Št. 216.
Trst, v sredo 6. avgusta 1913.
i XXXVIII.
■!!■!,i, m
gSHBBBI
IZHAJA VSAK DAN
»i	ta jsri^iafcth 5., »fa ponedailkih sk 8. zjutraj.
^■cmialćuc Stpr. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) ▼ mnogih v Tr^tn in okolici. Gorici, Kranju. Št. Petra, /vrtejni, Sazani, Nabrežioi. Sr. Luciji, Tolminu. Ajdor-Derakergn itd. Za*l*re!e ster. po 5 nrč. (10 stot.)
RAČUNAJO KA MILIMETRE ▼ iirokosti 1 OENE: Trgovinski in obrtci oglasi po O «;t. mm. lahvaie. poslanice, oplaai denarnih zavr dov p« tt mm Zi. otjla^e v tekstu lista dc 5 vrst 20 K. vsaka vrsta S 2.	oglasi po A. stot. beseda, naj-
;>P* ^ »tet. Oglase sprehaja, Isseratni oddelek oprav« ^taesti". — Plačuje se irkijučco le npravi „Edisorti". PSaJJjlvo In isžijiv« v Trstu.
PIN05T
Glaailo političnog«
nT

NAROČNINA ZNAŠA
Uto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesec« 6 K; bi ■>-nCk« br*s dopoalane naročnine, se uprava ne očm. Hllit— M aataljefte U4»aj. „SDIMOSTl" ilui I OB Ml* Uto Krta H4, »•! uu Krta KO.
Tri iepiai maj s« pošiljajo na uredništvo lista. Nefraafca-
▼ama pisma ee ee tprejemaje li rekopitl m ee vraćaj«. Naročnino, oglaee ia reklamacije j« pošiljati oa upravo lista.
UREDNIŠTVO: U||M Giargl« Galattl 20 (Narttfni in) Izdajatelj ia odgovorili urednik ŠTEFAN GODINA. Ln-tHfc fcettsercij Usta .Edlaort". - Natisnila Tiskarna .Edinost*, ▼pitana sadruga s omejenim poroštvom v Trstu, ulica Oiorgi« Oalatti Atev. 20.
iraMllfiRjtl račun Hev. S41-652. TELEFON lt ll-JF.
BOBU
BRZOJAVNE VESTI.
Sporazum med Srbijo in Bolgarsko.
Rumunski pritisk na Bolgarsko,
DUNAJ 5. (ItF.) Ob polnoči je prispela na informiranem mestu tele grafična vest iz Bukarešta, da se je dosegel pri današnji konferenci srbskih in bolgarskih delegatov popolen sporazum glede bodočih srbsko bolgarskih mej. Obe državi sta se zje-dinile tudi glede varnostnih odredb, ki se imajo ukreniti v korist obojestranskih narodnosti.
Med Bolgarsko in Orško še nadalje obstojajo diference, i&umunska vlada je zastavila ves svoj vpliv pri bolgarskih delegatih, da jih dovede do sporazuma z Grško. Rumunski ministrski predsednik Majoresou je i s javil napram bolgarskim delegatom, da zamore le popustljivost Bol garske ustvariti možnost skupnega nastopanja Rumunske in Bolgarske.
V Bukarefitu vlada prepričanje, da se bo dosegel v najkrajšem času tudi sporazum med Bolgarsko in Grško in da bo še tekom tega tedna podpisana mirovna pogodba. Vse oalkanske države, vštevši Rumunsko, želijo ustvariti definitivni mir, in preprečiti revizijo pogodbe.
Mirovna konferenca v Bukareštu.
BUKAREŠT 5. (Ker.) Pri včerajšnjih in današnjih posebnih posvetovanjih med posameznimi delegati zaveznikov in Bolgarov §e vedno ni prižlo niti do delnega sporazuma. Meje še niti v glavnih točkah niso določene. Grki so sicer zmanjšali svoje zaheve in zahtevajo sedaj za mejo reko Mesto in tudi Srbi so popustili do razvodja reke Strurne in Bregalnice, a Bolgari s tem še niso zadovoljni. Kakor se domneva, so Bolgari od svojega stališča v toliko odnehali, da ne reflektiralo več na ozemlje zapadno od Vardarja in južno cd Dojrana, vendar pa še vedno odtečno vstrajajo pri tem, da morata otfaasko in kavalsko pristanišče pripasti Bolgariji.
DUNAJ 5. (Izv.) Uradna poročila, ki prihajajo iz Bukarešta pravijo, da se tudi t?kom včeraŠnjih in današnjih ločenih posvetovanj mirovnih delegatov ni posrečilo doseči zbližanja nasprotujočih si stališč. Srbi in Grki so sicer še nadalje skrčili svoje nogoje, toda Bo'garska je tudi te odklonila Čas pogajanj bo izvanredno kratek, ker so zavezniki odočeni, pod nobenimi pogoji do voliti podaljšanja premirja, katero poteče v ;)etek opoldan. Pod pritiskom tega dejstva bodo vendar Bolgari še v zadnjem trenu-ki? kakor javljajo zasebne vesti, najbrže sprejeli zavezniške zahteve in podpisali mirovno po godbo. Neko poročilo iz Pariza pravi, da so Bolgari pripravljeni odstopiti tudi Kavalo Grkom. Pri podpisu pogodbe bodo pa izrecno protestirali proti temu ter zahtevali revizijo pogodbe po veletlastih.
Na Difi3ju se opazuje potek konference z nezadovoljstvom. Prej se Je upalo, da se bo Rumunsfca vehementneje postavila na oolgarsko stran. Temu upu pa sledi sedaj razočaranje. V dunajskih kregih se \e prav
PODLISTEK.
Izobčenka.
Kriminalni roman. Ir angleščine prevel Ivan Dolenec.
Cula ga je, kako je strastno šepetal: »Dragica moja," ko se je dotekali njenih fciedih lic, in videla |e tudi, da [e Dora -stala popolnoma hladna. V njenih očeh se ni posvetila nikaka radost in tudi ni vrnila z ustnicami nežnega ljubkovanja.
—	Veseia sem, da te radosti — je bilo vse, kar je rekla, ko je izrazil svojo radost, da je otrok deček.
Na njenem obrazu ni bilo prav nič one blažene radosti mlade matere, ko so jej pokazali otroka ; hladno in nemo ga je motrila nekaj časa, potem pa rekla :
—	Odneslte ga, zaspana sem!
Resnično, njen soprog je imel prav, ko
Je rekel, da ni nežne narave.
Dora je okrevala zelo počasi in vkljub temu, da pravzaprav ni bila bolna, so vendar pretekli tedni, preden Je m?g!2 zapustiti posteljo.
Oirok je bil že več tednov stsr, ko se .e Lucy vrnila s avojim soprogom z ženl-
dobro, da bo le zelo težko mogoče pogedbo, ki bo sklenjena v Bukareštu, korigirati po velevlastih. Zato vlada tu dvojna poparjenost posebno radi nepričakovanega povečanja Srbije. Še v zadnjem trenuku se poskuša z staro igro preplašenja in pol-uradna izvajanja lista „Wiener eilg. Zeitung* pravijo: Najnovejša poročila iz Bukarešta potrjujejo bojazen, da se bo skazala Rumuo ska za preslabo, nastopiti uspešno proti brezmejnim zahtevam Srbije in Gtike. Konference med zavezniki in Bolgarsko se gibljejo že zdaf na tatf podlag da se bo R^. raunski le težko posrtfilo jih privesti v pa metnejši tir. Radi tega dejstva se vedno bolj bliža vprašanje revizije celega mirovnega dela, katero se v Avstriji le malo želi. Tako se misli na Dunaju. V drugih glavnih mestih Evrope ps obstojajo vsekakor druga mnenja, in posebno najbližja zaveznica Avstrije, Nemčija, ne žeii niti evropske konference niti dalekosežnega vmešavanja v za devi balkanskih držav. Če bo toraj t kom orlhodnjih dni, kakor se upa, podpisan v Bukareštu mir, bo ta pač ostal dtfinUlven.
Določite? bolgarsko-turške meje.
CARIGRAD 5. (Kor.) Semkaj so prispeli včeraj delegati Anglije is Francije pri mea narodni vojaški komisiji, ki mora glssorr londonska mirovne pogodbe dolečiti novo mejo med Bolgarsko in Turčijo. Ker bedo Nemčio, Italijo in Rusijo zastopali njeni tu kajšnji vojaški 3tašeji, se nahaja sedsj mednarodna vojaška Komi3ija i* polncštev.lno v Carigradu.
Avstrijsko darilo BoTgarskL
SOFIJA 5. (Kor.) Avstrijski poslanik gref Tamo?$ki je daroval bolgarski viadi za bolgarske begunce 2.000 frankov.
Državno pravdništvo umaknilo vzklicno
pritožbo o procesu Lukacs-Desy.
BUDIMPEŠTA 5. (Kor.) ,Az Est" po roča: Predsedstvo kazenskega sodišča jt dobilo danes od višjega dtžavnega prava nika obvestilo, glasom katerega državno pravdništvo iz različnih vzrokov odteguje vzklicno pritožbo v procesu Lukacs-Desy. S tem je postala oprostitev Desy]a sedaj defi nitivno pravomočna.
Komisarljat na Češkem.
PRAGA 5. (Kor.) Pod predsedstvom dvor. svetnika Bschmanna so imeli bitši nemški deželnozborski poslanci danes svojo skupščino, na kateri so razpravljali o političnem položaju in o sedarjih razmerah na Češkem. Na skupščini je bilo sklenjeno, da nal se posebna deputacija informira pri grefu Stiirgkhu o razmerah vlade glede deželno-zborske volilne reforme na Češkem in obe nem točno pojasni predsedniku deželne komisije, da bodo nemški poslanci najstrožje nadzirali deželno komisijo in deiali za njeno postopanje odgovorno vlado.
Razsodba o procesa Krupp.
BERLIN 5. (Kor.) Danes se je končala razprava o aferi Krupp. Po govorih državnega pravdnika, zagovornikov in obtožencev, se je senat umaknil k posvetovanju, k> je trajalo cele tri ure in pol. Po posvetovanju je sodišče proglasilo razsodbo. Tiiliac je bii obsojen na dva meseca ječe in na odpust iz službe. Hinsk in Schlender n štiri mesece |eče in odpost iz službe, Schmidt na poltretji mesec ječe in na de gradacijo, Dioie na Štiri tedne lahkega za
tovanjskega potovanja, in prvo |e bilo se-ved?, da je obiskala svojega brata.
—	Morda se ti posreči, da nekoliko razvedriš Doro — je rekla gospa Chaili-sova svoji hčeri. — Strašno je apatična.
—	Videla boš tudi, da se je Pavel zeic postaral. Ne vem, kaj je pač ž njim.
Da se je »postaral«, |e bilo pač precej rallo rečeno. Lucy se |e naravnost prestrašila, ko je zagledala, kako se Je izpremenii njen brat. V njegovem obrazu je bil bolesten izraz, kažoč veliko potrtost, in njegov glas je bil nekako medel, ko je govoril ž njo, daslravno je rekel, da je popolnoma zdrav. Razvedril se je nekoliko, ko jej je pokazal svojega sina, toda vkljub temu le odšla Lucy cd njega trdno prepričana, da ga teži neka skrivna bol.
Zdravniki so svetovali za Doro izpre-merabo zraka, toda Dora ni hotela zapustiti Angleške.
Končno je vendar toliko okrevala, da je mogla zapustiti posteljo, In dečka so krstili. Dali so mu ime Pavel Gaston po očetu in dedu, a lord Fourness, lord Allar-dyce is Lucy so mu bili botri.
Dan se fe žalostno končal. Lord Four-nes je bil nekaj dni bolestnejši nego navadno.
Šel [e kmalu domov in {e mnogo preje nego po navadi legel k počitku.
pora, HGge na 43 dni trdnjavskega zapora, Pfelferju pa fe bila odrečera za eno leto sposobnost za javno službo.
Iz utemeljevanja razsodbe (e poudariti: SodiJče se je prepričale o podkupljevanju in smatra za dokazsn^, da Brandt izreče aega mu materijala H vpcrabljal na škodo vojne uprave In državne varnosti. Obtoženci so morali vedeti, da ravnajo nepo-stavno. Dejanstve^ć konstatacije sodišča so bile precej cbtežllne vsled postopanja priče Brandta. ki je podal v predpreiskavi čisto druge izjave, na glavni razpravi pa izjavil, da se ne spominja več vseh stvari. Sodišče se je prepričalo, da je Brandt v predpreiskavi govoril čisto resnfco. Brandt je svojo misijo v Berlinu razumil tako, da mora za 7sako ceno dobiti poročila, posebno pa konkurenčne cene. — Znal |e pridobiti obtožence za svoje nakane in jih je plačeval.
AvijatiŠka nesreča.
PETROGRAD 5. (Kor.) V Krasnojem Selu sta paula danes vojaški a vi]?, tik Pcli-karpov ia njegov rceh:.nik pri poletu z aeroplana in obležala na mestu mrtva.
Goriški Slovenci! danes ni abstinence!
Torej vsi na volišče I
Goriški meščani! — Danes v sredo, 6. avgusta L 1. se vršijo ožje volitve v skupini mest in krogov. Izid teh volitev bo usodepolnega in odločilnega pomena za deželo. Dana nam bo priložnost, da stremo tisti za nas skrajno škodljivi sistem kamor«, ki je privedel mesto in eelo deželo na rob propada. Zato proč z liberalno ka-moro!
Poživljamo Vas, <Ja oddaste danes, v sredo, pri ožjih volitvah svoje glasove za one kandidate, katere je postavila italijanska ljudska stranka in glede katerih smo prepričani, da se bodo z vsemi močmi borili proti italijanski liberalni kamori in delovali za gospodarski napredek goriškega mesta in cele dežele.
Prepričani smo, da se slovenski vo-lilci goriškega mesta enoglasno odzovejo temu pozivu in glasujejo za ono stranko, ki hoče mir in gospodarski napredek v naši deželi.
Narodni odbor združenih Slovencev v Qorid
Proti kamori
in za kandidatno listo ljudske stranke Volite enoglasno :
dr. JUojzii pontoni v Gorici prof. Jrid. Sfmzig v Gorici ing. Peter Cntot v Gorici
dr. £rtur Rebutla v Tržiču.
*
# *
Ko je njegova mati dve url pozneje prišla v njegovo sobo, ga je nsŠla — mrtvega.
Štiriintrideseto poglavje.
Smrt otroka.
Bi?a je hiša žalo3tf, v katero se je vr-□il lord Templestcwe po pogubu svojega sina. Vedno je pač žalostno, če se mora ljubega mrliča spremljati k veČsenm po čitku; toda žalost in bridkost je gotove neznosna, če je bil oni, ki Je odšel za vedno, zadnji starega, slavnega imena.
Lord Templestowe je nalahno pristopil k d!vanu, na katerem je ležala njegova soproga l licem zagrebenim v blazino in ihteča, kakor bi jej hctdo počiti srce.
—	Mand — je rekel in se Je doteknil z roko. — Ne jokaj vendar tako, uboga moja Mand!
—	O, Hug, to me umori! — je vzdihovala.
—	Ne, draga moja^ — Je cd vrnil nežno; — bol ne ubija. Živeti moramo in jo prenašati.
—	Ne morem — je rekla strastno. — Slaba soproga sem In nenaravna mati. Ne morem misliti tako na ubogega Fournessa, kakor bi morala. Oni drugi moj sin — o, Hug, ne preklinjaj me; moram govoriti, sicer moran umreti — toda vsa moja bol
Disciplina! — Radi pomanjkanja discipline smo izgubili Slovenci že mnogo odločilnih bitk. Vsak hoče širiti svojo listo in vedeti več, kakor vodstvo, ki si je svesto odgovornosti in ki je dobro premislilo, predao je izdalo parolo: ,,D o 1 s kamor o!'1 in pozvalo slovenske volilce brez razlike stanu in stranke, da volijo kandidate i tal. ljudske stranke. Zato se ne dajte begati od nikakih nasprotujočih navodil, ki so le navaden volilni manever in izhajajo večinoma naravnost iz tabora laške kamore. Držitese oficijelne liste izdane od „Narodnega odbora!!
Rešavanje hrvatske krize.
Kraljevi komisar baron Skeriecz se je podal v Budimpešto, da sporoči ministrske« mu predsedniku grofa 1 iszi o vspehu svo ih informativnih razgovorov z zastopn ki razaih hrvatskih strank. Iz poročil v glasilih teh strank dobivamo sledeče utise (aaglaša no utise in ne beležimo nikakih trditev):
V Hrvatsko se vrača ustavao življenje. V to sirho bosta kooperirati hrvats o :rbs<a koalicija in kmečka stranka ped vodstvom Stjepana Rad ća, ki sta sporočili kraljevemu komisarju skupne pogoje.
Suacka prava ped vodstvem Mile Star-čeviča odklanja v sraisiu svojega progra aa
—	popolne neodvisnosti H vatske — vsaso sodelovanje s kraljevim komisarjem in Je to svoje stališče markirala s tem. da i? odklonila povabilo na konferenco. Izjavlja pa, da ie bo delala ovir prizadevanjem za vspo-stavljenje ustave in normalnih političnih razmer.
Čuden utis napravlja vedenje frankov-Civ in .krščanskih sodjalcev*. Z ene »tranl se kažejo radikalne stranke, stoječe na skrajnem stališču, z druge pa izjavljajo v svojem komunikeju, „da ni zlepa dveh narodov, ki bi bila tako navezana drug na druzega, k2-tor so Hrvatje in Macijari". Ta Inkcngruen-ca frapira, aH razumemo Jo, čim smo doznali iz komunikeja, da glavni motiv te| struji ostaja st3ro srbofobstvo. O tem govori neka druga pasaža iz komunikeje, ki zahteva izključno hrvatsko politiko. To naglašanje si je težko razlagati drugače, nego tako, da bi ti ljudje tudi samostojnost hrvatske žrtvovali svojemu so?rašt/u do Srbov.
Ia v tem srbcfobstvu ima|o zaveznikov
—	v starih madjaronib. Grcf Sandor Dra-škoviet*, eden poglavartev madjaronstva v Hrvatskf, priobčuje v .Jjtranjem listu* pismo, iz katerega odzveneva ista pesem. Vsi H vatje naj se zložijo v korist domovine, samo Srbov ne sme biti poleg! Ti hlapci Madjarov računajo dobro, ko pod krinko hiinjenega hrvatskega patriotizma delajo na to, da bi se pogrnili časi klanja med Srbi in Hrvati. S tem bi bili paralizirani en! in drugi. Posamičniki bi vspešno tirali politiko osebnih koristi, aii od-jornasila Hrvatske proti ma-djarskemu imperijalizmu bi d i I a zlomljena. Tudi socijalna demokrata je poslala svoje zastopnike na konferenco s kraljevim komisarjem. V do-ričnem komunikeju re postavlja na pravilno stališče, ki se krije z nazeri, kakor smo jih
velja vedno le Ltonardu — mojemu izgubljencu ]
—	Prišel sem, da o njem govorim s teboj, Mand.
—	O L?onardu! — je vzkliknila vsa razburjena. — Ali živi?
—	Draga moja M^.nd, kaj ti je mo^lo vdihniti tako misel? Saj veš, da |e mrtev.
—	Ne, ne vem. Ne morem pojmiti, da bi bil mrte*. Zdi se .-rJ, kakor da bi mor si oriti nekega dne domov, da ga vidim Je enkrat pred svojo smrtjo.
Lord Terapiestcw^ je mogel IzDOzsati iz njenih pofez, kako silna je postala ra uisel v njej, in z"čel |e u^'devat!, da r i -)ilo pnv, da je tapovtd .1 tako s?rcg molk
i tej stvari. Očividno je tak"> do!go pre-ulšljala o terr, da je n;;st?la v njeni glavi f ksna ideja.
—	Prizadevaj si, da se Iznebiš te it vare, draga moja — Je rekel. — Izklju^n je vsak dvom, da bi vest o njegovi smrt', d smo jo prejeli, ne bila resnična.
—	Oh, Hug I Kaj smo vendar e • Sili, da prihaja toliko nesreče nad nas.
—	Draga moja! Je pač nes*eča In Jo moramo prenaša i — |e odvrnil lord Ttra-plestcwe nežno. — Bita sva morda prt ponosna na svoje otroke in to se sedaf iako maščuješ nad nama. Toda bodi mirna ia poslušal me, Mand.	(Dalje.)
„LDLNOSI" L-16
Stran II.
izr&žaii mi takoj po imenovanju kraljevtg k mizarja, Komuilke pra i namreč, da ju rešitev krite možia le tako, da se n e m u d oma o d pra v iJ o vs e 1 z jemne od redbeinrazplšejovolitvevsabor. Šele v ipora zumljen |u z večino, ki lo p r i n e s o popolnoma svobodne volitve, bo možna rešitev.
O vsem tem le mogel poročati kraljevi komisar ministrskima predsedniku v Budimpešti. G of Tisza pa |e baje precej .zapet* človek, ki ne govori rad o svojih namenih, dokler ni prišel trenotek dejanja. Zato Je javnost popolnoma v nejasnem, kakova bo njegova odločitev? Te eno pa Je gotovo: če se odloči za pot, na katero ga potiskajo frankovci In „unlcnlstl*, potem smo danes, bolj nego keda), oddaljeni od rešitve hrvat ske krize In Hrvatsko čakajo težki dce?i novih hudih borb. V znamenju srbofobstva se hrvatska kriza ne da rešitiI!
Protestni shod Zveze Jugoslovanskih Železničarjev
V Gorici, dne 3. avgusta 1913.
(Po eteaografičnem zapisniku).
Po nagovoru je predsednik Š k e r j a n c prečital brzojavke, došle iz raznih krajev.
Podružnica iz Herpelj-Kozine: „Veliko vspeha. Solidarna s sklepi." — Podružnica Herpelje-Kozina.
Jesenice : „Izrekamo popolno solidarnost z današnjim protestnim shodom. Steber germanskega mostu do slovanske Adrije naj pade! Živeli zborovalci!" —Jeseniška podružnica Zveze.
Poslanec Fon : „Ni mi mogoče priti; soglašam z vami. Pismo sledi".
Ajdovščina: Pozdravljen bodi shod, maščujte krivice, spoštujte svoj rod!" — Kovač.
Rožna dolina: "Skrajni čas za vaš nastop ! Upamo na uspeh*. — Izletniki.
Si'. Lucija: „Solidaren z Vami v boju proti „Volksratu" in vsem zatiralcem naše narodnosti". — Mikuš, deželni poslanec.
Maribor: „Z Vami solidarni, želimo naši samoobrani najboljši uspeh. Upamo, da Vaš glas ne ostane glas vpijočega v puščavi in se napravi skoro konec neznosnemu paševanju". — Podružnica Maribor.
Trst: „Iskrene pozdrave naši solidarnosti". — Podružnica „Zveze jugoslovanskih železničarjev", Opčine.
Podgorje: „Pozdrav! Pravico zahtevamo!" — Podružnica Podgorje.
Kanal: „Popolnoma solidarni z Vami v boju proti germanizaciji naše lepe domovine44. — Podružnica Kanal.
Bohinjska Bistrica: „Z odobravanjem pošiljamo bratske pozdrave". — Podružnica „Zveze" Bohinjska Bistrica.
Ljubljana: „Današnjemu shodu najboljšega uspeha v prid slovenskih železničarjev želi podružnica Ljubljana."
Nabrežina: „Zvezi — hramu naših nad — uspeh!" — Bivio, Bačnik, postajni mojster.
Po zaključenju zborovanja je došla še brzojavka iz Divače: „Popolnoma solidarni želimo veliko uspeha!" — Divaška podružnica.
Vsled pomote je zakasnelo pismo drž. poslanca dr. Gustava Gregorina, ki izraža, opravičuje svojo odsotnost z nujnimi zadržki, shodu popolno solidarnost ter oblju-buje, da bo zahteve „Zveze" in sklepe shoda z veseljem zastopal na kompetentnih mestih.
Nato je otvoritelj shoda pričel: Gospoda moja! Zanimanje za naš shod je živahno po vsem slovenskem svetu. Manifestirati hočemo dostojno. Vsi smo siti krivic. Pozdravljam Vas vse in se vam toplo zahvaljujem, da ste se zbrali k današnjemu protestnemu shodu v tako ogromnem številu. Manifestirali bomo tako glasno, da nas bodo ne samo slišali, kakor se spodobi, ampak da bodo tudi vpoštevali naš glas. Prosim vse udeležence železničarje, da se ne oglašajo k bescdlK da si ne nali op 1 jejo persekncije. (Železničarji: Tudi mi hočemo govoriti!)
Nato se je oglasil za besedo g. Veko-slav Mrak:
Častiti zborovalci! Protest proti zapostavljanju in izpodrivanju slovenskih železničarjev ter importu nemškega delavstva od strani postajenačelnika na državnem kolodvoru v Gorici, VVieserja, to je dnevni red našega shoda. Prijatelji, skrajno žalostno je, kai se tukaj godi, ne za nas, ampak za kulturno in civilizirano državo, kakoršna hoče biti Avstrija. Žalostno je, da se morajo železničarji zatekati k takim korakom, da si zasigurajo skromen košček kruha. Nismo se zbrali, da delamo politično propagando; primorani smo bili, da se zberemo na javnem protestnem shodu, da zahtevamo za slovenske delavce najprimitivnejših pogojev človeške eksistence, da oživimo zakrknjeno vest merodajnih faktorjev, ki se ne zavedajo, da smo tu na slovenski zemlji mi gospodarji. (Živahno odobravanje.) Zbrali smo se. da glasno povemo svojo zahtevo, da si mora na naših tleh služiti kruh v prvi vrsti naš slovenski delavec. Naše potrpežljivosti mora bili konec. Ne bomo več mirno gledali, kako nam izpodjedajo kruh, po vrhu pa nas še zasmehujejo. Protestirati hočemo proti sistemu, ki dosledna degradira našega
delavca na nivo navadnega hlapca, ki je njegova useda le prevečkrat odvisna od volje ali nevolje raznih „Volksratovih" eksponentov.
„Grazer Tagblatt" oziroma njegova priloga „Deutsche Stimmen" nam očitajo, da delamo nacijonalno-politično propagando, očitajo nam, da smo v svojem oglasu poživljali k dejanskim napadom. Vi veste, kakšna laž je to. Nemške cunje so šle celo tako daleč, da so poživljale državno oblast, naj „Zvezo" razpusti, češ, da smo sami anarhisti v njej. (Klici: Nesramnost!) Torej, Če do danes niste vedeli, kaj ste, sedaj veste, da smo tukaj zbrani sami anarhisti. (Posmeh). Iste nemške cunje kričijo, da nismo nevarni samo za disciplino železničarjev, temveč da ogrožamo celo obstoj države. Avstrija, ki se ni ustrašila črnogorskega kralja Nikole, ki se ni bala Petra srbskega itd., ta Avstrija je sedaj v nevarnosti, da jo lepega dne požene v zrak „Zveza", ponižna „Zveza jugoslovanskih železničaijev". Preljubi Avstriji torej sedaj niso nevarni več ruski panslavizem, kralj Nikola in Peter; nemškonacijonalni listi so nas poučili, da je v nevarnosti obstoj države pred — „Zvezo" ! (Posmeh). Mislili smo zmerom, da ima vsaka država iskati jamstvo za svoj obstoj v zadovoljnosti svojih narodov, drugi so nam zatrjevali, da ima to jamstvo iskati v močnem, dobro razvitem militarizmu itd. Nemški nacijonalci so nas poučili, da je prišla država že tako na psa, da jo šiloma drže po koncu samo še častita pleča postajenačelnika Wieserja. (Vladni zastopnik nekaj ugovarja). Vladni zastopnik me prekinja! Je pač tako pri nas, da ne smemo povedati tega, kar nam je na srcu.
Cenjeni prijatelji! Nemško časopisje nam očita hujskanje proti državi. Ne bomo se spuščali v polemiko z nemškonacijonal-nimi klevetniki; naglašam le na kratko: „Zveza jugoslovanskih železničarjev" je narodno-stanovska organizacija, ki zastopa gospodarske in kulturne interese slovenskih železničarjev, da jih stanovsko, gospodarsko ter kulturno dvigne. Če pa pri tem prihajajo v poštev različni politični momenti, potem konstatiramo tu izrecno, da za našo stanovsko organizacijo ne obstoja nikak boj med političnimi strankami, da se v politične strankarske boje principijelno ne spuščamo, ampak bomo, nasprotno, kot stanovska organizacija, kakordosedaj, ostajali tudi za naprej v dobrih odnošajih z vsemi političnimi faktorji.
Dobro se zavedamo, da ne moremo pričakovati pomoči niti od leve niti od desne, ampak edino v tem, da se zanašamo na svojo lastno moč; in ta je v organizaciji. Kar se tiče narodnega momenta, pa bogme ni naša krivda, da je narodnostno vprašanje postalo za slovenskega delavca, zlasti za slovenskega železničarja, vprašanje vsakdanjega kruha.
(Med govorom je prišel deželni poslanec Roječ, ki ga predsednik pozdravi.)
Će bi se država zavedala svoje dolžnosti do svojih lastnih državljanov brez razlike narodnosti, potem bi bilo narodnostno vprašanje kulturno vprašanje v najčistejšem smislu besede in ne bi ga trebalo vlačiti v nižine boja za vsakdanji kruh. Če bi avstrijska vlada ne videla svoje naloge v tem, v čemer jo vidi danes, če bi bila pravična vsem enako, če bi bila, kakor bi morala biti: potem ne bi niti trebalo narodno-stanovskih organizacij in bi se slovensko delavstvo izključno lahko posvečalo svojim socijalnim stremljenjem !
Razmere, kakoršne je vpeljal Wieser, so sramota za državo, ki se hoče imenovati kulturno. In kulturna država bi sama hitela, da bi tak madež izbrisala s sebe! Toda vsi vemo, da pozna vlada slovenskega državljana takrat, ko ga je treba zašiti v vojaško suknjo, drugače pa sama podpira sistem, ki spravlja tega državljana ob kruh. Zato se ne bomo mi železničarji zanašali na drugega, nego na svojo lastno moč. Iz tega spoznanja ravno se je izcimila naša „Zveza". Pa ne samo gospodarske, tudi narodnostne interese bo zastopala. Razmere, v kakoršnjih živimo, nas pač silijo, da se poleg socijalnih, brigamo tudi za narodne naše interese, ker so oboji v pretesni zvezi. Kakor dosedaj, delovala bo naša „Zveza" iudi v bodočnosti za zmago pravice in poštenja. In tako bomo delali, pa naj je vlada z nami zadovoljna, ali ne. Ustrašimo se ne, če se tudi vsi, od prvega hofrata pa do zadnjega nemškonacijonalnega portirja vsak dan desetkrat na glavo postavijo. (Viharno odobravanje). Naj le kričijo in kličejo nad nas državne oblasti! Dobro si premislijo, predno nam vzamejo zadnjo legalno obrambo! Ne bom se igral z revolucionarnimi frazami, ker bi bilo to smešno in neokusno, ampak to staro resnico naj naglasim na naslov tistih, ki predstavljajo pri nas državno oblast: Dokler je narodom dana možnost, izražati nezadovoljnost legalnim potom, dokler se more s pomočjo zakona priti do pravice, toliko časa tudi največji r e v o 1 u c i j o n a r n i gromovnik ne zaslužuje drugega nego pomilovalen, posmeh.
Izpodmaknite narodom temelje legalnega boja, zamašite jim ventile njihovih organizacij, potem boste sami krivi, če začno ti narodi, ki ste jih pognali v obup, sanjati o rešilnem sredstvu, ki mu pravimo z latinskim izrazom: revolucija. Dokler bo slovenski železničar imel „Zvezo jugoslovanskih železničarjev", se bo mogel bojevati z njeno pomočjo; bojeval se bo morda strastno in silno, a najhujši avstrijski patri jot se bo lahko brez skrbi p o s m e h o v a 1 b a j k a m
0	jugoslovanskih anarhist i h.
Oropajte slovenskega železničarja njegove legalne zaščitnice, uničite mu „Zvezo jugoslovanskih železničarjev" in krivi boste sami, če to, kar je danes Še smešna fraza, tudi lahko živa resnica postane. (Burno odobravanje). Omenjal sem vse to, ker se mi je zdelo potrebno omeniti z ozirom na podle hujskarije nemškonacijonalnega časopisja in ker pač živimo v deželi, kjer velja le prečestokrat največja neumnost za najvišjo državniško modrost. (Buren smeh.) _ (Pride še.)
Domače vesti.
Blamirani goriški Nemci. Kakor fta iijanske liberalce, je tudi goriške Nemce nt malo preseneti! rezultat glavnih volitev v italijanski mestni kurifi. Saj so se vršile letošnje volitve v znamenju italijansko-nem-škega sporazuma In to samo Iz strahu pred Slovenci, in goriški nemški kamorail so blU trdno prepričani, da prodro njih prijatelj na vse] črti. Kakor v Trstu tako so tudi v Gorici izdali Nemci parolo: v boj z3 italijansko kamoro ia to samo radi tega, da bi z zmago zmanjšali vtis pred vedno bolj naraščajočimi slovenskimi giasovl. A uspeh te italiansko-nemške gonje v Oorlcl |e bil Istf, oziroma še slabši kakor v Trstu. Kljub temu, da ni so ŠU vsi slovenski volllci na volišče, je združena italijansko-nemška kamora cb pr->en nastopu Slovencev doživela prvi poraz. Nemci so bili seveda radi tega silno razburjeni in zvračajo vso krivdo na porazu na Italijane, češ, da je le njih needlnost omogočila veliki slovenski uspeh, katerega al mogoče skriti pred Javnostjo. Grašlca »Tagespost* že vidi v duhu veliko slovensko nevarnost in piše: „Slovenci so kolosalno napredovali in zato ne moremo razumeti, zakaj se bojujejo Italijani med seboj, mesto da bi nastopiti skupno proti grozeči nevarnosti. Žito ni čisto n?£ Čudno, da se Nemci in Italijani odstavljajo iz uradov in da vsa nova mesta zasedajo vedno Slovenci*. Strah Italijanov in Nemcev pred Slovenci je popolnoma opravičen, kajti Slovenci so s svojim nastopom dokazali, da tvorijo močno manjšino v Gorid, vsled česar imajo tudi pravico do obstanka, kar nsj si zlasti zapomni vlada. Naravnost drena pa je trditev, da goriški Slovenci od|edajo kruh Italijanom in Nemcem. Take nesramne tdltve
1	j v resnici zmožni edlno-le Nemci v svoji ošabnostl ln oholosti in ta trditev je naravnost provokacija slovenskega žlvija na Goriškem. Ravno goriški Nemci se imajo najmanj pritoževati, kajti njih ImporMraoci so favorizirani na vseh koncih in krajih In to ne morda na škodo Italijanov, ampak edlno-le na škodo Slovencev. Saj Imsjc Nemci in Italijani vsa važnejša mesta v svojih rokah ia sedaj se nameščajo nemški importiranci tudi na nižjih mestih, seveda le zopet na škodo Slovencev. Nemško vpitje in jokanje je najboljši dokaz, da se Nemci dobro zavedajo fcrivic, ki se gode Slaven cem, kljub temu da t7orljo za Italijani najmočnejšo stranko. Da, da, ne boste na? mog'i več prikrivati in zatajevati pred javnostjo.
Dvojna mera! Znani vsenemškl list 4Grazer Tagblatt", ki vidi v Slovanih same velelzdajalce In državi nevarne ljudi, prinaša v svoji nedeljski Številki krasne slike nem škega — patrijotizma. V Upsijl na Nemškem so imeli nemški telovadci od 12. do 16. julija svoj „Turnfest". Se reda nI n asjelo tudi avstiijskih neodrešenih Nemcev. In kaj so delali ti tam ? Pri nekem spomeniku so položili krasen venec iz dobovega listja in plavic ter zapeli na to vsenemŠKo jesem: „Deutschland, Deuhch'and iiber ailes . . Dalje pripoveduje grašiti šuften-olatt, da so tudi telovadili. Pri tem pa prišteva avstrijske Nemce že popolnoma k nemški državi, kajti v enem odstavku p i-poved jje, da so telovadili tudi inozemci; kdo da so bili ti Inozemci list ne pravi, a toliko je gotovo, da to niso bili Avstrijci, icajti ti to telovadili skupno z Nemci iz Rajha. Na slavnosti so govorili, ali po nemško povedano: hujskali, avstrijska državna aoslaaca dr. Josip Heroid In dr. Schreiter, avstrijski prof. dr. Heirrich, avstrijski pref dr. TSplitz in podpredsednik „Schulvereiua", dr. Wotava.
To vse beležimo brez komentarja, nase ijudstvo pa naj sodi, kaj vse sme|o Nemci in česa— ne smejo Slovenci f! Uvldevamo oa tudf, da smo Slovenci res državi nevarni ljudje, pa ne avstrijski držaji, pač pač Vse-aemčijl. Vemo pa tudi zča>, da smo tako dolgo dobri Avstrijci, dokler na? bo napadal vsenemškl „Oiater Tagblatt', katerega so-trudniki so skoro sami državni uradniki z vsenemšklm mišljenjem 1 Slovenci 1 Ccbrc patrijotlčno 5n dinastičeo nalogo vršite, akc se branite nemških uradnikov. Ti naj gredo le tja, kamor spadajo po. mišljenju, v — Nemčijo!
V Trstu, dne G avgusta 1S13.
Kako rgubi dobra stvar ugled. P e-
jeii smo: Bilo je v nedeljo, dne 27. Jul?Ja, ko sera se slučajno nahajal v Kanalski d -lini in premišljeval, kam naj se obrnem. Kor stopita pred me dva tujca in me vp? -šata, kje bi bilo kaj zabave. Domači ljud;* so mi povedali, da imajo »Orli* svoj n itop v Ročinju, kar me je zelo razveiellio. Da morem nuditi tujcema nekaj zabave, n > polili smo se takoj vsi trije v Ročlnj. Pil glavni cesti smo zapazili pred neko g -4 tli no dve veliki trobojnlcl na droglh, a ca naše veilko začudenje telovadcev ni bilo nikjer. Nastop .Orlov" ie bil napovedan cb treh popoldne, a telovadcev še ob pclu štirih ni bilo nikjer. Š'i smo jih iskat po gostilnah in |ih dobili par Kovačlču pri p' jači. Eden izmed tujcev jh vpraša, kedaj ^>odo telovadili. OJgovcr: Nastopimo take!, 3ko nam da kdo 100 K, kar se seveda ni igo d lo. Pozneje so nam domači ljudje pripovedovali, da so „Orli" sicer imeli nastop, a \o bili sprejeti z žvižganjem, ker so izlivali mline ljudi. Di se na tak način ne vzbuja zanimanje za telovadbo, je menda dovolj Jasno in „Orli* si s takimi postopanjem gotovo ne pridobe simpati|.
iNeksj o turneiskem kongresu v Lip ske.t.. Sredi meseca julija so Imeli rajno vski tumorji svoj veliki kongrts v Up-skem. Tudi avstrijski tuinerji so pohiteli cb tej priliki v velikem Številu v L'pske, da se skupno s svo;imI bratci iz Nemčije navdu Sujejo za ljubo mater Germanljo. Seveda na kongresu nI manjkalo pompoznih, ošabnih nemških govorov in da tudi hajlanja ni bilo ne konca ne kraja, je čisto razumljivo. — Nemci so bili jako zadovoljni s tem kongresom in iz bombastičnih poročil nemških listov je razvidno, da so se naši avstrijski (umeril jako dobro počutili v senci plhel havb. Vse bi bilo dobro, da nI nefci loto graf vse turnerje naravnost fenomenalno potegnil. Vsi turnerji, seveda tudi avstrijski, so dobili za spomin na to slavno^t slavnostno knjigo. In cj, strah in groza! Raj-ho?ci so naše avstrijske turnerje smrtno razžaliii in blamirali s to slavnostno knjigo, ki pomeni pravo veleizdajo nad nemškiu. narodom. V knjigi se namreč nahaja tudi slika zveznega načelnika Vitzgalla in v njegovem ozadju nepregledne mase telovadcev. Ta slika naj bi nekako predstavljala moč ntmškega turaerstva. Ko so avstrijski turnerji zapazili to sliko, so takoj spoznali, da je čisto navadna kopija lanskega praškega vsesokolskega izleta. Imenovani fotograf je bil namreč iansko leto na praškem vseso-solskem kongresu in Je fotografiral več prizorov z izleta, med drugimi tudi veliki nastop pri prostih vajsh. In ta fotografija tvori sedaj tudi slavnostno sliko spominske knjig o turnerskem kongresu v Lipskera. Seveda jo Čeh! prišli takoj r,a sled tej tatvini in so izdali sedaj imenovano sliko, ki predstavlja lurnerja Vltzgalla pred nepreglednimi sokolskim! telovadci, v veliko povečani obliki In napravili tudi razglednice z napisom: Kako se turaerji bahajo s pavovim perjem. Avstrijski turnerji so seveda sedaj vsi iz sebe in očitajo lipskemu kongresnemu odboru, da je razven te nezgode zagrešil tudi še p3r drugih škandalov. Tako je poslal tudi Češki Sokolski Zvezi častne karte in avstrijski turaerji so bili radi tega tako razburjeni, da so tahtevali od lipskega odbora, naj te karte takoj zahteva nazaj, kar se Je tudi zgodilo. — Veliki lipski turnerski izlet, od katerega so Nemci toliko pričakovali, se je končal z velike blamažo, pač pa je še povečal slavo Sokolstva.
Oddaja dobave rezanega lesa. C.
kr. ravnrteljstvo državne železnice v Trstu odda potom javnega razpisa dobavo rezanega lesa itd. za leto 1914. Podrobni podatki so razvidni is listov : „Wlener Zeitung', „Osservatore Triestino", »Lalbacher Zeitung-in „Avvlsatore Dalmato" od 15. avgusta t. I. ter se zvedo pri oddelku lil. c. kr. ravnateljstva državne železnice v Trstu. Rok za vlaganje ponudb: ^10. septembra 1913 do 12. ure opoldne pri glavni pisarni c. kr. ravnateljstva državne železnice v Trstu.
Oddaja del za postajo v Rudolf o ve m C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Ti-stu cdda proti pavš?la dobavo in postavitev predmetov mehanične oprave za vodno postajo v Rudolfovera, ki se razširi.
Podrobni podatki o opremi ponudb, vložnem roku itd. so posneti iz ene prihodnjih številk listov: „L'eferučgsanzeiger\ Verordnungsblatt fiir Eisecbohnen und Šchiffahrt", „Wiener Zeitung", „Lalbacher Zeitung". „Osservatore Triestlno* in »Avvlsatore Dilmato".
Predmetna pojasnila daje tudi oddelek IV, c. kr. ravnateljstvo držame železnice v Trstu.
Državne železnice. Dne 3. avgusta t. 1. se je otvorila med postajama Kranjska Gora In Dovje na progi Trbiž-LJubljana v km 19.6 ležete postajališče Gozd-Martuljek za osebni In prtljažni promet. Prometni časi vlakov, ki se ustavlj3|o v tem postajališču, so razglašeni v voznih redih, veljavnih od 1. raaja. Vozne listke izdaja Čuvaj postajališča, prtljaga se odpošilja proti naknadnemu oiačiiu pristojbin.
Koliko stane Evropo balkanska vojna. Posledice balkanske vojne v Evropi so se občutile najbolj na narodno-gospodarskem polju, kjer Imajo razni evropski aaroeh ne samo na railijone, ampak celo na
V Trstu, dne 6 avgusta 1913.
EDINOST" št. 21G
Stran III.
rcP'.'rrrde škode. Točuegi računa ?kod-seveda r>i mogoče ziačunati in ti di nobena o žn m tega še nI poskusila. Za Francijo jcj P >vkusii sestaviti račun Edmund The y v „ Ec'jnoraiste Europeen". A tudi njegov r^čun je pomanjkljiv, ker se nanaša samo na francoski kapital, v kolikor se nahaja v raznih f ancoskih vrednostnih papirjih, kajti koliko se nahaja tujih vrednostnih papirjev v francoskih rokah, tega ne more zračunati ni»i najboljša statistika. Theryjev račun se na naša na 362 vrednostnih papirjev, ki tvorijo skupaj ogromno svoto 60 milijard kron In na samih vrednostnih papirjih znaš* škoda, katero mora utrpetl Francija, ogromno svoto 3 milijarde kron. in to je samo ena država in kje so druge? Kje Je AvsIrJja? A'i bi ne bilo dobro, če bi se našel kje k^k strokovnjak, ki bi zračuna: 3-idi škodo, katero [e utrpela Avstrija. Številke najbrže ne bodo ravno majhne.
Otvoritev dvornega poštnega in brzojavnega urada v Miramaru. Povodom bivanja Njene ces. in kr. Visokosti Prejssne gospe nadvojvodinje Marije Jožtfa v gradu Miramar se bo tamkaj s 6. avgustom t. 1. zopet otvoril dvorni poštni in brzojavni urad ter dotična telefonska centrala.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca junija 1913. sledeči promet:
Dohodki.
A) redni dohodki:
1)	Prispevki iz nabiralnikov	765 K 84
2)	Prispevki podružnic Kranjsko . 6453 K 12 Štajersko . 1303 K 85 Koroško . — K — Primorsko 3710 K 86
Nižje Avstr. — K —___
Skupaj 11.467 K 83 3. Razni prispevki 12.997 K 61
skupaj . . . 25.231 K 28
b) izredni dohodki: Prispevki za obrambni sklad 2 281 K — skupaj . . . 27 512 K 28 Izdatki.
27.484 K 73
A)	redni izdatki:
1)	plače, remun. učit. osobju, razni računi itd. . .
B)	izredni izdatki:
2)	nalož. na glavnico,
oz. obrambni sklad.....2.281 K —
skupaj . . . 29 765 K 73 torej prebitka..... 2.253 K 45
Opomba. Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko Časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K.
„Nauk o serviranju", hšla Je znamenita, bcgsto opremljena strokovna knjiga „Nauk o servlianju*. Priznati moramo, da je ta knjiga neobhodno potrebna za Slovence sploh, zlasti pa za slovensko gostH-ničsrstvo, ki dosed^j še ni imelo strokovnega slovstva v slovenskem jeziku. Ker je knjiga poljudno pisana, razven tega pa v njo sprejetih 85 tabel z najrazličnejšimi vzorci in s 338 nazornimi slikami, se vsak prav hitro In lahko seznani z dandanes po vsem svetu veljavnimi načeli in predpisi glede serviranja. Slovencem primanjkuje te vrs e knjig. Knjiga je namreč v prvi vrsti mmenjena gostilnič2rskemu obrtu in radi tega ne bi^smeia manjkati v nobenem hotelu, v nobeni restavraciji in gostilni, ki se peč^ s postrežbo odličnejših gostov in tujcev ; imeti bi jo moral vsak natakar, vsaka natakarica, da se iz nje ob vsaki priliki lah^o pouči o pravilni postrežbi; manjkati
bi ne smela tudi v nobeni boljši hiši. — Posamezna poglavja, kakor „Razvrstitev Jedi pri obedih", „Snaženje servisa in ravnanje z nJim*, „Kako se mize pogrlnjajo", „Servi-ian|e posameznih obedov", „Slavnostna mlin* in „Hotelski service" so namreč rav-notako veljavna za privatne hiše kakor za gostilne. Zaradi tega bo marsikateri gospodinji s to knjigo zelo ustreženo, ker |ej bo d*jr>ia zaslombo napram poslom, da, še več nj.de v njej marsikatera navodila, ki jo b. do obvarovala večkrat občutne Škode. Knj ga se ne peča samo s tem, kako se n;«.-.a pri serviranju splošno nastopati na-p ?m gostom, bavi se tudi z vsemi pripravljalnimi deli, skratka ozira se na vse možne sii in daje za vsak slučaj zanesljiva navodila, tako, da je onega, kdor Je znan z n,'e vsebino, le težko spraviti v zadrego. In pti'iati moramo, da je pri nas Slovench zla ti cb raznih slavnostnih prilikah, rad: rep-znanja splošno veljavnih mednarodnih predpisov marsikdo v zadregi, pa ne j si j-: že gostitelj, ali tudi samo gost. Reči moramo zato, da smo s to knjigo storili kora^ naprej, da smo se tudi na poljti posut žbe približali drugim narodom. Želeti bi le bilo, da bi se v tej knjigi uveljavljen: načela in pravila glede postrežbe čim pre u ^dla po vseh naših gostilnah in po vseh rr š h boljših hišah. Zlasti Je samo priporoča t . da si knjige ne preskrbe samo vsr ir še boljše gostilne in v teh postrežol na mtnjeno osobje, marveč tudi vse c a š e boljše privatne hiše. V plnmo vezana knjiga se nareča, ozirom:-doM pri „Deželni "zvezi gostilnlčarskih za-na Kranjskem" in pri upravništvu „G >*sHnlčarskega Vestnika", LJubljana, Gradišče 7, ter stane 5 K. Pošilja se samo proti ca rej plačani naročnini ali proti poštnemu
.'OTzet u. Za poštnino se vračuna še 50 v, za povzetje pa 70 v.
Društvene vesti.
Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov. Nocoj ob 8*15 redna seja osred njega odbora. Z ozirom na nujnost predmeta naj se gg. odborniki polnoštevllno jdeleže.
Šentjakobska podružnica družbe sv. CM v Trstu priredi dne 10. t. m na vrtu gostilne »Jadran" nadaljevanje „šentjakobskega semnja", kar naj blagovolijo ostala društva vpoštevati.
Kmetijska družba za Trst In oko
iico naznanja gg. odbornikom, da ima |utri v četrtek ob 4 popoldne v svojih prostorih a d borovo sejo.
Odbor „Dramatičnega društva" ima
nocoj ob 8*30 v „Slovanski čitalnici" seja. Gg. odborniki in namestniki naj blagovolijo priti gotovo in točno.
Tržaška mala kronika.
Trst, 5. avgusta.
Na vojno v Bazovico Je hotel. Vče
r<j popoldne je najel 32letnl mesar Rudoif Namaz, stanujoč v ulici Lulgi Rlcci 4, pri volti di Chiozza IzvoŠčka in ga pozval, naj ?a odpelje v Bazovico. Glede voznlne sta ;e domenila za 14 K. Ko sta prispela do .Lovca", se je hetel Nemaz z izvoščekom aekaj pogovoriti. IzvoŠček je iz pogovora tako) spoznal, da Ima pred seboj nesrečneža, ki se mu je omrsčll um. Nemaz |e zatrjeval r.ed drugim: „Jaz sem minister in grem jedaj k nekemu stotoiku v Bazovico, kjer » vrši seda| kruta vojna. Nato odidemo k Njegovemu Veličanstvu z zastavo In sklenemo mir."
IzvoŠček se Je bal, da bi nesrečnež izvršil kak eksces in ga |e z velikem trudom pripravil do tega, da Je stopil z voza, na-fcar (e takoj tekfjnično obvestil o dogodku policijsko nadzorstvo v ulici Lulgl Ricci. Pj-'icija Je poklicala Trevesa, ki je nesrečnega mesarja odpeljal z avtomobilom v splošno bolnišnico.
Svinec mu Je dišal. Pri tvrdki C'ma-lori Mauro & C?mp. je bil uslužben neki I9etni nadebudni Viktor Mazzorano, ki je 'mel ziastl veliko dopadajanje nad svincem. Pa ne morda zato, da bi mu morda ugajale stvari, ki se svetijo, kakor sraki, ampak fant je hotel sam delati kupčijo s svincem. Tako d ga je prilastil okoli 12 kg in ga Je hotel jrodati, kar se mu pa nI posrečilo. Fant Je prišel pod ključ in se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
Tatinska dekla. Pred kratkim Je 18
letna Helena Reiss z Ogrskega, ki Je shižUa pri gospe| Mariji Defreteneck v ulici Com merciale št. 32, nenadoma zapustila službo Gospej se Je zdelo to sumljivo in Je zato malo pogledala po hiši. Zapazila je takoj da 11 manjka več kosov obleke In precej perila, v skupni vrednosti 250 K. Defreteneck je obvestila o tatvini policijo, ki je tatinsko Jeklo aretirala danes v njenem novem sta novaniu na Kolonjski cesti št. 14. Našli so pri njej le še del ukradenega blaga, kajti ostalo je že prodala.
Poskušen samomor. Danes ob pol 8 zvečer je neki mladenič v samomorilnem aamenu v bošketu v bližini vile „Dreher* spil steklenico strupa. Prepel|aii so ga v težkem stanju nezavestnega v bolnišnico, (me še ni znano, ker nesrečnež še ne more govoriti.	_
Nar. delavska organizacija.
Skupina tehničnega zavoda „Sv. Andrej". Danes ob 8 zvečer bo važen dru štveni shod v društvenih prostorih NDO pri Sv. Jakobu.
Godbeni odsek NDO. Jutri v četrtek ob 9 zvečer važen sestanek, na katerem se Drečitajo nova pravila. Potrebno je, da se ^e*tanka udeleže vsi člani godbenega odteka.
Odborova seja „Zveze jugoslovanskih lesnih delavcev* se vrši danes, v tredo, ob 7 30 zvečer. Odborniki, udeležite «e te važne seje polnoštevllno, ker gre /ste, da se izvede sklep zadnje deželne konference.
Odbori vseh skupin lesnega delavstva *o naprcšenl, da pošlje|o na to sejo svoje zastopnike.
Za delavce tovarne „Linoleum* pri->edi NDO društven shod v petek tečno ob 7 zvečer v društvenih prostorih NDO pri Sv. Jakobu (blizu Jadrana*). Naloga naš h zaupnikov v tej tovarni je, da izvedejo za ta shrid, ki je vel ke važnosti, čim večjo ^g'tacijo.
Mizarji in lesni trgovci se opozarjajo na oglas na IV. strani pod tem naslovom, s pripombo, da sta na dražbo postavljeni posestvi z moderno urejenimi mizarskimi de lavnicami Ivana Doljaka v Solkanu in Josipa Mihelj v Rihemberku velikega pomena za našo obrt, in bilo bi škoda, ako bi ta radi nezadostne udeležbe prišla v roke špekulantov, kar se ob jednakih prilikah čestokrat priioet
Delniško družba Greinitz
Trst, Corso 18.

StedilpiHi pa plip. Aparati na plin za bubanje
odprti in zaprti v vseh velikostih in vsake oblike.
-= SOLIDNO DELiO. =-
Tvorijo največjo gorkoto z malo uporabo plina.
Oblastveno dovoijena
s razprodaja a
PRODAJALNA ČEVLJEV
R. NEUMANN
TRST — CORSO ŠTV, 29 — TRST
likvidira, ju se prodajo ysl v zalogi nahajajoči se čev]jf po isivdiio znižanih cenah.
Znano je, da prodaja ta tvrdka samo blago I.e vrate in je s tem vBakomur dana prilika, da se preskrbi z dobrimi in finimi čavlji pa izredno nizkih cenah.
Spretna irilaialb
izurjena v trgovini z mešanim blagom ter vešča s?o veuščlue in nemščine, ž it vremeniti službo. - Po
nudbe na M. Černe, Celje, Savinska ulica
Oglase, poslana, osmrtnice in vsakrSna razglas na ali reklamna naznanila je pošiljati le „Inseratnemu oddelku .Edinosti*
AlojzU Povb
slovenski
urar in zlatar
▼ TRSTU
oHca del Rfro It 20
(aa «q * pri B*. Jako**)
ANTON SKERL • TRST
mehanik, zaprisežen izvedenec. Tr| tet« Mtocl itev 10—11, Tel. 1734
Zastopnik raznih tovarn avtomobilov, motokoUf itd. Generalni zastopnik tovarne avtomobilov „Ford*. Zaloga avtomobilov, motokoles itd. Napeljava In zaloga električnih zvonikov j prodaja rramofonov, ksenofonov In fonorrafov. Zaloga priprav za točenje piva. Lastna delavnica aa popravljanje livalnih strojev, koles, motokoles
itd. — Velika zaloga pripadkov. ftlSa 11ilil farma*i « laiM M. *•«■! TtLfFM t£47. - »TOČK P5SUM OOODSICH (aawlka«fe»>. AVTOmilU M POSODO PO
! Za mlekarno v Trstu !
se išče
poslovodja::
ali pošlo voditeljica
z nastopom v najkrajšem Času. Plača po dogovoru. Varščine se zahteva 3000 K ali k tej primernega jamstva. Pojasnila se dobi pri Ljudski hranilnici, ul. Torre blanca 21.

Uelikaoska zaloga pohištva in fapecarij
:: Paolo <aastwirtb ::
TKI, bL Stmffin it I • Telefon 22-85 GiISb Mlltia talci)
Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. k«im*i«i
F
Telefon Ster. 1974.
Via Economo št 10.
Rs Gasperini, Trst
špediter
Prevozno podjetje
Sprejema razcarinjanje vsakegaholl Naga Iz ritnic, dostavlja na dom.
PO&lLJATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJUGODNEJŠE CENI.
Zastopstvo tvrdke „Cement"

■S PRC
VI
Totmtmm cementm aPortlmndu w Spljetn.
PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE.

J
Stran IV.
.EDINOST" St. 216.
V Trstu, dne 6. avgusta 1913.
Delavci mestne plinarne! Pridite v obilnem Številu na shod, ki ga sklicuje deželni odbor NDO za |utri, v četrtek, ob 7 zvečer v prostorih NDO pri Sv. Jakobu (blizu „Jadrana"). Na dnevnem redu so zadeve, ki se tičejo delavsha mestne plinarne.
Deželni izvrSevalni odbor NDO ima danes, v sredo, zelo važno odborovo sejo.
Skupina postiljonov sklicuje za petek ob 9 zvečer društven shod v „Konsumnem društvu" v Rojacu. Dnevni red: „Nezasli šano postopanje g. Ozlonija s postiljcnl".
Posredovalnica dela NDO. Iščejo se štirje mizarji, ki naj se takoj zglase v našem uradu.
Izlet v Ljubljano. Našfm zaupnikom smo poverili nalogo, da nabirajo s posebnimi polarni udeležence za izlet v Ljubljano, ki se bo vrši) v nedeljo, dne 17. t. m. o priliki kongresa narodnih strokovnih organi zacij. Kdor se priglasi, mora istodobno prispevati K 1 kot vpisnino, ki se mu potem, ko vzame vozni listek, odšteje. Slovenski delavci! Priglašajte se, skušijte doseči Čim večje število izletnikov. Saj bo 17. avgust pravi deiavski praznik, velika manifestacija vsega Jugoslovanskega delavstva.
Pri tej priliki naj omenimo, da nas'opi na velikem manifestacijskem shodu v Ljub Ijani kot glavni govornik ustanovitelj naše NDO tov. dr. Josip Manoič. Nastopilo bo še več govornikov, ki bodo zastopali razne narodne stanovske orgaaizacije. Pred shodom bo seveda obhod po mestu z godbo in zastavo NDO. Po shodu, torej popoldne, pa velika veselica skupno s CM družbo. V Ljubljani vlada za izlet Tržačanov veliko za nimanje. Omenili smo že, da dospejo tudi KoroŠči in Štajerci. Ljubljančani so pripravljeni cdstopiti 1 šotor na veselici ttžašklm damam. Tozadevno pismo, v kateri je izražena želja, da naj bi prevzele 1 paviljon tržaške dame, smo sprejeli o*1 predsednice damskega odbora, soproge ljubljanskega župana, gospe dr. Tavčarjeve in predsednika pripravljalnega odbora za kongres car. strok organizacij, državnega pesi. g. dr. RavcILarja. Obračamo se zaradi Jtega do cenj. dam, ki bi bile pripravljene prevzeti šotor. Nat3^na pojasnila daie urad NDO, ul. sv. Frančiška štev. 2.
DosedaJ je že precejšnje Števf!o izlet nikov priglašenih. Kdor Še n», naj se priglasi takoj. Vsak se bo čutil srečnega, če se bo mogel izleta udeležiti. Na 17. avgusta torej, kdor le more, v belo Ljubljano 1
Razna vest
Vesti iz Goriška.
Iz Boršta. — V »Edinosti" št. 210 od 31. t. m. smo čitali, da se je v gostilno „Al cacciatorl" v ulici Chiozza nabiralo za našo raznarodovainico »Lego nazionale* in da je tudi lastnik imenovane gostilne, ki Je $?o venec, doma iz Boršta, položil svoj obules na žrtvenik italijanstva. V srce nas Je zabolelo, ko smo čitali, da se dobi človek, doma Iz popolnoma slovenskega Bcrl'a. ki podpira naše najzagrlzenejše sovražnike. Ta naJnovejSi Italijan dela siamoto naši va3l in Boršta ni ga ne poznamo več iti ga tudi ne priznamo za svojega rojaka.
Več Borštanov.
Iz Temnice. Veseiics, ki jo priredi bralno In pevsko društvo „Jenko" v Teranfd, se vrši s sledečim sporedom: 1.) J Ai|až: „Na straži", poje moški zbor društva »Jenko". 2.) B Ipavec: »Pozdrav". 3) P/r;:at: »Na Gorenjskem Je fletno", narodna ; obe poje pevsko In tamburaŠko društvo »Svoboda* iz Reač. 4.) »Tihotapci14, šaioigra v enem dejanju. 5 ) Po veselici prosta zabava in ples.
Ker Je čisti dobiček namenjen za ustanovitev društvene knjižnice, se preplačila hvaležno sprejemajo.
Na veselo svidenje 1	Odbor.
Druge slovenske dežele.
Koroški učitelj discipliniran! De žeini šolski svet Je premestit nekatere učitelje »iz službenih razlogov". Prav zanimiv Je ta slučaj, ker deželni šolski svet tran žira to samo med Slovenci, pri nemških učiteljih se bi ne upal udejstviti tega zako-nclotnstva. Deželni šolski s?et prezira vsa načela pravičnosti in se ravna sploh le po navodilih Volksratovih hujekččev. Prlvan-dranl Nemci dopisujejo dsn na dan Voik:i\?-tovcem, ki take podatke, polne laži in zv -jač, donaŠajo udom deželnega šolskega sveta. — Če se je morda slovenski uči elj upal parkrat kihaiti, ali pa preglasno govoriti o slabem vremenu, Je že premeščen Iz službenih razlogov. NadučitelJ H:ibemik v Lipi nad Vrbo Je menda pravilno izkazal šolske zamude in Jih izročil načelniku kraj-nega šolskega sveta, ki Jih je pa zapravil, da se Je potem moglo Hrlberniku očitati, da ni izpolnil izkaza zamud. Ta slučsj, piše »Mirtf, je res klasičen. Navadili so petera vsenemškega rogovileža, gostilničarja Hcf ferja, da vendno išče podpisov. Res leto Hoffer od hiše do hiše in poudarja: »F ii r unterschreiben, w i r kriege gleich an anderen LehrerJ Na-čečkane pa ima seveda na papirju debele laži in obrekovanja, katere pa ljudem zatajuje ; glavno Je, da lovi podpise — pod katero pretvezo, to mu je malo mar. Občina protestu je zoper premestitev in Hcfler se laže ljudem, da občina zahteva premestitev.
Nemci v Bosni. KcmsJ pet let je pre teklo, odkar je Avstrija anektirala Bosno in Hercegovino in že mrgoli v Bosni raznih ne.'nš ih naselbin. Nemško naseljevanje \ Botni je zavzelo že tako velike dimenzije, da imajo Nemci že cele kolonije, stroge nemške naselbine in kolosalno napredujejo. Vladi je to seveda zelo všeč, saj Je to čisto v smfslu vsenemškega »Drang nćch Siidea", ki fe pa vsled balkanske vojne doživel precejšen polom. Zanimivo pa je vsekakor, da vlada bosenske? Nemce v n ih naseljevanju jako pridno poJpira ia jim gre posebno v Šolskih ozirih [ako na roko.
Bosna je pač slovanska dežela, vsled česar Je po naziranju vlade v interesu države, da se okrepi nemški živelj, ki se svobodno razvija. Te dni so t osem ki Nemci kolonisti osnovali zopet novo gos^ -da rs ko organizacijo in s;cer »Verband dei_-'scher taaerlcher Kredit-und Wirtsciuftsge nossensch&fien in Bosnien. Oenossemc ^ f-mit be?chiaafcter H: ftungu s sedežem v Ba-njaluki. Finančno ministrstvo Je ustanovitev te nemŠ&e zadruge seveda takoj odobrilo. Zadruga ima svojo ustanovno glavno skup š.ino dne 23 avgusta t. I.
Zveza ntmškh kreditnih in gospodarskih zadrug nam priča, da se počut jo Nemci v Bosni že dcvoSj močne, da prično 3ami z naseljevanjem nemškh kmttov po Bo*n\ Da ta zadruga r;ma drugih namenov kako germaniz&totičntb, menda ni potreba še p« sebe) omenjat!. B'ažena Bosna 1
UjAn v ulici Istria ena K 9000, druga K 28C00 ■ Hod Postajališče tramvaja. — Sibema, Molir« vefcto 70, ob 1 in 5 popoldne._ 1694
Izvrsten teran
Tomaiu 5t. E6.
od 56 litrov naprej prodaja Josip Škili v
167-
Mnuo hičir i 8 3 Proatori 86 PIQda v K° liuva lllolta janu za cerkvijo. Pojasnila v
ulici Belvedere 59, Anton Novak, brivec.	lf<99
Ploc ee 00 ttSi1 v nedeljo dne 10. t. m v gu-I IDO stilni pri Ivanu Dujcu v Zavrhku (Lcka) pri Divači. — Za obiien obisk se priporočajo fantje prireditelji^	______1401
Prp.Ha ca ra ^ selitve klop in police pripravne I I UUa OO za tobakarno ali papirnico. — Pojasnili Ponte Fabbra štv. 1.	17C0
Velika zaloga dvokoles
Ia ilvslalli tMw, irutriM«, •rkMtrvatv pri Bfttjel - U,
atolu IUN M.IU4. ■•kiatfM teiavalo*. — PrvtaJ. u •trat«. C»»U1 truk*. VtMi zitm vukavrttalli	raMJanMt p« ml
„Svetoivansko konsumno društvo"
- (Narodni dom)
razpisuje službo
krčmarja
Pod usodnimi pogfji se odda t najem.
Za pojasnila se je obrniti na društvenega tajnika HINKA SCHMIDT, nasproti Narodnega doma pri Sv. Ivanu.
Prošnje je vloži t! do 1. septemb a 1913.
iaaaaaaaaisaaaasaBg£
BsiiittinaBaiaii
LETOVIŠČE
Bohlnjsku Bistrico Bohinjsko Jezero
v Triglavskem pogorju,
na pregi drž.železnice Jesenice—Trst, 3 ure oddaljen od Trsta; alpska klima izborna voda, stanovanja v gostilnah, vilah in priv. hišah. Ugodne železniške zveze za izlete, gorske ture. Zmerne cene. Informacije in prospekti brezplačno.
Prometno društvo v Boh. Bistriti.
C
e
s
B B

UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
izdiranje zobov brez Z vsake bolečine Z
Or. i. Cermak V. Tuscher
zobozdravnik
konces. zobni tehnik
TRST -
ulioa della Caserma it. is, II. nadat.
PrinornpQ ae cenj. občinstvu ButFet v ulici rripuroiicl Gkega St. 8. Točijo BO pnovr?taa
cira in pivo.
Ppf)ff«| »n tekoj ljudska kuhinja s koncesijo ^rUUfl	in T«o potrebno opravo. Pojasnite
v prosti laki, pomol it. 4, v baraki.
1690
DoHLo nrililfO Veled žalovanja proda ee nCUHd prillKd- v IV. nrestnem okraju hi?a b 305Q FeŽnjc temljičča Velieo krogljiSČe. dvorana 110 ma, dekret, popolna go^ti niSka oprava meblirane sobe, pripravna za društva. — Cena kron 42.C00. Saldo cena 10.000 K. Obrniti se do: Ko-farSič, Kavarna Coreo 9—11 in 3—6. — Telefon 5tv. 825.	16^9
x eno s- bo in z vodo v kuhi« nji; 2 skladišči in delavnica si girega oddajo Be v Via Amerigo Vespucci ste-.*. 8 (Sv. Jaknb).	1646
Stanovanja
Mizarji in lesni trgovci!
V soboto, 9. avgusta 1913, ob 9. uri dopoldne se vrši prt okrajni fodniji v Gorici dražba tovarne pohištva, k tovarni spadajočega zemljišča in poslopja Ivana Doljaka v Solkanu.
Istega dne ob 10. uri predpoldne se vrši pri okrajni aodniji v Ajdovščini dražba hiše m vrtom in miaarske delavnice Josipa Mihelj iz Rihemberka. Cenilna vrednost Doljaka kron 38.000-— Cenilna vrednost Mihelj kron 11.000 —
Upnica Trsov, obrtna zadruga
diplomiran krojač na učnem zavodu za prl-rezavanje, dovoljenem od o. kr. nlieavstr. nam.
TRST, ulica Tor S. Plero 4. Krojačnlcn In založa sukne. Obleke po zmernih cenah. Vzorna In solidna Izvrilteo.
Prva slovenska izde-Icvalnioa mostnih, živilskih in drugih tent nio za trgovino in ot rt, stavbno in umetne ključavmćarttvo
IVAN REBEK
Celje, Poljska ulica 14 priporoča svoje tehtnice. Ceniki na razpolago brezplačno In tranto.

p!?*«.-.
•'V--; ■ - -.V-	i
'r.i^-. -f	i
■ ' I—i-j	■ - *
BCI
Avtomobil
laudaulet (Doctorwagen) Puch 16 HP, 4 cil. skoro nov se proda na obroke. Naslov pri „Edinosti" pod št. 1641.
V dobroznani mesnici
Trst Piazza Barriera veeehia št. 9
se prodaja vedno prvovrstno goveje, telečje in koštrunovo, jančje in kokošje meso. Postrežba tudi na dom. CENE ZMERNE.
»Slavnemu občinstvu naznanjam, dt sem prevzel dobrozaano
trgovino jestvin
Antonija Mihelič
v Trstu, ul. Rojan št, 8
FRAN SLUGA.
ms
H Ljudska uradna ||
i BOGOMIL PlliO i
Trst, ulica Vincenzo BeUini št. 13 Hs
(lasBioti ceitvi st. iiioia lOTEna)	||
Bog^&t izbor P
ur, verižic, ovratnik || verižic, ahanoT, pr- S atanov, zapestnic itd. S Konkurenčne cene, bb
ZobotckniČni ambclatorij Univ. zdrara ke
Dr. Makso Barry
Ermanno Schultze, 1. tehnik. Tnt, ulic« Caserma Ster. 17, 1L natfitr Posebni zavod za umetne zobe brez ustne plošče. Plombiranje z zlatom, platiaom in porcelanom. Vma dela brez bolečin. Zrt>-oanje krivo rastočih zob. Zmerne cene« Sprejema od g do i in od j do b popok
Prva slovenska mirodilnica
v Trstu
Rlojz Saletelj
a-laa CarradoH 18, v bližlzl gottliM NDC,
Zaloga barv, čopičev, mreiio sa plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd.
Izvršujejo se pošiljke petroleja v origp -nalnih posodah in drugo. ■■■■
t

me
5
TVRDKA
Francesco Bednar
TRST — ustanovljenn leta 1878 — TRST
|e preložila svojo
trgovino šivainih strojev
blcikllev in pridevkov z mehanično delavnico vred Iz ulice Ponterosso Stev. 4
v ulico Campanile štev. 19.
v TrRtc> -jiica Carradort 3t. 18
sa jc	»odi tf. H iN Ko ^CHlC, se ac*r4
redno aveže pivo, prve vrste vino - terai% ^orka in mrzla jediia on vsakem časa.
S& razpolago več sob za prenočl^^
■so nizkih cen&h. • P' iporoča b*- ea obilen obi^k.
Po$tno poilljko 3 H$ nefto
pri3tnega
Hcllnooeflg sirupa
pošilja franko proti povzetju za E S 60
c. kr. dvorni dobavateij
:: G. PICCOL.I ::
V LJUBLJANI.
PoiiJJatev tudi v sodčkih po K I fOkg In v stereiizfr. s^klenJcab v zabejih po 25 steklcnic a K 1 40.
Dnevnik „Edinost" v Trstu
je izdal in založil naslednje knjigo:
1.	„VOHUN"*. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1*60.
2.	„TKI POVESTI GROFA LEVA
TOLSTEGA*. — Cena 80 vin.
3.	„KAZAKI". Sphal L. N. Tolstoj. Poslovenil Jos. Knatlič. — Cena K l"f>0
4.	„PRVA LJUBEZEN"*. Spisal Ivan SjergjejeviČ Turgjenjev. Poslovenil dr. «t. Gregorin. — C^na 1 K.
5.	„POLJUB"4. Povest iz gar>kega življf n^a Češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	„BESEDA O SLOVANSKEM O-6UEDNEM JEZIKU PSI KAT. JUGOSLOVANIH"1. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 3U vin.
7.	„IGRALEC. Roman. Iz spominov m'a-deniča. Ruski spisal E. M. Dostojevski]. Poslovenil R. K. — Cena K 160.
8.	^JURKICA AGIĆEVA"*. Spisal Ki Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel, Cena K 2
9.	„UDOVICA". Povest iz 18. stoletja Napisal I. E. Tomič. Poslovenil Štefan Klavs. — Cena K 1*60.
10.	„JUG**. Historičen roman. SpiBal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.
11.	„VITEZ IZ RDEČE HIŠE44. (Le Chevalier de Maison rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2*50.
Vse te kniige se dobivajo v tiskarni „Edinost", v „Slovanski knjigarni" Jos. Gorenjca v Trstu in v vseh knjigarnah po Slovenskem po povzetju ali proti naprej poslanemu znesku. — Za poštnino posamezne knjige je poslati 20 vin. več.