, da se dožene, kako Je prišla bomba sjsjasjttlBt Iz Celja. —c Občeslovensko obrtno društvo ▼ Celju sklicuje za četrtek 1. oktobra ob 8. zvečer v Narodnem domu sestanek obrtništva. Na tem sestanku se bo razpravljalo o obrtniškem shodu, ki se bo vršil v nedeljo 4. oktobra ob 2. uri popoldne v Trbovljah, kjer ima isti dan dopoldne rudi Zveza obrt. nih društev svoj občni zbor. —c Redni tedenski setanek SDS za Celje - Okolico se vrši v četrtek dne 1. oktobra pri Podržaju na Bregu. Pričetek ob 20. uri zvečer. —c O celjski okoliški šoli. Občinski svet celjske okolice ie imel v nedeljo dopoldne sejo, na kateri se je razpravljalo glede stavbe nove deške okoliške šole. Sklenilo se je sledeče: Občina preskrbi sredstva za okoliško Šolo. Glede prostora za šolo izrazi občinski odbor svojo zahtevo, da se v to svrho potom zamenjave pridobi zemljišče pri Sv. Maksimilijanu; vendar pa sprememba glede stavbnega prostora ne sme delati ovir za čim prejšnjo zgraditev nujno potrebne šole. —c Celjsko učiteljsko društvo zboruje v soboto dne 3. oktobra ob 9. uri dopoldne v mestni osnovni šoli. Iz Maribora —m Smrtna kosa. V Mariboru je umrl g. Jakob Bo?k, uslužbenec pri merosod-nem uradu v Mariboru. Blag mu spomin! —m Dva požara. V nedeljo zvečer le izbruhnil požar v Kamniškem jarku pri posestniku fietzlu. Ogenj se je bliskoma razširil in ko je dospela na pomoč požarna bramba iz Kamnice, Je bila hiša že popolnoma v plamenih. Na pomoč sta dospeli tu-di požarni hrambi iz Maribora in Studencev, vendar poslopja ni bilo več mogoče rešiti, škoda je zelo velika, zgorelo Je tudi mnogo perutnine ter dve svinji V sobote opoldne je pričelo goreti poslopje posestnika VVogrinca v Limbušu. Na lice mesta je odšla takoj mariborska požarna bramba, prispeli pa so tudi gasilci Iz Pekre In Studencev. Gasilcem le uspelo ogenj omejiti ter rešiti svinjak in pralnico. Sumi se, da le bil ogenj podtaknjen. —m Poskusen samomor. Romantičen samomor Je hotela izvršiti v soboto 241et-na Marija Kukovič, hčerka posestnika iz Loke pri Celju. Odšla Je k Trem ribnikom in si najela čoln. Ko je bila s čolnom na samotnem mestu ribnika, se je vlegla vanj ter spila steklenico 1 Izola. Nato se je onesvestila. Ker se s čolnom ob določeni url nI vrnila, je lastnik Čolnarne poizvedoval za njo ter jo nezavestno odkril v čolnu. Pozval Je takoj rešilno postajo, nakar je dila Kukovičeva prepeljana v bolnico, kjet so jI očistili želodec. Sedaj Je že izven nemarnosti. Vzrok samomora Je bila nesrečna ljubezen. Gospodarstvo Vinski trg Na mednarodnem vinskem trgu je opažati živahnejši promet. Najboljše izglede za izvoz ima tudi letos Italija. Leto« bo konkurirala Italiji španska, ki se ji obeta kvalitativno in kvantitativno dobra vinska letina, dočim bo italijanska letina v obeh ozirih slabša. Na našem vinskem trgu ni posenih sprememb. Toplo vreme za-dnjih dni je v ne-kateiih krajih dobro vplivalo na vinograde. V Banatu cenijo stare zaJoge vma na 25 do 30.000 hI. Cene vaTtTajo v trgovini na debelo za bela vina med 5.50 do 6 Din. Nova trgatev se še nt pričela. Sladkorja je v grozdju 14 do 15 stopinj. Mošt se prodaja po 1.50 Din. Vina bo manj kot lani. Cene se še niso opredelile. V Avstriji pričakujejo, da se kakovost grozdja vsled toplega vremena zboljša. Mošt bo notiral 0.55—0.65 S. Stara vina notirajo 0.70—0.75 S liter. Na Madžarskem bo toplo vreme sicer zboljšalo kvaliteto, vendar je pa težko popraviti škodo, ki jo je povzročilo preišneje slabo vreme. Promet z moštom je zelo slab. Povpraševanje po starem vinu je veliko. Cene varh-ajo za boljše kvalitete med 7000 do 9000 K liter. Na češkoslovaškem so se kvalitativni izgle-d* nekoliko zboljsall. V okolici Bratislave nodra!o stara vina Še vedno 6 do 6.50 Kč, v Karpatski Rusiji pa 5—5.50 Kč liter. V Italiji je povpraševanje po starem vinu zelo živahno. Manjše zalege kupujejo po visokih cenah. Po vinogradih notirajo stara vina: Emilfa 200—240 lir hI, Remont 190—230, Arezzo 11—12.50 odst. črna vina 160—200 lir. Bari vina mešana 350 lir. Alcamo 16 odst. vina 650, 17 odst. 700 lir za 416 litrov. V Franciji je trgatev v polnem razmahu. O kvaliteti letošnje letine se 5e ne da govoriti. StaTe zaloge vina so se nekoliko pocenile. V Narbouni notirajo 9 do 12% vfna 70—87 fr., v Nimesu 8 do 11% 62 do 75 ir„ v Marseillu 10 do 12% prima alžirska črna vina 85—95 frankov. —g Izvoz sadja na Švedsko. Po Informacijah švedskega trgovinskega ministra je letošnja letina sadja na Svedsem zelo slaba. Švedska bo morala uvažati sadje iz inozemstva, ker je med Svodi sadje zelo priljubljeno. Posebno hruške m jabolka grede dobro v promet. Opozarjamo naše izvoz-nJčarje sadja, odnosno marmelade na možnost izvoza in prodaje naših orrdeikov U Švedskem. —g Svetovna letina ržj izredno dobra. Poljedelski departement Združenih drživ poTOČa, da skupna letina rži v deželah, k prideluje 78% vse rži na svetu. odStevš« Rusijo, bo znašala letos 774 mrlijonov buš IJev nasproti 569 milijonov v lanskem Iet:i Povišek znaša torej 36%. Letina rži Bi Nemškem bo letos najvtčja od časa sve tovne vojne, namreč skoraj 302 milijon bušljev nasproti 225 lani. Pred vojno pa ji pridelek v istem ozemlju znašal 268 mllijn nov bušljev. Na Nemškem bo letošnja letin, pšenice m ječmena znatno večja od lanske tetfca ovsa pa masiSa. stian 4 •SLOVENSKI NAROD« dne 30. septembra 1925. stev 221 To in ono Strah pred železnico V nedeljo, 37. t. m. je preteklo, kakor mmo poročali, sto let, ko je pričel* voziti prva železnica na Angleškem. Ni bila lahka naloga, zgraditi pot prvi železnici. V Darlingtonu in drugod so se čuli takrat eudni pogovori in neverjetni pomisleki proti železnici. Leta 1823. so bile položene prve tračnice, potem ko so imeli podjetnik! velikanske težkoče v parlamentu, da so odbili zastarele presodke prebivalstva in ne-vošoljrvost ri valov od sebe. V kroniki železniške zgodovine se čita o sejah takratnega parlamentarnega odseka nastopno: Neki član odseka pravi: Kaj se zgodi, a/ko prileti pri hitrosti 14 ali 16 km kaka krava ?proti stroju? Ali mislite, da ne bo mučno? Odgovor: Prav gotovo bo to zelo mučno, toda parno za kravo. Drugi član odseka je vprašal: Ali se ne bodo plašili konji na deželni cesti, ko zagledajo rdeče puhteč dimnik? Stephenson je odgovoril sarkastično: Upam, da bodo konji mislili, da je dimnik •orno rdeče prepleskan pa ostanejo mirni Neki čmgi je mislil, da bo dež ogenj v lo-loomottvi ugasnil in vlak ostane na cesti. Mogoče bi bilo prav, da bi se stroj zavil in pokril. Kaj pa bo, ako pripiha veter in odtrga pokrivalo? Vsa.k vihar bi brez dvoma preprečil vožnjo lokomotive, ker bi ogenj v Eje tako močno razpihal. da bi pritisk v kotlu naraste! in bi se stroj razpocrl. Na-'daljni modrijani so mislili, da je zelo neprijetno imeti Seiezniee pod svojim oknom. ?*7ekdo je skrbel, kaj bo z deželnimi cestami in vozniki ter raznimi obrtniki In krčlnarjl, potem se je dvignil nadaljni odbornik pa tožil, da bodo ljudje zboleli, ko zagledajo to strašno pošast, in poginila bo tudi živina na paši. Vsi so bSI mnenja, da bo železnica največja neprilika, da bo motila mir in uničevala blagostanje človeka ter da je to ena najnevarnejših izmišljotin človeškega razuma. Pomagalo ni vse nič. Stephenson je šel svojo pot datlje in ustvaril železnico. K otvoritvi je pisala ^Londoner Gazette« zelo rajzarjeno, boječ se vsJed pre-nagle vožnje ogromnih žrtev in bolezni . . . Kaj pa je bilo takrat, ko se Je prva železni- ca bližala Ljubljani? V etotetel je grmelo s prižnice, da Jo pripelje sam hudič m da pride z njo nesreča. Danes pa ee vozijo s železnico tudi korarji in škofje. Tragedija male sirote Poročali smo v soboto o tragediji male, komaj lSletne Bosiljke Dragic. O dogodku se poročajo: Zadnje čase je v Hercegovini opažati, da morala propada od dne, do dne, množe se perverznosti in drugi moralni zločini. Tužna usoda nesrečnega otroka dovolj osvetljuje razmere. V malem selu Plavište v Hercegovini, okraj Ljubinski, je živela z bokio svojo materjo ISIetna Bosiljka Dragic. Oče j! ie že davno umrl rn deklica je živela s svojo materjo v največji bedi. Njun položaj je bil od dne do dne slabši. Vsled slabe hrane se je matere lotila jetika m hirala je čezdalj bolj. Nekega lepega pomladanskega dne, ko je solnce z zlatimi žarki posijalo na zemljo, je borna mati izdihnila svojo dušo. Sirota Bosiljka je ostala sama, nikogar al Imela, ki bi mu porožfia svoje gorje. Bila je na milost m nemilost izročena tujim ljudem, ki so jo nagnali na ulico... In tu pričenja tragična usoda nesrečnega otroka. Lačna, strgana ht obupana je tavala Bosiljka po vaseh in trgih. Opravljala je najtežja dela za kos kruha. Nekega dne se je seznanila z mladim fantom, ki je nesrečno bitje zapeljal in — okužf!. Tedaj se je Bosiljka zavedla, da je svet pokvarjen, tedaj je občutila šele. da nima rodrteliev, da gre po noti, ki vodi v propast. Nekaj časa se je deklica popolnoma potegnila v zati5:e ter odšla služit. V službi je bila nad leto dni, nato pa jo ie gospodar zapodil, ker se mu je zdela sumltva. Vržena na ulico, prepuščena sama sebi, brez zaslužka in pokHca. je deklica moralno popolnoma prcpadla. Prodajala je svoj žfvot za de-rar ter se tako preživliala. Propadla *e telesno in moralno od dne do dne. Končno se ji ie primerilo še najhujše: obolela je za težko neozdravljivo venerično boleznijo. Obupana Je sklenila, da gre raje v smrt nego v bolnico. Z BOJIŠČA V SIRIJI. Francoske čete v SouHdi, ki so ph Druži opetovano napadh. Pred dnevi so našli deklico obešeno na drevesu nedaleč od rojstne hiše ... Poskusen beg Bažanta Poročali smo v sobotni številki »Slovenskega Naroda«, da so v Pragi prijel večkratnega morilca svojih ljubic, Jlndricha Bažanta. V sredo so Bažanta prepeljati v sodne zapore. V četrtek dne 34. t. m. pa je Bažant poskusil pobegmHi. Okoli 14. je bil priveden pred preiskovalnega sodnika Novaka, paznik pa je ostal pred vratmi sobe. Bažant je na vsa mu stavljena vprašanja odgovarjal mirno, nenadoma pa je s svojega sedeža skočil k oknu. Z glavo je razbil š*Po. V zadnjem rrenoktu ga je sodnik Novak s pomočjo paznika m oflcijala Režeka potegnil z okna. Bažant se je na glavi m na rekah občutno obreza! in Je močno krvavel. Dr. Velt Levit je jetnikn nudil nato prvo pomoč, nakar so ga zopet odpeljali v celice. DeH razbite šipe so padli tudi na Karlov trg, vendar ni bil nihče poškodovan. Zadnje dni je bH Bažant zolo potrt. Prepeljejo ga na Slovaško, da bo pomagal pri iskan?u njegovih Žrtev. KJE SO ZAKOPANE ŽRTVE? Iz Bratislave poročajo, da so v petek orožniki iz Kesmarka pričeli s poizvedovanjem m iskanjem za zakopanimi žrtvami Bažanta Marije šafarik in Josipine Pavelke. Preiskali so okolico Popradskega jezera In takozvani kraj »Zeleno morsko oko«. Preiskava je radi neugodnega terena zelo otež-kočena. Ugotovil! so. da ie Bažant prišel dne 3. septembra v Kfmerse ter da ie s svojo spremljevalko prenočil v neki tur!-stovski koči. V knjigo sta se vpisala kot zakonca Bažant. Dne 6. septembra zjutraj sta oba odšla, zvečer pa se je vrnil Bažant sam. Prmesel je nazaj sano par raztrganih damskih čevljev. Aii izumirajo Indijanci? V zadnjih letih smo lahko pogosto čitali vesti iz Združenih držav, da tamkaj rapid« no izumirajo Indijanci in da bo kmalu konec tega interesantnega rodu. Kakor znano žive Indijanci Združenih držav 5e popolnoma pri« mitivno življenje ob velikih rekah in stepah ter v amerikanskih pragozdovih, kamor še ni dospelo uničujoča sekira civilizacije in kulture. Takih krajev je v Združenih drža* vah sicer vsako leto manj, tako da nimajo indijanski rodovi niti prostora, kjer bi mogli živeti še naprej svoje mirno, samosvoje živ* ljenje. Zato je v zadnjih letih veliko Indi« Jancev zapustilo prerije, pragozdove in ro* manrično življenje in bivakirane ob velikih rekah ter se napotilo v velika mesta, kjer se polagoma civilizirajo. Statistični uradi so sestavili natančne statistike raznih primitiv« nih rodov v poedinh krajih Združenih dr* žav ter na presenečnje amerikanske javnosti ugotovuU, da Indijanci ne nazadujejo in da ne izumirajo, nego da nasprotna napredujejo: m sicer so v zadnjih 25 letih napredovali za četrtino, torej za celih 25 %. Iz objavljene statistike izhaja, da žive Indijanci svoje prastaro življenje v prirodi celo v dr« ;-avi Newyork, torej v najobljudenejši pokrajini Združenih držav. To indijansko pleme se zove Onondaga. V bližini Newyorka razpolag* z velikanskim posestvom 23.000 akrov, na katerem živi še popolnoma primi« tivno m no svojih starih običajih. Belo pleme izgine V študiju o bodočnosti belega plemena pravi angleški pisatelj Sir Leo Chiozza Mo-ney, da čaka Evropo pogin in da pripade bodoče gospodstvo na svetu drugim, bar-venim plemenom. Opira se na oficijelne statistike m kaže na to. da je bilo leta 1921. skupnega prebivalstva na svetu 1850 milijonov, v teh je dve tretjini barvenih. Belo pleme mora izginiti, ako se ne obnovi. Evropejci ne bodo mogli na večne čase odte-zati drugim plemenom ogromnega sedanjega zemskega posestva. Temnopolti ljudje zahtevajo ta zemljišča zase, ker so navezani nanja. Napredki znanstvenostl, neprestani boj proti boleznim Itd., vse to vodi brezdvomno k znatnemu pomno zevanju aztjatskih ta afriških rodov. Tako raste prebivalstvo na Japonskem letno za 700.000 ljudi, dočlm znaša letni pre-btvalstveni narastek n* Angleškem m \Va-lesu samo 250 000. V rodovitnem svetu so samo beli narodi nerodovitni. rrancfja, ena najmočnejših narodnosti, vpada. Pisatelj svari Evropo pred novimi vojnami, ker bi te vsled zmanjšanja prebivalstva na starem kontinentu samo pospešile dan. na katerem bi barveni narodi vrgH Jarem, ki jfft sedaj tlači, od sebe in zagospodovali po svetu. Vojna je res pobrala mnogo ljudi, toda sedaj jih ie po v sod i zopet preveč m nikjer ni pomanjkanja prebivalstva, kakor se ie napovedovalo v vomem času. človeški rod hitro raste m generacija pogine km al o. * Novine, kl stanejo 60 milijonov dolarjev. Londonski listi javljajo, da so kupfli bratje Berrvl londonski dnevnik »Dailv Mail« za 60 milijonov dolarjev (3000 mHij-Jonov dinarjev). Jurij Stjozkin: Tetka Taisja Fedorovna Mestna dekleta so bridko jokala za nesreč.iim majorjem in nosila cvetje na njegovo osamljeno gomilo, omožene dame so se pa jezile na generala, ker so videle v tem dogodku bogato tvarino za zlobne jezike. Taisja Fedorovna se pogreba seve ni udeležila. Ostati je morala mesec dni v postelji, končno je vstala, vendar pa ni mo^rla povsem okrevati. Njena lica so splahnila ii porumenela. obrvi sploh niso šle več narazen in ustne so se Še boli stisnile. V njenih temnih kitah so ste pojavil? sivi lasje. Toda nikjer ni iskala sočutja, izogibala se ie ljudi m njihovega sožalja. General Je bil v velikih skrbeh in ni vedel, kaj početi. Pisal je po mojo mater, toda na vse njene tolažilne besede ie odgovarjala Taisja Fedorovna samo: Pusti me, nič me ne boli in po nepotrebnem silite vame. In globoka brazda se je še bolj po-srIob3a med njene stisnjene obrvi. Tako je minilo mesec za mesecem dolgo leto. Zvesta služkinja je čuvala svojo strasno skrivnost in se vri ganila od gospodične. Toda kočijaž je bil čedalje bolj predrzen. Čedalje bolj pogosto je zahajal zvečer v ono polovico hiše, kjer je stanovala gospodična, klical je služkinjo in zahteva! denarja. — Neprestano je popival in brbljal razne gluposti. Vsi so mislili, da ima ljubavno razmerje s služkinjo. Zavidali so mu. služkinjo so pa nazivali tatico. Vsako noč so videli v sobi Taisje Fedorovne luč. Sirota ni mogla spati. Cesto se je zbudila služkinja, ki je spala za njenimi vrati, in slišala je, kako stopa gospodična s težkimi koraki po škripajočih tleh. Dekle je križala z drhtečo noko vrata in težko vzdihovala. Bila je vsa v skrbeh, ker ni nikoli slišala, da bi 'gospodična jokala. In res, Taisja Fedorovna ni nikoli plakala — njene oči so bile vedno suhe, v dolgih prečutih nočeh niso videle ničesar, le nepopisni obup je gledal iz njih. Včasih se je Taisja Fedorovna ustavila v svoji neprestani hoji po sobi, sklenila je roke in gledala okovano skrinjo. Tedaj je postal njen pogled bister in temen plamenček je zažarel kakor trenotna zarja v globini njenih zenic V takih trenotkih bi nihče ne verjel, da jo teži gorje. Bila je hladna, viharna jesenska noč. Taisja Fedorovna je hodila po navadi iz kota v kot. Pred razpelom je brlela večna luč. Muren je pel svojo večerno pesem. Zunaj je šumel veter in tresel žaluzije. Tisto noč ie hodila Taisja Fedorovna posebno trdovratno po sobi, kakor da hoče zatreti v sebi vsako misel. Toda očrvidno je bil njen trud zaman. Omagovala je že, ko je začula, da je na hodniku nekaj zašumelo. Nehote se je nagnila naprej in poslušala. Sum se je bližal in kmalu ie zaslišala pogovor. Vzela je svečo in stopila na hodnik. Zagledala je svojo služkinjo in neznanega dečka v ovčjem kožuhu. Deček se je na vso moč trudil dopovedati služkinji nekaj, kar je dalo očividno povod za ta pogovor. — Kaj se je zgodilo? — je vprašala gospodična strogo. Služkinja je skušala odgovoriti, toda deček jo je prehitel in spregovoril sam. — K vam prihajam, gospodična, Silantij Elisjejevič, vaš kočijaž, me pošilja. Prišel sem iz maloženinske krčme. — Kaj pa hoče od mene? — je vprašala Taisja Fedorovna še vedno strogo. — Zahtevajo, da pridete tja, — je odgovoril fantek korajžno. Taisja Fedorovna se je opotekla in prebledela. Služkinja je planila na sla in ga hotela zlasati, toda gospodična jo je prijela za roko. Fantek je dobil ko-rajžo in je začel pripovedovati vse po vrsti. Menda niti sam ni vedel, kaj naj to pomeni. Zato je hotel pojasniti vso zadevo podrobno. Povedal je, da Silantij Elisjejevič pošteno kroka. To pot je plačeval vse z zlatom. V krčmi so se vsi čudili. KoČijaž je pa čedalie bolj razmetaval denar. Začel se je bahati. »Kaj pa je meni do denarja? Prav nič! Še več lahko dosežem, Če le hočem.« »Kaj pa Še lahko dosežeš?« »Evo: to-Ie! — Hej, ti krčmarska zagvozda! — se je obrnil k fantičku, — hajdi tja v generalske sobane in reci Matrjoši. naj pokliče gospodično. Gospodični pa povej, da jo prosi kočijaž, naj se potrudi sem v maloženinsko krčmo: zelo da jo potrebujem.« Vsi so ostrmeli. Saj pa tudi ni bila šala. Kako si drzne klicati v krčmo blagorodno gospodično, pa Se kakšno gospodično — prvo gospodično v mesiji, v celi guberniji!« — »Kaj se ti blede, bratec?« — je zakričal nanj krčmar. — Kaj te briga, — ga je zavrnil kočijaž. — Stori, kar ti zapovedujejo! — je zakričal na fantička. Taisja Fedorovna ni Črhnila niti besedice ves čas. ko je sel opisoval ta prizor. Samo z ramo se je naslonila na vrata, bleda kakor smrt, toda s temnim Dlamenom v Dlamtečih očeh. Potem je odšla v svojo sobo, vzela iz predalčka mošnjiček denarja, oblekla kožuh in dejala služkinji: — Hitro se obleci in pojdi z menoj. Skrivaj so odšli vsi trije iz hiše ter se napotili na drugi konec mesta. Temna noč jih ie skrivala pred radovednimi očmi. Burja jim je žvižgala okrog ušes. Končno so dospeli do maloženinske krčme. 2e od daleč se je čula čudna mešanica pijanih glasov. Fantiček je skočil prvi v krčmo. Sledila mu je Taisja Fedorovna z Matr-iošo. Nehote so se vsi obrnili in utihnili. Stroga in dostojanstvena je opazila v gostem tobačnem dimu mizo, za katero je sedel Silantij Elisjejevič. Sto-oila je k njemu, se ustavila, nizko poklonila in spregovorila: — Kaj bi rad, Silantij Elisjejevič? Vsi so v strahu in začudenju ostrmeli. Rdeči, pijani obrazi so zrli v bledo lice Taisje Fedorovne. Nastal je pomemben molk. Toda kočijaž si je kmalu opomogel. Udaril je z vrčkom po mizi in odgovoril veselo: — Evo. kaj bi rad, gospodična! Zelo smo vam hvaležni za vašo naklonjenost. Napolnite nam kozarčke s svojimi gosposkimi ročicami, vaše prevo-shoditeljstvo. Zopet so se vsi ozrli na Taisjo Fc-dorovno. Ona pa ni trenila z očesom. Njene ustnice so se razmaknile. Stopila je v stran in velela krčmarju, naj ji prinese žganja. Potem je začela napajati vso to čedno družbo. Nastalo je nepopisno vrvenje. Vsak se je hitel na kak način prikupiti gospodični. Toda kmalu so bili vsi pijani kot muhe. Tedaj je velela Taisja Fedorovna zapreti od znotraj zunania vrata, da bi ne silili v krčmo nepovabljeni gostie in vnovič je začela polniti kozarce. Toda malokdo je še mogel piti. Vsi drugi so ležali po tleh. Gospodična je pomigala Matrjoši, naj se splazi v vežo. Sama je pa skočila za pult, kjer je sedel pijani krčmar, stopila v njegovo sobo, vzela iz zibelke speče dete in planila na cesto. Presenečena služkinja jo je komaj dohajala. Kmalu se je dvignila nad mestom rdeča zarja in objela pod pritiskom burje pol nebosklona. Začelo je biti plat zvona. Prestrašeni ljudje so planili na ulice in predno so prišli do vode. je ostal na kraju Maloženinove krčme samo še kup žerjavice in pepela. Vsi pijanci s kočijažem vred so zgoreli. Pri uradnem ogledu so našli Fotograf i strichatzer za cinkogra* fiju u Beogradu potreb« ni odmah. Plaća dobra, mjesto stalno. — Ponude na. Publici ta s a. d., Beograd, Pozorišna 2. 3616 obžgana trupla. V zapisniku o tem dogodku je bila resolucija: »Izročiti volji božji, dokler se slučaj sam po sebi ne pojasni.« Taisja Fedorovna ni ostala dolgo v očetovi hiši. Otroka, ki ga je rešila iz goreče krčme, je poslala v šolo k pokopališkemu dijakonu, sama pa je šla v samostan. Še kot otrok sem jo često videl pri nas doma. Vedno počasna, stroga, v črni samostanski halji, s pergamentnim obrazom in globokimi, srepimi očmi je strašila našo detsko domišljijo in nismo je imeli radi. Vedela je to in menda jo je zelo bolelo. Služinčad jo je nazivala »bogomoljka«. Vedno, kadar se je oglasila pri nas, ie vse bogato obdarovala, toda ker je prinašala darila brez smehljaja na stisnjenih ustnicah, jih tudi nismo bili nič kaj veseli. Vendar pa jo ie moja mati še vedno ljubila in oče se je Često posvetoval z njo. Njen gojenec HippolituŠka Malo-ženinov je kmalu zašel na kriva pota — začel je pohajkovati m kvantati; — prepovedali so nam igrati se z njim. Pozneje je postal velik pijanec. Hudobni jeziki so skrivaj govorili, da je baje plod tajne ljubezni tete Taisje Fedorovne. Meni se pa zde te govorice vseskozi zlagane. V grobih potezah tega malopridneža ni bilo o bla-gorodnosti duha ne sluha. Pred smrtjo se je teta izpovedala batjuški — samostanskemu očetu Ni-fontu, in ta je nam povedal, da je umrla s čisto vestjo. In kdo bi si tudi drznil obsoditi to Žensko, v kateri je bilo toliko prave možatosti in blagorodnega dostojanstva? Njena duša je bila neprestana arena borbe med dolžnostjo in plamtečim srcem. Boi bandi um kakor tudi FILCI v vseh modnih barvah v veliki izbiri In po nizkih cenah pri lilki llfat. unsflti, Ljubli nt Stat trj 21 talni kltbuU vtdM w zitofi. Prazno sobo s souporabo kuhinje išče mlad zakonski par. Plača za tri mesece vnaprej. — Ponudbe ped »Oktober 3633» na upravo «SIoven* skega Naroda*. Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev LUDOVIK BARAGA, LJUBU ANA Telefon 980 Selenburgova ulica Krojač Ivan Magdič, Ljubljana, Gledališka ulica 7 — se priporoča za jesensko sezono. Angle= ško blago. 3615 Prodajalka mlajša moč, pridna in po-stena, izurjena v modni t: govini — išče mesta za takoj. — Ponudbe pod