Velja po pošti: =»	W	mm mm mmem mm mm IBM Afti&S^ s=Inserati:s=
13*— AH V	flB ■ ■ ■! nLV «BW JIII Eno.,oIpn.pM,tvr.«.,7W:
s-^iiivi nlli-liCr
H	H H	mm ^^^^^ ^B^^H ^^^^^ m	reklamnih notloah stana
V upravmštvu: =a	^B ^ ^B ^B BB ^m |H	M	^B	^B	enostolpna garmondvrata
MT-T«:!« . ■■Vil BB I I W I |
::B k^A ^AU W B. J B B Bi J BlA = Uhaja:
J^B IBP W H A m ni ^F jsaKiresjssK
HT Uredništvo Je r Kopitarjevih nlloah štev. 6/IIi Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma a« na as sprejemajo. — Uredniškega telelona stev. 74. mm
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevih nlloah štev. 6. i n Sprejema naročnino, inserate ln reklamacije. ——— Upravnlškega telelona štev. 188. ==
Slovanov narodni boji. V teh bo izpolnjevala skupna naša politiška organizacija svojo dolžnost: brezobzirno, odločno, previdno, pametno.
Velepomemben v povestnici našega •rodu ostane 17. oktober, ko pribite v belo Ljubljano narodni prvoboritelji iz vseli slovenskih pokrajin, da sklenejo trdno zavezo v boju za verske in narodne svetinje vsega slovenskega ljudstva.
Z ustanovitvijo vseslovenske naše politične organizacije po'stavimo mogočno trdnjavo v obrambo naših političnih pravic. Vseslovenski izobraževalni organizaciji S. K. S. Z. se pridruži vseslovenska politiška organizacija.
Cuvstva ponosa in veselja nas navdajajo, ko beležimo, kako smotreno, kako krepko prodirajo naša načela med slovenskim ljudstvom. Podajali si bomo 17. t. m. Slovenci vseh pokrajin roke. Trdna vez enakih načel, enakih stremljenj nas bo družila na velepomembnem, zgodovinskem oktolberskem zborovanju, ko osnujemo S. L. S. za vse slovenske pokra'ine. Slovesen dan bo to, ko dobimo v »Sloveniji« enotno politiško organizacijo, dan, ki •ostane neizbrisljiv v povestnici našega rodu, dan, ko se tesno združijo slovenski bratje v boju za staro pravdo.

M
Ljubljana, 3. Okt. 1909.
Kmetje, pristaši S. L. S., v ljubljanski okolici se pridno politično združujejo. »Kmečka zveza« za ljubljansko okolico tvori močno trdnjavo naše stranke v ljubljanski okolici. Danes ima »Kmečka zveza« svoj občni zbor v dvorani S. K. S. Z. Kljub slabemu vremenu je dvorana polna zavednih ljubljanskih okoličanskih kmetov, pristašev S. L. S. Navzoča sta drž. in dež. poslanec načelnik S. L. S. dr. Ivan Susteršič in komerčni svetnik Povše, dež. poslanci dr. Zajec, Dimnik, Mandelj, Per-iiavec, Drobnič, župnik dr. Mavring, župani: Tršan iz Tacna, Dimnik iz Dev. Mar. Polje. Belec iz Št. Vida, Korbar iz Hru-šice. Babšek iz Tomišlja, tajnik S. L. S. dr. Rožič. Oblast zastopa vladni policijski kanclist Fink.
Zborovanje otvori načelnik »Kmečke zveze« za ljubljansko okolico posl. Dimnik, ki podeli besedo načelniku S. L. S. poslancu dr. Susteršiču.
NAČELNIK S. L. S. POSLANEC DR.
SUSTERŠIČ O POLOŽAJU.
Ob nastopu načelnika S. L. S. dr. Iv. Šusteršiča zborovala svojega poslanca
živahno pozdravljajo ^ z Zivio-klici in s ploskanjem. Posl. dr. Susteršič izvaja med drugim sledeče:
Sedanji političen položaj je skrajno kritičen. Ne more se še danes reči, če bo državni zbor v jesenskem zasedanju deloval. Po znanem sklepu »Slovanske Unije« bodo slovanske stranke sklepale o tem, če bo državni zbor deloval ali ne, šele potem, ko bo sklican. V vsakem slučaju bodo slovenski poslanci stali zvesto roko v roki z zastopniki češkega ljudstva, -postopali bodo skupno z njimi in izpolnili v polni meri svojo dolžnost. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Slovensko ljudstvo je pripravljeno za vsak slučaj. (Živahni klici: Tako je! Ploskanje.) Z mirnim očesom gleda v bodočnost, naj pride karkoli. (Pritrjevanje.) Bienerthovo ministrstvo je nehote veliko storilo za solidarnost avstrijskih Slovanov. (Pritrjevanje.) V interesu skupnosti se mora sicer poostritev narodnih nasprotstev obžalovati, a poostritev je realno dejstvo, s katerim se mora računati. (Pritrjevanje.) Narodno zatiranje sili vse Slovane, da pred vsem branijo narodne svetinje. (Živahno pritrjevanje.) Sedanjega položaja niso povzročili Slovani, marveč povzročili so ga njihovi nasprotniki. (Živahno pritrjevanje.)
Govornik se peča nato z zasedanjem kranjskega deželnega zbora. Ob tej priliki izjavi toplo željo, da bi bil deželni zbor večkrat sklican in da bi imel več časa na razpolago, kakor zdaj. Naša stranka se ne straši dela. Ima en sam program in ne dveh, kakor nekatere druge stranke: enega ob volitvah in drugega za svoje delo. Govornik se nato peča z zakonskimi načrti, ki jih izdeljuje deželni zbor. Upravni odsek je že dokončal lovski zakon. Zajec se vzame iz vrste lovskih živali in se uvrsti med škodljive živali. Govornik se peča z novim občinskim volivnim redom, s šolsko postavo in z nameravanimi velikimi električnimi centralami, ki bodo osobito na korist tudi ljubljanskemu oko-ličanskemu kmetu iu obrtniku. Govorni-kovim izvajanjem so zborovalci burno pritrjevali.
Po dr. Susteršiču podeli besedo predsednik poslanec Dimnik drž. in dež. poslancu komerčnemu svetniku Povšetu.
POROČILO POSLANCA POVŠETA.
Temeljito in krepko govori nato posl. Povše o delovanju kranjskega deželnega zbora in o izboljšanju kmečkega stanu. Govornik toplo priporoča krepko organizacijo kmečkega stanu. Z izvajanji poslanca Povšeta se bomo šc pečali. Govorniku so kmetje navdušeno pritrjevali.
POROČILO O DELOVANJU »KMECKt ZVEZE«.
Tajnik S. L. S. dr. Rožič poroča o delovanju »Kmečke zveze« od zadnjega občnega zbora dne 6. septembra 1908. Zveza je imela 6 rednih sej, ki so se jih večinoma vsi odborniki pridno udeleževali. Razpravljale so se vse važne zadeve, ki se tičejo ljubljanske okolice. V prvi seji so se določili kandidati za cestni odbor. S svojimi kandidati je »Kmečka zveza« tudi zmagala, kar je velike važnosti, ker cestni odbor lahko veliko dobrega stori za •kmečke gospodarske koristi. Nadalje je postavila »Kmečka zveza« v svoji drugi seji kandidata za deželnozborske volitve v splošni skupini, in sicer svojega načelnika Miho Dimnika, ki je bil tudi izvoljen za deželnega poslanca. Ponosna je lahko »Kmečka zveza«, ker je izmed svojih udov izbrala zastopnika kmečkih koristi v deželnem zboru. V odborovih sejah se je nadalje govorilo o regulaciji Ljubljanice med Zavogljami in Zgornjim Kašljem. Na-glašalo se je, da se mora na vsak način izboljšati cesta med Vevčami in Zalogom. V vodstvo S. L. S. je odposlala »Kmečka zveza« župana Korbarja.
V odborovih sejali se je razpravljalo tudi o starostnem zavarovanju, o izpremembi občinskega volivnega reda in o drugih za kmeta važnih postavah. Osobito temeljito se je pretresalo vprašanje o begu z dežele.
Velik uspeh,je dosegla »Kmečka zveza« s svojimi shodi, ki jih je priredila na Viču, na Brezovici, na Dobrovi, na Igu, V. Tomišlju, na Golem, v Zelimljah, v Dobru-n-jah, pri Dev. Mariji v Polju, v Štepanji vasi, v Mostah, na Selu, v Šmartnem ob Savi, v Tomačevem, na Ježici, na Črnučah, v Šmartnem pod Šmarno goro, v Dravljah. Po posredovanju »Zveze« so se ustanovila izobraževalna društva v Mostah, v Tomačevem, na Ježici in drugod. Kjer jih še ni, se še ustanove. Politična zavednost in zanimanje za gospodarsko kmečko vprašanje se mora po »Kmečki zvezi« razširiti med vse kmete v ljubljanski okolici.
»Zveza« je vložila ne brez uspeha več resolucij na deželni odbor, na deželno vlado in glavarstvo, kakor tudi na vojno ministrstvo glede na potrebne vodovode, ceste in za druge gospodarsko važne stvari. Tudi glede na škodo po toči je nastopila »Kmečka zveza« kakor tudi posl. dr. Susteršič in Dimnik.
»Kmečka zveza« ima letos 1285 čla-iioa', 85 več kot lani. Pisem se je odposlalo 78, všteta pa niso navadna vabila, ki se jih je razposlalo do 500. Došlo je pisem 42, kar je zelo veliko glede na to, ker so sc večinoma tekoči posli rešili ustno.
Današnja številka obsega 6 strani.
Vseslovenska ljudska stranka.
»Bratje, tesno se združimo!«
>Na včerajšnjem shodu »Kmečlke zveze za ljubljansko okolico« je povabil načelnik S. L. S. poslanec dr. Ivan Šusteršič njene zaupnike, naj se udeleže zaupnega shoda, ki ga sklicuje S. L. S. dne 17. t. m. ob pol 12. uri dopoldne v veliko dvorano »Uniona«. Zaupnega shoda se udeleže tudi zaupnik^ krščanskega slovenskega ljudstva s Štajerskega, Koroškega, Goriškega, i'z Trsta in iz Istre. Shod 17. t. m. bo velevažen. Na njem se ustanovi enotna politiška organizacija krščansko mislečega slovenskega ljudstva, organizacija, ki ne bo vzela pokrajinskih avtonomij našim politčinim organizacijam, marveč -jih •združila in tako pomnožila slovensko politično moč.
S. L. S. postane 17. t. m. res vseslovenska politična organizacija, vseslovenska stranka. Po bojih, ki smo jih izvojevaii na Kranjskem in si pridobili politiško moč, po bojih, ki so jih izvojevaii naši štajerski somišljeniki in porazili cincavo svobodo-miselstvo in po hudih bojih v drugih slovenskih pokrajinah je zdaj nastal čas, da korakamo Slovenci združeni v boju za obrambo naših verskih in narodnih svetinj. To se vresniči 17. t. m. Od 17. t. in. nadalje ne bo več osamljen 'koroški Slovenec, trdna, enotna, politiška moč dvigne visoko ugled premilega nam slovenskega naroda.
Z ustanovitvijo S. L. S. za vse slovenske pokrajine, dosežemo Slovenci .vzor, ki so ga želeli prvi naši narodni voditelji. Dosežemo združeno »Slovenijo« v obliki vseslovenske skupne politiške organizacije. Vresničijo se z Vseslovensko Ljudsko Stranko narodni vzori mladih naših dni, vzori naših očetov in dedov. Padejo meje, ki ločijo Kranjca, Štajerca, Korošca, Goričana, Tržačana, Istrana. Vezala nas bo krepka, enotna politiška vez; vez, ki je ne bo mogoče prekiniti 'tisočletnim klevetnikom našega rodu, našega naroda. Padejo umetne meje, ki so jih napravili tisti, ki nas zatirajo, zaničujejo.
Navdušeno pozdravljamo skupno politiško organizacijo, skupno Vseslovensko Ljudsko Stranko. Nova pota, nove smeri bo zasledovala naša vseslovenska politiška organizacija. Sadov ne bomo vživali •zgolj mi. marveč tudi naši zanamci. Najugodnejši čas za njeno ustanovitev je zdaj, ko stoje v ospredju ne po krivdi
LISTEK.
PaMjsf s tipkami.
(Paul Bourget. — A. Kalan.)
Oni popoldan sem prišel v hotel Drouot, misleč, da se tam na javni dražbi razprodaja neka knjižnica, kjer se nahaja knjiga, ki sem jo že dolgo časa iskal in mi je bilo mnogo na tem, da jo dobim. Toda zmotil sem sc za dan; razprodaje s knjigami ni bilo. Pač pa sem naletel na dogodek, kakršne je ljubil Balzac, prav iz Pa-iza, poln ljubkosti, domišljije, človekoljubja in lepega, ženskam lastnega duha. Povest pa je sledeča.
Ker sem se zmotil >za dan in je bila 7ato moja pot brez pomena, hotel sem po stopnjicah nazaj. Zadržali so me pa za hip ljudje, ki so se gnjetli in silili skozi vrata v neko dvorano. Radoveden sem bil iu zato vprašani paznika, kaka razprodaja da jc privabila toliko ljudi skupaj.
»Razprodaja se zapuščina Mme. Ma-non Lescaut,« mi odgovori ta mož. Spomnil sem se tudi jaz, da sem bral no listih naznanilo o smrti te »galantne« dame, ki si je upala privzeti ta nenavaden priimek kot psevdonim. Ker sem jo poznal samo Po imenu, nisem imel nobenega povoda, Ja bi rinil v dvorano, kjer se je razproda-
jah njena ostalina. Kljub temu sem se kar samo po sebi pomešal med druge radovedneže in kmalu me je pognal vrtinec v dvorano v kot, odkoder sem razločno videl stvari, ki so se razprodajale in kupce.
Kdo nc pozna takih prizorov? Raz-obešene jc polno pisane obleke, malovred-nega perila, kričeče oprave, dvomljive dragocenosti, reklamnih biserov, in okrog ostankov tega razkošja, ki ga eni glasno /hvalijo, drugi pa glasno grajajo, stoje zakotni prodajalci obleke, zavidljive in zo-.perne ženske iz ponočnih kavarn, požrešni starinarji in malomarni postopači... Zelo sem zato osupnel, ko sem v prvi vrsti med .to tolpo spoznal zelo odlično ženslko. zelo dobrovoljno, iz Pariza, ki ima šc nekaj dam, ki so hvala Bogu vredne tega imena: bila je kontesa Megret-Fajac. 'Nekaj posebnega je bilo, da jc Mme. dc Megret prišla sem, ko je vedela 'kakšne stvari so tukaj na prodaj; skoraj neumljivo pa .ie bilo, s kako neprikrito pozornostjo je zasledovala, kako se s krikom razprodaja ta dvomljiva eleganca, onim. ki poznajo značaj in rahločutnost te gospe. Vse njeno bitje jc kazalo tc znake: drobna postava, fin, plemenit obraz, prožne kretnje, prikupne roke in noge. — Deset let že sem VŽival čast, da sem ji bil prijatelj, in vedno sem opazoval pri njej, da je jako umerjena v svojih manirab, da vstrepeče skoro bolestno pri najmanjši preveč živahni be-
sedi ter da se točno obvladuje v vseh svojih kretnjah, v vseh svojih razgovorih. Čudno je torej bilo, da je sedela na stolu prav tik mize, ko so se pri razprodaji na vse strani razdeljevali dvoumni zakladi sloveče nečistnice. Še bolj čudno pa je, da je celo sama tekmovala in kupovala ,neko stvar, ki je bila lastnina te ženske. To je storila vpričo mene in jaz sem jo gledal in poslušal zamišljen. Komisar-pro-dajalec je dal na dražbo majhen star pah-Jjač, ki je bil napet na slonovini in pretkan s čipkami.
»Petdeset frankov,« je kričal, »kdo da petdeset frankov?«
»Šestdeset frankov,« oglasi se Alicc dc Mčgret tako tiho, da se je komaj slišalo. Sama jc čutila, da je nekaj ekscen-•tričilega, kar dela, zato ji je srce stiskalo in skoraj ji jemalo sapo.
»Sedemdeset frankov,« odgovori glas .moškega, katerega — čudno — se mi je ,zdelo, da tudi poznam, pa se takoj nisem mogel spomniti kdo da je. Poskušal sem, da bi razločno videl v obraz moža, ki se ,skuša s fino konteso. 'kdo dobi to cunjo, ,onečaščeno po svoji gospodarici.
Toda zid gostih ram in glava me ie oviral, da nisem mogel spoznati tekmovalca, ki pa ga je Mine. de Mcsrret že prekosila n svojo ponudbo.
»Sto frankov,« reče ona zelo glasno.
.kakor da bi hotela s to visoko ponudbo končati draženje.
/»Sto dvajset,« se oglasi moški in borba se jc nadaljevala med tema sanjačema.
Dvesto frankov, — dvesto petdeset frankov in tako dalje je šlo, dokler ni kontesa Alica končno ponudila z odločnim glasom tisoč frankov, strahovito vsoto za .tako malo pomenljivo igračko. Sedaj ni nikdo več ponudil. Komisar zakliče: V .tretje! in prisodi pahljač visoki dami. Komaj je položila tisočak na mizo in spravila paljač v svoj naročnik, takoj je kupovalka .vstala. Kakor da je prišla nalašč samo .zato, da si to nakupi; hitro sc pomeša med ljudi n gre proti vratom, kjer sem jo dohitel. Ona me ni videla in morda jc imela •vzrok, da bi ji bilo ljubše, ako bi je pri tej čudoviti kupčiji nihče ne opazil. Zelja razkriti to meni neumljivo uganiko. Jo •zmagala v meni oni pomislek in približal sem se ji, ko je ravno stopila na stop-njišče.
»Priznati vam moram, da sem zelo iznenaden.« ji rečem, ko sem poprej par prijaznih besed spregovoril v pozdrav.
»Ali, vi ste tukai?« sc začudi in "za-rudi na bledih licih. Šla sva po stopniicah molče, meni je bilo žal, da sem jo motil, ,ona pa ni vedela prav, kaj naj stori. Nato ,pa precej ponosno dvigne svojo glavo bolj kakor ej bila sicer njena navada in me .vpraša:
Po poročilu dr. Rožiča se izvoli odbor soglasno sledeče: načelnik: Milia Dimnik; njegov namestnik: A. Remžgar; tajnik: Frančišek Merkun; namestnik: Lovro Ferjančič; blagajnik: Vinko Ahlin; namestnik: Fr. Šusteršič; odborniki: Fr. Košak, župan Korbar, župan Jakob Dimnik, Janez Suhadolc in Balbšek. Pregledo-valca računov sta: štrunibelj in župan Tršan.
USTANOVITEV »VSESLOVENSKE LJUDSKE STRANKE«.
Načelnik S. L. S. poslanec dr. Ivan Šusteršič povabi nato zaupnike »Kmečke zveze« na shod, ki ga sklicuje S. L. S. dne 17. t. m. ob pol 12. dopoldne v veliko dvorano »Uniona«. Ko se je ustanovila S. L. S., se je naglašalo, naj se S. L. S. raztegne na celo Slovenijo. Zdaj je stvar zrela. Na shodu dne 17. t. m. bodo zastopani ne le zaupniki S. L. S. na Kranjskem, marveč tudi zaupniki S. L. S. na Goriškem, zaupniki štajerske »Kmečke zveze«, zaupniki slovenskih krščanskih Korošcev, Tržača-nov in Istranov. Za okohčanske zaupnike S. L. S. sicer ura ni ugodna, a z ozirom na zvezo vlakov in z ozirom na zaupnike iz daljnjih krajev, se je moral izbrati naveden čas. Pričakuje, da se zaupniki S. L. S. iz ljubljanske okolice vsi udeleže shoda zaupnikov dne 17. t. m. ob pol 12. dopoldne. (Živahno pritrjevanje in ploskanje ter živahni klici: Pridemo!)
Načelnik poslanec Dimnik zaključi nato lepo uspelo zborovanje.
Absolutizem hočejo!
Kar nihče ni pričakoval, se je zgodilo: ministrski svet češkega deželnega zbora ni ne odgodil, ne razpustil, marveč na nasvet češkega cesarskega namestnika grota Coudenhove in deželnega nadmaršaia princa Lobkowitza sklenil počakati uspehov spravne akcije, ki sta jo zdaj vzela v roke imenovana odličnjaka. Češkim in nemškim strankam bosta nove vladne posredovalne spravne pogoje naznanila grof Erwein Nostitz in grof Clam-Martinitz. Ako se stvar posre_či, skliče nadmaršal v tretjič sejo načelnikov deželnozborskih klubov.
Upanja, da bo vlada kaj dosegla, ni nobenega. Upa menda samo še vlada.
»Den« ima poročilo z Dunaja, da cesar sam na vsak način hoče, da se Čehi in Nemci sporazumejo in da parlament deluje, ker želi, da bi se naša zbornica proti Ogrom postavila. Baje tudi nemški alpski poslanci nestrpnosti in trdovratnosti čeških Nemcev ne odobravajo.
Češki listi brez izjeme sodijo, da se nova spravna akcija ne bo posrečila. »Narodni Listy« naglašajo, da se baron Bienertha da voditi samo od dveh stvari: 1. kako bi omogočil mirno parlamentarno zasedanje in 2. kako bi češkim Nemcem ustregel. Agrarni »Venkov« bere Nemcem hude levite, češ, da so se vsled Nemštvu ugodnega zunanjepolitičnega položaja prevzeli, da pa bodo kmalu uvideli, da Avstrija ne more obstajati, ako so Slovani nezadovoljni.
Kaj bo torej, če se vse razbije?
Nemci že kriče: absolutizem! Tako piše krščansko-socialna »Freistatt«, tako zdihuje »Tagespost«, ista melodija zveni iz vseh listov »gospodovalnega naroda«!
Nemci, ki se ponašajo z najmodernejšo kulturo, ki same sebe proslavljajo kot varuhe ustavnosti, zdaj vlado naravnost poživljajo, naj kroni svetuje, da od-
»Ali mi morete "povedati, če ste našli kak razlog zato, kar ste videli, da sem storila in kakšen? . . .«
»Kolikor vas poznam,« odgovorim, »in če bi kaj drugega kupili kakor osta-Jino žensk, kakor je bila Manon Lescant, stavil bi, da ste to storili iz ljubezni . . .« »Boljše niste mogli zadeti, reče go-->Boljše niste mogli 'zadeti,« reče gospa,« da, ta igračka, ki sem jo zdražila, me spominja ljubezni, ki -je nisem izkazala. Uprav radi tega pa sem hotela . . .«
Zopet je obmolknila. Ugan ka je bila precej temna. Vendar ie imelo teli par besed že svoj pomen. Ta lepa in živahna kontesa je bila izmed onih, ki med pokvarjenim svetom ohranijo svojo gorečo, skrivnostno pobožmost, 'kakor da bi nosila spokorni pas pod svilnato obleko. Nisem se varal: 'spomin na ta pahljač ji je bil neprijeten in siliti se je morala, da je obvladala očitke vesti . . . Kake očitke? Ali bi jo smel še nadlegovati, da bi zvedel ,zanje? . . . Prihranila mi je to novo in še hujšo neljubeznjivost. Bila sva na dnu stopniic in tedaj mi reče:
»Kam ste namenjeni? . . . Seboj vas povabim. Tu je moj avtomobil ... In jaz vam vse povem,« dostavila je s hudomušnim nasmehom, »pa ne da bi iz tega napravili kak roman, kakor tO delajo nepoznani poročevalci pisateljev, marveč zato. ker ima ta dogodek lep nauk. Morda ,vam kedaj prav pr.de kakor je že meni bil v korist in mi še bo . . .«
pravi parlament in parlamentu odgovorne ministre in uvede absolutizem!
Z absolutizmom — tako ugibajo — se bodo ukrotili Košutovci, z absolutizmom pa se bodo z železno pestjo potlačile tudi češke zahteve, se bodo k tlom pritisnili Slovenci in nemštvo bo doseglo, kar ustavnim potom ni moglo: lex Axmann, avtonomijo Nemcev na češkem, bo ubilo z enim mahljajem koroške Slovence in uresničilo vsenemški program!
To so danes resna prizadevanja Nemcev, to v resnici ugibajo in na to delajo.
In vse iz strahu pred Slovani, iz strahu pred dr. Susteršičem, Udržalom in Sta-pinskim, kakor je nedavno »Tagespost« na vsa usta priznala!
Seveda ostanejo to le nemške želje. Saj je misel sama prava blaznost, ki so jo ispCčeli veleinteligentni in 'do viška razviti nemški možgani iz samega strahu. Kadar bodo Nemci to preboleli, bodo uvideli, da je rešitev Avstrije v pravični iz-veklbi narodne enakopravnosti in enako-veljavnosti ter da gre v Avstriji vodivno — faktični večini in dejanski višji inteligenci ter kulturni moči, ne pa zastarelim zgodovinskim privilegijem.
Vladar neomaian.
Košut je bil včeraj pri cesarju v avdi-jenci. Avdijenca je trajala dve uri. Košut sam priznava, da ni prav nič opravil. Kaj je cesarju predlagal, ni natančno znano, gotovo pa je, da mu je svetoval, naj poveri državne posle neodvisnostih stranki. Vladar pa o tem noče, kakor znano, nič slišati. Cesar tud-i še danes stoji na stališču, da mora sedanja koalicija Wekerle-Košut-Andrassy tako dolgo ostati na svojem mestu, da pošteno izvede pogodbo, ki jo je s cesarjem sklenila, to je. da izvede volivno reformo. Zato cesar Wekerlove demisije še danes ni potrdil.
Kaj bo zdaj ? Košut pravi, da je položaj ravnotako zapleten, kakor je bil in da se bo kriza najbrže še jako dolgo vlekla.
Košut pravi, da se koalicija, kakor cesar želi, nikakor ne da vzdržati in sicer zato ne, ker je večina neodvisne stranke proti temu in bi se Košutu ne pokorila. To je seveda niažarsk švindel, kajti Košut je prav tistega mnenja, kakor vsa neodvisna stranka, da se namreč mora cesar udati in vlado Košutovcem popolnoma prepustiti. Cesarju Košut tega seveda ne pove, ker upa, da ga bo pregovoril.
Zdi se pa, da cesar položaj prav dobro -pozna in da pozna tudi — Košuta . .
Spor v nemški krštansko- socialni stranki.
Spor v nemški kršč. - socialni stranki je čezdalje očitnejši. Dunajsko nacionalno krilo ruje zoper obrambno društvo Ost-jnark, ki ga je ustanovil krščansko - soc. poslanec Sclilegel in zastopa mnenje, da treba podpirati Sudmarko in Schulverein. V nacionalnem krilu so po večini vsi dunajski občinski svetovalci. Zato dunajski ■občinski svet tudi ni votiral nobene podpore za Ostmarko, marveč je pristopil z 20.000 K k Roseggerjevemu fondu za Schulverein.
To pa drugemu 'krilu nikakor ni vše'č in zdaj se vrše na Dunaju konference ta-•kozvanih »konservativnih« krščanskih so-■cialcev. Ena teh konferenc je sklenila ogorčeno protestirati zoper to, ker je krščansko - soc. občinski svetnik Gusseh-bauer v »Deutsches Volksbiatt« zapisal, •da je prvo načelo krščansko - socialpe stranke pobijati klerikalizem! Stvar bo imela nedogledne posledice, ker so kršč. •socialci na deželi strahovito ogorčeni nad (dunajskimi potvarjevavci krščansko - soc. načel in pretijo z dalekosežnimi posledicami.
Mi smo že davnej dejali, da bo tako daleč prišlo. S svojo protislovansko politiko so jo 'krščanski socialci privozili tako daleč, da imajo razdor v lastnih vrstah.
Kot nekaj jako značilnega omenjamo, da je »Reichspost«, ki je dozdaj razpor šala kolikormogoče prikrivati, zdaj Gus-senbaueria obsodila in se pridružila »Va-terlandu«. Stvar je torej jako resna.
Volitve aa Goriškem.
+ Italijanska socialna demokracija na Goriškem se ne bo vsa držala parole za
ožjo volitev med krščansko - socialnim in liberalnim kandidatom v Furlaniji, in sicer zato. ker je izza časa znane Pagninijeve secesije razdeljena v dva tabora. »Avtonomna tržaška skupina internacijonalne socialne demokracije«, kakor se Pagnini-jevci imenujejo, je izdala sledeč značilen oklic za jutrišnje ožje volitve: »Socialistični volivci furlanski! Torek, 5. oktobra, ste zopet poklicani k volivnim urnam, da pobijete vašega stoletnega sovražnika, klerikalizem. Delavci! Spomnite se muče-nikov svobode in krvi, prelite za osvoboditev misli. Sramota tistim, ki bi se v takem trenotku od boja odstranili! Za naš vzor •— v imenu nolanskega umetnika
(ex-fratra Giordana Bruno) — stopite, o delavci, solidarni na bojno polje, ln vaš glas, dan kandidatom liberalne stranke, naj ne pomeni razrednega sodelovanja, ampak čin protesta zoper črno reakcijo in triumf misli svobodne. Zivio internacijo-nalni socializem!« — Čeprav Pagninijev-cev ni veliko, bo brez dvoma Šlo jako veliko socialistov volit liberalne kapitaliste, ker rimski strah sedi odnekdaj globoko v socialističnih kosteh. — Kar se tiče krščanskih socialcev bodo kljub temu najbrže zmagali, tajiti pa se ne da, da so od lanskih volitev nazadovali. Lani so imeli nad liberalci imponujočo večino 4000 glasov, letos pa znaša večina nekako 1500 glasov. Veliko je temu krivo neko nespo-razumljenje v stranki, ki se je očito pokazalo pri letošnjih občinskih volitvah v Gradežu, pri 'katerih je 'liberalcem pomagal z vsemi kriplji bivši semeniški profesor dr. Tarlao, ki je tudi sploh delal zoper požrtvovalnega in zaslužnega voditelja furlanskih katoličanov, dr. Faiduttija. Kriza pa je brezdvoma prehodnega značaja, ker je katoliška organizacija v Furlaniji, zlasti v gospodarskem oziru izborna.
Somišljenikom in somlšllenitam v LJubllanll
SLOVENSKA »KRŠČANSKO SOCIALNA ZVEZA« V LJUBLJANI.
Tečaji S. K. S. Z.
Socialni tečaj. Vsak 'četrtek od 8. do ,9. ure zvečer v »Zvezinih« prostorih. Vodi E. J a r c.
Italijanščina. I. tečaj: Vsak ponedeljek in četrtek od do %9. ure zvečer; JI. tečaj: Vsak torek in petek od %8. do r%9. ure zvečer. Oba tečaja v prostorih slov. trgovske šole. Vodi dr. I. K o r e n.
Ljudska higijena. Vsako sredo od 8. do 9. ure zvečer v »Zvezinih« prostorih. Vodi dr. I. Za-jec.
Novejše slovensko slovstvo. Vsak ponedeljek od 8. do 9. ure zvečer v »Zve-,zinih« prostorih. Vodi Janko Graje n a u e r.
Praktično carinstvo. Vsako sredo od ,8. do V> 10. ure zvečer v prostorih slovenske trgovske šole. Vodi carinski nad-kontrolor A. Piščanec.
Knjigovodstvo. Vsak ipetek od 8. do 10. ure zvečer v prostorih slov. trgovske šole. Vodi I. P od le sni k.
Stenografija. Vsak ponedeljek in četrtek od 8. do 9. ure zvečer v prostorih slovenske trgovske šole. Vodi F r. K 4 e -,m e n č i č.
Poljski jezik. I. tečaj: Vsako sredo o'd 7. do 8. ure zvečer; II. tečaj: Vsako soboto od 7. do 8. ure zvečer. Oba tečaja v prostorih slov. trgovske šole. Vodi dr. L. L e n a r d.
Strojepisje. Čas po dogovoru. V prostorih slov. trgovske šole. Vodi I. Podle s n i k.
V	zvezi s tečaji se bodo prirejali poučni izleti in ogledi tovarn.
Vsi tečaji trajajo od oktobra 1909 do Velike noči 1910.
Vpisovanje v tečaje se vrši v prostorih S. K. S. Z. v sredo 6. oktobra in v četrtek 7. oktobra od 7. do 9. ure zvečer.
Pri vpisu se mora vsak udeležnik tečajev izkazati, da je član »Slov. kršč. soc. zveze« in vplačati 3 K prispevka k režijskim stroškom. Dve tretjimi tega prispevka se bodete •idtležnikom, ki bodo redno prihajali k predavanjem, ob teča-■jevem zaključku vrnili.
Udeležniki tečaja: Strojepisje morajo za obrabo pisalnih strojev plačati mesečno 10 K.
Začetek tečaja v italijanščini 1. oktobra, vseh drugih tečajev dnč 11. oktobra. Začetek tečajja stenografije se bo naznanil ,po listih pozneje.
V	Ljubljani, dne 1. oktobra 1909.
Odbor S. K. S. Z.
XXX I. PREDAVANJE S. K. S. Z.
Svojo letošnjo predavalno dobo začne S. K. S. Z. v Ljubljani
v torek, 5. oktobra, in sicer predava predsednik »Zveze«,
dr. J. E. Krek: O razkolnih bratih.
Vabimo vse naše somišljenike, da se predavanja v obilnem številu udeleže, da se tako letošnja izobraževavna sezona častno otvori, pa tudi tako nadaljuje. — S. K. S. Z. bo tudi letos skrbela za redna predavanja. Torkova redna predavanja se bodo vršila vedno v »Zvezini« dvorani sami (vhod: Frančiškanske ulice).
V	torek vsi v »Zvezo«!
XXX
SLOVENSKO GLASBENO DRUŠTVO
»LJUBLJANA«.
Misel vodi nas edina.
Živi pesem, domovina!
S tem geslom začenja »Ljubljana« tudi XVIII. leto 'svojega društvenega delovanja v prospeh slovenske glasbe. Društvo letos ni imelo nič počitnic. Skoro ■ ,vsako nedeljo je pohitelo na slavnosti
t bratskih društev, združenih pod okriljem »Slovenske krščanskosocialne zveze«. Ni se strašilo za to ne truda, ne troškov, in v času, ko so druga pevska društva prenehala s sezono, sta se društveni ženski, in moški zbor neprenehoma vadila, da dostojno proslavita praznik slovenskega katoliškonarodnega dijaštva. Vedno in povsod je bila »Ljubljana« na razpolago naši sveti skupni stvari. Zato zasluži le priznanje.
Po svojem preporodu si je »Ljubljana« glasom pravil, potrjenih od slavne deželne vlade kranjske, omogočila najširši delokrog, z namenom, pritegniti h kulturnemu delu in napredku na glasbenem polju slovenskem tudi orno 'glasbo ljubeče občinstvo, katero ne more ali ne mara drugod sodelovati. V preteklem letu je »Ljubljana« pokazala svojo vztrajno žila-vost. dokazala ob vsaki priliki, da ume vSvojo nalogo in da jo hoče tudi rešiti. V društvenem mešanem zboru sodeluje po-. leg slovenskega petja veščega slovenskega delavca z navdušenjem slovenski inte-Jigent, poleg meščanske gospodične zaledna, poštena slovenska delavka. Ta de-.mokratizem »Ljubljane« je iz malih počef-kov povzdignil »Ljubljano«, da ima sedaj enega najodličnejših slovenskih pevskih (Zborov. Mnogo -je v to pripomogla tudi požrtvovalnost pevovodje, ki je nešteto ur »Ljubljani« in slovenski glasbi brezplačno žrtvoval. Zbor si je pridobil v kratkem času svojega obstanka toliko simpatij, da šteje danes nad 130 pevcev In pevk in da se še vedno nove članice in člani oglašajo. Ta zbor, ki je z dejstvom, da se je čez celo poletje neprestano vežbal, podal dokaz nenavadne energije in požrtvovalnosti, stremi za tem, da se v najkrajšem času še popolni in da 'Stopi na koncertno polje, kar pa je možno le z velikimi ma-.terielnimi in moralnimi žrtvami. Zato se tem potom obrača ob pričetku nove sezone na vse one. ki ljubijo slovensko glasbo in hočejo nje razvitku pripomoči, da pristopijo »Ljubljani« kot izvršujoči ali podporni oziroma ustanovni člani.
Da bode »Ljubljani« zasigurano napredovanje v bodočnosti, treba ji je naraščaja, treba tu;di, da društvo temu naraščaju nudi priliko izobrazbe v glasbi. Zato otvarja »Ljubljana« s šolskim letom tečaj za poduk v klavirju, eventuelno (če se priglasi zadostno število učencev) tudi ,v drugih instrumentih, dalje v solopetju, v teoriji, harmoniji in kontrapunktu.
Otvori se pevski tečaj za dečke in deklice.
To je lepa naloga »Ljubljane«, katero ;je pričela Izvrševati že ravnokar preteklo sezono. S o 1 o p e t j e je v pretekli sezoni obiskovalo 12 pevk in pevcev, 'klavirski pouk 18 učencev in učenk — vsi sinovi našega kmeta, obrtnika in delavca vsi ti so dobili glasbeno naobrazbo brezplačno. »Ljubljana« je pri tem /upoštevala, da vsi ti, deloma zelo nadarjeni ljudje, ne morejo ničesar žrtvovati v (glasbi in bi se vendar radi izobrazili v nji. To je s o c i a 1 n o delo »Ljubljane«! ,Dalje se je poučevala tudi teorija.
V	imenu odbora »Ljubljane« se obračam do slovenskega občinstva v Ljubljani z željo, da prihiti med nas.
Vpisovanje se vrši vsak delavnik od 7. do 8. ure zvečer v društvenih prostorih, Frančiškanske ulice, hiša stavbinske družbe »Union« I. nadstropje na desno.
Vaje ženskega zbora so vsak pone» deljek in četrtek točno ob 8. url zvečer.
Vaje moškega zbora so vsako sredo in vsak petek točno ob 8. uri zvečer.
Dneve in ure pevskega tečaja za dečke in deklice se naznanijo, ko se oglasi zadostno dečkov in deklic.
Pevke in pevci »Ljubljane«! Prihodnjo sredo ob 8. uri zvečer se vrši v društvenih prostorih sestanek pevk in pevcev »Ljubljane«. Pevci in pevke prihitite k .»Ljubljani«, zberite se v sredo vsi, ki ste kedaj sodelovali pri »Ljubljani«, ki sodelujete in ki ji želite na novo pristopiti z resno željo povzdigniti slovensko glasbo! Prihodnjo sredo naj se nas zbere v prostorih »Ljubljane« megočna pevska armada!
V	Ljubljani, 2. oktobra 1909.
Za odbor »Slovenskega glasbenega društva »Ljubljana«
dr. V. Pegan,
predsednik.
Kova železnica.
š Železnica Rogatec (Mestinje) - Brežice - Rudolfovo. Dne 2. t. m. se je vršil v Brežicah dobro obiskan 'zaupni sestanek interesentov iz vseh krajev ob projektirani progi, od Rogatca do Rudolfovega. Od vseh strani, celo od članov že obstoječega odbora se je ožigosalo nedelavnost brej 'škega odbora, njih samopašnost in kaprice na neizvedljive ali pa saj z nerazmeriif visokimi stroški izvršljive projekte, diktirane od »Kirchturnpolitike« b reški h nem-škutarjev. Predsedoval je gospod ravnatelj A. Levak, podpredsednik g. dež. glav nam. dr. Jankovič; poročal je poslanec dr Benkovič. Izvolil se je nov odbor, 'scstojei
M inferesenfov ob žreli progi ter vseih poslancev, 'ki 'zastopajo interesovane kraje.
V odbor vstopiti je obljubilo tudi več članov dosedanjega odbora. Zlasti se je ventiliralo vprašanje, ali ;ne kaže projektirati progo Videm (Krško) - ob cerkljanskem hnbu - Kostanjevica - Rudolfovo, na progi južne železnice Videm - Brežice pa dobiti pravico peage - prometa za projektirano železnico Videm - Brežice - Rogatec (Mestinje), tako da bi bil Videm (Krško) nekaka »Kopfstation« prog Videm-Rudojfovo in Videm - Brežice - Rogatec. Sprožilo se je še več varijant, katere naj novi odbor uvažuje, posebno Mestinje-Podčetrtek - Buče - Kozje - Podsreda-Št. Peter itd.
Sklenilo se je, z vso silo delati na to, da se čim preje vrši revizija trase na podlagi enega ali 'druzega projekta, na katerega se bo odbor v bodoči 'skupni seji v Krškem zjedinil; morda se deloma vpora-•bi že izgotovljeni generalni projekt g. inž. Daubachy. Koncesijo za preddela bodo ■zaprosili gg. dr. Barle, dr. Benkovič, župan Ogorevc iz Rudolfovega in dr. Hočevar. V ožji akcijski odbor so se izvolili koncesiijonarji ter g. Fr. Lipej, veletržec v Brežicah.
Dne 10. t. m. ob tretji uri popoldne Se vrše večja javna zborovanja interesentov v Kozjem pri g. Pirhu, v Brežicah, Narodni Dom, v Rogatcu in v Krškem, da se med občins'tvom vzbudi več zanimanja za •to nujno železniško zadevo.
(Novi odbor se bode pogajal s tvrdko E. Czeczovviczka in sin oziroma s snujočo se »Bau und Projektirungsgesellschaft m. b. H.« na Dunaju radi nabave že obstoječega generalnega projekta Daubachu, ali pa nabave novega projekta. 'Namerava se •čim preje dati izvršiti saj revizijo trase.
Vsa dosedanja pripravljalna dela je Izvršil poslanec dr. Benkovič.
Končno omenimo, da breški odbor namerava železnico izpeljati tako, da bi bil novi kolodvor v Brežicah v bližini sedanjega kolodvora južne železnice pri tako-zvani Kraštinci (kjer imajo razna zemljišča župan Faleschini oziroma njegovi sorodniki), — smer nove železnice naj bi tedaj bila navpično na progo južne železnice (!), katero bi presekala na dolgem mostu oziroma nasipu; s kolodvora pri »Kralštin-ci« pa naj bi šla železnica čez okrajno cesto Brežice - Dobova, dalje ob sejmišču, po sedanji občinski cesti pred gostilno Ko-lenc na novi savski most, ki bi se moral primerno močnejši napraviti in urediti za skupni promet vozov in železnice, takoj •na desnem bregu Save pa naj bi železnica zavila z mosta proti Krški Vasi na dober kilometer dolgem vijaduktu in najmanj tako dolgem visokem nasipu čez široko inundacijsko ozemlje med Savo in Krko. Po Daubachyjevem načrtu pa bi se železnica stekala na obstoječi breški kolodvor in bi Savo prekoračila pri Mrtvrcah na 130 m dolgem mostu.
Včeraj popoldne so igrali Nestroyjevo Burko »Utopljenca«, satiro na slabo prijateljstvo. Najbolj je ugajal g. VerovSek, ki je ustvaril drastičnega najemnika. Občinstvo se je izborno zabavalo.
Dnevne novice.
XXX
Opera je imela sinoči svoj prvi večer v tej sezoni. Občinstvo, ki je zasedlo vse prostore gledišča, jc z zanimanjem sledilo uprizoritvi »Lohengrina«, dasi se je relativno dostojna predstava končala šele ob 11. uri. Izmed solistov nas je prijetno dir-nila ga. Lvova s svojim mehkim, dodobra uglajenim dasi ne izrednim glasom in dokaj živahno igro kakor smo tudi z glasom g. I atočke zamogli konštatirati pridobitev. rudi gosp. Lipnicki se je obnesel. Ga. Nordgartova in gosp. Fiala sta nas vnovič uverila, da sta vredna simpatij, ki ji It uživata v nas in da ne utegnemo dočakati trenotka, ko se ne bomo z veseljem spominjali, da smo v nju za dobre moči žrtvovali. Zbor ni napačen, četudi ma-terjal v basu nikakor ne odgovarja onemu v tenorju, razun če je res toliko novih moči v zboru, da je bilo zanje v starejših pevcih premalo opore, čeravno so študirali »Lohengrina« že 14 dni sem. Veselila nas je cista intonacija v ženskem zboru, dostikrat pa vznemirilo nejednotno pope-vanje celega zbora, mestoma prav nejasno v vsakem oziru. Hvalo je vedeti »Slovenski ruahrmoniji«, ki je v teh težavnih razmerah rešila svojo nalogo prav lepo in bi jo sigurno še lepše, če bi bilo mogočih več vaj. Vodil je opero vrli gosp. Benišek z vso vnemo, ki prešine muzika ob Wagner-jevih delih. Ploskanja je bilo obilo in gospa Nordgartova ter ga. Lvova sta bili povrh se odlikovani s cvetličnimi darovi. Bilo je mnogo dobrega sinoči, toda še sedaj smo mnenja, da Rihard Wagner nima mesta na tem odru. še dolgo ne . . . Gledišče je bilo povodom godu Nj. Veličanstva svečanostno razsvetljeno. Opazili smo tudi deželnega predsednika barona bchwarza z gospo soprogo.	S
Gledišče.
Letošnja gledališka sezona se je začela s srečno izbrano otvoritveno predstavo, ki je nedolgo tega na vseh cdrih prodrla in o kateri je bilo zato upravičeno soditi, da bo tudi na slovenskem uspela. Michaelisova »Revolucijska svatba« je sveže delo brez tiste bojehavosti in pro-.blemolovstva, ki človeku večino novejših dram zastudi. Problem je v svojem jedru icelo jako star in veliko obdelan, vendar .pa ga je pisatelj tu izvirno izvedel. Kar daje delu nemalo ceno, je ozadje, na katerem se dejanje odigrava, časovni duh in monumentalna individualnost osebe, ki dejanje nosi. Marc Arrona, častnika kon-■venta. Po žilah te drame res polje kri, po-ijo trobente in grme topovi, oznanjevavci nove dobe. Marc d'Arron je meso iz tistega mesa, ki je rodilo Napoleona, Neya, iDavousta in Soulta, polne ponosa in časti in brez usmiljenja; nadčloveške volje in trdih grčavih src. Pisateljev jezik sc bli-,ska mečjih ostrin in diši po smodniku; kos krvave in divjega življenja kipeče .zgodovine se tu odigrava in pred našimi očmi se presnavljajo cela stoletja — iz ko-rinedijantskili capinov konventa vidimo -razvijati se može, sveta premagovalce. Vsled tega pozabljamo na male nevero-jetnosti in patetiško efektnost, ki se nam tupatam usiljuje; moteče vpliva tudi nepotrebno razgaljevanje ljubezenskih nagonov. ki bi na oder spadali v bolj ublaženi obliki. — Kar se igralcev tiče, so nas vsi izadovoljfli — Marc Arrona je igral gosp. Nučič, ki se jc res pokazal popolnoma kos svoji nalogi. Ni deklamiral, ampak čustva in besede zajemal iz življenja, videli smo v njegovem uprizarjanju nasproti lani ne majhen napredek. Gdčna. Kandlerjeva kot Alainc je bila zelo dobra, izredna seveda ni — bila je spočetka nekoliko mrzla in disinteresirana. G. Hišic kakor vedno na mestu, prav to je treba reči o gg. Povhetu in Verovšku. Posebno veseli pa smo bili ■novinca g. Skrbinška — srečno se je vpeljal na našem odru. Poleg igralskih zmožnosti kaže predvsem inteligenco; miselnost in ljubezen. Častitamo!	T.
BOSANSKA USTAVA.
'Bosanska ustava se proglasi tekom oktobra. Najbistvenejša izprememba, ki se je tekom dolgih pogajanj in posvetovanj izza prvega početka zgodila, je ta, da ima duhovščina vseh veroizpovedanj pasivno volivno pravico.
Kar se tiče razmerja Bosne do monarhije in do nje sestavnih delov, Avstrije in Ogrske, se ne bo nič izpremenilo, ampak ostane vse pri starem. Državno-pravno stališče Bosne ostane tako, kakršno je. Deželni svet, ki se ustanovi, ne bo podoben našim deželnim odborom, ker bo imel zgolj posvetovalno nalogo.
'Kaj posebnega bosanska ustava pač ne bo.
v
✓ v
RAZMERE V SRBSKI UPRAVI.
Kako razorane, korumpirane so razmere v srbski upravi, nam odkriva članek v »Odjeku«, glasilu samostalnih radikalcev. Z ozirom na okrožnico, ki jo je sedanji notranji minister Jovanovič poslal vsem policijskim oblastem in v kateri se graja razne nedopustnosti v policiji, — piše »Odjek« med drugim: Mnogokrat se ljudski zastopniki, katerih dolžnosti so ustavno urejene in jako resne, spozabijo tako daleč, da hočejo na račun svojega prestiža igrati vlogo eksekutivnih organov. V mnogih slučajih se hočejo do moči dokopati s tem, da si laste funkcije okrožnega načelnika in drugih uradnikov ter se pečajo z iztirjavanjem davkov, prilaščajo si pravico do razpolaganja z gozdovi krone in nc zametajo niti manjših poslov: iz-posluje.io občinstvu brezplačne vozne listke na železnicah. Posamezni poslanci mislijo, da imajo pravico vmešavati se v pravice cksekufve in zahtevajo od oblasti, da se ne ozirajo na zakon in pravo marveč na njihove želje. Oblasti se nahajajo tako med kladivom in nakovalom. Minister in vlada hočejo eno, poslanec in njegovi politični pristaši pa zahtevajo drugo Vodivni politiki imajo dolžnost, da ljudem svoje stranke zabranijo vplivanje na urade in vmešavanje v njih delokrog. Vlada upravljaj, a skupščina nadzoruj in sodi. Ako poslanci z vlado niso zadovoljni, naj jo napadejo in jo opozore na nedostatke v upravi, a ne mešajo naj se neposredno v njene agende in nc zahtevajo od oblasti da izvršujejo njih odredbe. Sicer se nc ve. kdo nosi odgovornost za kako nedo-pustnost: Oblasti, ki so jo izvršile ali pa poslanci in politiki, ki so jo povzročili. — Poznavalci srbskih razmer so že davno postavili prognozo, da Srbska notranje ne bo preje ozdravila, dokler nc bo urejeno uradniško vprašanje, dokler uprava in uradništvo ne bo stalno in popolnoma neodvisno od političnih strankarskih špekulacij raznih Pašičev. Kakor vse kaže. hoče novo koalicijsko ministrstvo pričeti v. zdravljenjem neznosnih uradniških razmer.
+ Ustanovno zborovanje »Vseslovenske Ljudske Stranke« se prične 17. t. m. ob pol li. uri dopoldne. Marsikomu se bo zdel začetni čas neugoden, a drugače ni mogoče ukreniti z ozirom na železniške zveze, ker pride veliko vlakov (Trst, Gorica, Koroško) šele proti poldnevu v Ljubljano. Upamo, da vsled pričetka zborovanja nc ostane noben naš zaupnik doma.
Šolski odsek kranjskega deželnega zbora zboruje danes od 10. ure nadalje. Razpravlja o šolskem nadzorstvenem zakonu in ga najbrže odsek že danes reši. Razprave kažejo, da prinese nameravana preosnova velikanski napredek v šolstvu. 1 opoldne bodo zborovali finančni, ustavni in odsek za deželna podjetja.
+ Deželnozborski odseki. V naši so-■botni notici »Deželnozborski odseki« se je -vrinila ne po naši krivdi glede na sestavo disciplinarnega odseka pomota. Disciplinarni odsek namreč po opravilniku nima načelnika, ne njegovega namestnika, marveč vodi njegove seje. kadar funkcionira, najstarši odsekov član. Pravilno slove v naši sobotni notici 8. Disciplinarni odsek, sledeče: člani: baron Apfaltrern, profesor Jarc dr. Krek, dr. 'Novak, Pogačnik.
+ Državni zbor. Ministrski svet je sklenil sklicati državni zbor v drugi po-Jovici oktobra.
+ To je svoboda znanosti! Ravnatelj •I eudt odkriva v 3. zvezku glasila »Kep-lerbunda« sledečo zanimivo zgodbo: Jen-ski dijaki so naprosili slovitega botanika iz Kiela, Reinkeja, naj pride v »Ljudski dom« v Jeno predavat. Reinke je obljubil in naznanil, da bo govoril o »Izvoru življenja«. Ko je profesor Plate, naslednik Haecklov, to izvedel, je dijake rotil, naj Reinkeju odpovedo in je obljubil, ker so bili plakati že tiskani in sploh vse pripravee narejene, da bo on mesto Reinkeja predaval. Dijaki pa se po pravici niso udali, češ, to bi bila ne-dostojnost prve vrste. Nato je Plate v zoološkem kolegu dijake pred Reinkejem svaril. Reinke pa jc prišel predavat, in sicer z velikanskim uspehom. Nato ga jc Plate v nekem naslednjem predavanju ne-navzočnega napadal, češ, Reinke in Was-mann sta nasprotnika razvoine teorije, dočim jc nasprotno res, ker sta baš Reinke m Wasmann vneta zagovornika razvojne teorije, ampak njun smrten greh je, da sta — bogoverna! Res, imenitna je svoboda svobodomislecev!
+ Ubogi Wahrmund! Kakšen kraval so počenjali predlanskim liberalci zaradi VVahrmuncla! Uprizorili so vseučilišči-,i štrajk in Wahrmunda postavljali v eno vrsto z Ne\vtonom. Zdaj pa poročaio z Dunaja, da veleliberalni naučili minister grof Stiirgkh od VValirmunda za semester 1909/10 v Pragi napovedana predavanja o cerkvenem pravu ni vzel na znanje, in nobena miš se ne gane. O kako hitro js utonila tvoja slava, ubogi Wahrmund, muče-nik svobodne misli!
— O blamaži liberalcev v kranjskem deželnem zboru piše »Rdeči Prap.«:'Lepo blamažo so skupili liberalci v tajni seji kranjskega deželnega zbora. Podpisali in vložili so interpelacijo, katere niso bili niti prečitali. Slo je za nekak zaplenjen članek, ki je »Slovencu« silno pokvaril tek. Ne vemo seveda, če je res tako strašen, ker ga nismo čitali, verjamemo pa, da je bil spisan nalašč za konfiskacijo. V tem se demagogi od nekdaj razlikujejo od demokratov. »Mladi« v liberalni stranki, ki so skuhali svojim poslancem tudi to kašo, so sicer sami »akademiki«, ampak vsa njihova taktika je vendar najprostejša demagogija, najumazanejša špekulaciia na najnižje instinkte ljudstva. Zato jc verjetno, da so skovali članek ne iz prepričanja, ampak da bi se konfisciral in da bi potem paradirali kot mučeniki. Ker res ne poznajo razmer v deželnem zboru, so mislili, da se bo zaplenjeni članek imuni-iziral in tedaj bi se bili postavljali 's svojim votlim radikalizmom. Toda gospodie bi bili vendar lahko imeli toliko ozira na svoje poslancc, da bi jim povedali, kaj je v interpelaciji. Na drugi strani pa bi se seveda smelo pričakovati tudi od poslancev, da se prepričajo, kaj podpišejo in o čem interpelirajo. Da je moralo biti sila žalostno, ko so preklicali svojo interpelacijo in začeli tarnati, da jih je sram, že radi verjamemo.
— Žalostno poglavje o vzgoji vajencev. — Ubojstvo dečka. Včeraj ob 1. uri ponoči so spremili v tržaško bolnico petnajstletnega Josipa Zivic iz Velikega Doba, vajenca pri peku Ivanu Ferfolja. Mislilo se jc, da ima deček vnetje slepega črevesa. Ko so ga zdravniki preiskali, so konstatirali, da temu ni tako, marveč da mu je počilo neko črevo. Vprašali so ga, kako da jc dobil tako poškodbo. Deček najprej ni hotel odgovarjati, ali slednjič jc priznal, da ga jc gospodar pred štirimi dnevi radi malenkostnega pregreška udaril po trebuhu z debelim železnim drogom, s kakoršnim netijo ogenj v peči. Naznanili so to takoj verdelskemtt policijskemu ko-misarijatu, od koder se jc podal v bolnišnico višji komisar dr. Mlekuš. Istemu je ubogi fant potrdil izjavo, podano zdravni-
kom. Je tekom noči je bil pek Ferfolja aretiran in stavljen na razpolago deželnemu sodišču. — Ubogemu Zivicu pa ni bilo več nikake pomoči. Ze včeraj zjutraj ob 8. uri je revček preminul.
Blagoslovljenje oltarja. Dne 22. septembra t. I. sc je na Vrhu pri Vinici po vis. čast. g. dekanu iz Semiča blagoslovil veliki oltar sv. Janeza Evangelista župne cerkve. Vršila se je po cerkveni slovesnosti sodalitas Ss. Cordis Jesu v župnišču. Z domačim župnikom je bilo navzočih trinajst duhovnikov. Izmed istih sta bila dva iz sosedne Hrvatske. — Oltar je prav lično popravil Fr. Toman, podobar in pozla-tar iz Ljubljane. Podoba sv. Janeza je nova, iz lesa izrezljana v Inomostu.
—	Nevarno je obolel č. g. Rudolf Gregor ič, župnik v Lahovčah.
—	Himen. Gospod Fran Rosmann, veletrgovcc v Trstu, poročil se je z gospi-co Miro Pižon, učiteljico v Skednju.
—	Budimpeštanski občinski svet se je s posebnim vlakom pripeljal v Sarajevo.
—	Samoumor. Iz Breznice se nam piše: Sodnijska komisija je pri raztelesbi samomorilca Franceta Justin, ki se je obesil na domačem skednju, dognala, da samomorilec ni imel nobene notranje ali zunanje poškodbe in nobenega znaka kakega udarca. Torej ni res, kar je trdil ljudski glas, da bi bilo očmovo ravnanje kaj vplivalo ter povzročilo samoumor. Justin je izvršil samoumor v hipni duševni zmedenosti.
—	Grozdni in sadni semenj v zvezi z razstavo sadnih in zelenjadnih izdelkov.
priredi v nedeljo, dne 10. oktobra tek. 1. kmetijska podružnica novomeška v prostorih kmetijske šole na Grmu. Vabimo vse interesente, da se udeleže te prireditve, ki ima gospodarski in poučen namen in se vrši v prilog pridelovalcem1 in konsumentom.
—	Avstrijskega podanika Oskarja Jurčeva so zaprli v Spezziji, ker ga laške oblasti sumijo, da je ovaduh. Jurčev je bil svojčas tehniški risar za ladjedelnice.
—	Lep projekt snuje tržaško - istrsko društvo za promet tujcev in ga je že c. kr. namestništvu predložilo. Društvo namerava namreč barkovljansko obal v dolžini 300 metrov porabiti za velikansko kopališče, ki mu ne bo enakega ob celi Adriji. To kopališče se bo po žični železnici zvečalo s postajo na Opčinah.
—	Iz Berolina v Trst se po novi direktni železniški zvezi pride v 23 urah.
—	Čuden slučaj se je pripetil preteklo soboto na tržaškem morju. Mali parnik »Giampaolo«, ki pluje med Trstom in ■Miljami je namreč zadel v vojno torpe-dovko in jo — poškodoval, dočim se njemu ni nič zgodilo.
—	Srednješolstvo. Suplent na realki na Dunaju dr. Ivan Gregorin je imenovan za pravega učitelja na državni realki v Gorici.
—	Pomiloščenje. Anton Nanut i2 Standreža, ki jc pred par meseci od goriškega porotnega sodišča bil obsojen na smrt radi umora, je bil te dni pomiloščen. Sodišče mu jc odločilo kazen na 10 let ječe.
—	Izpuščen je na svobodo proti visoki 'kavciji oni Piani, ki je bil v preiskovalnem zaporu radi znanih »zgub« v slovečem denarnem zavodu »Banca po-polare«. — Za dr. Luzzatto ponujajo kavcije 500.000 K, da bi ga pustili na svobodo. Piani je dal kavcije 50.000 K.
—	Savski most v Tacnu pod Šmarno goro. Zgradba mostu čez Savo v Tacnu napreduje počasi. Vsi podstavki — stebri ■iz betona — že stoje izgotovljeni, razven zadnjega na desnem bregu vodotoča, ki pa jako nagaja. V savskem produ ne morejo dobiti stalnega temelja; kar izkopljejo, jim sproti voda zalije. Zdaj imajo postavljen velik parni stroj, s katerim črpajo vodo, da morejo kopati. Gre jako počasi in baje bodo imeli dela pri tem stebru do šest tednov. Zato pa delajo tudi nočne ure in ob nedeljah. Zdaj pa je Sava vsled deževja žc
i precej narasla in bo, kakor kaže 'šc bolj in delo bo šc počasneje, težavneje in morda še nemogoče, če nastane povodenj, ki bo zasula 'šc to, kar je zdaj izkopanega. Tvrdki seveda to ni všeč, še bolj pa nam ne. ki moramo šc vedno uporabljati brod, da pridemo med svet. Vse žc želi, da bi mogli prosto čez prosti most. Kakor se čuje, bo pa šc precej Save poteklo, preden sc to zgodi. Most bo dodelan baje šele meseca maja ali junija prihodnjega leta. •Deželni odbor jc namreč oddal pretečeni teden železna dela za most tvrdki Wag-,ner v Gradcu za 90.000 I<; tvrdka si jc izgovorila čas za izdelanje 'baje sedem in pol mesecev. Podjetništvo Janesch & Sclmell, ki je dalo ob pričetku dela razobesiti samonemško tvrdkino tablo, je to krivico popravilo in v zadoščenje užaljenemu slovenskemu prebivalstvu izobesilo samoslovensko. Delavci so jako različnih narodnosti. Pretekli teden jc moral pobrati šila in kopita stavbeni polir, ker .ie hotel več vedeti, kakor deželni inžener ki delo nadzoruje; tudi stavbeni vodja ie moral oditi.
ske banke in praške trgovinske zbornice po 1000 K.
—	Osebne vesti. Franc Ločniškar, dosedaj učitelj pri Sv. Gregoriju v kočevskem okraju, mladi pesnik, ki priobčuje svoje proizyode pod raznimi imeni, recimo: Taros Vaziljev, Borisov, Slavko Sla-,vič itd., je dobil službo potovalnega učitelja v Logje-Robidišču na Tolminskem ob beneški meji. — C. kr. ministrstvo vna-iijfh zadev dovolilo je z dne «31. avgusta J909, št. 1258—XXIe, 32.276, premestiti •voditeljico c. kr. filialncga tečaja za žensko domačo obrt v Splitu, gdčno. Ivano Petrovčič, na c. kr. zavod za žensko do-iiiačo obrt na Dunaj.
—	Srebrorudnike v Pribratnu na Češkem nameravajo prodati nekemu angleškemu konzorciju.
—	Na smrt je obsodilo celovško porotno sodišče 22 let starega drvarja Mož-.gaita iz labudske doline, ki je 14. avgusta ,t. I. ubil s polenom 63 let starega kajžarja Gregorja Greinerja in ga me'tal proti steni, da je kmalu izdihnil.
—	Lepotna tekma otrok se je vršila v nedeljo v Trstu v gledišču »Eden«. Prvo darilo je dobila Ada Norsi, od fantov pa Bruno Rigo.
—	Zabodel je v nedeljo na Proseku 20-letni mesar Janez Puntar težaka Karola Bogatca, ki se je v neki gostilni potegoval za svojega očeta, kateri se je s Puntarjem v igri zavoljo 50 vinarjev spri. Rana je globoka, vendar bo Bogateč okreval.
—	Drama. V nedeljo je vstopila v Trstu v mesnico Antona Katunarič v starem mestu njegova bivša ljubimka Ivana Paulišič, s katero ima otroka. Ljubimka je v prepiru zagrabila sekiro in moža udarila po glavi, da je občutno krvavel; ko je hotela še enkrat nadenj, je zbežal. Nato je ženska trikrat ustrelila vase, pa ne smrtnonevarno.
—	Hrvaško opero so v Zagrebu v petek otvorili z Zajčevim »Zrinjskirn«. 76 let stari skladatelj je sam dirigiral.
—	Grozna nesreča. V Kanalu je igralo ,v petek več majhnih dečkov vojake na cesti, ki pelje proti Gradu. Ko pridejo do novih vrat. ki vodijo v zemljišče gospoda Križnica, žimana, zapove jim njihov poveljnik, da se morajo učiti, kakor pravi vojaki, tudi plezati, in takoj so se za'čeli dečki spenjati po vratih, narejenih iz re-meljnov. Toda groza! Na enkrat se zvrnejo vrata s stranskimi kamni, na katerih ,so bila nasajena, na cesto, z dečki vred. .Nastal je grozen krik in vsi opraskani so ■otroci zbežali domu. Velik kamen pa jc ,padel na sedemletnega Alberta S. ter ga je tako pomastil, da je revček za nekaj ur izdihnil. Neki vojak je vzdignil kamen z nad dečka, žalostni oče pa ga je nesel domu.
—	Premeščen je iz Gorice v Rovinj c. kr. sodni avskultant v Gorici gospod L. Roječ.
—	Poročil se je c. kr. sodni kancelist g. Leon Trstenjak z gdčno. EIzo Mazura-novo, hčerko c. kr. davkarja v pokoju.
—	Hrvat izumil letalni stroj. HrvaŠki listi poročajo, da je iznašel Hrvat gospod Beševič-Petrov popolnoma originalen stroj za letanje. Stroj je popolnoma različen od drugih sestavov. Ima to pred nost, da je lahko prenesljiv, ter se more v kratkem času sestaviti in razstaviti. Zanimivo je, da Beševič ni strokovnjak teh nik ter se je le bavil v svojo zabavo : proučevanjem tehnike.
—	Na grobu lastnega sina se je hotel ustreliti v Zagrebu nek Dragotin Simon-čič. Pred dvema tednoma mu je umrl sin Oče ni mogel tega preboleti, odšel je na sinov grob ter si pognal krogljo v glavo. Grobarski nadzornik je prihitel na strel in našel Simončiča težko ranjenega. Prepeljali so ga v bolnico. Tam je nesrečni oče prišel k Zavesti, in ko so ga vprašali, zakaj je to storil, je dejal: »Oh, gospo: doktor, bil Sem srečen, imam lepo in dobro službo. Pred letom dni pa me je začela preganjati nemila usoda. Pred letom mi je umrla hči, tri mesece pozneje moja mati in za njo moja žena. Ostal mi jc sin edi-nec, pred štirinajstimi dnevi mi je umrl tudi ta. in kaj hočem sam na svetu?«
—	Smrtna kosa. Na Čatežu ob Savi Je umrla v nedeljo zjutraj posestnica g. Katarina Ivšič. rojena dne .3. aprila 1822 v Idriji. Pokojnica 'je bila krščanska, krotka in miroljubna žena, ki je vedno pomirljivo vplivala na pogostoma razprto soseščino. Ivščeva hiša je daleč okrog dobro znana in spoštovana ter radodarna. Zapustila je blaga pokojna poleg obilnega imetja edinega še samskega sina g. Mihaela Ivšič. ki je podžupan tukajšnje občine in cerkveni starešina, obče priljubljen mož ter odličen naš somišljenik. Naše. iskreno sočutje!
Rojaki! Slovenke! Društva! Spominjajte se z darovi Sloji vencev v Št. Ilju! ::
Ljubljanske novice.
lj Cesarjev god. V stolnici je danes povodom cesarjevega godu ob 10. uri daroval pontifikalno sv. mašo premil. gosp. knez in škof dr. Jeglič ob azistenci stolnega kapiteljna. Navzoč je bil deželni predsednik baron Sch\varz z zastopniki c. kr. uradov, ravnatelji srednjih šol, deželni glavar dvorni svetnik pl. Suklje, general z drugimi vojaškimi dostojanstveniki, zastopan je bil magistrat. Vincenci-jevo družbo sta zastopala predsednik g. Roger in g. Fabjan. Šole so imele prosto.
lj Na čast ustanoviteljem »Vseslovenske Ljudske Stranke«, ki bodo zbrani 17. t. m. v Ljubljani, priredi slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« v nedeljo, 17. t. m. zvečer v veliki dvorani »Uniona« veljk glasbeni večer. Spored bo izredno bogat.
lj Shod »Deželne zveze državnih ofi-cijantov in pisarniških pomočnikov na ■Kranjskem« se -je vršil včeraj popoldne v »Mestnem domu«. Udeležilo se je shoda epo število članov. Na predlog zvezinega predsednika g. Stegnarja je bil (izvoljen za predsednika shoda g. A. Breskvar, ki po-ive, da so zastopniki državne zveze sklenili na zborovanju na Dunaju, da se vrže na isti dan povsod manifestacijska zboro-vania za zboljšanje njihovega stanu. Zeto se vrši danes ta shod. Z združenimi močmi bodo dosegli to. ker niso razcepljeni. Zvezin predsednik g. Stegnar prebere pozdrave sorodnih društev na Dunaju, Trstu, Pragi. Gradcu ter številne pozdrave tovarišev kranjskih državnih uradov. Poroča, da obstoji ta organizacija že osem ,let. Leta 1902 se je doseglo, da se je stan diurnistov spremenil v oficijante in pisarniške pomočnike. Obenem pa so 'jim naložili dela uradnikov z dolžnostmi in odgovornostjo. vendar pa niso delu primerno zboljšali gmotnega položaja. Gg. Mali in Jerom poročata o razmerah po raznih zavodih. G. Frank poroča, da se namerava .ustanoviti zveza sodnih poduradnikov, ikar se pa naj ne smatra za nasprotno deželni zvezi. G. Stegnar pozivlje zboro-(valce, naj o sitnostih in preganjanju predpostavljenih redno poročajo društvu, ki bo skušalo v kočljivih vprašamih posredovati. Koncem shoda se 'je sprejela resolucija: Državni pisarniški oficijantje in pisarniški pomočniki v polnem obsegu izvršujejo uradniška dela ter državi udano in vestno služijo. Plačani pa so slabši od .uradnikov, poduradnikov, slug itd. Prote-(stujejo proti nezadostni plači, kot tudi proti temu, da so izročeni brez vsake moči na milost in nemilost svojim predpostavljenim. Zborovalci pričakujejo, da se vlada zavzame za to uradniško strujo. Poživljajo ljudske zastopnike v parlamentu, da vplivajo, da se tej uradniški kategoriji prizna stalno nastavljenost, popoln značaj uradnikov ter se njihova plača uravna po delu in sedanjih neznosnih draginjskih razmerah. — Nato se je shod zaključil. Po shodu so se udeleženci fotografirali pred »Mestnim domom«, nakar so se udeležili prijateljskega večera v hotelu i»I!irija«.
lj Odmev iz c. kr. I. drž. gimnazije v Ljubljani. Večkrat se je bralo v našem listu, kako slabe razmere vladajo na tem zavodu. Da ie temu res, naj služi sledeče v dokaz: Bilo je popoldne, ko sem stopal po hodniku. Ker vidim vrata nekega razreda odprte, stopim malo bližje. In kaj vidim? Pometali ste dve ženski sobo in seveda, čeravno je pet oken na razpolago, pri — zaprtih oknih. Da se vsled obilnega prahu ni skoro videlo skozi, je samoumevno, ker je snaženje jako »moderno« urejeno. Ko sem prišel čez nekaj časa nazaj, sti dotični že pobrisali prah, vkljub temu je bilo še vse zabito. — Zdaj pa naj pomisli človek, kakšen mora biti zrak. 'ko stopi drugi dan dijak v sobo. Saj ni čuda. da iz .gledajo obrazi dijakov, ko stopijo iz po-slopia vsi mrkli in propadli. Treba je torej, da ravnateljstvo korenito nastopi tu vmes, da se bo učilnica takoj, ko mine pouk prezračila, da ne treba tako dijaku sedeti celih šest ur ali celo šest dni v neprezračeni sobi. Da jc to resnica, se lahko vsak prepriča, 'če gre le po hodniku kjer jc zrak nacl vse Čist. Tako jc tudi v telovadnici, kjer se sploh ne zrači nikdar Če hoče imeti ravnateljstvo v telovadnici vkako boljše orodje, naj se informira pri ,ljudeh, ki se na to kaj razumejo. Za vzgled naj služi le bradlja, ki je v tako slabem •stanju, da ie človek vedno v nevarnosti, da bi se kaj ne pobil, če ne celo ubil. Dalje jc tudi povsod ta navada, da je v telovadnici. oziroma v garderobi kak vodovod. Ta je tu, a ne vem čemu služi, ker je vedno zaprt. — Opazovalec.
Ij Na oklicih je gosp. Svetozar K o -sčr, c. kr. poštni uradnik, z gdč. Albino M a s t e k.
Ij Grošljevo trgovino na Poljanski cesti je prevzel v trgovski stroki izvrstno izvežbani domačin g. Avgust P u s t.
Ij Gosp. Degenghi namerava kakor se govori, zapustiti Ljubljano ter prodaja hišo v Šelenburgovih ulicah in Kolizej.
lj Eksplozija. Ko je v soboto dopoldne odmetaval na južnem kolodvoru domač premog delavec Gregor Seršen, ro-
jen leta 1877. v Vinah in pristojen v Moste, je pri tem večkrat zadel z lopato na neko žico, ki je molela iz kupa. Hoteč jo odstraniti, jo jc potegnil z levo roko. Naenkrat pa je počilo in mu odtrgalo na levi roki palec in kazalec ter ga tudi na levi nogi poškodovalo. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnico. Na lice mesta jc došla policijska in sodna komisija iu po treh izvedencih dognala, da je bila v kupu dinamitna k«ipica, katera je prišla med premog pri razstreljevanju v rudniku in je izključeno vsako zlobno dejanje.
lj Imenovanje. Gosp. Fran E i 1 e t z, vodja poštnega urada na Miklošičevi cesti, je imenovan poštnini adjunktom.
lj I. podporna posojilnica ali denarja je treba. Za včeraj dopoldne je sklical znani g. Matej Stergar ustanovno zborovanje »I. podporne posojilnice« v Meščanski pivnici. Gosp. Stergar je sicer razdelil nad 500 vabil po raznih ljubljanskih zavodih in uradih, ali velikemu vabljenju se ni nihče odzval, še celo pripravljalni odbor ne, razen gosp. Jelovška iz »Narodne tiskarne«. No, pa to je brez važnosti, glavno je to, da smo enkrat zvedeli, česa nam manjka. Namreč denarja! Na programu napovedanega zborovanja jc bilo »prerešetavanje« pravil nameravane posojilnice in slučajnosti. Kljub ne-prišlini tisočem zborovalcev, je g. Stergar navzočim gostilniškim gostom v zanosi-tern govoru razjasnil, da sc bo ustanovila posojilnica, ki bo imela take posebnosti in dobrote, kot še nobena dosedanjih. V svojem govoru jc gosp. Stergar zlasti povdar-jal, da je največje hudo revnejših slojev to, da nimajo denarja. Zato pa si je treba denarja preskrbeti. Na tuji kapital sc ni zanašati, z združenimi močmi se pa že lahko kaj naredi. Dandanes posodi kaka babnica v hiši dve kroni, potem pa ves dan leta po hiši in pripoveduje strankam, kateri in koliko je posodila. Zato je seveda potrebna posojilnica, v kateri se bo dobilo posojila od 2 do 200 K na posodo, seveda s poroštvom. Ustanovni kapital naj bi plačali ustanovniki v deležih po 100 K. in sicer lahko v desetkronskih mesečnih obrokih. Vloge se bodo obrestovale za revnejše ljudi po 10 odstotkov, posojila pa po šest odstotkov, ker bo treba iskati posojilnici sami v začetku posojila. Dobiček je na ta način gotov. Sicer se pa gosp. Stergarju ne gre za drugo, kot da koristi človeštvu. Predno niso pravila posojilnice potrjena od trgovskega sodišča, ne mara sprejemati nobenih deležev, ampak prosi le, da bi se vsakdo podpisal na njegovo polo, kar tudi nekateri radi narede. Dohodki za rezervni in podporni zaklad se bodo zbirali iz prirejanja zabavnih in poučnih predavanj, veselic in podobnih prireditev. Iz malega raste veliko. Ker si ne bo mogla posojilnica najeti obširnih uradnih prostorov, se je g. Stergar dogovoril z lastnico mlekarne »Pred škofijo«, ki se jc izjavila, da odstopi del te mlekarne novi posojilnici. Več se tako nc rabi kot ena miza in dve knjigi; blagajne v začetku tako nc bo treba. Torej glede uradnih prostorov je vse preskrbljeno. Veljalo ne bo nič. Kdor si bo izposodil v posojilnici dve kroni in bo pripeljal s seboj tudi poroka, bo tako lahko kupi! za odškodnino svojemu poroku najzdravejŠo abstinentsko pijačo — kozarec mleka. Tako se bo tudi povzdignil konsum mleka gostoljubne prodajalke. S tem se bo seveda tudi precej dvignilo narodno gospodarstvo. Govornik pove popolnoma odkrito. da je on, Matej Stergar, pisatelj in pesnik, če kdo hoče, v slovenskem in nemškem jeziku, bivši učitelj na nižjih in visokih šolah. Ne išče osebnih koristi, pomagati hoče le revnemu človeštvu. 11 tega sledi, da je popolnoma sposoben za vodstvo takega zavoda. — No, vreme je krivo, da niso prišli zborovalci, tudi člani pripravljavnega odbora so zadržani. Gosp. Čhristof. solicitator. ima važne opravke, drugi tudi. Peter pl. Radisc, dr. Sclnvei-ger st. so žc podpisali na polo poleg drugih znatne prispevke. Podpiše se lahko odslej v mlekarni Pred škofijo vsakdo. Plačalo sc bo pa pozneje, ko bodo pravila potrjena. Tako bomo prišli do važnega denarnega zavoda Stergarjevega sistema.
lj »Revolucijsko svatbo« v četrtek v slovenskem gledališču ponavljajo.
Isti dr. Medvešček je napovedal shod na VojSčici. Volivci so ga dolgo čakali, velika večina je bila naša. Ker dohtaTfa iz Gorice ni bilo, so sami shod napravili. Medtem ko so naši govorniki govorili, je šele prišel dr. Medvešček. Prej je govortl nadučitelj Sila. ki se je s svojo učenostjo silil, pa so se mu naši grohotno smejali. Ko je pa začel govoriti Medvešček. so ga izžvižgali! Nato je govoril med gromo-vitim odobr.Tvanjem govornik S. L. S. iz Gorice. Ko je nehal, ni bilo konca navdušenih klicev: Zivio S. L. S.!
Razmere na Krasu so c h jako izboljšale.
Nadaijni agrarni kandidati.
V kmečkih kraških občinah hočejo nekateri agrarci imeti za kandidata veleposestnika A b r a m a iz Tupelč in V r a-n a iz Tomaia. Drugi pa se kmeta branijo in zahtevajo, da bodi poslanec veliki kmet iz Trsta, dr. G r e g o r i n. Značilno pa je, da se za Štreklja nobeden več ne zmeni, ampak ga hočejo pustiti obležati v kotu, kamor so ga vrgli volivci S. L. S. Za kmečke občine goriške okolice imajo agrarci kandidata v uskoku Antonu ,K 1 a n č i č u iz Podgore in v nadučitelju Križni anu iz Dornberga, tretji bo pa najbrž Obljubek. Križman bo skrbel za povišanje plač, Klailčic pa za prodiranje Italijanstva v Podgori. Podgorsko županstvo je namreč za slovensko šolo, kjer hodijo samo revni otroci, votiralo celih — •10 K. dočim imajo otroci, ki hodijo v laško Legino šolo, vse zastonj, tako da je siromašna slovenska deca priinorana v to šolo hoditi. Dočim Klančič tako slabo skrbi za slovenstvo, pa je dal za bralno društvo 200 K, katere so pa v rokah gotovih ljudi vse izginile..
k Orla ustanavljajo v Velikovcu. k Vlom v poštni urad. Tatovi so vlomili v po§tni urad zdraviiišča Bel;aške toplice (VVarmbad Villach). Zapadlo jim je samo 28 kron. Sumijo mašinista Sommer-eggerja in njegovega brata.
k Na originalen način se bodo učili slovenščine nemški trgovski vajenci na trgovski nadaljevalni šoli v Beljaku. Učili se namreč ne bodo slovniške slovenščine, ampak dialekt 'beljaške okolice, češ, potrebno je to z gospodarskega stališča in zato se ima znanje slovenščine omejiti le na kupčijsko občevanje 'S strankami. ,Nemci pa res znajo biti kunštni!
Štajerske novice.
š Hčer je umoril posestnik Klemen, pt domače Mihalek iz Slovenje vasi v ptujskem okraju. Pretekli petek se je spri s svojo ženo. Njegova 20-letna hči ju je hotela pomiriti, oče pa jo je sunil z nožem v vrat tako. da je izkrvavela. Očeta morilca so še isto noč prijeli.
k Premembf posestva. Gospod Ivan Rebek jc kupil od pismonoše g. Kampletha hišo v Karolinški ulici v Celju za 24.000 kron. Ena slovenska hiša v Celju več! — Gospod profesor Anton Jošt je kupil v Celju Traunovo vilo ob državni cesti s posestvom vred za 50.000 kron.
'š Napad na vlak. Iz Ptuja se poroča, da je v torek nekdo streljal med Ormožem in Središčem na vlak, ki odhaja iz Središča ob 5. uri zjutraj. Streli so zadeli samo lokomotivo. Strojevodja je takoj •ustavil vlak, a vsled teme je bila vsaka preiskava nemogoča. V Ormožu So o dogodku naredili zapisnik, vsled česar je imel vlak do Ptuja četrt ure zamude.
Mške volitve.
Možje S. L. S., do zadnjega moža na krov!
Udeležba pri jutrišnjih ožjih volitvah obeta biti jako velika. Vsaka stranka upa, da spravi zase na volišče sai 13.000 volivcev. Dolžnost vsakega somišljenika S. L. S. je, da stori vse, da pridejo naši možje do zadnjega na volišče, kajti odločilo bo zmago najbrž le par glasov! Če sovražniki napno vse svoje sile za slabo stvar, moramo mi za dobro še več storiti! Liberalizem mora pasti!
Liberalci pO deželi izžvižgani.
Včeraj je liberalni dr. Medvešček priredil shod v Kostanjevici na Krasu. Poslušalo ga je dvajset ljudi, od teii pa je bilo liberalcev komaj deset. Naši bi bili .Medveščeku ugovarjati, pa ni bilo treba.
šafljereja v Belikrajini.
Članka o sadjereji v zadnjih številkah cenj. lista mi dasta povod, spregovoriti o naši sadjereji. Ista je danes v jako slabem stanju. Temu ni krivo slabo podnebje, zanemarjenost ljudstva, slaba zemlja; vse je ravno nasprotno. Vzrok naše zaostalosti je edino prevelika zapuščenost in zanemarjenost o d zgoraj. Naši Gorjanci so res previsoki, da bi merodajni faktorji prišli k nam s potrebnim podukom.
Kaka je sadjereja pri nas danes?
Belokranjec ima rad zasajen vrt z lepim sadjem. Lep vrt krog hiše mu je največji ponos. Zato išče vsak mladi gospodar divjake po gozdu, jih doma presaja in cepi. Pravi, da taka drevesa najbolj uspevajo. Kdor se pa ni naučil cepiti, poseje peške od jabolk in hrušek, ne da bi drevesce pozneje prccepil. Zato imamo pri; nas sicer precej sadja, pa bolj drobnega,! kislega, trdega. Le malokateri gospodarji so imeli priliko poiskati si od daleč dobrih cepičev in poskrbeti za bolje vrste!
Kar se tiče vrste sadja, je navadna prikazen: kolikor sadnih dreves, toliko itudi vrst. Vsak gospodar gleda na to, da ima kolikor največ vrst sadja. In po ka-» kOvosti jih razdeli. NajžlahtnejŠo imenuj* »mamina jabuka«, lepo debelo »čačina ja* buka« itd. po članih družine, da ima vsaki svojo.
Kar se tiče širših sadnih vrst, uspevajo pri nas skoraj vse vrste: črešnjej hruške, jabolka, orehi, kostanj, breskve«
Kier je cepljeno in 'dobro oskrbovano, Je ikrasno in jako okusno, sposobno za vsak sadni trg. Neki bivši učenec grmske šole mi je rekel, da so tukaj nekateri pridelki .lepši in okijsnejši kot vipavski (on je Vi-Ipavčan).
V novejšem času so začeli posebno gojiti češpljo. To pa radi žganja. Skoraj vsaka hiša ima svoj žganjarski kotel (po nekaterih vaseh seveda, povsod seveda ne), in doma izžge skoraj vse sadje, le malo ga posuše. Tako prihaja vedno bolj žalostno dejstvo na dan: žganje se takoj sproti izpije; pije ga vse, staro in mlado, .tudi otroci, ki so se komaj iz izJbelke izKo-Jbacali. Slivovec se hitro popije, v zimi, /posebno v mesopostu (40-danski post) pa jni kaj jesti.
Poleg češpelj so začelr nekateri žgati tudi breskve in 'hruške. Kdor nima sam žganjarslkega kotla, ta proda svoje sadje drugim »žganjarjem«. mernik po 1 K 60 vin. do 2 kroni. Cena se menja po rodovitnosti. Tako preti ravno češplja spodriniti ostalo sadje.
Gojitev dobrega sadja ovira tudi tatvina sadja, ki je pa menda povsod v na ■vadi. Pa je zlasti huda pri ranem sadju, posebno pri črešnjah. Poznam gospodarje, ki so morali vedno čuvati svoje drevo, podnevi in pono'či, če so hoteli kaj nesti na trg. Tako jim skupiček skoraj niti onega časa ni vrnil, kar ga so pri tem zamudili. Tatovi so otroci, zlasti pastirji. Dokler se to ne omeji, je težko misliti na uspešen razvoj. Ta žalostna prikazen jemlje gospodarju vse veselje do gojitve dobrega sadja; poznam mnoge, ki so morali posekati drevo v najlepši rasti, ker so jim delali taki uzmoviči preveč škode po njivi' in travniku in niso dobili od drevesa skoraj ničesar. Tatvina bi se dala omejiti na dva načina: prvič, da se sadjereja bolj razširi, da ljo imela vsaka hiša svoj lep sadni vrt. Drugič, da začne županstvo bolj izvrševati svoje dolžnosti, ki mu jih nalaga postava. Ali od tega nimamo dosti pričakovati, dokler bodo naši liberalni župani birti (gostilničarji) bolj zavajali ljudi v občinskem uradu (to je gostilna) k pitju in pijančevanju ter tako v zadolževanje, kot pa res skrbeli za blagor občine in občanov.
Kako stališče zavzema Kmetijska družba k tem našim razmeram? Tuk^J se seveda ne morem opirati na njeno subjektivno mnenje, nego na praktično udej-stvovanje.
Po vseh našito večjih vaseh in krajih so osnovane podružnice Kmetijske družbe. Štejejo 25 do 40 članov. To je razmeroma veliko število, če se pomisli, da so večjidel gospodarji v Ameriki in na domu gospodarijo ženske. Načelstvo podružnic pa zavzemajo dostikrat osebe, ki jim v prvi vrsti ni prid kmetijstva, nego čast ali upliv mar, da ga na drugi 'Strani izkoristijo. Ne bom dosti grešil, če citiram besede fz omenjenega članka Vašega lista: »Zdi se pa. da se ... po mnogih podružnicah po deželi bolj gleda na liberalizem članov, kot na strokovno izobrazbo, (tukaj pro-speh podružnice); navadno prononsiratii liberalci po deželi nosijo zvonec po podružnicah, da bi pa kaj požrtvovalnega storili v prid kmetijstva, za to so preleni (pa tudi ne znajo!)«
Zato so nekateri prisiljeni, četudi udi, naročati potrebščine drugod ali pa sami naravnost pri vodstvu in ne posredno po podružnici.
(Kako se naši gospodarji zanimajo za napredek sadjarstva, kaže dejstvo, da večina pristopa k K. D. v prvi vrsti radi onih štirih sadnih drevesc. Toda mnogi kmalu razočaran odstopa od K. D. ali ostaja le nezadovoljen pod pritiskom drugih članov radi sloge. Drevesca prav redko kdaj dobro vspevajo. Navadno lepo poženejo, potem pa naglo vsahnejo. Mnoga pa sploh ne poženejo. Razdeljevanje teb drevesc je mnogokrat tudi prav nezadovoljivo. Liberalni »veljaki« se poganjajo za boje, revnemu kmetu ostane izbirek.
Družbin list »Kmetovalec« malokoga zadovolji. Gospodarski članki, pravijo, da so pisani samo za velike gospodarje in velika posestva. Edino, kar vleče, so odgovori ua razna vprašanja. Pa tudi v te odgovore so že skoraj izgubili 'zaupanje; pravijo, da so dostikrat napačni. Zato mnogi opuščajo kmetovalca in se raji naročajo na »Dolenjske Novice«, ki najbolj ugajajo po svojih temeljitih, kratkih in krajevno prilagodenih gospodarskih člankih.
Priporočajo se povsod gospodarski tečaji ali vsaj poučna predavanja. Teh tnaloda ne poznamo. Gorjanci so previsoki. Pa tudi gospodje strokovn aki so sila natančni. Nekdo mi je tožil: Napovedano je bilo predavanje ob deveti uri. Mi smo se malo zakasnili in došli ob pol desetih, pa učitelja ni bilo. Rekli so, da je prišel ob deveti uri, ker ni bilo nikogar, vsedcl se je na svoj bicikelj in bajdi!
Kaj tedaj?
Samopomoč! Snujmo sadjarske za- , druge. Vse ugodnosti so dane: zemlja, zrak in pridni podjetni ljudje. Ncdostaja le sredstva in poduka. Prvo dobimo v za- i
f drugI, za drugo se bomo obrnili na deželni odbor, da nam pomOre. Vas pa, slavno uredništvo, prosimo, da to vprašanje tako dolgo rešetate, da nekaj narešetate pri naši slavni Kmetijski družbi.	I. A.
Pismo Iz Jeruzalema.
Tudi Slovenci pojdejo v Jeruzalem! Davna želja mnogih se bo vendar izpolnila. Ze je naznanjena prva slovenska karavana, ki dospe 7. septembra prihodnjega leta v Jeruzalem. Tako se tudi Slovenci pridružimo drugim narodom, kateri leto za letom v obilnih karavanah prihajajo v sveto deželo iz vseh delov sveta. Lepo in ! častno bo to za ves slovenski narod. Naj pride tudi naše dobro ljudstvo v sveto ; deželo in naj dokaže s svojim krščansko-| vzglednim vedenjem drugim narodom, da ne zaostaja za njimi v svoji verski gorečnosti. Pokazali so to Slovenci v Rimu in Lurdu — zdaj pride na vrsto Jeruzalem. , Prav in pravično je. da se naš narod skupno pokloni Zveličarju tu, kjer je On zanj živel, trpel in umrl.
Kdo ne čuti srčne žčlje, vsaj enkrat videti m počastiti te najsvetejše kraje na zemlji? Na njih potrditi vero in ogreti ljubezen do Boga-človeka? Kdo se ne veseli, da bo mogel obiskati sveto deželo, ki je sicer daleč od domovine, pa vsakemu že iz nežne mladosti ljuba in draga kot lastna domovina? To bo torej možno pri« hodnje leto pri prvi veliki slovenski božji poti v Jeruzalem.
Marsikak rojak je že obiskal sveto deželo, tudi večkrat so šle iz Egipta slovenske karavane, pa le v malem številu in še z drugimi narodnostmi skupaj, zdaj pa pride prva velika slovenska karavana v Jeruzalem. Take velike in dobro organizirane karavane nudijo zlasti priprostemu ljudstvu neprecenljivo korist tako v gmotnem kakor v duševnem oziru. Koliko zadoščenje ima, kdor se je enkrat udeležil take kolikor mogoče dobro urejene karavane! Zato se je mnogi zopet in zopet udeleže.
Taka prav dobro uspela ljudska karavana je bila II. poljska, ki je bivala od 16. do 25. avgusta v Jeruzalemu. Priredila in vodila sta jo frančiškana P. Žiga Ja-nicki in P. Kamil Manik. Tehnična dela je imel P. Melhijor Lehner, dunajski gen. komisar svete dežele.
Karavana je štela 448 božjepotnikov, več kot polovico je bilo žensk, 68 duhovnikov, med njimi pomožni 'škof Fischer Karol iz Przemišlja. Glede starosti so bili jako različni, od 121etnega dečka in 131et-ne deklice do osivelega starčka. To priča, da božja pot v Jeruzalem dandanes ni več tako naporna kakor je bila nekdaj, da ni samo za moške, ampak da jo lahko zmagajo tudi ženske in celo nežna mladež. Videl sem v sv. deželi romarice iz Južne Amerike, katere niso zaostajale za moškimi, ampak so srčno in vztrajno prenašale vse napore dolgega romanja.
Vse te po stanu, spolu in starosti različne poljske romarje je pripeljal do Trsta posebni vlak. V Trstu jih je sprejel Lloy-dov parnik »Tirol« in jili srečno pripeljal dne 16. avgusta ob 6. uri zjutraj v Jato. Na krovu je pozdravila romarje deputacija iz Jeruzalema: g. prelat dr. M. Ehrlich. vodja avstrijskega gostišča, gosp. podkonzul Veriko. P. Alojzij Michieli, vod a frančiškanskega gostišča in moja malenkost. Po kratkem obisku v cerkvi sv. Petra v Jafi in okrepčilu smo se ob 11. odpeljali z dvema vlakoma v Jeruzalem ,kamor smo dospeli ob SV-z. popoldne. Edina nezgoda je bila v vlaku. Frančiškanskega brata Stanislava je zadela 'kap, ki je dospevši v Jeruzalem umrl in bil drugo jutro slovesno pokopan na gori SijOn.
Na kolodvoru v Jeruzalemu se je karavana razvila v sprevod in je pojoč in moleč šla z zastavo v baziliko božjega groba. V sredi sprevoda so nosile Marijine hčere krasen kip Matere božje. Po za-,hvalili pesmi je pred božjim grobom nagovoril romarje frančiškan rojak P. Vin-cencij, odgovoril mu je pomožni škof Fischer. Ljudstvo je ihtelo ginjenja nad srečo, da je dospelo na ta najsvetejši kraj sveta. Pač naravno za to dobro in globo-koverno poljsko ljudstvo, saj »priznavajo možje najrazličnejših ver in nazorov, da se niso mogli ustavljati čudoviti sili. ki je porijela njih dušo na svetih mestih.«
Trojna gostišča so sprejela romarje, ki so' točno izvršili določen program z vodniki. Vspodbudno je bilo njih vedenje, kar je zadnji večer posebno poudaril pri skupnem vsprejemu romarjev jeruzalemski patriarh Filip Camassei, da niso prišli sem kot turisti, temveč kot pravi romarji. Pomožni škof Fischer jc imel dvakrat pon-titikalno mašo: prvo v baziliki božjega groba, drugo v cerkvi sv. Odrešenika na rojstni dan našega cesarja Fran Josipa. Romarji so se vsi srečni in veseli odpeljali dne 25. avgusta ob 5. zjutraj iz Jeruzalema v domovino. — V Jeruzalemu. P. Benigen.
Razne stvari.
Ogrski grb na železniških vozovih.
Pred letom je izdal ogrski trgovski minister naredbo, da se mora na vseli železniških vozovih, ki vozijo v inozemstvo, .naslikati ogrski državni grb, da se na ta način pokaže v inozemstvu samostalnost Ogrske. Pred nekoliko dnevi pa je izšel nov ukaz ravnateljstvu državnih železnic, /da se mora ta naredbabrez odloga izvesti.
V Ameriki sleparili rojake. Ne\v-yorški avstrijski konzul je dal zapreti tri Avstrijce, ker so sleparili svoje rojake. Ti trije sleparji: Tom Zielinskv, Frank Siwik •in John A. Soltysek, so prodajali raznim izseljencem iz Avstrije nekaka pisma, s katerimi bi naj bili prosti vojaške službe v domovini. Za ta pisma so računali po 15 do 100 dolarjev.
300 ogrskih igralcev in igralk brez službe. Letos je ostalo 300 ogrskih igralcev in igralk v Budapcšti brez angažiranja. iNa skupnem zborovanju so sklenili, da bodo prirejali predstave po ogrskih mestih.
Koliko rabijo na Angleškem ponarejenih zob? Iz Amerike se izvozi vsako Jeto na Angleško 20 milijonov ponarejenih .zob, kljub temu, da je tudi na Angleškem ^e veliko tovarn, ki izdelujejo ponarejene •zobe. Ako vzamemo slučaj, da si ne več kot pol Angleške pusti napraviti en sam ponarejen zob, potem ima vsak drugi Anglež. bodisi starec, otrok ali žena, ponarejen zob v ustih.
Zastavljeni dragi kamni sultanove ikrone. Odstavljeni maroški sultan Abdul Asis je iskal za časa svojega vladanja pri Fiancozili posojilo. Toda Francozi mu niso Jioteli več posoditi na dobro besedo in sultan je moral zastaviti dragocene kamne iz svoje cesarske krone v Parizu. Za te (kamne so mu dali 1,200.000 frankov, za ikatere bi pa moral sultan kot vsak dolž--11 ik plačevati visoke obresti, ki so 'do sedaj n^rastle že na 152.000 frankov. Poleg •tega se mora plačati še 24.000 frankov, iker zastavljene stvari niso bile pravočasno reščne. Če hoče sedaj sultan dobiti drage -kamne nazaj, mora plačati razen 1,200.000 :frankov še obresti in stroške. Bržkone pa ,sedanji sultan tudi nima te vsote, in če ,ima, porabi denar raje iza koristnejše in potrebnejše namene. Rok zastavljenih kamnov je potekel, iti če se sultan ne bo potrudil, jih ne bo nikdar več videl, ker se bodo v oktobru žc na javni dražbi v Parizu prodajali.
Po 14 letih priznal umor. Pantelija Petučevič iz Sv. Blaža v okraju Djakovem je ubil pred 14 leti svojega strica Partenija. Pokojni Partenija je upravljal zadružno imetje in ga zapravljal, a o delitvi posestva ni hotel ničesar slišati. Radi teh zadružnih razmer je Pantelija ustrelil svojega strica, da reši sebe in svojce ma-terijelne propasti. Pantelija Petučevič je bil zaradi tega v sodni preiskavi, a zaradi pomanjkanja dokazov se ga je izpustilo. No, spri se je s svojo ženo Perso, ta pa je izdala svojega moža. Pantelija je sedaj pred sodiščem v Osjeku priznal svoje dejanje in bil obsojen na 10 let težke ječe.
Morskega volka v dolžini 2V4 metra je 15. t. m. pri Novemgradu vjela tamo-šnja »Tunjarska zadruga«.
Telefonska in brzojavna poročila,
KRŠKI KNEZOŠKOF OBOLEL.
Celovec, 4. oktobra. Tu so bile razširjene vesti, da je knezoškofa dr. Kahna zadela kap. Zdravniki izjavljajo, da je le nabrala se kri v možganih in da se jc položaj bolnika zboljšal.
BIENERTH PRI CESARJU.
Dunaj, 4. oktobra. Včeraj je cesar v posebni eno uro trajajoči avdijenci sprejel ministrskega predsednika Bienertha v zadevi sklicanja državnega zbora. V prihodnjih dneh priobči »Wiener Zeitung« cesarjev patent, ki sklicuje državni zbor na dan 20. t. m. Zasedanje drž. zbora bo otvorjeno z dolgim govorom ministrskega predsednika.
NESANKCIJONIRANA LEX KOL1SKO-AXMANN.
Dunaj, 4. oktobra. Dr. Lueger sklicuje na soboto 9. t. m. posvetovanje vseh načelnikov nemških strank, da nemške stranke zavzamejo enotno stališče napram nesankcijoniranju Iex Axmann. Kakor se čuje, je razmerje med Biencrthom in vlado se radi odloka v zadevi svobodne šole in nesankcijoniranja le.\ Axmaun poslabšalo.
Dunaj, 4. oktobra. Nemški narodni svet bo priredil na dan, ko se sestane parlament kot protest proti nesankcijoniranju lex Kolisko Axmann demonstracijski obhod po Dunaju.
OBSODBE V ZAGREBŠKEM VELEIZ-DAJNIŠKEM PROCESIJ.
Zagreb, 4. oktobra. Obsodbe v zagrebškem veleizdajniškem procesu bodo izrečene jutri.
ČRNOGORSKI BEGUNI NA TURŠKEM.
Carigrad. 4. oktobra. Turška vlada je sklenila vsled prošnje črnogorske vlade,
f da prepreči na Turško beg revolucionar-I jev, udeleženih pri zadnjih nemirih v Cr-nogori.
NAPADI NA AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA TAFTA.
London, 4. oktobra. Iz Nc\v Yorka se poroča: V Portlandu so prijeli nekega Ar-turja Wrighta, v trenotku, ko je hotel planiti z revolverjem na predsednika Tafta, ki se jc pripeljal v avtomobilu. Našli so pri njem poln žep nabojev. Policiji se je zdel sumljiv žc, ko je hotel v gnječi skriti revolver v fotografski aparat. Zaprli so tudi dva druga moža, ki sta se hotela pri-riniti do Tafta. Tudi pri teh dveh so našli strelno orožje. Wright je izjavljal, da je hotel samo fotografirati. Kot se poroča ix New yorka, se jc nameraval bržkone na Tafta dobro organiziran anarhistični napad. Taft ni imel na svojih potovanjih doslej nikdar posebnega policijskega varstva. Zakaj jc hotel Wright napasti Tafta, ni znano, vendar pa sc sodi, da vsled tega, ker je Taft izdal stroge naredbe proti anarhistom.
NESREČA V GLEDALIŠČU.
Bilitz, 4. oktobra. Tik pred koncem predstave se je v tukajšnjem mestnem gledališču udri strop v obsegu 40 kvadratnih metrov. Med občinstvom je nastala silna zmešnjava. 35 oseb je ranjenih, mod temi 10 težko.
STAVKU.JOČI MIZARJI NATEPLI PO.
LICIJO.
Pariz, 4. oktobra. Po nekem shodu stakujočih mizarjev je prišlo do krvavih pretepov med mizarji in policijo, ki je hotela nekaj ljudi aretovati. Demonstranti so policajc obkolili in metali vanje kame-t nje. Ko jc bil neki stražnik ranjen, so potegnili policaji sablje in ranili več demonstrantov. Šele po težkem trudu se je posrečilo razgnati demonstrante.
AMERIKANCI O COOKU IN PEARYJU.
Washington. 4. oktobra. Nacionalna geografska society je sklenila, da dr. Cooka ob priliki njegovega predavanja v Washingtonu ne pripozna oficielno kot odkritelja severnega tečaja. Pred kratkim je ta družba sklenila, da ne sklepa prej o odlikovanju dr. Cooka in Pearyja, dokler se njujina poročila ne bodo znanstveno preizkusila.
PEARY proti COOKU.
Pariz, 4. oktobra. Peary je odločno .odrekel sestanek s Cookom v newyor-skem polarnem klubu, ker trdi, da je Čook slepar.
Dami.
ZA NARODNO OBRAMBO.
401.	Gospa Šturm nabrala na Viču in pri omizju pri Flegarju v Vodmatu 22 K 10 vin.;
402.	M. Schmid, župnik, Solčava, 20 K:
403.	Janez Sajovic, prošt, Ljubljana, 20 K. Slovenska žena jc v vzgled slovenskim ženam in dekletom otvorila novo stotino darov. Naj bi s pomočjo požrtvovalnih somišljenikov in somišljenic kmalu beležili petstoti 20-kronski dar!
Poslano*
Viki Rohrmannu. Kako si sc imel v Stuttgartu?
Divji kostanj.
* Za to poslano jc uredništvo odgovorno Ic v toliko, kolikor določa zakon.

Priporočamo našim rodbinam ^
cTSolinsRo ciGorijo. S
__«/	tn
.'••'* ■;j'Vi? jiijv- '■ft •Vv.;*---'	"
leteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 7m, sred. zračni tlak 736 0 mm.
e rt a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Padavina 1 v 24 urah 1 v mm J
3	9. zveč.	738 6	134	sl. szah.	jasno	
A	7. »jntr	738 6	103	brezvetr.	megla	16
	3. pop	736 8	20 0	sl. jug;	jasno	
Srednja včerajšnja temp. 14'3°, norm. 12'S".
Odda se za ftajT 1. november "jfcjj
lepo stanovanje
dve sobi, kuhinja ter velika jedilna shramba. Cena 300 K. — Naslov pove upravništvo »Slovenca«._ 2763 1 — i
Dva Irojašia pomoči
sprejme takoj v trajno delo R. Pretnar, kroj. mojster Sava, p. Jesenice, Gorenj.
Tako se bore Sokoli!
Polet naših vrlih Orlov sirom slovenske zemlje zelo boli liberalce. Na vse mogoče načine skušajo prodreti železne vrste naših mladeničev. Z zasramovanjem, z blatenjem po njihovih umazanih časopisih in z dejanskimi napadi so že poskušali, pa vse jim ni nič pomagalo. Vrste naših Orlov sc množč od dne do dne. Sedaj so piijeli v roko novo orožje. Začeli so krasti čast! Pri Orlu v Št. Vidu nad Ljubljano imajo zelo delavnega načelnika br. Fr. Zavodnika, ki je tudi načelnik okrožja, v katero spadajo Orli v Št. Vidu, Šmartnem in Ježici. Uspehi, katere je ta mladenič dosegel s svojim delom, bolč zlasti šentviške liberalce, zato so sklenili, da ga uničijo. Izmislili so si hudobijo, da je Zavodnik zapeljal neko dekle v Preski, kamor je hodil podučevat ondotne Orle. To ocl kraja do konca izmišljeno laz so z velikansko vnemo raztresali ne samo po Št. Vidu, temveč povsod, kamor so segali njih zlobni jeziki. Njih jeziki so pa prav tako dolgi kot strupeni. Zavodnik je bil v obrambo svoje časti primoran nastopiti sodnijsko pot. Vložil jc tožbo proti glavnemu raznašalcu teh neresničnih vesti, proti šentviškemu poštarju Fr. Kolbetu, ki je v svojem uradu torej na javnem prostoru, pripovedoval gori navedeno laž. Preteklo soboto se jc vršila obravnava, katere konec je bil. da je bil poštar vsled obrekovanji obsojen na tri dni zapora ali 30 kron kazni. S tem pa še ni konec. Sedaj pridejo na vrsto še tri glave šentviškega propalega liberalizma in sokolstvr Kako bo s temi. poročamo. Napisali smo to, da spoznajo naši čitatclji, s kakšnim orožjem se bori Sokol proti našim mladeničem.
UČITELJSKE VESTI.
Osebne vesti. Obolelo učiteljico Katarino Šušelj v Grahovem nadomešča Ana Šest. obolelo učiteljico Marijo Galle v Cerknici pa bivša začasna učiteljica v Ledinah Alojzija Maurin. Bivša začasna učiteljica na Jesenicah Marija Mabbe pride kot začasna učiteljica-vocliteljica na eno-razrednico na Ovsišah pri Podnartu. Bivša začasna učiteljica v Podragi Josipina Vončina je nastavljena kot začasna učiteljica v Starem trgu. Absolvirani učiteljišč-nik Aleksander Jelocnik je imenovan začasnim učfteljem v Št. Vidu pri Ljubljani. Frančiška Sever je postala začasna učiteljica v Dobrniču. Marija Hiršman v Am-biusu in Julija Mayer v Bukovju. Kot ra-dovoljka je prideljena dekliški ljudski šoli v Kamniku nč. kandidatinja Irena Petsch-nig; na isti šoli je nastavljena za provizo-rično učiteljico Angela Kenda. Radovoljka na nemški deški šoli v Ljubljani Berta Va-lcnta pride kot začasna učiteljica v Šmarje pod Ljubljano. Obolelo učiteljico na Colu Ludoviko Tschretnik bo nadomeščala Marija Griijc, obolelega učitelja Uinko Paternostra v Senožečah pa Terezija Grebene.
Usposobljenostne izkušnje za ljudske in meščanske šole se prično dne 5. novembra t. I. ob 8. uri zjutraj na učiteljišču v Ljubljani. Prošnje za sprejem je predložiti potom šolskih vodstev in okrajnih šolskih svetov vsaj do 28. oktobra t. i. direkciji c. kr. izpraševalne komisije za obče ljudske in meščanske šole v Ljubljani.
Obrtno-nadaljevalne šole. Na obrtnih nadaljevalnih šolnii v Ljubljani sc prične novo šolsko leto v četrtek, dne 7. oktobra ■t. 1. Več pove tozadevni oglas šolskega odbora obrtno - nadaljevalnih šol v Ljub-Ijani z dne 30. septeinbra t. 1., št. 58.
Prekrasne M. Baiukove narodne pesmi »Odmevi naših gajev« se dobe v založbi slovenskega glasbenega društva »Ljubljana« izvod po 70 vin. Naročila sprejema tudi »Katoliška Bukvama«.
Dva nova zvezka Spillmannovih povesti. Vzorno podjetna »Katoliška Bukvama« nam je podala ravnokar zopet dva nova zvezka priljubljenih Spilftnanno-vih povesti, in siccr je izšla kot 18. zve-izek zanimiva povest z naslovom »Preganjanje indijanskih misijonarjev«, kot 19. zvezek pa povest »Mlada mornarja in njih zanimive dogodbe«; vsak zvezek velja broširan 60 h, trdo vezan 80 h. Vedno se še premalo povdarja, kolike važnosti jc dobra mladinska književnost. Slabe knjige zastrupijo toliko nežnih src, ki bi bila dostopna za vse dobro in blago, če bi imela takoj v mladosti zanesljivo, nravno vzgojo. V sprejemljivi mladi duši se vgnjezdi lahko pekel ali pa razcvete raj. in poleg osebne vzgoje odločujejo tukaj največ knjige, ki jih dajemo čitat mladini. Ce se ogreje mlada duša s toplimi žarki krščan-
skih idealov — kar skušajo doseči »Spili-mannove povesti« — tedaj nc oledeni tako lahko za resnico in čednost. A še v drugem oziru je važna ta zbirka. Lepi, jedrnati Spillmannov jezik, njegov izvrstno odmerjeni slog. ki ga je tudi slovenski prevod po večini zadel, toplo pesniško čustvo. vse to mora v mladini vzbuditi močan čut za lepoto, resnično umetnost. Zalo le vrzite med mladino to zdravo seme Spillmannovih povesti, žetev ne izostane! — Dobijo sc tudi še poprej izdani zvezki Spillmannovih povesti. Spillmannove povesti je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Zbirka ljudskih iger: Izšla sta v zalogi Katoliške Bukvarnc dva nova zvezka te znane in splošno razširjene zbirke, ki nam nudi najbolj porabne ljudske igre in sicer 10. zvezek štiri igre za moške in eno igro za ženske vloge: 1. Fernando, strah Asturije, ali izpreobrnenje roparja. Igrokaz v treh dejanjih. 2. Rdeči nosovi. | Burka v enem dejanju. 3. Zdaj gre sem, : zdaj pa tja. Burka v enem dejanju. 4. Pošt- j na skrivnost ali začarano pismo. Burka v 1 enem dejanju. 5. Strahovi. Burka v enem dejanju. — 11. zvezek obsega dve igri za moške in eno za ženske vloge: 1. Večna mladost in večna lepota. Igrokaz v treh dejanjih. 2. Repoštev, duh v krkonoškili gorah, ali vsega je enkrat konec. Čarobna burka v petih dejanjih. 3. Prepirljiva soseda. ali boljša je kratka sprava kot dolga pravda. Burka v enem dejanju. V »Katoliški Bukvami« v Ljubljani so na razpolago tudi poprej izdani zvezki in velja vsak zvezek 80 v., s poštnino vred 90 vin.
Posebna naznanila se ne razpošiljajo.
R 2766 1-1
Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preža-lostno vest o smrti predrage matere, oziroma sestre in tete, gospe
Leopoldine Stoje
ki je po daljši mučni bolezni včeraj ob 3. uri popoldne previdena s sveto-tajstvi za umirajoče v 54. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnke bode v torek 5. t. m. ob 3. "uri popoldne iz hiše žalosti, Sodna ulica št. 4 na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica darovala se bo v župni cerkvi Marijinega Oznanenja dne 11. t. m. ob 8. uri zjutraj.
Prosimo tihega sožalja.
Ljubljana, 4. vinotoka 1S09.
Žalujoči ostali.
Odda se več mesečnih sob od 24 kron naprej.	2534 1
2760

3—1
li ali
za mizarski obrt, 15—16. let star, poštenih starišev, se sprejme pri FR. ŠETINfl, mizarju v Guncljah, p. St. Vid nad Ljubljano.
2741	Kupi se	3-1
,v z vrtom
v Ljubljani. Ponudbe z opisom in ceno pod naslovom „Solidna stavba" na upravništvo nSlovenca" do 8. oktobra.
Ustna voda
Specialiteta za kadiSce.
3265	Glavna zaloga:	(11)
Lekarna (Jg>. p8<,Ti*nkozcy ▼ Ljubljani
Na Gorenjskem v Gorjah je naprodaj do 15 vagonov lepih, zrelih
hrušek-tepk
za žganjekuho.. Oziralo se bo na zanesljive, poštene odjemalce. - Kdor jih želi kupiti, naj se oglasi v Spod. Gorjah št. 25, pri Josipu Jan-u. 2769
Zn Šport a is mmi |
M J
Zaloga koles
Piicli, (Stvria), Globus, Regent ln drugih Specialnih znamk ter posameznih delov.
Izposojevanje koles
rtm koles za emajlirasje, : pcnihlcnls ter popravila :
soDidno in oeno.
v
(LJesfcBjfflini®, O bi staj s fe -a c. žt. S. Več sto kilogramov lepih, finih
obranih, ima na prodaj Ivan Theuerschuh, trgovec, Tržič, Gorenjsko. 2723 5-1
V Tržiču se takoj odda
za trgovino zelo prikladna pod ugodnimi pogoji. Naslov pove upravništvo. 2748 3—1
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Hoč v Istri, belo in črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 22 vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 2474 26—1
torej brezplačno dobi vsak človek v lekarni Trnkoozy zravea rotevia, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo.	3257 52—

sme pač vsak kupovalec, tako tudi kupovalec pra-tike. Izbira pa nilsakor ni težka, kdor le površno pogleda v ravno izšli letnik naše ,,Družinske Pratike" s podobo sv. Družine. Toliko in tako raznovrstnega beriva ne nudi nobena pratika in zatorej naj se povsodi odločno zahteva le prava naša pratika. Cena 24 vin., po pošti 10 vin. več. Dobiva se povsod, kjer je pa ni, naj se naroči naravnost iz Ljubljane. — Somišljeniki širite jo povsod.
2358

J?
Mladenič
19 let star, ki obvlada popolnoma slovenščino v besedi in pisavi, zmožen nemščine, z lepo pisavo, kateri ima izobrazbe, zmožnosti in eneržije dovolj tudi za težja dela (sedaj dopisnik sedmih časopisov), želi v odvetniški ali drugi pisarni ozir. pri kakem časopisu primerne službe kot začetnik v pisarni ozir. kot sluga k zdravniku, ali druge primerne službe z malo začetno plačo. - Prij. ponudbe se naj blagovolijo poslati na: Josip Planine ml., pošta Podsreda, Spodnje Štajersko. 2754 3-1
va hiša
blizo »Zvezde« se iz proste roke pod ugodnimi pogoji ceno proda; v pritličju pripravna za malo obrt s stanovanjem. Naslov pove upr. tega lista.	2124 (1)
zmožna slovenskega in nemškega jezika, dobra računarica ki ima že nekaj prakse, se sprejme takoj v trgovini JOS. SCHUMI v Ljubljani. Želi se lastnoročno pisane 2755 ponudbe pod gornjim naslovom. 3—1
295 1-1
prav močni za vino pripravljeni, eden del od žganja, v obsegu
od litrov 56—70	od litrov 180—250
„ „ 100-120	„ „ 250-450
„ „ 120-180	„ „ 500-700
nadalje sodi z vraticami od 800, 900, 1100, 1200, 1500, 1800, 4000 in 5000 litrov se dobijo prav po
nizki ceni M RnfH0*fifn v Ljubljani, poleg pri tvrdki lu. nUdUCI 01 SjU. Kosler. pivovarne.
Veliko zalogo absolntno zajamčenega
pristnega vina, -
priporočano opetovano od knezoškof. ordl-narijata ljubljanskega p. n. vIč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko društvo v Vipavi. — Izborna kvaliteta: letošnje belo mašno vino od 30—40 K. Sortirano vino rizling, beli burgundec, silvanec in zelen od 40—55 K, črni „Karminet" po 55 K, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. — Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 120 K, vinski kis po 30 K in fropinsko žganje po 2 K liter.
Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Lekarniško naznanilo«
Dovoljujem si p. n. slavnemu občinstvu vljudno javkati, da sem z dnem 1. oktobra 1.1. kupnim potom prevzel
iEatjrjevo lekarno „pri zlatem jelenu" na Marijinem trgu.
Upam, da mi bo slavno občinstvo kot večletnemu so-trudniku te lekarne dosedanje zaupanje tudi za prihodnje ohranilo, ter se priporočani za nadaljno blagohotno naklonjenost in bilježim
z odličnim spoštovanjem
2747 3-1	Mag. pharm. Rihard Sušnik
Ljubljana, 1. oktobra 1909.	lekarnar.
Podružnice
Spljet, Celovec to Trst
- DelnlSka glavnica -K 3,000.000.
Ljubljanska kretitea banka ¥ Ljubljani Stritarje aisea 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter je obrestuje po čistih
%°/o
Pšt Knpuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem knrzn.
Spljet, Celovec 2__tra__Tr5t_-
Rezervni tond K 300,000.