Poštnina plačana v gotovini	Maribor,	četrtek	50.	septembra	1834	stev.	213	Leto	vm	'xv'}|
Gena 1 Din
MARIBORSKI
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 245S	TBP	TT	HTUfc
Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 10. uri / Velja mesečno prejeman	B	I	H
v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase
sprejema tudi oglasni oddelek „JutraM v Ljubljani / Poštni čekovni račun št. 11.409
Vstop Rusije v Društvo narodov
Po dolgih pripravah in debatah je naposled uresničena napoved, ki se je zadnja leta vedno znova širila v svetovni politični javnosti — sovjetska Rusija je postala članica Društva narodov in dobila je tudi stalni sedež v njegovem vrhovnem svetu. Vse to skoraj ni nobena senzacija več, saj smo že mesece prej vsi dobro vedeli, da se bo tako zgodilo, je pa še vedno izredno velik dogodek, morda eden največjih med velikimi sve-tovno-političnimi dogodki po vojni. Prvi pomen je v tem, da je sovjetska Rusija sploh vstopila v Društvo narodov, drugi pa v tem, da je brez vseh pridržkov sprejela vse obveznosti, ki ji jih nalaga to članstvo. Pravilno bo mogel vse to oceniti pač samo tisti, kdor ve, kako je prve čase po boljševiški revoluciji, pa tudi še dolgo pozneje, vse do najnovejšega časa, rdeča boljševiška Moskva gledala na to veliko mednarodno ženevsko institucijo. Opisovala jo je kot zavarovalno družbo krvavih buržu-jev, namenjeno preganjanju proletariata in snovanju načrtov za uničenje sovjetske Rusije z ognjem in mečem. Ta besna gonja proti Društvu narodov krvavih buržujskih psov je bila v ruskem sovjetskem tisku tako velika, da si še sedaj vse do 16. t. m. ni upal povedati ruskemu ljudstvu, da je njegova država vstopila v to društvo.
Šele v nedeljo 16. t. m. so dobili ruski dnevniki naročilo, naj povedo, da je Rusija postala članica Društva narodov v Ženevi in — opravičijo ta korak! bi povedali so, da je sovjetska vlada . sklenila podpreti tiste buržujske dr-L žave, ki so proti vojni in za ohranitev Imiru in nasprotujejo izven Društva narodov stoječima velesilama Japonski ter Nemčiji, ki — pripravljata napad na sovjetsko Rusijo. Niti besedice pa niso ti listi spregovorili o obveznostih, ki jih ie sovjetska Rusija sprejela s svojim vstopom v Društvo narodov. Prav v tem po je vsaj enak pomen kakor v pristopu samem! Sovjetska Rusija je odslej dalje dolžna spoštovati ne samo vse mednarodne pogodbe in dogovore, ampak tudi načela človečnosti. Res je, da ie ta dolžnost bolj ali skoraj izključno teoretičnega značaja, toda tudi to še pomeni nekaj, pred vsem pa, da se je z dnem njenega vstopa v Društvo narodov nehala svoboda zahrbtnega pripravljanja svetovne komunistične revolucije, vsai oficielno, če že tudi ne dejansko. Odgovorni sovjetski državniki poslej ne bodo mogli več javno govoriti o tem nekdanjem najvišjem cilju svojih želja.
Ob vstopu sovjetske Rusije v Društvo narodov se nam pa seveda samo po sebi vsiljuje vprašanje: kaj je sovjetsko Rusijo napotilo do tega koraka in ali je ta njen korak iskren, ali le nov manever?
O	tem, da ni vstopila v Društvo narodov iz teoretičnih ali načelnih, marveč zgolj iz egoističnih in praktičnih nagibov, menda pač ne more biti nikjer nobenega dvoma. Šlo ji je za to, da okrepi svojo moralno in materialno pozicijo na-Pram Japonski in Nemčiji. Uvidela je pač, da bi v izolaciji bil njen položaj v primeru oboroženega spopada z Japonsko na Daljnjem vzhodu zelo nevaren, in tega se ie zbala. Kadar pa ie kdo v nevarnosti za sam goli svoj obstoj, se oklene marsikatere pomoči, ki bi jo sicer prezirljivo odklonil. Pa tudi iskrenost najbrže ni popolna, vsaj sto odstotna gotovo ne. Prepad med ruski mi sovjeti in ostalim svetom je še vedno zelo velik, kljub temu, da se je tudi v sovjetski Rusi ji pod silo razmer (tore«
Vsa Italija ena sama vojašnica
Militaršzacila. kakršne ne pozna zgodovina — Milijon vojakov staino v orožju — Vznemšrjenfe v Franciji in komentarji
izpopolnitev vojaške izobrazbe. Pa|Sc*Phno, da bodo tudi izvršile vojaške
PARIZ, 20. septembra. V tukajšnjih političnih krogih je vzbudil veliko pozornost sklep italijanske vlade, s katerim se stavi pod orožje takore-koč ves italijanski narod. Vsi pariški listi posvečajo veliko pažnjo tem italijanskim vojaškim reformam ter prinašajo o njih tudi razne podrobnosti. Po objavljenih določilih se bo pričela vojaška pripadnost Italijanov že z dovršenim osmim letom življenja. Vsi dečki, pa tudi deloma deklice, se bodo morali po posebnem sistemu pripravljati za vojaško službo vsa leta šolske obveznosti, pa tudi pozneje do nastopa redne kadrske službe. Od 14. leta dalje bo obvezno že vadenje v uporabljanju orožja, tako, da bodo z vstopom v vojsko vsi že v vsem pripravljeni in bo kadrska služba le še
tudi po odsluževanju kadrske službe bodo vojaki še 10 let prideljeni raznim domačim formacijam.
»Matin« piše s tem v zvezi, da se ta sklep italijanske vlade nikakor ne sme podcenjevati, ker pomeni milita-rizacijo vsega italijanskega naroda in postavitev pod strogo vojaško disciplino. kakršne doslej še ni poznala vs^svetovna zgodovina. Po polomu razorožitvene konference vodi Italija politiko, ki naj ji za vse čase zagotovi položaj velesile ter porablja pri tem naravnost špartanske zakone. Tako postopanje Italije bo prisililo tudi druge države, ki ne razpolagajo niti od daleč s številom italijanskega prebivalstva in- tako nacionalno di-
reforme.
»Echo de Pariš« pa uporablja to priliko za ponovitev svojega predloga, naj Francija ustanovi posebno vojsko v višini najmanj sto tisoč mož, ki bi dopolnjevala sedanji rekrutni sistem. Položaj v Evropi je tak, da se v primeru vojnega konflikta more zanašati Francija izključno le nase. Francoska vojska ie edina obramba domovine, ker kdo more zagotoviti, da bo ostal primer Poljske osamljen? Tudi drugi listi se bavijo s tem problemom in opozarjajo zlasti na to, da bo imela Italija po novi reformi aktivno vojsko milijon mož in je zato dolžnost Francije, da tudi ona poskrbi za izpopolnitev svoje oborožene moči.
Potiska zapns*f Društvo narodov?
POLJSKI GLASOVI PO VSTOPU RUSIJE V DRUŠTVO NARODOV. DVOSTRANSKI DOGOVORI.
VARŠAVA, 20. septembra. Vstop sovjetske Rusije v Društvo narodov je predmet vsega zanimanja poljske politike, tiska in javnosti. »Gazeta Polska«, ki se na uvodnem mestu bavi s tem dogodkom, ugotavlja, da se bodo poslej vsi rusko-poljski odnošaji urejevali samo na temelju dosedanjih in bodočih dvostranskih dogovorov. V ta namen bo potrebna tudi korektura dosedanjih pogodb, ki naj nadomesti francoski načrt za vzhodni pakt, kateremu se Poljska nikakor ne bo pridružila. Doslej pa
je bilo že rešeno vprašanje narodnih manjšin med obema državama, in sicer na prijateljski način. Kar se tiče poljskega položaja v Društvu narodov, ji ni toliko do tega, da si pridobi stalno mesto v svetu, kolikor do tega, da si zagotovi častni položaj v Evropi. Giede zaščite narodnih manjšin bo Poljska vztrajala na svojem stališču, in ako se bo izkazalo, da Društvo narodov še nadalje zahteva izpolnjevanje obveznosti, ni izključeno, ampak celo zelo verjetno, da bo Poljska sledila Nemčiji in zapustila Ženevo.
Udarec za tretjo Internacionalo
MOGLE BI NASTATI
VARŠAVA, 20. septembra. Poljski tisk prinaša zelo Izčrpna poročila o debatah v Društvu narodov pri sprejemanju Rusije. Uradna agencija »Iskra« poroča, da je bila Poljska med prvimi državami, ki so vzpostavile redne diplomatske odnošaje z Rusijo. Poljska pa je omogočila sprejem Rusije tudi v svetu in v plenumu. Nadalje pa trdi, da je vstop sovjetske Rusije v Društvo na-odov hud udarec za komunistično propagando v Evropi, ker bo odslej sovjetska vlada morala paziti na svoje besede in na svoje delo ter se bo morala odreči Indirektnim vpletanjem v notranje zadeve evropskih držav. Tretja Internacionala bo najbolj občutila ta korak, ker bo morala opustiti razne svoje načrte. Ker
V RUSIJI VELI KE SPREMEMBE. - DIKTATOR STA-LJIN NEVARNO BOLAN.
pa ima tretja internacionala velik vpliv na sovjetsko vlado, bodo gotovo nastale v Rusiji težkoče, katerih posledica bodo morda celo velike spremembe ne samo v vladi, ampak tudi v tretji internacionali.
PARIZ, 20. septembra. Listi poročajo iz Moskve, da je Staljin nevarno obolel. Štirje zdravniki so mu stalno na razpolago. Gre za tvore v želodcu, odnosno za raka.
Italijansko oboroževanje Av< strice in Madžarske
PARIZ, 20. septembra. Preiskava v washingtonskem procesu zaradi trgovanja z orožjem je ugotovila, da so Italijani naročili v Ameriki velike množine orož-
ne prostovoljno!) v zadnjih letih prav marsikaj spremenilo, kar je naglasil tudi francoski zunanji minister Barthou v svojem odgovoru na izvajanja švicarskega predsednika M o 11 e na seji politične komisije Društva narodov.
Toda eno je gotovo: vse to odrnika-mje sovjetske Rusije od radikalnega boljševizma v zunanji politiki, četudi le taktično, ne bo moglo ostati brez posledic na njeno notranjo mentaliteto. Že članstvo pri Društvu narodov samo bo tako vpliven korektiv, da bo .posegal globlje, kakor si morda sovjetski mogotci sami mislijo. In v tern je morda najvažnejši poaattvm refflultat tega velikega medna-
rodno-političnega dogodka. Vstop sovjetske Rusije v Društvo narodov postane torej lahko pričetek konca velike nevarnosti, ki jo je prav ta sovjetska Ru-sija pomenjala vse od leta 1917. dalje za vso evropsko kulturo in civilizacijo. Oslabitev ostrine boljševizma pa bo rodila še neko drugo dobro posledico, povzročila bo polagoma tudi oslabitev ostrine fašizma. Kajti boljševizem in fašizem živita vsaj v neki meri drug od drugega. In morda se bo na obzorju bližnje bodočnosti pričela blesteti v doglednem času zvezda upanja na rešitev iz sedanjega kaosa, če nismo tnorda I preveliki optimisti?	r.
ja in streliva za Avstrijo in Madžarsko. Madžarski je b!16 dobavljenih 50 bombnih in lovskih letal. Zasluški vojne industrije so bili pri tem ogromni. Tako je tvrdka Petry VVltme imela leta 1932. preko 6 in pol milijarde dinarjev čistega dobička, in to na začetni kapital, ki je 1. 1925. znašal komaj 60.000 dolarjev. Predsednik družbe je tudi izjavil, da je dobavil Nemčiji samo lani 176 letalskih motorjev. Neki ameriški senator ie izračunal, da bo Nemčija imela v kratkem tisoč letal.
Prizadevanje za zagotovitev avstrijske neodvisnosti
PARIZ, 20. septembra. Iz Londona poročajo, da sestavlja angleška vlada osnutek konvencije o zagotovitvi avstrijske neodvisnosti. Osnutek bo tak, da ga bodo lahko podpisale Italija, države male antante in Francija. Anglija se pa ne bo pridružila, ker noče prevzeti nobenih novih obveznosti. »Figaro« objavlja razgovor z dr. Schuschniggom, ki je izjavil, da želi Avstrija naglo rešitev garancije za neodvisnost in je pripravljena sodelovati z vsakomur, ki spoštuje njeno samostojnost. Vprašanje vrnitve Habsburžanov ne obstoja, ker bi načenjanje te zadeve povzročilo preveliko nervoznost sosedov.
SNOWDEN ZA REVIZIJO.
LONDON, 20. septembra. V »Dany Mailu« se zavzema voditelj laburistov Snowden za revizijo mirovnih pogodi) in dokazuje, da se samo na ta način more preprečiti nova vojna. Evropa se ne bo pomirila, dokler se ne izvede revizija, ker vojna bo nastala takoj, čim bodo pritiskam narodi občutili dovelj moči, da izvojujejo zase pravice, o katerih mislijo, da so jih izgubili v zadmi vojni.
FRANCOZI IN POSAARJE.
PARIZ, 20. septembra. Te dni bodo na francosko-saarski meji francoske vojaške vaje. Te vaje bodo v zvezi s proučevanjem vojaških ukrepov za primer narodno-socialistične vstaje v Posaarju.
TITULESCOVO POTOVANJE V RIM.
PARIZ, 20. septembra. Poroča se, da bo takoj po Barthoujcvem obiskd prispel v Rim tudi romunski zunanji minister Titulescu kot zastopnik držav male antante.
Dnevne vesti
Ropar v rokah mariborske policije?
ZLOČINSKI PODVIGI CIGANA BOGD ANA. IZDALA GA JE NJEGOVA LJUBICA CIGANKA MARIJA HORVATOV A.
Pred kratkim smo poročali, da jc mariborska policija aretirala Franca Bogdana, ki je pred kratkim ukradel nekemu posestniku precej vredno kobilo. Pri zasliševanju je cigan Bogdan odloč no zanikal vsako krivdo in jc b.'a mariborska policija trdno prepričana, da je ujela nevarnega ptiča ter ga zate izropa v zapore mariborskega sod;šča. Včeraj in danes pa poročajo hrvaški h tudi slovenski listi o senzacionalnem razkritju umora iz leta 1926., ki ga je izvršil neki cigan Franc Bogdan. Nadaljnja preiskava bo dognala, čc ni Bogdan, ki ga imajo v rokah naše oblasti, identičen s ciganom, ki je pred 8 leti umoril v okolici Sv. Martina ob Muri bogatega^ niedmurskega posestnika Iva-na„ ^>crčiča. Orožniki v Murskem Središču so uvedli pred kratkim ponovno preiskavo o skrivnostni smrti Perčiča, katerega truplo je zločinec po umoru obesil na neko drevo, vendar pa je bilo takoj očito, da se Perčič ni sam obesil. Perčič se jc vrnil nekaj tednov pred svojo strašno smrtjo iz Amerike. Ker niso
našli pri njem nobenega denarja, je bilo jasno, da je postal žrtev zločincev. Orožniki so takoj po umoru uvedli obširno in temeljito preiskavo, toda vše njihovo prizadevanje, da bi izsledili zločince, je bilo zaman. Pred dnevi pa je prišla k orožnikom v Mursko Središče ciganka Lucija Šarkezijeva in povedala, dr. ji je pred kratkim izdala ciganka Marija Horvatova, bivša priležnica cigana Franca Bogdana od Sv. Martina na Muri, neko skrivnost. Horvatova je pravila, da M jo cigan France Bogdan rad vzel za ženo. boji pa se svoje prve zakonske žene, ki bi ga utegnila v tem primeru izdati, ker je leta 1926. obesil nekega Amerikanca iz Hlapičine. Tudi ji je povedala, da se France Bogdan skriva pod tujim imenom, ker se prav za prav piše Mile Nikolič. Orožniki so takoj poiskali ciganko Marijo Horvatovo, ki jim je pri zaslišanju povedala isto, kakor svoji znanki Luciji Šarkszijevi. Cigan Bogdan pa ima baje na vesti tudi dva zagrebška trgovca, ki so ju pred leti našli mrtva v varaždinski okolici.
F Vinko Kovačič. Včeraj zjutraj je umrl v tukajšnji bolnišnici v starosti 51 let zasebni uradnik in diakon staroka-toliške cerkve g. Vinko Kovačič, ki je dolga leta nastopal tudi v našem Narodnem gledališču pod psevdonimom Ro-žanski. Pokojnik je bil po rodu iz Sv, Jakoba v Rožu na Koroškem. Študiral je gimnazijo in pozneje bogoslovje, katerega pa ni dovršil in se je šele pozneje ob prestopu v starokatolišKo cerkev diakon znova pripravljal na posvetitev v mašni-ka. Kot tak je vodil tudi mariborske sta-rokatoliškc vernike, ki pripadajo sicer ljubljanski župniji. V Mariboru je bil splošno znana osebnost in je imel mimo svojih vernikov tudi velik krog prijateljev in znancev, zlasti iz vrst obiskovalcev gledališča. Mnogo si je kot vnet dušni pastir starokatoliške cerkve prizadeval, da bi povečal krog vernikov v Mariboru. Pokojnika bodo pokopali jutri popoldne po starokatoliškem ritusu na mestnem pokopališču na Pobrežju. Pogreb bo ob pol 16. uri iz mrtvašnice. Pogrebne obrede bo opravil starokato-liški župnik iz Ljubljane. Bodi mu ohranjen lep in časten spomin, žalujočim preostalim naše iskreno sožalje!
Iz poštne službe. Poštni uradnik Ervin Kolbezen je premeščen iz Maribora na Muto.
Odvetniška vest. Odvetnik g. dr. Ervin Mejak v Konjicah se je preselil že s 1. avgustom s svojo pisarno v Gornji grad.
iz banovinske službe. Za banovinskega' kmetijskega pristava pri okrajnem glavarstvu v Murski Soboti je imenovan uradniški pripravnik inž. Erili Eise't: ostavko na banovinsko službo pa je pida! uradniški pripravnik pri kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru Viktor Fabiani.
Sprejemni izpiti na violinskem oddelku državnega konzervatorija v Ljubljani. Kakor smo izvedeli, sta te dni dva učenca znanega violinskega pedagoga S. prof. Pahorja, J. Jefabek in li. Lc-šanc, uspešno dovršila sprejemne izpite na državnem konzervatoriju v Ljubi ia-ni.
Proslave 15-letnice osvobojenja Prekmurja ne bo. Tolefonično nas .ie obvestil včeraj odbor za proslavo 15-letnice osvobojenja Prekmurja, da za soboto in nedeljo najavljene proslave nc bo in bo letos sploh odpadla. Toliko v vednost vsem organizacijam in posameznikom, ki so nameravali to soboto in nedeljo pohiteti v Dolnjo Lendavo.
Slovensko stenografsko društvo se snuje v Ljubljani. V Mariboru moramo imeti veliko število članov in svoj odsek. Zato sc vabijo vsi tisti, ki se s slovensko stenografijo bavijo teoretično ali praktično, poklicno ali zasebno, zlasti pa tisti, ki bi radi iniciativno sodelovali.
se prijavijo ustno ali pismeno pri g. prof. Rudolfu Rakuši na trgovski akademiji v Mariboru.
Čebelarska predavanja in tečaj. V nedeljo 23. t. m. bo na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru čebelarski tečaj, ki bo trajal ves dan. Začetek tečaja bo ob 9. uri dopoldne. Razni čebelarski strokovnjaki bodo predavali o kužnih boleznih in prezimovanju čebel. I udi bodo navzočim čebelarjem praktično pokazali, kako je ravnati s čebelami. Vabljeni so vsi čebelarji in prijatelji čebelarstva, zlasti pa železničarji, ki goje čebele.
Agilna podružnica Slovenskega planinskega društva otvori v nedeljo 23. t.
! m. z velikim trudom jn žrtvami zgrajeno novo planinsko kočo pri Svetih treh kraljih, ki bo odprla turistom naj-lepše predele Pohorja okoli Slovenske Bistrice. Da omogoči tudi mariborskim planincem udeležbo na tej slavnosti, priredi »Put-nik« 23. t. m. izlet z avtobusom. Avtobus nas popelje v Slovensko Bistrico, od tam do Šmartna (ferialna kolonija kraljice Marije) in Ramšaka, od koder je ena ura pešhojc po lepi. na novo markirani poti do koče. Vabimo mariborske turiste, da sc v čini večjem številu udeleže tega lepega izleta, za katerega so predvidene skrajno nizke cene. Vozna cena bo le 25 Din za osebo. Nadaljnje informacije in prijave pri »Putniku«, Maribor. Aleksandrova cesta 35, tel. int. 21-22.
Mestni občinski svet mariborski je na' svoji seji dne 11. IX. 1934 sklenil sledeče: Tarifa za mestne tehtnice se spremeni v tem smislu, da se na prošnjo strank za vozove in avtomobile, s katerimi se stalno prevaža blago, računa tehtarina samo prvič, pozneje pa se ugotoviiena tara odbije od brutto-teže. Stranke, ki reflektirajo na to ugodnost, morajo predmetne vozove in avtomobile pri prvem tehtanju vozila to posebej prijaviti mestni tehtnici, pozneje pa se pri vsakem tehtanju blaga izkazati s tem tehtnim listkom javne mestne tehtnice.
Prvi kostanj. Da se je letošnje poletje za vedno poslovilo od nas, nam pričajo kostanjarji, ki so sc pričeli pojavljati v Mariboru. Preteklo nedeljo je bilo po limbuških in lazniških gozdovih že vse polno izletnikov, ki so nabirali kostanj. Kostanj, ki ga pečejo in prodajajo mariborski kostanjarji, pa po ceni ni preveč sladek. Liter po 6 in S Din jc vsekakor previsoka cena.
Klub koroških Slovencev v Mariboru vabi svoje člane, naj sc v čim večjem številu udeleže pogreba starokafoliškega duhovnika in koroškega rojaka g. Vinka Kovačiča, ki bo jutri v petek ob pol 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju.
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru vabi svoje člane, da sc po možnosti polnoštevilno udeleže pogreba umrlega bivšega društvenega tajnika g. Senice, ki bo jutri v petek ob 15. uri. Namesto venca .ie društvo izročilo 100 Din CMD za revno obmejno deco.
Občni zbor gozdovnikov! V nedeljo 23. t. m. bo ob 10. uri v deški meščanski šoli občni zbor mariborskih gozdovnikov. Udeležba za članstvo strogo obvezna. Vabljeni tudi vsi prijatelji go-zdovniškega pokreta.
Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru prosi svoje člane, da se udeležijo v petek 21. t. ni. pogreba strokovnega tajnika g. Ivana Senice, ki bo ob 15. uri z mestnega pokopališča na Pobrežju. — Uprava.
Samo še do sobote 22. t. m. se lahko prijavite za abonenta mariborskega Narodnega gledališča! Zato pohitite, da dobite še dober sedež! Letos je za abonma izredno mnogo zanimanja, kar ni prav nič čudnega, saj si prihrani gledališki obiskovalec kar 50 odst. na vstopnini, če se abonira.
Mednarodne rokoborf-- v Unionu. Danes se borijo Črna maska : Czaja. Homanu : Fischer, Kawan : Belič, odločilna.
Konec krvavega fantovskega pretepa pred sodiščem. Pred malim kazenskim Senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjalo včeraj dopoldne 6 obtoženčev, samih mladih korenjakov pretepačev z Dravskega polja. Še-storica je bila obtožena, da jc lani na Štefanovo v Pernatovi gostilni navalila na nekega Mihaela Pernata in njegovo družbo. Med Pernatem in obtoženo še-storico je bilo že dalj časa veliko sovraštvo. Fantje so iskali samo prilike, da bi ga kje naklestili. Zbrali so si zato Štefanov praznik in krvavo obračunali s Pernatom in vsemi njegovimi tovariši. Bila je tisto noč bitka, kakršne Šikole ne pomnijo. V gostilniški sobi je izgle-dalo drugi dan kakor na bojišču. Razbiti so bili kozarci in steklenice, na oknih pa ni bila cela nobena šipa. Zdrobili so tudi stole in mize. Ubogega Pernata so se fantje lotili s sekirami, ročicami m noži. Poškodovali so ga tako hudo, da jc ležal več mesečev v bolnišnici. Le svoji krepki konstituciji se mora zahvaliti, da je ostal živ. Fantje pri obravnavi niso tajili, da so pretepli Pernata, valili pa so krivdo, kakor jc to že navada, drug na dnigpga. Mali senat jih jc spoznal za krive in obsodil: železničarjevega sina Franca Dobrajca na 20 mesecev težke ječe, Štefana Pepeluiaka na 2S mesecev težke ječe, Adolfa Kanclerja na 8 mesecev strogega zapora, Štefana Brgleza na 6 mesecev strogega zapora. Ostali pa so bili oproščeni.
Železniška nesreča. Včeraj zjutraj okrog 2. ure sc je pripetila' na progi Sarajevo—ViŠegrad huda železniška nesreča V bližini postaje Mediedje se je zrušila ogromna skala na tovorni vlak, ki je v kritičnem trenutku peljal tam mimo. Lokomotivo in več tovornih vagonov je vrglo s tira in so se nekateri vagoni skotalili v globok prepad ob reki Drini. Človeških žrtev ni bilo in je samo vlakovodja težje ranjen. Materialna škoda pa znaša okrog 250.000 Din.
Otroci med seboj. Včeraj popoldne so se v Studencih na nekem travniku igrali otroci. Ob tej priliki je vrgel neki deček 12-letnemu Edvardu Karbi s tako silo kamen v glavo, da mu je prebil lobanjo. Poškodovanega dečka so poklicani reševalci prepeljali v bolnišnico.
Huda krava. V Leskovcu je pasla na travniku krave 10-lctna posestnikova hčerka Marica Gmajnerjeva. Med kravami je bila mlajša telica, ki je bila »huda«:. Ko se ji je pastiričica približala, se je telica zagnala proti njej in jo nabodla na rogove. Pri tem ji jc nevarno poškodovala levo oko in levo roko. Nesrečno Marico so morali prepeljati v mariborsko bolnišnico.
Grajski kino. Samo še dva dni zabavna, vesela opereta »Možiček, kaj pa sedaj?« Hermann Thiinig, Herta Thicle, Fritz Kenipers, Theo Lingen. Pride »Kralj Menrik Vlil. in njegovih 6 žen«.
Kino Union. Od danes dalje najboljši vojni film, izdelan deloma po originalnih posnetkih iz svetovne vojne leta 1916. »Doumont« (Pekel zapada) v nemškem jeziku. Kot dodatek filmska senzacija borbe v boksu za svetovno prvenstvo »Baer-Carnera«.
Narodno giedališše
Za isto vstopnino hodite namesto ene dve sezoni v gledališče, če se abonirate!
Na primer: neabonent plača na leto 694 Din (22 gledaliških uprizoritev) za sedež v najboljši loži. Za znesek 636 Din, ki se odplačuje v mesečnih obrokih po 49 Din, pa prejme abonent-uradnik abonma kar za dve sezoni in vsega skupaj 44 predstav tudi v najboljši loži! Isti primer velja tudi za vse ostale sedeže. Odveč je torej govoriti, ka'ke ugodnosti nudi razpis .gledališkega abonmana. Na razpolago je še nekai boljših lož, na kar opozarjamo zlasti družine in zaključene družbe, ki reflektirajo na boljše sedeže. Kdor pa se noče vezati na dneve abonmana in na dela. se lahko abonira na blok, ki se prav tako plačuje v sedmih obrokih, opravičuje pa obisk gledališča pri 22 poljubnih predstavah in ob poljubnih dnevih.
Pri apnenju v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode, iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polju stransko ohromelih s »Franz Josefovo« vodo najboljše uspehe pri iztrebljenju črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
K. D. »Triglav«. Otvoritev plesne šole bo v soboto 22: septembra v gornji mali dvorani Narodnega doma pod vodstvom diplomiranega plesnega učitelja gospoda Lud. Simončiča. Vaje bodo redno vsako sredo in soboto od 20. do 23. ure.
,'Wr
dobro in ceneno kupiti £at'ske potrebščine pojdi v mm 2ADRU00
Aleksandrova c. 13
Usoden padec z voza. Včeraj popoldne jc na Krembergu pri Ščavnici v Slovenskih goricah padla z voza 20-let-n.t viničarjeva hčerka Matilda Polanči-čeva. Pri padcu si je zlomila desno roko in hudo poškodovala levo nogo ter je morala iskati zdravniške ix>moci v bolnišnici.
Saharin pod telovnikom. Ko je sel danes zjutraj okrog pol 7. ure po Betnav-ski cesti policijski agent Medvešček, je srečal nekega moškega, ki se mu je zdel zelo sumljiv. Bil jc precej junaških prs. kar je vzbudilo agentovo pozornost. Ustavil ga je in našel pri njem pod telovnikom 50 zavojčkov saharina. Moški jc priznal agentu, da sta mu saharin prodala neki Babšek in Marija Očkova iz Magdalcnske ulice. Takoj nato se je odpravil tja agent v spremstvu stražnika in omenjenega moškega. Našli so pri Baibšeku 150 zavojčkov saharina, ki so mu ga zaplenili, vse tri pa prijavili pristojni oblasti.
Mlad vlomilec. Mariborska policija je aretirala predvčerajšnjim nekega lS-let-nega Karla F., ki ga zasledujejo orožniki z Remšnika zaradi vlomne tatvine, ki jo je izvršil letos v juniju pri nekem posestniku v njihovem rajonu, kateremu je odnesel razne predmete v vrednosti nad 1400 Din. Karel F. je že lani zapustil očetovo hišo in se od takrat potepal po svetu. Izročen je bil tukajšnjemu sodišču.
Ukradeno kolo. Smolo je imel mariborski slikarski mojster Jakob Senekovič s svojim kolesom, ki ga je bil pustil včeraj popoldne za Hip v neki veži na Aleksandrovi ccsti. Ko se je vrnil, kolesa ni bilo več. Ukradeno kolo je znamke »Gcrmania« in je vredno okrog 1200 Din.
Vremensko poročilo marlhorske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri jc kazal toplomer 15.8 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura jc znašala 12.2 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 18 stopinjah 738. reduciran na ničlo pa 736.2; relativna vlaga 92; vreme je megleno in tiho; vremenska napoved pravi, da sc bo vreme v nekoliko dneh poslabšalo.
Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz JoscJove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez muke izdatno iztreb ijenjc črevesa, kar povzroči ugoden .ib ču te k olajšanja.
Ruše
Strelska družina v Rušah ima v nedeljo 23. t. m. celodnevno nagradno streljanje. Za najboljše strelce ima pri' pravljene lege nagrade.
V 'M a r i b o r n, Hne 20. IX. 1934.
—Illlli umili lilllHBBBgMMMMIBBBBMM
Čudna so pota božje pravice
ZARADI UMORA NEZNANCA SEDIJO V JEČI ŽE SEDEM LET TRIJE LJUDJE. PRED OBNOVO SENZACIONALNE GA PROCESA. DOLGOTRAJNA IN NAPETA RAZPRAVA O DOPUSTNOSTI OBNOVE.
| Pred 14. leti je neka deklica, ki je nabirala gobe v Benediškem gozdu v Slovenskih goricah, našla ob nekem potoku truplo neznanega moškega. Uvedena je bila obširna preiskava, toda ves tntd, da bi izvedeli kdo je umorjenec, je bil zaman. Niti v dolgi dobi 14. let se ni posrečilo oblastem dognati, kdo je in od kod je. Pa tudi najbrže tega oblasti nikdar dognati ne bodo mogle. Ker oblasti niso mogle ugotoviti, kdo j; mrtvec, so skušale izslediti zločince. Naporno ie bilo poizvedovanje in že je izgledalo, da bo skrivnostni uinor ost^l večno tajen-O umoru so se širile novice, ki so sprav liale v zvezo kočarje Markuzije v Drva-nji v Slovenskih goricah. V februarju leta 1921. so orožniki aretirali kočarja I\hi-na Markuzija, njegovo ženo Ano in njenega brata Josipa. Dolgotrajno jc bilo zasliševanje pred preiskovalnim sodnikom, ki jim krivde ni mogel dokazati. Zato so bili izpuščeni na svobodo. Govorice pa ni so ponehale. Ljudje si niso dali vzeti vere, da ne bi bili morilci Markuzijevi. Tako so leta 1926., torej po šestih letih, ponovno prišli na zatožno klop pred mariborsko poroto. Mimo Markuzijevih se je moral pa pred poroto zagovarjati še posestnik Mihael Zemljič iz Drvanje. ki je bil na podlagi zbranega materiala in izpovedb prič ter domneve ljudi soudele-
je so za zamreženimi okni vse do danes zatrjevali, da so nedolžni pri zverinskem umoru neznanca. Odvetnik g. dr. Ko-mavli je takoj po pomilostitvi na dosmrtno ječo pričel zbirati nov dokazilni material o nedolžnosti svojih treh klientov. Zaslišal je v tem času ogromno število prič ter je na podlagi zbranega materiala predlagal obnovo procesa. Doznal je tudi, da so ljudje sumili umora nekega znanega nasilneža in pretepača Vincenca Kur nika, ki pa ie pred tremi leti umrl. Ljudje pravijo, da je. ko je bil na.smrtni postelji, zahteval orožnike, katerim .ie nameraval izdati neko skrivnost. Orožniki pa niso prišli, in tako je odnesel Kurnik svojo skrivnost na drugi svet.
Mariborsko okrožno sodišče je po osmih letih ugodilo predlogu odvetnika g. dr. Komavlija ter razpisalo dokazilno razpravo, ki je trajala skoraj 8 ur. Malemu senatu je predsedoval okrožni sodnik g. Zemljič, votanta pa sta bila okrožna sodnika dr. Kotnik in Kolšek, ki je podal obširen in temeljit referat, ki je trajal sko raj šest ur. Navzoč je bil tudi državni tožilec g. dr. Hojnik, branitelj obtožencev g. dr. Komavli, pa tudi vsi trije obsojenci, brata Ivan in Josip Markuzi in Mihael Zemljič. Za razpravo je bilo v Mariboru veliko zanimanje in je bila razpravna dvo rana polna ljudi. Razprava je bila obe-
smejo- "več v mesto v večjih skupinah, mo. Usoda je taka. V velikih skrbeh smo
‘ zaradi svojcev.
»Kdo skrbi za vaše družine?« »Avstrijska klerikalna justica z bajoneti.«
> Kako se pa počutite pri nas?«
-Dobro. Izborno. Tako korektnega postopanja nismo nikdar pričakovali od Jugoslavije. D-n e s se zavedajo, da smo storili veliko napako, ker nismo podprli teženj koroških Slovencev. V tistih časih ne bi bili smeli potegniti s krvavim Dunajem.«
»Zakaj pa v februarski revoluciii niste .pomagali marksistom?«
»To bi bili lahko storili, če bi jih ne sovražili. Pripadniki marksizma niso prist ni Nemci, mnogo je med njimi Čehov Židov in boljševikov.«;
Nato sva se delj časa razgovarjala o tem in onem, večinoijia> o vsakdanjih zadevah. Mož, ki sem ga spoznal, je bil zelo treznega mišljenja ter se je poslovil s pozdravom »Heil Hitler!«
Nisva dolgo kramljala z gostilničarjem, ko naju je zamotil neki emigrant. Takoj sem se zapletel z njim v razgovor in pri dobrem vinu sva postala kmalu prijatelja.
»Koliko vas je vseh v Varaždinu?«
»Nekaj nad tisoč. Prišlo pa jih bo še več za nami.«
»Kako dolgo nameravate ostati pri
as?«..
Da bodo napočili Avstriji novi časi in ne obesijo Schuschmgga in Starhem-berga.«
»Kako stališče zavzemate danes do Avstrije, oziroma do Nemčije?«
»Napram Avstriji bomo nadaljevali boj do skrajnosti. Do Nemčije pa gojimo veliko ljubezen, veliko spoštovanje do moža, ki jo vodi in ji vlada.«
»Ali se ne bojite, da bi vas Nemčija pustila na cedilu?«
»Ne! Nikdar!«
»Se vam nič ne toži po domovini?« »Hudo nam ie vsem, toda kaj lioče-
žen pri zverinskem umoru neznanega i nem revizija o verodostojnosti prič. ki
v«	t-v	•	 .l	____J: 1 _  ^ pa nfi^oln nrnii in .70	1'nllPOIIPni	V	P—
moškega. Preiskavo je takrat vodilo več orožnikov in dva kriminalna uradnika iz Maribora.
Tri dni je trajala razprava pred mariborskim porotnim sodiščem. Pred porotniki so sedeli takrat trije moški in žena Ivana Markuzija, ki so si prizadevali dokazati svojo nedolžnost. Toda porotniki njihovim dokazom in zagovorom niso verjeli. Spoznali so jih soglasno za krive in izrečena je bila strašna sodba. Ivan Markuzi je bil obsojen na smrt na ve-šalih, njegov brat Josip in soobtoženi Mihael Zemljič na dosmrtno ječo, Mar-kuzijeva žena pa na tri leta težke ječe. Zoper sodbo so se vsi štirje pritožili na zagrebški stol sedmorice, ki pa je obsodil Josipa Markuzija in Mihaela Zemljiča na smrt na vešalih. Trije moški so bili takrat v senci vešal in jih je rešila žalostne smrti le kraljeva milost. Bili so vsi trije pomiloščeni na dosmrtno >očo.
Zastopnik Markuzijevih in Zemljiča g. dr. Danilo Komavli pa ni miroval. Vsi tri-
so pričale nroti itrsza. Po končanem referatu okrožnega sodnika g. Kolška in pledujeju zagovornika g. dr. Komavlija in državnega tožilca g. dr. Hojnika se je podal senat k seji, ki je trajala precej časa. Nestrpno in napeto so čakali vsi navzoči rezultata. Grobna tišina je zavladala v razpravni dvorani, ko se je pojavil predsednik senata okrožni sodnik g. Zemljič in razglasil, da je okrožno sodišče sklenilo dopustiti obnovo zaradi tega, ker dvomi v verodostojnost obreme-njevalnih prič, ker so nastopili novi mo menti in ker so se javile nove priče, ki bodo najbrže dokazale nedolžnost vseh treh obsojencev.
Tako bomo imeli torej v kratkem mimo monstre procesa proti morilcu Laknerja in njegovima tovarišema, ki bo 15. oktobra v moški kaznilnici, kjer je bil izvršen zločin, še zanimivo obnovitveno raz pravo, kakršne ne beleži novejša kronika mariborskega in najbrž nobenega izmed sodišč v naši državi.
Za transportom hitlerjevcev v
Varaždin
VTISI IZ OPAZOVANJ IN POGOVOR OV.
»Grofica Marica« in pa avstrijski na-rodnosocialistični emigranti so prinesli pohlevnemu zagorskemu mestecu Varaždinu svetovno slavo. Odkar je postal Varaždin pribežališče avstrijskih hitlerjevcev, jc bil deležen tudi nenavadnih obiskov, saj so se tam mudili možje, ki pripadajo peti velesili in katerih najhujše orožje je pero. če so prišli od tako daleč, da zvedo, kako se godi Hitlerjevim pristašem, jc premišljeval vaš dopisnik, zakaj no bi odšel tja jaz od blizu in sc je nekega- dne res odpravil v slavni Val razdin, da nabere nekaj vtisov in jih sporoči vašim čitateljem, ki jih bodo prav gotovo z zanimanjem brali, zlasti še, ker zadnje čase krožijo po Mariboru »senzacionalne vesti,« da je Avstrija zato zastražila svoje meje, ker sc boji vpada svojih rjavih ubežnikov.
Že pred odhodom iz Maribora sem srečal na peronu mariborske postaje tako-trvane »welonogavičnike«, ki so sc rokovali z avstrijskimi narodnosocialistični-mi emigranti, katerih precej močen transport jc potovali v varaždinsko taborišče. Pogrelo me jc, ko sem med temi »bclo-nogavičniki« opažal znane in pristne mariborske »špispurgarje«, ki so imeli tako toplo srce do odhajajočih prijateljev. K slovesu jih je prav gotovo prignala zelja, da sc še enkrat poslove od njih, ki so tako blizu pa vendar tako daleč od vsega mogočnega vodje. Vlak je odpihal in nas pripeljal v starodavni Ptuj, kjer
so emigranti zvedavo gledali skozi okno Obujali so najbrže spomine na nekdanji nemški »Pettau«. Odmeva pa v Ptuju ni bilo, ker se ni smel nihče približati nji hoveinu vagonu. Zvesto so ga stražili naši orožniki.
V Čakovcu smo skupno prestopili v »medmurski ekspres«, ki nas je srečno potegnil do Varaždina. Na postaji sem takoj opazil tri može, ki so bili precej podobni ubežnikom in sem prav pogo^ dil, da so tvorili takozvano »empfangs komando«. Nekaj časa sem sledil trans portu, ki se je brez posebnih ceremonij odpravil na pot v taborišče. (Približal sem sc vratom, za katerimi je izgini transport, toda dalje nisem smel. Za vsako ceno sem hotel izrabiti priliko, da bi zvedel kako malenkost od emigrantov, toda bilo je zaman. Naš dežurni častnik po rodu Hrvat, mi je objasnil, zakaj je stik z emigranti prepovedan. Do prec kratkim so imeli emigrantje še precejš' njo svobodo in so se smeli gibati po me stu. Varaždinoem so bili dobrodošli, zla sti gostilničarjem, saj so pustili pri nji marsikateri šiling. Ker je bila zaman vsa ka nada, da me puste v taborišče, sem jo mahnil v mesto in zavil v prvo gosti 110. Tatu sem zvedel takoj, zakaj so jim naše oblasti prepovedale svoboden »iz laz«. Gostilničar, dobra duša, mi jc pri povedoval, da so se nekega večera na pili in rogovilili po mestu ter pričeli iz zivati varaždinske Zidc. Od takrat ne
Nova arheološka najdba
Nenavadno dobro ohranjena rimska vila i v Šmarju pri Jelšah.
Pred kratkim je odkril znani arheolog . Franc Lorger ne daleč od Šmarja pri Jelšah temelje neke rimske stavbe, ki jo datirajo v 3. st. po Kr. r. Stavba leži blizu šmarskega kolodvora v Zastranju na njivi posestnika Grobelška in je služila kot stanovanjska hiša v obliki rimske vile. Zanimivo je, da so našli v bližini tega najdišča že pred leti nekaj rimskih ostankov in samo ime »Na Gro-belcah«, ki se rabi za ta kraj, priča, da je bil ta kompleks zgodaj obljuden.
Zgornji del zidovja ne leži posebno loboko pod površino njive, nekoliko nad pol metra. Ves predel izkopane njive ima tloris v obliki pravokotnika z dolžino okoli 18 metrov in širino 8 metrov. Temeljni zidovi, debeli približno pol metra, so dobro ohranjeni in še močni; do vidnega izraza prideta posebno ognjišče in prostor za centralno kurjavo (t. zv. hypocanstum)i Na nekaterih mestih je tudi tlo (pod) še v dobrem stanju in jako dobro. Sestavljeno je namreč iz mase grobe malte in deleev opeke, kar je vse skiupaj dobro potlačeno. Tudi omet jc deloma iz delcev opeke in razmeroma debel in trden, vidijo se na njem tudi razni sloji. Strešna opeka, ki se je našla na prostoru vile, je fino izdelana v obliki Žlebnikov.
Občudovanja vredna pa je dobra ohra njanost štukature, katere zunanja stran je popolnoma gladka in izgleda kakor glazirana. V krasnih, živih, pompejan-skih barvah so naslikani na štukaturah deloma prirodni. deloma vmišljcni motivi. Pestrobarvna ornamentika bi bila še danes v okras. Celokupno arheološko najdišče kaže torej na visoko stopnjo stavbne kulture. Denarja se je pa našlo bolj malo, datira pa iz 3. st. in je rim ski.
Izkopavanje rimske vile v Šmarju pri Jelšah vodi sam g. dr. Franc Lorger s pomočk> g. Stupice. Pri njem so začasno tudi važnejši najdeni predmeti. Želeti bi bilo samo, da bi prišlo do rekon strukcije vile, kar pa je malo verjetno zaradi težkega materialnega stanja naših muzejev.	M.	Zgonik.
Sladko
Mariborska mestna godba
Brez običajnega vika in krika se je Mariborska mestna godba pri prvem svojem večernem koncertu v parku prec; stavila občinstvu resno in dostojno, kakor se to za tako odlično združbo spodobi; s skrbno izbranim in še skrbneje naštudiranim sporedom. Na prvi mah si je osvojila mnogoštevilno občinstvo. Pri drugem nastopu je imela že naravnost rekordni obisk, kar dokazuje njer.o pri' ljubljenost in obenem upravičuje njeno ustanovitev in njen obstoj. Pri »Mariborskem tednu« pa jc dvignila nivo takrat nih glasbenih prireditev na umetniško višino.
Res ima ta MaribOi in njegova bliž-r.ia okolica več godb, tako, da se na prvi mah zdi. kakor bi Lila nova mestna godba nepotrebna. Toda kdor živi z mariborskim glasbenim udejstvovanjem, ta mora priznati, da je bila ustanovitev taki; sodbe poleg obstoječih potrebna.
presenečenje ...
vTaše lepo mesto doslej ni imelo prave godbe za gledališče niti za velike koncertne nastope, ni imelo strnjene godbe za reprezentanco mesta itd. Te in take vrzeli naj izpolni nova Mestna godba, ki mora postati pravi reprezentant našega glasbenega življenja. Ona bo na razpolago mestu za svečane prilike, gledališču za glasbene predstave, Glasbeni Matici in drugim našim glasbenim društvom za koncertne nastope. Vse to si je zapisala v svoja pravila. Njeno po-četno delo in njeni prvi uspehi nas na-dajajo z najboljšimi upi, da bo svojo veliko misijo tudi uspešno vršila.
Godalni orkester Mariborske mestne godbe je samo prva etapa. Tej bo sledila druga, to je orkester na pihala in v,elik simfonični orkester, tako, da bo to ne samo naša največja, nego tudi najboljša godba, s katero sc bo naše mesto lahko vedno pokazalo. Kakor so resni kulturni delavci njeni ustanovitelji in tvorijo njeno upravo, tako kaže nova godba tudi globoko resnost v svojem delu, to pa je najboljše jamstvo za njeno bodočnost.
Šolska deca
pohiti v Tiskovno na Aleksandrovo cesto 13 in kupi vse, kar za šolo potrebuješ.
Sokolstvo
Sokol I. Razpored telovadbe:	člani
vsak torek in petek od pol 20. do 21. ure; članice vsak ponedeljek in četrtek od pol 20. do 21. ure; moški naraščaj vsako sredo in soboto od 19. do pol 21. ure; moška deca vsak torek in petek; od 14. do 15. ure nižji oddelek; isto višji oddelek vsako sredo in soboto od 17. do 18. ure; ženski naraščaj vsak ponedeljek in četrtek od 18. do pol 20. ure; ženska deca, nižji oddelek, vsak ponedeljek in četrtek od 14. do 15. ure; ženska deca, višji oddelek vsak ponedeljek in četrtek od 15. do 16. ure. Pozivam vse telovadeče, da se redno in točno udeležujejo telovadbe. Pričetek dne 21. t. m. v društveni telovadnici. Načelnik.
Slepa postrv.
Štiri leta so opazovali ribiči v nekem angleškem mestecu ogromno postrv, ki pa je niso mogli ujeti. Ko so lovili, se je vedno približala mreži, toda nikdar se ni ujela. Te dni pa je imel neki ribič izredno srečo in jc ujel čudaško postrv v svoje mreže. Tehtala je 6 kilogramov, dolga jo bila pol metra in bila je na začudenj ribičev — popolnoma slepa. Postrv bodo komzervirali in razstavili v dvorani mestnega magistrata.
Henri Duvernois:
Sovražnik romanov
Zunai je sijalo solnce in Julija je vzela s seboj knjigo ter odšla v Bulonjski gozd. Jedva je dobro sedla na klopico, ko s»s ji je približal skrbno oblečen starec s črnimi rokavicami na rokah, vljudno prijel za klobuk in sedel kraj nje. Julija se je odmeknila, nalahno sklonila glavo v odzdrav in se zatopila v čitanje. Pa jo je takoj zmotilo. To pot ni bil njen sosed, marveč velik pes, ki je svojo veliko glavo položil deklici na kolena in než no zacvilil. Starec je jezno zavihtel palico.
»Jaz, norec!« vzdihne. »Mislil sem, da je pes vaš, pa gospodarica kliče tam doli. Da mi izgineš, mrcina, in pustiš gospodično pri miru!«
Ubogljivo se je pes dvignil in izginil. Julija se je nasmehnila tujcu v znak hvaležnosti.
»Zdi se, da vas knjiga vražje zanima?« 3 vprašal starec. »Roman?«
»Da, gospod.«
»O, o! In njegov naslov, če ne *.amerite?«
»Rdeča mučilnica.«
»Aha! »»Rdeča mučilnica««, je seveda ljubezen.«
»Mogoče, gospod. Citam šele prve stra ni.«
»Avtor?«
»Raauld Flavigny.«
»Glej, glej, ime, ki je ženskam všeč.«
»Mislite, gospod?«
»Vem, vem, vi citate zato, da izveste, kako mislijo moški o ženskah. O ubo-
go dekletce! Nikar ne mislite, da prise-dam na klopico v Bulonjskem gozdu zato, da pridigujem mladim damam mora-
lo	in verjemite mi, da ni nič slabega v mojih namenih. Bodite o tem prepričani, prosim vas! Danes je lepo vreme, v zraku se pojavlja vonj pomladi in v takem času človek rad kramlja. Ker vidim v vaših rokah nevarno igračo, vas svarim, bodite previdni!«
Starec se je odkašljal in ves razvnet nadaljeval:
»Bodite previdni, pravim, kajti nevarno je. Verjemite mi, gospodična; verjemite svojim bolestnim izkušnjam. Vaša »Rdeča mučilnica« je gotovo nevarna, kakor je nevaren samokres, in Raoul Fla-vigny je zločinec. Smatram za svojo dolžnost, da vam to povem.«
»Jaz rada čitam, gospod.«
»Saj imate drugih knjig: memoare, zgo dovinska in filozofska dela, potopise, oce ne in kaj vem še vse. Okoli leta 1860. je bilo čitanje mladim prepovedano. V meščanskih rodbinah ni bil pod ključem samo Flaubert, marveč celo Feuillet. Pozneje so odnehali. Ljudje so se navadili iskati resnice v romanih in so smatrali razbrzdanost junakov in junakinj kot vzor. Strašno, kaj ne, ljuba moja gospodična? A ne samo strašno, kako neumno celo!«
Starec je umolknil, potegnil s palico po tleh in svečano nadaljeval:
»Moja povest je povest nesrečnega. Pripovedujem jo zato, da se vedo drugi ravnati. Bil sem oženjen, draga gospodična. Moja žena je bila trezna ženska. Bivala sva na deželi, v enem izmed tistih pariških okrajev, kjer vsi ljudje vsta-
jajo, obsdujejo, večerjajo in legajo spat ob isti uri, in to je pametno. Delal sem ves dan, moja Izabela pa je opravljala posle najinega skromnega gospodinjstva. Živela sva v skriti sreči, ki jo je svet le slutil, kakor če kdo zaduha vonj vijolic v gozdu, čeprav nič ne vidi... Nesreča je prišla v obliki knjig, ki so se vtihotapile v najino pošteno hišo. Deset novčičev na dan, pa je kmalu vse polno knjig, ki niso bile nič boljše, kakor vaša »Rdeča mučilnica«. O, koliko jih je bilo. To je bila poguba za mojo ženo. Poprej sem bil srečen, postal sem pa nesrečen. In pozneje so romani zmešali tildi mojo hčer — vam je bila podobna draga gospodična. Še sedaj jo vidim pred seboj, kako hlastno prebira eno onih prekletih knjig...«
»Razumem vas, gospod. Vsem lepim besedam v romanih ne verujem ...«
»Ne varajte se! Ko boste tako prepojeni s tistimi čenčami, da se boste nehote vživeli vanje, pa bo drugače. Da, tako je, gospodična. Moje poslanstvo je apostolsko ... Svarim vas... Dovolite mi za trenutek svojo knjigo. Vidite, že prve vrstice mi zadostujejo ... Kak slog. Kolika neokusnost! In vse to se skriva kot kača med umetnimi cveticami! Fej! Pa se še najdejo' ljudje, ki kaj takega priporočajo! Poglejte me... Jaz sem žrtev, ljuba gospodična, žrtev romanov... Žena in otrok sta me zapustila. Sam sem in strašno je, ko moram preživljati svoja stara leta v zapuščenosti. Nimam več nekdaj tako srčno ljubljene žene, nekdaj tako iskreno ljubljenega otroka. Hčerka moja je odšla in se-nf vrnila... Kdo ve,
morebiti bi me še zatajila, če bi jo kdaj srečal... Toda moj primer ni osamljen. Lahko bi vam povedal še več podobnih
I	zgodb. Raoul Flavigny! In na ovitku čitam, da je že petnajst tisoč izvodov tega romana prodanih! Vidite, taka je doba, v kateri živimo!«
Starec je vzdihnil in se ozrl k nebu. Od nekod je zapihal vetrič in mož si je zapel površnik ter prijel za klobuk.
»Upam, da sem vas prepričal.«
»Da, gospod. S svojimi besedami ste mi segli v dušo.«
»Zgodovinske knjige, gospodična! Zgodovinske knjige, ali pa potopise! Moj poklon, dražestna dekle.«
Starec je odšel. Dve minuti nato se j<* pa približal Juliji mlad človek.
»Oprostite, gospodična. Smem li vedeti, kaj vam je pripovedoval zanimivega oni stari gospod?«
»Ni se tikalo vas.«
»Bil je moj stric.«
»Ah!«
»Zelo bi vam bil hvaležen.«
»Nič posebnega ni bilo. Menila sva se o tej knjigi. Govoril je o svoji ženi...«
»Saj ni bil nikdar poročen.«
»In o svoji hčerki.«
»Tudi otroka ni imel.«
»Ne razumem.«
»Moj stric, veste ni prav zdrav ... Moramo ga vedno od daleč nadzorovati, a
011	tega ne sme slutiti. Vbil si je v glavo, da mora izvojevati pravo križarska vojno proti romanom ...«
»Pa zakaj?«
»Spisal >3 svoje dni tri romane, pa mu jih nihče ni hotel založiti...«
Radio
Radio in narodna zavednost.
Ne bo menda škodovalo, če na ta na-siov v »Večerniku« pričenjamo majhno debato. Jaz dopisnika popolnoma razumem in vidim tudi, kako bi nam rad pomagal iz našega radio-konglomerata. Mislim pa, da se moti, če misli, da se sicer zavedni Slovenec še ni domislil, da pospešujemo Nemcem reklamo za njih jezik itd. Jaz n. pr. se prav dobro zavedam tega in vedno tudi svoja okna zapiram. A nekaj drugega se mora upoštevati. »Večernik« je že večkrat poudarjal, da cela Jugoslavija nima niti ene vsaj za našo državo dovolj močne oddajne postaje. Kaj nam pomaga »Gašperčkov« humor v Ljubljani, če pa ga ne morem razumeti. Enkrat se sliši Ljubljana, dru-gokrat spet zelo malo ali nič. Zagrebški val sega menda samo do Podsuseda in Sotle, Beograd se sicer malo bolje sliši, ni pa to postaja za prestolnico in kraljevino s 14 milijoni ljudi. Najprej si torej oskrbimo vsaj eno pošteno oddajno postajo, naj že bo kjerkoli, potem res domačo muziko, boljše petje kot smo ga letos poslušali od raznih začetniških zborov, smiselna predavanja (dozdaj večkrat bolj mučna kot učna), tudi več točnosti ne bi škodovalo (v evropski uri je imela Jugoslavija kar 8’ zamude), pa bomo vsi zadovoljni pri odprtih oknih poslušali lepe naše pesmi in melodije, ki jih danes ne moremo in smo zato navezani na tujino, češko tudi ne razume vsak. Sicer pa nas Ljubljana prav tako traktira z nemškimi »šlagerji« kot Dunaj ali Leipzig, le ta razlika je kvečjemu med njimi, da jih g. P. v slovenščini napoveduje, pojejo se kajpak v nemščini in se z močnejših postaj mnogo bolje slišijo kot z naših jugoslovanskih postaj.
Radio Ljubljana. Spored za petek 21. t. m.: Ob 12.15: »Gorenjska, ti kras slovenski« na ploščah; 12.50: poročila; 13: čas, glasbene slike iz tujih krajev na ploščah; 18: »Onstran Gorjancev« (predava Vladimir Retgally); 18.20: tambu-raški sektet; 19: predavanje o organizaciji pomladka Rdečega križa; 19.20: plošče; 19..30: »Proglasitev Dušanove kraljevine«; 19.50: čas, jedilni list; 20: prenos tz Zagreba; 22: čas, poročila, podoknica na ploščah. __________________
Dober govornik.
A: Si se dobro odrezal s svojim predavanjem o varčevanju?
B: Pa še kako! Občinstvo od presenečenja niti ploskalo ni.
Šport
Slovenski teniški igralci Ptuja.
V nedeljo 23. t. m. bo na teniških igriščih ISSK Maribora zopet zanimivo teniško tekmovanje. Po dolgem, večletnem presledku se nam bodo zopet predstavili teniški igralci Ptuja, in sicer pridejo topot najboljši ptujski juniorji z Marjanom Kvedrom, Srdanom Sevnikom in Bojanom Šalamunom na čelu. Gostje nastopijo proti juniorskemu moštvu ISSK Maribora. Igrali bodo zopet Sergej Senekovič, Marko Dernovšek, Tomiča Nera-lič, Stevo Tončič, Jaka Šneberger in Božo Gajšek. Odigranih bo šest.,iger posamič in dve v dvoje. Tekmovanje se prične ob pol 10. uri.
Varaždinski lahkoatleti v Mariboru.
V nedeljo 23. t. m. bodo gostovali v Mariboru lahkoatleti, člani varaždinske Slavije ter dopoldne na igrišču SK Železničarja nastopili v dvomatchu proti lahkoatletom SK Železničarja. Razporedi dvomatcha obsegajo naslednje discipline: Teki na 100, 400, 1500 m ter švedska štafeta 400 X 300 X 200 X ioo m; meti diska in kopja, skoki v daljavo, v višino in s palico. Prvo mesto se bo kvalificiralo s 5, drugo s 3 in tretje inesto z eno točko, štafeta pa dvojno. V vsaki disciplini bosta tekmovala po dva atleta vsakega kluba.
Teniški odsek ISSK Maribora obvešča tem potom članstvo, da bo izlet na Pohorje v nedeljo 23. t. m. Odhod ob 5. uri z Grajskega trga. Vabljeni vsi člani in prijatelji belega športa!
Okrožni odbor LNP, službeno. V nedeljo 23. t. m. bodo naslednje tekme: V Mariboru na igrišču ISSK Maribora ob 10. pokalna mladinska tekma ISSK Maribor : SK Železničar. Službujoči odbornik g. Filipančič. Na igrišču SK Svobode ob 10. prijateljska tekma SK Svoboda mladina : SK Rapid mladina. Službujoči odbornik g. Selinšek. Na igrišču ISSK Maribora ob 14.30 prvenstvena tekma SK Svoboda rezerva : ISSK Maribor rezerva, ob 16. pa prvenstvena tekma ISSK Maribor I : SK Svoboda I. Službujoči odbornik g. Fišer. V Ptuju na igrišču SK Ptuja ob 16. prvenstvena tekma SK Ptuj : SK Mura. Službujoči odbornik g. Lešnik. V Murski Soboti ob 16. prvenstvena tekma SK Panonija : SK Drava. Službujoči odbornik g. Peterka.
Lahkoatletski trobol Beograd—Ljubljana—-Zagreb bo v soboto 22. in v nedeljo 23. t. m. v Ljubljani.
ISSK Maribor : SK Svoboda. V nedeljo 23. t. m. bo v Mariboru prva prvenstvena tekma, in sicer med ISSK Mariborom in novim prvorazrednim klubom SK Svobodo. Tekma se bo pričela ob 16. uri na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu.
Gradec : Zagreb. V nedeljo 7. oktobra se bo odigrala v Gradcu tradicionalna nogometna tekma med reprezentancama Zagreba in Gradca.
Lep uspeh dr. Buratoviča v Trstu. Naš odlični rekorder dr. Buratovič je preteklo nedeljo nastopil v mednarodnem lahkoatletskem turnirju v Trstu, kjer je kljub ostri konkurenci v svoji specielni disciplini — tek na 110 m z zaprekami — zmagal v lepem času 15.2 sek.
Tudi v Albaniji že imajo društvo za varstvo živali.
Med pridobitke splošnega napredka, ki si jih je priborila Albanija v zadnjem desetletju, spada zlasti osnovanje Društva za varstvo živali. Albansko Društvo za varstvo živali ima kot prvobo-
ritelje najuglednejše osebnosti in vrši prav živahno propagando zlasti med kmetovalci, kako naj ravnajo z domačimi zdravimi in bolnimi živalmi. Ta po-kret podpirajo s posebnim razumevanjem albanske šole, varnostne oblasti, pa tudi tisk je pokretiu zelo naklonjen. Ministrstvo za narodno gospodarstvo je v mnogih okrožnicah naročilo krajevnim oblastem, naj strogo kaznujejo grdo ravnanje z živalmi. Z zadovoljstvom moramo torej ugotoviti, da se s to sistematično vzgojo za varstvo živali kažejo v Albaniji prav razveseljivi uspem.
Skromnost’ siamskega kralja.
Poročali smo že, da je na potovanju po Evropi siamski kraljevski par in da se je pred kratkim mudil tudi v Budimpešti. Človek bi mislil, da živi eksotični kraljevski par zelo razkošno na svojem potovanju, toda temu ni tako. Ugotovljeno je, da živi kraljevska dvojica zelo zmerno in je tudi pri napitninah precej skromna.
Kupim
KUPIM STAVBIŠOE
za vilo v Mariboru levi breg. Ponudbe na upravo pod »1887«.	3938
Prodam
RABLJENO ŽELEZNO OGRAJO
za verando ali balkon, ter vhodna vrata iz stekla, želez nim omrežjem, poceni na prodaj. Dr. Rosinova ul. 13 ,»41
SUHE HRASTOVE IN ME-CESNOVE STUKE za preše, prešne kože in pod-na za velike vinske sode prodaja Gnilšek, Razlagova ul. 25	3045
VINSKE SODE
različne velikosti prodaja Gnilšek, Razlagova 25 3944
NA PRODAJ GROZDJE
(žlahtnina) kg 3 in 4 Din. Meljski hrib 33 (preje Stift Vorau).	3939
Sobo odda
DVEMA GOSPODOMA
oddam opremljeno sobo s prostim vhodom. Vprašati: Ruška cesta 6.	3943
SOBA ZA SOLIDNEGA GOSPODA.
mirna, sončna in zračna, z u-porabo kopalnice, se takoj odda. StroBmajerjeva ul. 28, II, nadstr., vrata 9-	3463
Stanovanje
STANOVANJE
z dvema sobama, kabinetom in ostalimi pritiklinami iščemo za 1. oktober. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Stanovanje«.	3881
Dijaška stan.
DIJAKINJA IZ DOBRE RODBINE
se sprejme na stanovanje in hrano. Naslov v upravi »Ve-černika«,	3802
Službo dobi
TAPETNIŠKI VAJENEC
se sprejme. Vpraša se pri F. Novaku, Koroška 8.	3946
Globoko presunjeni javljamo, da je po kratki, nevarni bolezni preminul gospod
Vinko Kovačič
korespondent in knjigovodja, dijakon ■taiokatoliike cerkve.
Rešen je vsega pozemskega trpljenja.
Pogreb dragega pokojnika se vrši dne 21. septembra ob pol 4. uri iz mrtvašnice na Pobrežju.
Maribor, dne 19. septembra 1934.
Pavla Kovačič, žena. Vinko in Lenka, otroka. Anton Kovačič, brat in ostali sorodniki.
Ittlaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja In urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
( STANKO DETELA v Ma^ho-iu.