Štev. 95. O Llubljnnl, v soboto, dne 25. aprila 1908. Velja po poŠti: u celo leto naprej K 26*— aa pol leta „ „ 15-— u tetrt leta „ „ 6 50 aa en mesec „ „ 2 20 V upravniStvu: aa celo leto naprej K 22 40 u pol leta ,, „ 11-20 aa Četrt leta „ „ 5-60 sa en mesec M „ 190 la poSIIJ. na dom 20 h na mesec Posamezne Stev. 10 h. Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez _ dvorlJie nad tiskarno). — Rokopisi s«» ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Leto XXXVI. Inserati: Enostop. petltvrsta (72mm): ia enkrat .... 13 K za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri vetkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -—L- Vsprejema naročnino, inserate lr> reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 14 strani. »t zveza tt Na velikonočni torek ob 10. uri je bil občni zbor »Zadružne zveze« v veliki »Unionovi« dvorani. Prišli so zastopniki raznih hrvaških in slovenskih zadrug iz Dalmacije, Istre, Trsta, Goriške, Koroške, Štajerske in s Kranjske, ki so organizirane v »Zadružni zvezi«. Prišli so tudi prijatelji zadružništva in odličnjaki. Na občnem zboru opazimo kranjskega deželnega predsednika barona Schuarza, kranjskega deželnega glavarja dvornega svetnika Sukljeta, deželne vlade svetnika, viteza pl. Laschana, navzoči so nadalje državni poslanci dr. Korošec, Pišek, Demšar, Go-stinčar, »Zadružne zveze« predsednik dr. Krek, deželni odbornik dr. Evg. Lampe, »Zadružne zveze« podpredsednik Jaroslav Vrsalovič, veleposestnik in župan v Selcih na Braču, Dalmacija, stotnik v pok. Kump, predsednik »Mlekarske zveze«. Splošno pozornost vzbujajo očetje fran-jevci, ki so prihiteli na občni zbor iz daljne Dalmacije. Stališče »Zadružne zveze«. Dr. Krek otvori občili zbor »Zadružne zveze« za VIII. upravno leto. Pozdravlja kranjskega deželnega predsednika barona Schwarza (živio klici), ki je počastil s svojo navzočnostjo občni zbor. Iskreno pozdravlja deželnega glavarja Šukljeja (živio klici). Današnji občni zbor se odlikuje s tem, da sta navzoča na njem prvič zastopnika naših novih deželnih oblastij. Pozdravlja vse navzoče zadrugarje, sodelavce, stare prijatelje, ki so došli od Drave do dalmatinskih obali. Zahvaljuje se zadrugam za vzorno disciplino in za zaupanje. Vsak občni zbor ima dolžnost, da poda račun o delovanju prošlega leta. Spomnili se boste, da sem pred nekaj leti, ko so nas napadali, pohvalil vašo vzorno disciplino in obljubil, da storim vse, da se »Zadružna zveza« spravi iz deficita. Danes se je to doseglo. Nobena obljuba ni ostala neizpolnjena. Primanjkljaja ni več in danes bomo že sklepali, kako razdelimo prebitek. Preko prvih zadreg smo vun. V »Zadružni zvezi« imamo zdaj združenih do 500 zavodov. Uradniško osobje izborno deluje. Morali smo izpočetka nastavljati diletante v zadružništvu, storili smo, kar smo mogli, da smo izvežbali dobro uradništvo. Po vnemi za stvar, lahko rečem, zavzema naša »Zadružna zveza«, prvo mesto. Glede raznih zvez pravi govornik: Boljše je, da se v vsakem kraju ustanovi in podpira zadruga, ki jo ustanovi kdorkoli, kakor da zaostane zadružništvo, slabše, kjer se ustanovi zadruga, ki ne najde dobrih voditeljev, dobrega nadzorstva. Boljše bi bilo, da take zadruge ni. Glede na gospodarsko delo nimam drugega cilja, kakor da se zadružništvo pošteno okrepi. Ne poznam nobene nasprotne zadružne zveze, če je dobro vodena. Pritikline odpadejo. Ce se je tudi iz političnih razlogov ustanovila kaka zveza, se tekom let dobro razvijala, ima od nje ljudstvo svoj dobiček. »Zadružna zveza« ne sme in ne more imeti nobenega stika s politiko. Ona je organizacija sama zase. Mi se nismo nikdar posluževali niti politiškega časopisja. Edino, kar ji daje veljavo, je lastna moč. Prepričan sem, da je ta misel edino prava, bodočnost pokaže, da je tudi edino rešilna. Ce se bo pošteno delalo, tudi ne bo treba toliko zvez, kolikor jih je danes. Izpoznalo se bo, da je v eni zvezi dovolj prostora za vse zadruge. (Živahni živio klici!) Pozdrav deželnega glavarja. Nato govori, burno pozdravljen, gosp. deželni glavar Šuklje: Stopim pred Vas in Vas iskreno pozdravim v imenu kranjske dežele. (Burno pritrjevanje.) Veselo Vas je gledati, ki ste prišli na občni zbor s Kranjskega, od Pohorja in z dravskega polja, do dalmatinskega obrežja, iz Dalmacije, Istre, Goriške, Koroške, Štajerske in Kranjske. Ne velja pa moj pozdrav le osebam, marveč v prvi vrsti veliki zadružni ideji. Liberalizem ima temeljno napako v gospodarskem oziru, deloval je le negativno, ker je dal vsakemu prostost in razdrl družabno organizacijo. Oziral se je le do posameznika. Posledica je bila, da so dobili oni, ki so jaki, pod svoj jarem malega in srednjega moža. Peščica milijarderjev in milijonarjev je dobila vso oblast. Izpod te^a jarma reši družbo le zadružna ideja. Ce se zvežejo mah in nastopijo skupno, bodo rešeni jarma, ki ga je naložil slabejšim gospodarski liberalizem. S tega stališča Vas pozdravljam, ker vidim v tako veliki organizaciji velik napredek. Delo, ki ga izvršujete, je pravo rodoljubno delo. Narod se da rešiti le z resnim delom, ne s frazami. Tej ideji se pridruži gotovo tudi deželni predsednik baron Schvvarz. Sklene svoj govor s klicem: »Živela zadružna ideja!« (Živahno odobravanje.) Dr. Krek se zahvaljuje dež. glavarju za govor, ki je tem važnejši, ker smo čuli prvič take besede iz ust deželnega glavarja. Pozdravi zastopnike kočevskih za- drug in prečita došlc brzojavke iz Belgra-da (od srbske »Zadružne zveze«), Kotora, Dunaja in drugod. Disciplina zadrug. Zvezni nadrevizor Pušenjak prečita zapisnik o zadnji »Zvezini« skupščini. Predsednik dr. Krek pristavi poročilu, da se zahvali izredni disciplini posojilnic, da so se držale ob denarni krizi zveze. Nekaj izjem ne pride v poštev. Ko so najemale druge zveze posojila po 5lA>c/c, smo mi samo za dva meseca zvišali obrestno mero. Kljub temu smo imeli koncem decembra več stotisoč kron na razpolago. Prešli smo preko te krize, da je niti čutili nismo. Letošnja preizkušnja je bila taka, kakor še nobena. Ce se posojilnice šc bolj oklenejo zveze, borno dosegli, da dobimo denar poceni. Zagotovili smo se pa tudi za slučaj potrebe, da bi dobili denar od drugod, pa tega ni bilo treba. Obljuba glede na dobavo živine vojaštvu se je tudi izpolnila po »Gospodarski zvezi«. Drugega zdaj ni treba, kakor da se raztegne dobava vojaštvu še na druge potrebščine. Poročilo načelstva. (Poroča načelstveni ravnatelj dr. Vladi-slav Pegan.) Načelstvo se je letos bavilo predvsem z organizacijo. V razvoju našega zadružništva opažamo tri stopnje. V I. stopinji razvoja so delali požrtvovalni rodoljubi jami skoraj brez ljudstva za zadružništvo. To stopinjo smo pri nas deloma že prekoračili, niso je pa še deloma v Dalmaciji in v Istri. V drugi dobi se je pričelo ljudstvo samo oklepati zadružništva. Ta etapa velja še za Kranjsko, Štajersko, Koroško in deloma za Primorsko. Prehajamo zdaj že v III. stopinjo, ko uvideva ljudstvo že samo važnost zadružništva. Hodili smo prej še sami v šolo. Pustili smo se klicati. Zdaj iščemo sami, kje je še potrebna zadružna organizacija. Izvesti hočemo zadružno delo tako, da bo imela vsaka občina, vsaka fara svojo zadrugo. Danes imamo okrog 500 članic. Imeli smo jih leta 1904. 241, leta 1906. 341 in leta 1907. 433. Število zadrug se je zvišalo za 100 odstotkov. Članic so imele posojilnice 53.069, gospodarske zadruge 13.988, mlekarske pa 4833 koncem leta 1906. Vsako leto je prirastlo 7 do 8 odstotkov. Koncem leta 1907. smo imeli okoli 80.000 zadrugar-jev. Na vsako posojilnico pride nad 300 članov. Po teh številkah, ne po številu zadrug, je naša zveza najkrepkejša. Pritisnili smo po posojilnicah za 2 odstotka obrestno mero in se je prihranilo ljudstvu tako 1,000.000 kron. Ljudstvo se je oprijelo pri varčevanju posojilnic. Grdo bi bilo, če bi ne omenjal požrtvovalnosti osobito naše duhovščine in drugih zadružnih funk-cijonarjev. Skoraj 80 odstotkov vsega dela se je izvršilo brezplačno. Zanimiva bi bila statistika o stanu oseb, ki so varčevale v naših zavodih. Glede na delo je potrebno, da smo v osebnem iu pismenem stiku s člani. Osobito sem dolžan, da pohvalim duhovščino v Dalmaciji; zlasti oo. frančiškane, ki vzbujajo dalmatinsko ljudstvo za zadružno delo. V središču dalmatinskih frančiškanov je imel naš uradni vodja Rašica zadružni tečaj. Zaostali niso drugi, osobito ne na Štajerskem. Izvedli smo tudi enketo o vplivu zadružništva na gospodarstvo in na razvoj ljudstva. »Zadružna zveza« objavi poročilo o tej enketi. Zadružne tečaje smo imeli v Ostrogu, v Mariboru, Trstu, v Celovcu in v Ljubljani. Ti tečaji so prinesli obilo sadu. Osobito povdarja zadružni tečaj, ki se je vršil v Kočevju. Na Kočevskem se je ustanovilo sedem posojilnic, ki krasno uspevajo. Poleg velikih tečajev smo imeli še veliko malih tečajev. Zahvalo smo dolžni osrednji vladi, ki je podpirala tečaje. Posebno zahvalo smo pa tudi dolžni kranjski deželni vladi in poročevalcu vitezu pl. Laschanu, ki nam je šel vsem na roke. Omeniti moram še enketo o strojnih zadrugah, za katero še po enkrat raz-pošljemo vprašanja. Naše delo se je izpopolnjevalo. Skrbeli smo za naobrazbo hrvaškim teologom po zadrugah. Za izboljšanje mlekarstva srno ustanovili »Mlekarsko zvezo« in oskrbeli za poučno popotovanje štirim gospodom ustanove. Lanska denarna kriza je pokazala moč zadružništva. Posrečila se je stabilizacija obrestne mere. Drugi važni dogodek za nas je uvedba novega konverzij-skega zakona. Važna zadeva je tudi ustanovitev »Občinske hranilnice«. Dozdaj je »Zadružna zveza« lahko mirno gledala najemanje posojil pri hranilnicah. Ker pa tega »Zveza« ne more več mirno pripuščati, se zato ustanovi »Občinska hranilnica«. Za njeno ustanovitev je vse pripravljeno. Le deloma se je, žal, udomačila »Domača hranilnica«. Ne smemo zaostati tudi v tem oziru za Cehi in Nemci. V prometu je okroglo 2000 domačih hranilnic. LISTEK. Javna telovadba. Kakor lansko leto, tako priredi tudi letos ljubljanski telovadni odsek v mesecu maju javni nastop. Kolika razlika med lanskim in letošnjim letom! Kvalitativno in kvantitativno! Lansko leto, pri prvem javnem nastopu je nastopilo 60 telovadcev, članov ljubljanskega in šentviškega odseka. Letos pa jih bo nastopilo 200, in še to število bi bilo mnogo večje, ako bi bilo v dvorani prostora. Lansko leto sta obstojala meseca maja dva telovadna odseka, letos jih je v tem času 22 in še vedno se oglašajo društva, ki žele, da se ustanovi pri njih telovadni odsek. Ogromno delo je to, ki sloni na požrtvovalnosti in nesebični delavnosti vrlih mladeničev - organizatorjev. Do skrajne natančnosti je speljana mlada ta organizacija, ki jo vodijo mladeniči sami; zato pa tudi uspehi, ki nas navdajajo s ponosom na to armado, avantgardo celokupne krščanske organizacije. mnogobrojen in raznovrsten program. Va-diteljski zbor ljubljanskega odseka, ki mu načeluje vrli brat Vojteh Jeločnik, je polagal pri sestavi programa posebno važnost na to, da pokaže pri javnem nastopu ne samo uspeh dela v telovadnici, temveč tudi način telesne vzgoje v telovadnici. Rajalni nastop, efekten in slikovit kolikor najbolj mogoče, bo otvoril spored. Temu bo sledil nastop naraščaja, dečkov starih pod 15 let, 50 po številu, ki bodo izvajali slikovite vaje s praporci. Zatem pride telovadba na raznovrstnem orodju: drogu, bradlji, kozi, kozjem skoku, s palicami in ročkami. Orodni telovadbi bo sledila velika alegorična skupina. Preprost, toda elegantno sestavljen rajalni odhod pa bo zaključil nastop. Vse vaje se bodo izvajale s sodelovanjem vojaške godbe. Dvorana bo primerno dekorirana in lepo razsvetljena. Sedeži bodo postavljeni na galerijah. Za sedeži so stojišča. Opozarjamo, da se tc telovadbe udeleže člani nekaterih izvenljubljanskih odsekov samo po nekaterih članih, ker ta prireditev ni obvezna. V mesecu juliju pa priredi »Zveza« telovadnih odsekov v Škofji Loki javno telovadbo, katere udeležiti se so obvezani vsi telovadni odseki. Navzlic temu so priglašeni že sedaj zastopniki vseh telovadnih odsekov, da se udeleže javne telovadbe v Ljubljani ali kot gledalci, ali pa kot telovadci. Zelo častno bodo zastopani zlasti bližnji odseki. Dolžnost vabi tudi druge naše somišljenike in prijatelje, da prihite k tej slavnosti in pokažejo s tem svoje simpatije delavni naši mladini, ki stopa tako zmagoslavno na plan iu ki kliče ši-rom slovenske domovine: Vkup vsa pošteno misleča slovenska mladina! Pod prapor, ki nosi ponosni napis: »Za domovino in vero našo sveto!« Judu IsRnrjot (Iz litevskega.) Židu Zahariju v Jeruzalemu se je porodil sin; pri tej priliki se je slišal glas iz neba: »Smrt Zahariju, smrt Zahariju!« Zaharij je iz tega sklepal, tla ga bode novorojeni sin enkrat umoril. Spletcl je torej koš, položil vanj dečka in ž njim vred pet funtov srebra in zlata za najditelja, pet funtov pa v korist otroku. Koš z denarjem vred pa je spustil na morje. Neki trgovec, ki se je ob tem času nahajal na ladji, ki je plavala mimo, zapazil jc košaro, potegnil jo je iz vode in najdenca vzel k sebi v vzgojo. Dolgo let jc živci najdenec, ki so ga nazvali Juda Iškarjot, v trgovčevi hiši. S svojim rednikom je mnogo potoval za kupčijo in tako je prišel tudi v Jeruzalem. V Jeruzalemu ga je zapeljalo plačilo, ki so ga imeli služabniki Heroda, zato je zapustil svojega rednika ter vstopil v službo k Herodu. Nekoč je Herod poslal Juda z denarjem v mesto na semenj nakupit jabolk. Ali Juda jabolk ni kupil, ampak denar si je osvojil ter je šel jabolka krast. Slučajno pa jih je kradel na vrtu svojega očeta Za-harija. Ko ie Zaharij zapazil tatu Juda, jel ga je iz vrta izganjati. Nastal je prepir in potem tepež in pri tepežu jc Juda ubil Za-harija. V teh krajih jc bila takrat navada, da je bil ubijalec moža dolžan oženiti se z vdovo, ki je bila po umoru moževem brez varstva. Vsled tega bi se bil Juda, ki ni vedel, da jc ubil svojega očeta, moral poročiti s svojo materjo. Ali Juda je imel vrojeno znamenje in po njem je mati spoznala svojega sina. Po tem odkritju je bil Juda prisiljen bežati. Ob tem času je postal apostol Jezusov in ga je izdal. In kakšen je bil njegov konec, je znano. Obesil sc jc na osiki. zavoljo tega odsihnial listje na osiki vedno trepeče. Pozdravlja sklep deželnega zbora o ustanovitvi »Trgovske šole«, pri kateri se ustanovi tudi zadružni tečaj. Vlada nam je naklonila 15.001) kron podpore, ki smo jo dobili šele letos, in zato ni ta svota izkazana v poročilu za lansko leto. Načelništvo je imelo minulo leto 24 sej. Da smo redno poslovali, je po veliki večini zasluga našega uradništva, ki smo je izpopolnili, tako da imamo danes 19 oseb uradništva. imamo danes tri uradnike iz darmštadtske zadružne šole, med njimi dva jurista. Pomnožili smo tudi revizorje. Naši revizorji so strokovnjaki. Da postopajo enotno, smo uvedli mesečne konference revizorjev. Knjigovodstvo je kurantno. Lani je rešila pisarna 17.820 dopisov, razposlala pa 20.000 pisem ne glede na razposlane okrožnice in tiskovine. — Opozarja, naj se pisma vedno naslavljajo na »Zadružno zvezo« in ne na kakega posameznika. Predsednik dr. Krek omenja, da varčevanje po »Domači hranilnici« morebiti ne gre zato tako hitro, ker imamo uvedene marsikje »Čebelice«. Zeli, naj se potom »čebelic« uvedejo »šparovčki«. Ze zdaj je nekaj strojnih zadrug. Podpirati in pospeševati pa moramo na vso moč živinorejske in pašniške zadruge. Mi moramo dvigniti vrednost naših pašnikov. S tega sveta dobimo milijone. Tega pa ni mogoče drugače, kakor po zadružništvu. Izporoč&ti moram še, da pridejo k nam proučevat zadružništvo letos Rusini. Nadalje predlaga: 1. Zadružni tečaji naj se prirede po posameznih okrajih tudi za odbornike in za nadzornike. 2. Zadružnemu načelništvu se naroča, da skliče vsako leto zadružno akademijo. Vsa pereča vprašanja se ne morejo obravnavati na občnem zboru. Te akademije naj bi bile v Istri, Dalmaciji, na Štajerskem, Koroškem in na Kranjskem. 3. Želi, naj bi se pridružile zadružnemu delu tudi ženske. Razprave se udeležita gg. Pengov in državni poslanec dr. Korošec, ki izjavlja, da ga veseli, ker smo prišli na normalni tir. Želi pa podružnice v Mariboru. Poročilo načelstva kakor tudi predsednikovi predlogi obveljajo. Poročilo o denarnem poslovanju in članstvu. (Poroča uradni vodja »Zadružne zveze«, Gjuro Rašica.) A. Denarno poslovanje. Preteklo VIII. upravno leto je bilo leto intenzivnega dela in lepega uspeha tako v organizatoričnem kakor v denarnem poslovanju. Po lastni moči in samopomoči smo dosegli v minulem letu poslovnega dobička v skupnem znesku 20.209 K 2 h. Državna podpora nam je sicer tudi za minulo leto obljubljena, toda se izplača šele v letu 1908. in se izkaže v bilanci tega leta. Ta uspeh je še posebno velikega pomena, če se vpošteva. da — vzlic denarni draginji na svetovnem trgu. katera je tudi na nekatere zadružne organizacije neugodno vplivala, — naša zveza ob času največje denarne draginje ni dvignila obrestne mere za kredit. S poslovnim dobičkom minulega leta v znesku 20.209 K 2 h izgine bilančni primanjkljaj prejšnjih let v znesku 4.391 K 52 h, se odpiše na terjatvah pri zadrugah 1.691 K 26 h, se odpiše na du-bioznih terjatvah 40 K 69 h. se odpiše na terjatvah »Narodnega Gospodarja« 2.820 kron 40 h; skupaj 8.943 K 87 h ter ostane P'Smo Boltatuia Pepeta. Gespud redehter! Ardigata, če b uni vidi, kuku je unkat, ke sa ble za t rek klas ub-činske vu-litve ub ene trifer-klce na dve ta skraužlan prahte-kant letu ke preke Kravi du-lin. Krau- žlni sa mu ud vetra kar pu luft frfetal. Ke je prletu u Krauja dulina, ke du tisteh Bolčuveh plank, ke ke du sred ceste ve-seja, se je tku vajne zaletu, de jh je čist puglihu in pukonc spravu, za kar mu u Bolču Pepe gvišn tku hvaležen, de u skr-bou, de u že enkat na rotuž naprej pe-ferdran. na razpolago občnemu zboru čistega dobička 11.265 K 15 h. Vloge članic v tekočem računu so koncem leta 1907. znašale 9,183.036 K 9 h. koncem leta 1906. pa 6,922.696 K 99 h, torej so se zvišale za 2,260.339 K 10 h. Kredit članicam v tekočem računu je koncem leta 1907. znašal 9,031.659 K 69 h, koncem 1. 1906. 6,857.789 kron 36 h. torej je bil večji za 2,173.870 K 33 h. Deleži. Koncem leta 1906. je bilo vplačanih deležev 159.016 K. V letu 1907. se je vplačalo 50.030 K, izplačalo pa 11.306 kron, torej se je stanje deležev zvišalo za 38.724 K in je bilo stanje deležev koncem leta 1907. 197.740 K. Jamstveni znesek je znašal koncem leta 1907. 1,355.600 K, leta 1906. pa 960.200 K torej večji za 395.400 K. Pripisanih in sprejetih obresti za kredite članicam v tekočem računu je »Zadružna zveza« dobila v letu 1907. 388.698 K 25 h, leta 1906. pa 293.038 K 29 h, torej več 95.659 K 96 h. Za obresti od naloženega denarja pri raznih zavodih, predujmov, posojil in za diskont je dobila v letu 1907. 32.150 K 3 h, leta 1906. pa 25.027 K 35 h, torej več 7.122 K 68 h. Vseh obresti je bilo leta 1907. več kot leta 1906. sprejetih 102.782 K 64 h. Izplačalo odnosno pripisalo se je obresti vlogam članic v tekočem računu leta 1907. 365.579 K, 1. 1906. 289.553 kron 15 h, torej leta 1907. več 76.025 K 85 h. Vseh obresti se je sprejelo in pripisalo za kredite za preteklo leto 420.848 K 28 h, izplačalo pa oziroma pripisalo vlogam 365.579 K, torej je bilo iz naslova obresti dobička 55.269 K 28 h, leta 1906. je pa bilo iz tega naslova dobička 28.512 K 49 h, torej leta 1907. več 26.756 K 79 h. Vsi uradni izdatki z odpisom inventarja vred so znašali 1. 1907. 59.155 K 19 h, odštevši uradne sprejemke iz raznih naslovov 24.094 K 93 h. Ostane izdatkov v pokritje 35.060 K 26 h, leta 1906. pa jih je bito 32.594 K 54 h. torej večji lc za 2.465 K 72 h. Če dobičku iz računa obrestih v znesku 55.269 K 28 h pripišemo še ostale sprejemke v znesku 24.094 K 93 h, dobimo iz teh naslovov dobička 79.364 K 21 h, odštevši izdatke v znesku 59.155 K 19 h, ostane poslovnega dobička za leto 1907. 20.209 K 2 h. Promet je v preteklem letu znašal 52,657.673 K 34 h. proti letu 1906. večji za 8,880.276 K 70 h. B. Članstvo. Koncem leta 1906. je bilo v »Zvezi« učlanjenih .341 zadrug. Tekom leta 1907. je pristopilo na novo 94 zadrug, in siccr 73 hranilnic in posojilnic, 8 mlekarskih, 6 go-spodarsko-konsumnih. 1 kmetijska, 4 obrtne zadruge, 1 delavsko-stavbena in 1 zveza. Od novih članic pripada na Kranjsko 29 zadrug (16 hranilnic in posojilnic, 7 mlekarskih zadrug, 1 konsumna, 1 kmetijska, 1 delavsko-stavbena, 1 sitarsko-ži-marska, 1 slamnikarska zadruga in 1 zveza); na Dalmacijo 26 zadrug (24 hranilnic in posojilnic, 1 konsumna in 1 obrtna); na Štajersko 25 zadrug (vse hranilnice in posojilnice); na Istro 11 zadrug (6 hranilnic in posojilnic, 4 gospodarsko-konsumne in 1 mlekarska zadruga); na Trst 2 zadrugi (1 hranilnica in posojilnica in 1 obrtna); na Koroško 1 zadruga (hranilnica in posojilnica). Izstopili sta 2 zadrugi na Štajerskem (1 hranilnica in posojilnica in 1 vinarska zadruga), na Kranjskem pa jc bila 1 hranilnica in posojilnica izključena. Koncem leta 1907. je bilo začlanjenih v »Zvezi« 433 zadrug in sicer: sruinake tku medi; al je tku lačen, de ma tak apetit, al se mu je kašna druga na-sreča prpetila. In ferbec m ni dau prcli gmaha, de sm ja ubrau za nirn. Ke sma tku prletela ke du Martinuve ceste in ja zavila ukul vogla, sm pa prec vedu, kam pes taca muli. Letu je h Paus-kumu Zanete u uštarija. Aha, sm s mislu, tula more pa neki pument in ubrau sm ja za nim in sedli u kot zravn tiste muske, ke je taka kokr kašn špajskostn. Ke sa Pauškuva mama zagledal Mi-hlna, se jm je tku ksiht pusvetu, kokr de b ga jutranja zarja ubsjala. Kar hitr sa s roke u fertah ubrisal in mu jh že ud zde-leč naprej mulil. »Kaj pa je nh, gespud Mihi. tku zgudi dons h nam prnesl. A uni tud nisa mogl cela nuč spat? Moj Zane se je cela nuč pu posti premetava, kokr de b ga mora tlačla, pa neki ud enga županuga trona je fantaziru tku, de sm tla že pu dohtarja letet. Kokr se je pa mal zdanil, je pa ustou in nekam letu u ta praznčnmo gvante, in ga še zdej ni na spregled. Mene že tku skrbi, če se mu je kej zgudl, kc drgač je biu pr jed zmeri pinktlih.« »Oh, gespa, nč nej se na bujeja zanj-ga; nč luidga se mu ni zgudl. Zjutri, ke sm šou u kanclija, sm ga vidu še žiuga in pa zdrauga tam za mestna ledenica čepet in čakat, kuku uja donšne vulitve vn spadle.« Hranilnic in posojilnic 254 Kmetijskih, gospodarskih in konsumnih zadrug 95 Mlekarskih zadrug 54 Vinarskih zadrug 6 Oljarski zadrugi 2 Zrebljarski in železo-obrtni zadrugi 2 Delavske stavbene zadruge 3 Kamenoklesarski zadrugi 2 Mizarska zadruga 1 Mlinarska zadruga 1 Mostovna zadruga 1 Sadjarska zadruga 1 Sitarska in žimarska zadruga 1 Slamnikarska zadruga 1 Sodarska zadruga 1 Sodovičarska zadruga 1 Sirovinsko-črevljarska zadruga 1 Tiskarska zadruga 1 Zeljarska zadruga 1 Živinorejska zadruga 1 Zveze S Skupaj 433 Po deželah »Zvezinega« okoliša se delijo zadruge sledeče: Dalmacija: 45 hranilnic in posojilnic, 5 kmetijskih in konsumnih zadrug, 3 obrtne zadruge; skupno 53. Goriško: 4 hranilnice in posojilnice, 2 kmetijski in konsumni zadrugi, 2 mlekarski zadrugi, 3 obrtne zadruge; skupno 11. Istra: 36 hranilnic in polsojilnic, 37 kmetijskih in konsumnih zadrug, 3 mlekarske zadruge, 2 obrtni zadrugi, 1 zveza; skupno 79. Koroško: 2 hranilnici in posojilnici, 1 kmetijska in konsumna zadruga, 1 mlekarska zadruga; skupno 4. Kranjsko: 126 hranilnic in posojilnic, 35 kmetijskih in konsumnih zadrug, 48 mlekarskih zadrug, 17 obrtnih zadrug, 2 zvezi; skupno 228. Štajersko: 38 hranilnic in posojilnic, 10 kmetijskih in konsumnih zadrug, 1 obrtna zadruga; skupno 49. Trst: 3 hranilnice in posojilnice, 5 kmetijskih in konsumnih zadrug, 1 obrtna zadruga; skupno 9. Skupaj: 254 hranilnic in posojilnic, 95 kmetijskih in konsumnih zadrug, 54 mlekarskih zadrug, 27 obrtnih zadrug, 3 zveze; skupno 433. Predsednik nadzorstva dekan Lavrenčič predlaga, naj se podeli načelstvu absolutorij in zahvala. Priporoča pa, naj se izvršuje stroga revizija vseh zadrug, osobito onih, ki imajo večji kredit. — Obvelja. Razdelitev čistega dobička. O razdelitvi čistega dobička velja dr. Krekov predlog, naj se določi 10.000 K rezervnemu zakladu, ostanek pa likvidacijskemu zakladu z dodatnim predlogom dr. Korošca, naj se premišlja v bodoče tudi o ustanovitvi uradniškega pokojninskega zaklada, kar je predlagal župnik Hladnik. Razprave so se udeležili tudi Krampergar, dekan Lavrenčič in predsednik dr. Krek. Volitev odbora in nadzorstva. Iz načelstva izstopi osem odbornikov. Izvolijo se: Jaroslav Vrsalovič, veleposestnik in župan v Selcih na Braču, Dalmacija; Hanibal Škcrl, Trst; dr. Alfirevič; dr. Benkovič; dež. poslanec Mandelj; drž. posl. Demšar, Grafenauer in dr. Korošec; v nadzorstvo pa Valentin Zabret; dr. Fran Dolšak; dr. Anton Janežič; Ivan Hladnik; Ivan Lavrenčič; dr. Lovro Pogačnik; Matija Rant in Konrad Pexter. »Jejhata, sej res!« sa Pauškuva mama zastokal in se iz ruko pu čel udari. »Zdela se pa spounem, de sa dons vulitve iu de sa pusti gespud žepan tud našga Ža-neta na vogle napopat, kokr pesteja use napopat, ker se morja volt. — Ja, kuku sa pa te vulitve vnder vn spadle, nej m na puveja, gespud Milil?« »Imenitn! Vaš Zane je zvolen za ub-činskega svetilka, pa je aus. Tlela pu-glejte. kc je nadrukan med tistm, ke sa zvolen!« je reku Milil in pruleku en pogn puperja iz varžeta, ke sa bli gor ta zvolen nadrukan. »Kaj m na puveste? Ala, sej je res tle nadrukan,« sa reki Pauškuva mama in iz prstani pukazal na tist pogn. »Al, kuku pa je tu, de sa glih našga Žaneta ta zadn-ga nadrukal, tistga pulberarja Frankctata, ke še štarije nima, pa ta peruga?« »Tu nč na dene, gospa! Vite, če tala pogn ukul ubrnema, je pa glih Zane ta peru, Franketa pa ta zadn.« »Lej, lej, sej res! Ja za Božja vola, nej na zamerja, de sm jh čist puzabila prašat, kerga uja pil! Ja, sej praviti, še inene uja tela vulitve čist zmešale. Gvišn jh že žeja matra, kesa tku letel, de kar švicaja.« »Eli, dons m pa že žihr ta bulšga pr-neseja, sej stna se dost matral, de stna tku dobr use vn spclal. Pa kej za prgriznt b blu tud dobr, zatu kc dons še kosu nč O razvoju zadružništva. Dr. Evgen Lampe poroča: Naše zadružništvo redno in konstantno narašča, a ne samo po številu, zadruge se tudi krepe. Število članov je vedno večje v konstantni progresiji. Narašča pa tudi stanje hranilnih vlog, od 16,779.019 K 72 h v letu 1904 na 130,051.957 K 20 h v letu 1906. Napredek opazujemo tudi pri čistem dobičku zadrug, ki je leta 1906. znašal že 278.520 K 13 h. Zadružna ideja sega vedno bolj v družabno življenje. Danes imamo nova podjetja, ki napeljujejo v deželo nove dohodke. Od začetka so se snovala konsumna društva, ki so skrbela le za male potrebščine. To je bila otročja doba zadrug. Društva brez življenjske sile so umrla. Zadružništvo je pa napredovalo v vedno večjem obsegu. Imele so zadruge z blagovnim prometom leta 1904. članov 13.681, leta 1905. 12.920 in 1. 1906. 13.988. Iz tega vidimo, da je prišla leta 1905. kriza, a društva so jo prebolela in se vedno lepše razvijajo. Zdai se množe produktivne zadruge, kar kaže, da narašča podjetni duh ljudstva. Tu je glavno polje zadružništva in tu se mora še veliko storiti v šoli, rodbini, deželi. V imenu deželne uprave obetam, da se od te strani stori vse, da se dvigne zadružni smisel in pouk ljudstva. Vsi faktorji morajo sodelovati. Poročilo o revizijah. Nadrevizor in potovalni učitelj gosp. Vladimir Pušenjak poroča: Najvzvišenejša naloga »Zadružne zveze* jc revizija. »Zadiužna zveza« je izvršila leta 1907. 179 revizij, leta 1906. pa 152. Letos je v načrtu 240 revizij. Na Kranjskem je bilo 120, na Primorskem 24, v Dalmaciji 10, na Štajerskem 22 in na Koroškem 3 revizije. Število revizij se bo še pomnožilo, ker je večje število uradništva na razpolago. Opozarja nadzorstva, naj strogo izpolnjujejo svoje dolžnosti. Zadolž-nice so pri nekaterih posojilnicah pomanjkljive. Spraviti se morajo v red. V neredu so tudi marsikje pristopnice. Po nekaterih zadrugah so seje načelništva precej redke. Veliko važnost polagamo na nenapovedane revizije, ki dajo pravi vpogled v poslovanje zadrug. Velikega pomena so tudi nadrevizije. Revizorji so bili velikrat ovirani, ker so morali sestavljati zakliučke. Ustanovil se ie za sestavo računskih zaključkov posebni revizijski urad, ki napravi vsa revizijska dela. Generalne revizije so nujno potrebne. Potrebne so mesečne konference revizorjev. Izboljša naj se knjigovodstvo pri mlekarskih zadrugah. Priporoča zadružno tečaje po okrajih. Dr. Krek opominja nadzorstva zadrug, naj strogo izpolnjujejo svoje dolžnosti. Slučajnosti. Gospodje Gomilšek, dr. Holinjec in dr. Korošec se toplo zavzemajo, naj »Zadružna zveza« ustanovi posredovalnico v Mariboru. Uspešno delo je težavno, ker ni v Mariboru strokovnjaka, ki bi dajal pojasnila o zadružništvu. V imenu Dalmatincev želi fra Bono Šarič. naj se ustanovi v Dalmaciji skladišče »Gospodarske zveze« in naj se imenuje za Dalmacijo poseben revizor. Dr. Krek izjavi, da je za Dalmacijo že imenovala »Zadružna zveza« revizorja. Dr. E. Lampe pojasni, da sc »Gospodarska zveza« peča že z vprašanjem o dalmatinskem skladišču. Težave pa so z ozirom na nism, tku sm letu sm, de jm ta peru ta vesela nuvica puvem.« »Prec, gespud Mihi, prou prec jm um prou ena elegantna piška pestila zaklat in jm ja prštimat. Kašna jm pa bi šmeka, polurna al pečena?« »Men je čist-use glih, de je le piška,« je reku Milil in s kraužlne pupravu, ke sa mu ud ice čez čel dol mahal. »No, um pa pohana zašafala, pa mal mataviučka zravn, kene, gespud Milil? A jm čm pestet tud mal krumperčka med su-latca narezat?« »Nej pa u še krumperček, sej se m u tud prlegu.« »Prec uja dubl. Ta peru jm um pa pr-nesla pu litrčka ta bulšga, de s uja mal duša prvezal,« sa reki Pauškuva mama in sa frkln skuz urata. Iz mene s pa Pauškuva mama še glihe nisa sturl, kokr de b me na blu. H sreč je pršla med tem cajtam kelnarca u cimr in m natučila ena kruglca pera. Ke sva bla iz Mihlnam satna u cimre. začeu me je Milil ta peru gledat izpud čela ud nog du glave; ke je pa vidu, de sm re-peterleh člouk, je ustou izza mize, stopu h men in tn reku: »Mam čast se predstaut, jest sm Mihi, al pu dtimače ta skraužlan prahtekant, žepanuva desna roka in tku naprej.« »Jest sm pa štacjonšef dohtar Mar-nuve triglauske železnee,« sm se mu jest zadružno postavo. Priporoča za zdaj, da se mladi Dalmatinci vadijo pri nas praktičnega poslovanja pri zadrugah, da dobi iz-vežbanih strokovnjakov v Dalmaciji. Debate se udeleže dr. Pegan in dr. Hohnjec. Ker je spored izčrpan, zaključi predsednik sk«pščino. Katoliška cerkev u Rusiji. Varšava, 20. aprila. Po zadnjem ljudskem štetju, ki se je vršilo leta 1897, je v Rusiji 11,420.927 katoličanov. Ker je že samo vsled prokla-macije takozvanega tolerančnega edikta v Veliki noči leta 1905 prestopilo h katoliški cerkvi 50.000 oseb, znaša zdaj število katoličanov najmanj 12 in pol milijonov. V cerkvenem oziru so katoličani v Rusiji razdeljeni v dvanajst škofij: 1 nad-škofijo in 6 škofij na Poljskem, mohilev-ska nadškofija s sedežem v Peterburgu, potem škofija samogitska (Kovno), žito-mirska (Zitomir), vilnska in saratovska. Škofiji v Minsku in Kamencu je vlada svojevoljno odpravila. Na vsako škofijo pride povprečno 1 milijon katoličanov. Prostranost škofij je naravnost velikanska. Mohilevska nadškofija sega ob Baltskega morja do Tihega oceana! Škofom je popolnoma nemogoče izvršiti kano-nično vizitacijo vseh cerkva. Dozdaj še noben škof ni prišel delj do vzhoda kot do Tvera. Bil je to rajni mohilevski nadškof Klopotowski, ki je leta 1902 prepotoval svojo dijecezo do Tvera. Hotel je prepotovati vso Sibirijo in celo obiskati Sahalin, pa ga je smrt prehitela. Zdaj se sveta stolica resno bavi z osnovo posebne škofije za Sibirijo. Cerkvene razmere v Sibiriji so slabe. Do leta 1870 so katoličani v Sibiriji imeli le pet cerkva, v Tomsku, Tobolsku, Irkut-sku, Krasnojarsku in Nerčinsku. Duhovni-kov je silno malo. Sicer niso ravno slabo plačani, pa imajo toliko dela, da ga ne zmagajo. Vlada jim da 600 rubljev na leto in 50 desjatin zemlje. Zdaj se je ustanovila katoliška fara v Čeljabinsku, ravnotako v Tjumenu in Kurganu na sibirski železnici, kjer je središče fabrikacije masla in kjer je naseljenih mnogo Dancev. Potrebna je tudi fara v Sernipalatinsku, kjer je nad 5000 nemških kolonistov. Dozdaj je še niso mogli ustanoviti, ker mohilevski nadškof nima na razpolago nemških duhovnikov. Rabil bi osem do deset duhovnikov Nemcev, oziroma nemščine dobro zmožnih, kateri takoj dobijo službo. Zadnji čas so se zgradile katoliške cerkve v Vladivo-stoku, Harbinu, Blagoveščensku in na Sahalinu. Mnogo fara bo v kratkem nastalo okoli Tomska (12.000 katoličanov), Krasnojarska (13.692 katoličanov) in Ir-kutska. Vse te cerkve in kapelice imajo na razpolago samo 25 katoliških duhovnikov! Ljudstvo je pobožno, po daljnih stepah roma v mesto k sveti maši in zakramentom. Ko se ustanovi škofija, bo mogoča red-sejša uprava. Resnlcaliubnost „Slou. Naroda/1 Priznana stvar je, da »Slovenski Narod« sploh ne zna voditi dostojnega boja za politična načela — katerih menda sploh nima — marveč da ga vodi navadno na ta način, da ubija s posebno slastjo v prvi vrsti slovenske uradnike. V posebno ve- hitr nalagou, ke m ni glih nč druzga pa-metnga tekat u glava padi in sm mu pu-dau roka. »Oh, pol nej pa kar h men sedeja, gespud štacjonšef, de se uva kej pumenila: dons ga uma še žajfal tlela, de u use ud mize teki. Mene prou veseli, de jh mam čast puznat, ke jest sm tud velek prjatu vesokeh hribu, kokr je Šmarna gora. Sveta Katarina al pa Triglou in marskej pud-platu sm že strgu na nh.« Kumi sm prsedu h Mihlnu miz, sa pa že Pauškuva mama prcefral tistga pulitr-čka. Al kokr sa ga tli pred Mihlna na miza pustaut, jh je pa Mihi tku grdu pugledu, de sa kar strepetal. »A jh ni sram, mama, takala flašca pustaut pred tacga kurenaka, kokr sm jest! En Štefan nej ga prneseja, en Štefan, de ga uja tut tlela gespud štacjonšef mal iz mana rukln.« »Oh, nej na zamerja! Saj pravm, še mene uja te vulitve čist zmešale. Pepca, prnes ga brž en Štefan!« sa Pauškuva mama zaupil kelnarc u veža, pol pa prsedl h naš miz. »Ja, zdej nej m pa puveja, gespud Mihi, kuku in kaj je iz tem vulitvam? Kulk u pa dubu naš Zane na mesc, zdej, ke u ubčinsk svetnik?« selje pa je menda »Slovenskemu Narodu«, ako materijelno oškoduje kakega slovenskega uradnika, ki ne trobi v njegov rog, s svojim podlim pisarenjem. Zadnje dni se je s posebno slastjo zaganjal v gg. Bradaško in Roštana, ki sta uradnika tukajšnjega računskega oddelka finančnega ravnateljstva. Gonja, ki jo je uprizoril »Slovenski Narod« proti navedenima ter proti hranilnemu in posojilnemu konzorciju I. spi. uradniškega društva, se gabi vsem trezno mislečim uradnikom ter smo prejeli v tej zadevi od popolnoma verodostojne strani sledeč dopis, ki ga lojalno priobčujemo. »Vaše poročilo o občnem zboru »hranilnega in posojilnega konzorcija I. spi. uradniškega društva« odgovarja faktičnim dogodkom na tem večeru. »Slovenski Narod« pa si je s svojimi tozadevnimi poročili pridobil zopet prvenstvo v zavijanju, pačenju resnice in nagromadenju podlih laži j. Da spoznate tendencijoznost poročil »Slovensk. Naroda«, Vam sporočam sledeče. Vsi dosedanji občni zbori navedenega konzorcija so se mirno in dostojno vršili. Letos pa so naskočili gg. poštni uradniki, med katerimi sta prevzela vlogo kričačev gg. Tomažin in Semrov, to društvo ter hoteli imeti v društvenem načel-ništvu in nadzorništvu kar štiri svoje člane — dosedaj so imeli dva svoja člana — niso pa vzeli med svoje kandidate niti jednega izmed uradnikov finančnega ravnateljstva. Koncem leta 1907. je imel konzorcij 163 članov z 38.853 K vlogami. Od teh je odpadalo na finančni resort 60 članov z 28.282 K vlogami, na vse ostale 103 člane 10.571 K vlog. Na računski oddelek finančnega ravnateljstva je odpadalo 21 članov z 23.307 K vlogami, a na uradništvo tukajšnje pošte le 14 članov z 1.065 K vlogami. Namen poštnih uradnikov je bil jasen. Hoteli so zavzeti vodstvo tega konzorcija, katero pripada gotovo finančnemu oddelku kakor sledi iz zgorenjih podatkov, hoteli so združiti pod eno streho konzorcij in bankerotno svojo »Našo zvezo« ter se odcepiti od osrednjega društva na Dunaju. Volilni odsek računskega oddelka je sestavil sprva kandidatno listo, v kateri je bil tudi poštni uradnik zastopan. Ko jc pa odsek zvedel, kako da grozijo poštarji, da naj se pripravijo dosedanji odborniki — šlo se jim je za obe plačani mesti tajnika in knjigovodje — na najskrajneje, tedaj je pa postavil ne glede na pošto svojo lastno kandidatno listo, s katero je tudi zmagal. Volivni odsek je storil le svojo dolžnost, zavedajoč se, da bi bila odcepitev konzorcija od centrale samoumor. Posebno pameten bi pa ne bil tudi tisti, ki bi prepustil, da gospodarijo z njegovim denarjem drugi. Napad na konzorcij jc bil s strani poštarjev skrbno pripravljen, in to hočejo sedaj utajiti, pa podtikajo po kla-vernih člankih v »Slovenskem Narodu« klerikalno-nemško zvezo Roštanu in Bra-daški, oziroma finančnemu računskemu oddelku. Lahko zagotavljamo, da ni imel nikdo političnih namenov pri postavljanju kandidatov, le na zmožnosti in dosedanje uspešno delovanje posameznih na polju uradniške organizacije se je oziralo. Da pa je moral pasti tudi predsednik Vesel, je jasno, ako se upošteva, da je deloval skupno s poštarji proti dosedanji večini v odboru, torej proti uradnikom fin. računskega oddelka. »Tak svetniki nisa nč plačan, tu je sama čast!« »Jejmena, čast! Tu ga uja pa ta nar bi gvišn mogl še u pratk iz rdeča farba nadrukat, kokr druge svetnike drukaja? A ne, gespud Milil?« »Tist se u še vidi, kašne farbe de u nhn Zane. Ta peru je čast in taka čast ni kar ke u en dan. Le nej pugledaja, mama, kulk taka čast drugm zaleže, pr en glih Bolčum Pepete in kulk je zalegla Cirkl-pohari in tku naprej. Iz ena beseda, kedr je enkat taka čast tle, pol že še ta druh pride samu ud sebe. Du te časti pa tud ni tku lehku za pridet, kokr b se edn mislu. .(a, mama, kita pa je iz piška, a u hmal fertik? Men že pu trebuh krul, kokr de b biu moj trebuh Preduviču svenak.« »Oh, prec u fertik; mejhn nej še putr-peja! Zdej nej m pa še puveja, kuku-se pride du take časti, kokr je pršou zdej naš Zane.« »Vidja, mama, tu je pa tku. Kar nas m a pr rotuž beseda, se zberema kašn večer . . . .« »U kašn štari, ker bert na gleda na ene par litru,« sm se jest umes uteknou, de nism kar tih sedou. »Prositi, gespud štacjonšef, de me na motja. Astn. se zberema kašn večer skp Na tem občnem zboru se je pričel boj med uradniki pošte in finance. Finančni uradniki so se le branili pred napadom poštarjev. To je gola resnica, ki se dii vselej dokazati. »Slovenski Narod« pa je s svojim poročevalcem vred, ki pripada očitno pošti, zavozil celo zadevo na politično polje. Obžalovanja vreden je ta boj na polju gospodarske organizacije in vendar ga mora vsakdo odobravati, komur je prospeh iste mar, saj so se le na ta način preprečile pogubne nakane pozameznih liberalnih strankarjev. Sklepno bi pa le šc pridejal nekaj taktičnih popravkov k dopisom »Slovenskega Naroda«. »Slovenski Narod« je jako surovo napadel gg. Langofa in Roštana. Resnici na ljubo se mora konštatirati, da imata oba za zopetni dvig društva velike zasluge. To se je tudi na občnem zboru povdarjalo in g. Zaje Avguštin, kateri je imel prijiko opazovati neutrudljivo delavnost in marljivost obeh gospodov, je predlagal — kot v takih društvih običajno — remuneraciio, po »SI. Narodu« pa se vidi iz tega »nenasitnost gg. Roštana in Langofa«. »Slovenski Narod« sanjari dalje o »klerikalno-nemški zvezi« — koji izraz je prvi rabil na občnem zboru g. Vesel — v društvu; to pa radi tega, ker so nekateri gg. glasovali iz stvarnih, oziroma taktičnih ozirov zoper resolucijo g. Tomažina, naj se takoj vpelje v društvo samoslovensko notranje poslovanje. Tu moramo pripomniti, da bi bil odbor že davno sam lahko uvedel tako uradovanje, sicer se pa že sedaj itak v večini slovensko uraduje; le zapisniki so se radi centrale vodili v nemškem jeziku. Halje trdijo gg., ki nimajo o delu v društvu nikakega pojma, da sta gg. furik-cijonarja predobro plačana. K temu je pripomniti, da ima tajnik mesečnih 60 kron in knjigovodja 25 kron. Te plače so že več let ostale neizpremenjene, čeprav se je promet društva, kot se razvidi iz bilanc, potrojil. O. fin. svetnik Lončar je sam v odboru izjavil, da več ne sprejme izvolitve, radi tega ga tudi finančni uradniki niso kandidirali. Kandidatna lista tedaj ni bila klerikalno-nemška — saj so bili kandidirani sami Slovenci — ampak bila je lista onih uradnikov, katerim je v Drvi vrsti za prospeh društva in ki s.o dosedaj že doka-zaii, da so zmožni za pozitivno delo v društvu. »Slovenski Narod« trdi, da se je lani vrglo iz odbora nekega poštnega uradnika (g. Tomažina), češ, da je bil najbrže preveč naroden; to ni res, ampak volilo se ga ic radi tega ni zopet v odbor, ker je isti kot odbornik na občnem zboru napadel lastni odbor popolnoma neosnovano. Volivna pooblastila sta pobirali poštna in finančna stranka, radi tega se gosp. Roštanu tedaj ne more ničesar predbaci-vati. tem manj ker je v to vsak član opravičen. Pošta se pritožuje, da je dobila imenik članov po energičnem reklamiranju komaj štiri dni pred zborovanjem v roke; k temu tiaj se pripomni, da imajo člani pač pravico vpogledati v register članov v društveni pisarni in je bila le kulanca od strani g. Roštana, da je dal pošti sploh na razpolago imenik članov, in to osem dni pred občnim zborom.« Tako slove tia nas naslovljen dopis! Karakteristično je pač tu očrtan nastop poštarjev na občnem zboru, karakterističen pa ne le za poštarje same, in prerešetavama, kdu je u Iblan ta nar bi pametu, itiodr in kunštn mož; kedr se enkat . . .« »Zadost nažlampama',« sm spet jest bleknu, ke me ježek tku srbou, kokr de b se mu nrsadna pika na nem delala. »Le nč štenkat, gespud štacjonšef! — Kedr se enkat zedinma za tega al pa unga muža in sprevidma, de je res pametn mu-žakar in de ma na ta praumo flek mežgane, ga pa predlagama gespude žepane, de ga putrdja in tku rata ubčinsk svetnik ta nar preh . . .« »Pol pa buhholtar u gasfabrk, a mu Pa kuhna zastoju belja,« sm jest prteknou umes, kokr de b me urah motu. »Prmej meljon, gespud štacjonšef! Še ena taka, pa jh um klofnu, saj veja, kuku znatna rotušk prahtekanti, če pa še na veja, nej pa Keslarja prašaja!« »Nč se nekar ne špeterita; piška u prec fertik. gespud Milil,«sa meril Pauškuva mama iti sa na ta prava struna padel, ke sa piška umenil, tu se je prec na Mihl-numu ksihte vidi. »Astn, ta nar preh rata tak pametn mož ubčinsk svetnik, pol pa, čc jc pametn in de se nam zna pršmajhlat, pol gre pa tku naprej.« »Tok, uni prauja, de jc naš Zane ta marveč tudi za stranko, kateri pripadajo. Iz tega se jasno razvidi, da je liberalna stranka povsod Ie razdirajoč element in to tudi tam, kjer se gre za najvitalnej&e skupne, bodisi gospodarske, stanovske ali narodne interese. Iz Cerknice. Izjava. Zvedel sem, da me namerava liberalna stanka kandidirati pri občinskih volitvah. Proti temu protestiram kar najodločneje. Jaz sem odločen pristaš S. L. S., za njo vnet in bom zanjo delal po s,vo-jih močeh. Vem dobro,zakaj me hočete voliti. Za kožo vam gre, zato pa hočete naše može preslepiti z mojo osebo, češ, mi bomo volili gosp. dekana. Nikar ne pravite hinavsko, da mora biti zastopnik cerkve v občinskem odboru. Zakaj pa ga do sedaj niste volili? Ali ste šele sedaj prišli na to? Le zlorabljati me hočete v svoje strankarske namene, a jaz se ne pustim. Izberite si koga drugega, da ga boste vlekli in da bo podpiral vaš gnili liberalizem, jaz ga ne bom nikdar. Poskusite pri volitvah srečo s svojimi ljudmi, če si upate; iz naših mož in naše stranke se pa ne boste norče-i vali. Cerknica, 19. aprila 1908. Fr. Kun-stelj, dekan. idrijske noulce. i OswaId — zakotni pisač. Pod tem naslovom sem ovrgel v zadnji sobotni številki trditev dopisnika v »Slovenskem Narodu«, da sem s častno besedo obljubil pred sodiščem, da se ne bom nikdar več pečal z zakotnim pisaštvom. Tega mi ni bilo treba storiti, ker se v not. poslovanje nisem nikdar vtikal. I >a ne bi morebiti kdo napačno tolmačil v moji izjavi besed: »Gospod sodnik pa je le omenil, da bi morda kazalo tak formular spisati le s svinčnikom«, na željo, rad stvar v toliko razjasnim, da sva z gospodom sodnikom govorila izključno le o poslovanju hranilnic in posojilnic, ne pa o kakih drugih pogodbah, ter je gospod sodnik zavzemal stališče, da sme hranilnica ali posojilnica tedaj, kadar nastopi kot stranka, kar jc pa seveda treba v vsakem slučaju določiti, sama sestavljati pisma in vloge, in da je iz tega stališča tolmačiti tudi besede, da se formular s svinčnikom spiše. V Idriji, dne 23. aprila 1908. Franc Oswald. i Javno čitalnico so sklenili takoj postaviti. Sedaj smo zvedeli, zakaj se nekaterim tako mudi. Izpočetka so nameravali še nekoliko počakati s stavbo. Sedaj pa liberalce skrbi, da bi res ne bila mestna realka že jeseni podržavljena. Ako se to zgodi, boje se, da ne bodo imeli več tako prostega vstopa v realčne prostore, zlasti v telovadnico. Zato pa hitro na delo, kaj za to, da se bo občina zopet znatno globlje pogreznila v dolgove. V tajni seji 22. aprila so oddali delo podjetniku Matevžu Mora-vec. Ali bode delo res občina plačala, bomo pa še videli. i Poštno poslopje prično zidati prihodnji mesec. Dogotovljeno mora biti do konca septembra 19(18. Iz načrtov je videti, da bo stavba v kras mestu. Stalo bo poslopje na zemljišču, kjer stoji sedaj hiša 279, ki jo pa porušijo do tal. i »Slovenski Narod« prijema Oswalda, da ne odgovarja na vprašanja, katera mu stavlja liberalni dopisnik. No, Oswa!d ima že toliko stanovskega opravila, da ne bo stikal, kedaj se kateri ob njega zadene. On nar bi pametn u Iblan in de sa ga zatu naredi za ubčinskega svetnika?« »Ce že ne ta nar bi pametn u Iblan, ampak tu je gvišn, de je ta nar bi pametn u Udmat; tu se prati, rotušk pejomtari sma še bi pametn, ampak mi na morma kan-dederat za ubčinskega svetnika, ke mama že tku al tku use u rok.« »Lejte^s, lejte; jest sm pa zmeri mi-slla, de jc Šarabon ta nar bi pametn u Udmat. ke se tku nos.« »Mama, nej me pušlušaja: u škrnicl-neli še ni bla nekol pamet duma! Tlela not se pamet ta nar rajš drži,« je zaupou Mihi, de sma se usi prestraši in je iz štefanarti pu miz udrihnu, de b hmal vogu udbou. »No, hvala Bogu, tok je le vnder moj Zane ta nar bi pametn mož u Udmat. Tu mu morm pa prec puvedat, kokr u dam pršou. de u vedu! Gespud Mihi, nej ga na še rukneja! Ala, Zane že leti dam,« sa zaupil mama, ke sa vidi Zaneta pr vokne in sa mu letel naprtit. Kuku sc jc pol naprej zgudl, nč n« vem. Tulk se šc spoinnem. de me je Pau-šku Zane strašil grdil pugledu, ke jc u cimr stopu in pa tulk še vem, ke me je Mihi za štacjonšefa predstavil, de jc Zane zaupou: »Tu je figa štacjonšef! Tu je izvršuje svoje dolžnosti v prvi vrsti, ne kakor idrijski liberalni dopisnik, ki ined uradnimi urami na ulici stoji in celih osem dni ne dobi časa, da bi sestavil mali zapisnik zadnje odborove seje. Najprvo le dolžnosti izpolnujte, zato ste plačani, in delo od vas pričakujejo davkoplačevalci! Tako boste imeli kaj vpliva in veljave, s samim zabavljanjem pa ne boste zakrili svoje nedelavnosti. i Kristana silno peče, da je imel za postrežbo usmiljeno sestro. V »Rudečem Pra-porju« in > Napreju« zmerja zato klerikalce in grozi, da bode Wahrmundovo brošuro poslovenil ter s tem zadal hud udarec klerikalcem. Koliko je vreden Wahrmundov pamflet, je že »Slovenec« zadnjo soboto dokazal. Ako se takih sredstev hoče naš Kristan poslužiti, prosto mu, osmešil se bo, kakor se že drugod celo protestanti norčujejo iz »znanstvenega spisa«. Kak uspeh bo doseglo tako orožje, bo pokazala prihodnjost, v kateri sc bo šc bolj razjasnilo, koliko podlage imajo take vrste spisi. i Letos je 400 let, kar obhajamo v Idriji slovesnost sv. Ahacija. Ker bo ta dogodek marsikoga zanimal, naj povemo, kako se je stvar pričela. Okoli leta 1500 jc bila Kranjska še jako slabo obljudena; ponaj-več so rasli po deželi obširni gozdi, komunikacija pa je bila mogoča le po slabih, kolovozom podobnih cestah, po katerih so jezdili in gonili tovorno živino. Ljubljana je bila še majhna, in Kranj, Škofja Loka so bila skoro važnejša mesta od nje. Kraji med Škofjo Loko, Radovljico. Tolminom in Gorico so imeli obširne gozde, in le na višavah so bile obširne kmetije, kakor jih imamo n. pr. še dandanes okolu Šebrelja, doline pa so bile neobljudene in močvirne, tako v Žireli, kjer je bilo svojčas jezero, dokler ni dobila voda poti v Trebiji. Dru-godi pa so imeli obširne planine s sočnimi pašniki, kakor n. pr. v Bohinju, kjer je bila cela dolina velika planina s pastrskimi kočami brez vsakih vasi. Po gozdovih ob vodi so bile posejane borne koče, kjer so ljudje delali škafe in drugo leseno posodo, ki so jo potem po sejmeh prodajali. Tako je živel tudi v Idriji, blizu tam, kjer je cerkev sv. Trojice, kočar, ki je izdeloval leseno posodo, v katero je čez noč nalil vode, da se je prepričal, če drži. Tako je tudi leta 1490 postavil neko noč škaf pod studenček, da se namoči; ko pa je zjutraj vstal in je hotel škaf od curka odmakniti, tega ni mogel storiti, ker jc bil škaf čez noč nenavadno težak postal. Razun vode se jc svetila v njem še neka druga tekočina, katere ni poznal. Radoveden, kaj da je, odda jo nekemu vojaku (Landsknecht) po imenu Škocijan Andcrle, ki jc imel opravek v Loki, da povpraša ondi. Tamošnji urar je v tekočini spoznal živosrebro.Škocijan Anderle pa je bil prvi, ki jc sklical nekaj rudarjev in pričel kopati ter je tako ustanovil prvo družbo. Ime Andcrle je sicer malo znano, a še pred malo leti je umrl v radovljiškem okraju mož s tem imenom v visoki starosti. Pravi rudniški podjetnik, ki je jel po tedanjih običajih strokovnjaštva v Idriji kopati, pa je bil Andrej Perger, iz kraja Grebinj (Griffen) na Koroškem. Za Anderlom in Pergerjcm so se ustanovile tudi druge družbe, a vse so kopale le vodoravno in s slabim uspehom, v globočino si niso upali. Perger je kopal pod sv. Antonom. kjer se je živo srebro našlo, a blaga je kmalu zmanjkalo in pričeli so kopati rov sv. Antona leta 1500, ki ga še sedaj imamo. Pa tudi drugi rudosledniki so bili v Idriji, n. pr. Luka Genzdorfer, Štefan Ka-serer, Ulrik Wutsch iz Solnograda; Pavel Rasp iz Škofje Loke, Krištof Herbst iz To-blaha na Koroškem, Blaž Holzl, a vsem se je godilo slabo ter so oddajali svoje pravice eden drugemu, navadno proti povrnitvi tovornih in stavbenih stroškov, pa šc tistih niso vselej dobili, kakor se bere v letu 1536, kjer je bilo še 500 goldinarjev dolga za prevzeto rudosledstvo. Najbolj važna rudoslednika pa sta bila Valentin Kuttler in Viljem Neumann. Okoli leta 1504 sta pričela kopati, toda do leta 1508 niso mogli priti do pravih skladov. Okoli tega leta pa so pričeli kopati tudi v globočino in končno 22. junija 1508 prekopali sklade, ki ločijo površino od pravega živosrebr-nega skriljavca. Vse veseli so pritekli rudarji iz jame, in soproga Valentina Kuttler-ja, ki je stanoval v sedanji hiši št. 279, misleč, da pomeni vpitje kak punt radi zaostale plače, vrže skozi okno dragocen okras, vratno verižico, da bi ljudi potolažila. Strah pa se je kmalu izpremenil v veselje, in v hvaležen spomin na ta dogodek, so pričeli kopati Ahacijev jaček na prostoru, kjer je sedaj gozdno oskrbništvo, rov, kjer so rudo zasledili, pa so imenovali Ahacijev rov. V trajen spomin tega dogodka pa je izprosila gospa Kuttlerjeva dovoljenje obhajati vsako leto 22. junija Aha-cijevo procesijo, kar se vrši skozi 400 let slovesno do današnjega dne. — Hišo. kjer je stanoval g. Kuttler. letos podero in na njeno mesto sezidajo c. kr. pošto; pri tej priliki omenimo še dveh stavb iz tistih ča- sov. namreč prejšnje župnišče, sedaj čipkarska šola, iz leta 1519 in starodaven grad iz leta 1525. Res, stara si Idrija, a z zaupanjem, ki rudarja vedno navdaja, ti tudi v bodočnost kličemo: Uspešno bilo! Športne vesti. Šah. Dne 17. t. m. sc je končal na Dunaju veliki mednarodni šahovski turnir, ki jc vzbujal nenavadno pozornost. Mesto enega prvega zmagovalca so bili trije: Oldrich Duras iz Prage, Geza Maroczy iz Budapešte in Karol Schlechter z Dunaja; vsak jc dosegel 14 točk. Razdelili so si med seboj nagrade prvih treh daril: 4000+3500+3000 kron; torej je vsak dobil 3500 kron. — Četrto darilo v znesku 2000 K jc dobil Akiba Rubinstein iz Lodza s 13 točkami. Dalic slede: peto darilo (1200 K) Richard Tcichman iz Londona, 12; šesto darilo (800 K) Rudolf Spielman iz Monakovega, 11M;; sedmo in osmo darilo (600+400 K) sta si delila dr. Julius Perlis, Dunaj, in Saviellv Tartako\ver, Dunaj, vsak 11; deveti in deseti dar (350 in 250 K) so si delili Paul Saladin Leon-hardt iz Stockholma, Frank Marschall iz Ncw-Yorka in Jacqucs Micses iz Lipske-ga, z 10 točkami. — Ostali so Idosegli: Suiderski 9V2, Salve 8V2, Johner 7V2, Bcrger 7, Alapin. Bardelcben, Siichting 6%. Colin 6, Reti IV2 točk. — Zanimivo je, da izmed prvih 3 zmagovalcev Schlechter ni izgubil nobene partije. Maroczv eno, proti Bergerju. Duras pa dve, proti Ma-roczyju in Rubinsteinu. Olimpijske igre. Stadij za olimpijske igre v Londonu bodo odprli žc II. maja, da se udeleženci lahko vadijo in trenirajo. Prvi dan bo že nekaj začetnih bojev, dirkanje, rokoborba, metanje kladva (7'/i kg. težek, 1-22 m dolg) in dirka. Med tekme bodo sprejeli tudi bo-renje s pestmi, ako se oglasi najmanj pet držav soudeležnic, da bo borba bolj mednarodna. Dosedaj so prijavile pristop Amerika, Avstralija in Angleška. Rokoborba. K o c h - P o d u b n i. Podubni zmagal. Veliki četrtek sta se sprijela v odločilnem boju ta dva prvaka rokoborbe. Koch je zastavil vse sile, da bi si pridobil zmago, a proti Podubniju ni mogel opraviti ničesar. Nemški listi siccr pišejo, da se je Koch na pol sam vrgel, a temu ni tako, zmaga Podubnijeva jc popolnoma pravilna, in po poldrugo uro trajajočem vročem boju se jc vnovič skazal najboljšega rokoborca in varoval svoj priimek »Nepremagljivi«. V poletju sc bodeta šc enkrat kosala v dunajskih »Benetkah«; takrat bodo Dunajčani prvič lahko občudovali tudi Antoniča, 2-13 metrov visokega srbskega velikana-roko-borca. ki je v Berolinu za Podubnijein in Kochom najboljši. S t e i n b a c h . najmočnejši atlet, se jc izkazal tudi izbornega rokoborca in bil v neki drugi konkurenci v Berolinu tretji za Pohlotn in Strengejem, kar jc za začetek sila veliko. R a z b u r 1 j i v p r i z o r se je vršil v Varšavi pri borenju med Čehom Smejka-iom in Poljakom Pitlazinskijem, ki je ravno v Varšavi zelo priljubljen. Ker jc bil Sinejkal nasproti Poljaku zelo surov, jc to tako razburilo nekega kavalerijskega častnika, da je oddal iz revolverja več strelov na Smejkala. K sreči ga ni zadel. Pri splošnem begu iz gledališča jc bilo ranjenih več oseb. G o č, premagalec Hackenschmidta, jc vrgel nekega Šveda Lundina prvič v 12, drugič v 17 minutah. Atletika. A 11 e t J o h n G r ii 11 je dvignil s svojim telesom, stoječ na odru in opasan z jermeni in verigami, 160 kg težko ploščo, na kateri jc stalo 25 mož, skupno 2000 kg, 15 cm od tal in držal to velikansko težo poldrugo minuto v zraku. V vrtenju s kiji jc dosegel najdaljši čas Avstralec Tom Burrows. Vrtci jih je 65 ur 32 minut. V o z c 11 j c s s a m o k o 111 i c o. V Montrealu v Kanadi so tekmovali, kdo bo prevozil v samokolnici največjo težo v da-daljavi 7-5 111. Zmagal je neki Belzil, ki jc naložil na svoj voziček 1980 kg in jih pripeljal do cilja. Football. Angleški klub N c w P i r a t e s je premagal dunajsko »Vienna« z 2 proti 1 in graški atletski športni klub s 5:2. Pač bi ne bilo treba hoditi Angležem na kontinent, da bi s tako slabim uspehom sc borili proti klubom, ki jih nikakor ni prištevati prvim. Angleži proti Nemcem. Boljše uspehe so dosegli Angleži v Berolinu, kjer so premagali kombinirano izborno nemško moštvo s 5 : 1. Igro je zasledovalo do 6000 gledalcev, pač šc malo v primeri z Anglijo, kjer sc zbere včasih do 100.000 ljudi. Praška Slavija je triumfirala nad Kopenhagener Akadetnisk Boldklub s 5 : 2. Nemški FuBball-Bund šteje skoro 40.000 članov; izmed teh jih je 25 tisoč aktivnih. V zadnjih letih jih je pristopilo 8000. Tekanje. O Veliki noči so uprizorili v Berolinu tekanje na razdaljo 25 km, torej toliko kakor iz Ljubljane v Kranj. Prvi je bil Šved Svanberg v 1 uri, 30 minutah in \2XU sekunde. Znižal je čas lanskega zmagalca Francoza Ragueneau za 2 minuti. Udeležilo se je tekanja 24 tekmecev. Hoja. Trinajst tekmecev se je skušalo na Bavarskem, kdo bo prvi prišel iz Monakovega v Moosburg in nazaj, skupno 100 km, dvakrat toliko kakor iz Ljubljane v Kranj in nazaj. Sedem jih je prišlo prej nego v 16 urah, med njimi eden, ki je bil star 59 let. Dobil je starostno darilo. Prvi je bil Oton Hunger, član norimberškega Foot-ballkluba, v 11 urah, 33 minutah, 4sekunde. Boljši so seveda še Angleži. Neki Howes jc prehodil leta 1878 čez 80 kilometrov v manj nego osmih urah! 100 km v 11 urah, 15 minutah in 21 sekundah je prehodil leta 1906 tudi Nemec Wilheltn. Plavanje. Avstralec Beaurepaire, francoskega pokolenja, star 16 let, je preplaval 804-5 metrov v 11 minutah 58-3 sekunde, 402V) metra pa v 5 min. 28l/a sekunde. Avtomibllizem. Ne \v Y o r k — Pari s. Omenili smo zadnjič, da so udeležniki hoteli opustiti prvotno namero, iti skozi Alasko čez Beringov preliv v Azijo, ampak peljati sc na la-diji iz Scattle v Vladivostok in od tam nadaljevati vožnjo po Aziji. A prireditelji vožnje so to nakano preprečili z izrečno zahtevo, da se mora vožnja skozi Alasko nadaljevati in siccr so določili natančno smer: prelaz Thomson — reka Yukon — Notno City — Beringov preliv. Po mnenju onih, ki Alasko poznajo, kjer na par sto kilometrov daleč ni videti žive duše, je to nemogoče. Prireditelji so zahtevali, naj amerikanski voz Thomas odpusti vse moštvo razun enega mehanika, če bi ne šlo drugače. Če bi pa le nc mogli naprej, naj skušajo priti do morja, odkoder bi jih potem pacifiški parnik prepeljal v Azijo. Nemški voz Protos jc nadaljno tekmo že opustil, ker so nastali razpori in jc izgubil pogum. Konkurirajo torej samo šc trije vozovi: amerikanski Thomas, francoski De Dion in italijanski Ziist. Začetkoma jih je bilo šest. Tekma m o t o r s k i h čolnov za »vlado morja« se je vršila v Monaco. Dobil jo je čoln Panhard-Levassor, ki je prevozil 200 km v 3 urah 45 minutah in 2 sekundah. Prvih 100 km je prevozil v eni uri 52 minutah. Lansko leto jc neki drug čoln dosegel boljši čas za 200 km. namreč 3 ure. 33 minut in 4 sekunde. Borenje s pestmi. T o m m y B u r n s zopet svetovnim ojster. V Parizu sta se bila za ta častni naslov Burns in neki Jewcy Smith. Burns je bil težak 80 kg, njegov nasprotnik pa 85 kg in tudi večji jc bil. Smith je znan kot dober boksar, a tudi kot velik surovež. Burns sc je boril zelo previdno in začetkoma sc ni hotela zmaga nikamor nakloniti. Ko sta se pa po četrtem počitku zopet udarila, se je posrečilo Burnsu zadeti Sinitha na sence; ta sc jc zgrudil kot mrtev na tla. Burns jc dobil zato zopet naslov »svetovni mojster«, kar ga je gotovo zelo razveselilo, šc bolj pa menda nagrada 24 tisoč kron. Bo i c v i t i anglikanski škof. Škof Selwyn na Novi Zelandiji jc bil zvest služabnik cerkve in vnet zagovornik pre-bivalcev-domačinov Mavrijcv, katere so Angleži zelo zatirali. Seveda so ga zadnji zato jako črtili. Nekega dne stopi na cesti k njemu surovež in ga vpraša, če je on tisti škof, ki sc toliko poganja za domačine. Ko mu škof pritrdi, ga udari Anglež s pestjo v obraz. Škof, ki je bil kot vseučiliški dijak izvrsten borilec na pesti, vpraša samo: »Ali veste, kaj pravi sveto pismo, če nas kdo udari na desno lice?« »Daj mu tudi levo!« »Tu imate tudi to,« odgovori škof in obrne levo lice proti napadalcu. Ta je bil sicer osramočen, da bi pa tega ne pokazal, udaril ga je nekoliko rahleje tudi na levo lice. Sedaj se je pa stvar obrnila. Škof vrže suknjo in klobuk proč in reče: »Vidiš, moj sin, sedaj sem dal Bogu, kar je božjega, sedaj bom pa dal človeku, kar mu gre.« In med glasnim odobravanjem in ploskanjem okolu stoječih ga je po pravilih umetnosti. prav pošteno naklestil. Zrakoplovba. V b o j u z a s e v e r n i t e č a j je skušal lansko leto priti Amerikanec Walter Wellmann z zrakoplovom na to zaželjeno točko. A ker so bili vetrovi neugodni, je opustil to nakano in odrinil domov, mo-drejši nego njegov prednik Andree, ki je izginil v ledenih pustinjah Severnega morja. Sedaj razglaša, da namerava leta 1909 izvršiti započeto podjetje. Planinstvo. Železnica na M a 11 e r h o r 11. Neka akcijska družba je hotela zidati železnico na smeli Matterhorn, toli znan po svojih strminah, nesrečah, ki so se tam pripetile, naravni lepoti okolice i. dr. A »društvo za ohranitev krajinske lepote« je začelo nabirati podpise proti nameravanemu podjetju in je nabralo do sedaj 68.000 podpisov, med njimi 4000 podpisov tujcev. Najbrže se železnica nc bo zidala, kar je deloma tudi z veseljem pozdravljati. Kamnino KepoIiMe m zMličie se zopet otvori dne 15. maja. Ta zavod je znan zbog svoje krasne lege ob vznožju kamniških planin. Letos je prešel v last dr. Alfreda Hermanna, višjega nadzornika in pravnega konzulenta južne železnice, ki je za bodočo kopališko sezono dal mnogo-kaj popraviti in marsikaj novega uvesti. Zdravniško vodstvo je poverjeno tudi za-naprej najemniku dr. Rudolfu Wackenrei-ter, dobroznanemu dunajskemu zdravniku. Isti je uvedel letos na polju fisikalne terapije zdravljenje z vodo, v kateri se nahaja radij. Taka voda se bo rabila kot pijača in za kopanje. Nekaj novega so tudi masaže v zvezi z duširanjem. Zdravljenje z radijevo vodo sc je izkazalo kot izvrstno sredstvo proti kroničnemu revmatizmu, škrofulozi, ischiasu, zaostalemu lečenju ekssudatov, slabostim pri rekonvalescenci in vsled starosti, preobili kislini v človeški vodi. protinu (trganju v udih) itd. Masiranje, združeno s škropljenjem, pa pomaga proti nevrozam, ki nastajajo vsled gotovih opravil (n. pr. krč v prstih vsled pisanja), in pri izoliranem vnetju živcev, n. pr. pri nagnenem vratu vsled krča v vratnih in hrbtnih mišicah. Dosedanji restavratef bo skrbel za izvrstno hrano in ostalo preskrbo v zdraviliškem hotelu v Kamniku. — Zdravstveni vodja pošilja na zahtevo brezplačne prospekte kamniškega zdravilišča. Ilovice Iz Amerike. Boj za in proti pijači. Za pijačo se je vršil hud boj skoro v 1000 mestih, trgih in vaseh v državi Illinois. Nobena stranka si ni izvojevala odločne zmage. V več mestih je zmagala visoka krčmarska licenca, manjša mesta bodo pa »suha«. S 1. majem bode na stotine salonov zaprtih. Zagovorniki visoke licence so zmagali v mestih: Spriengfield, Aurora, Elgin, Ročk Is-land, Danville, Joliet. Bloomington, Anton, Freeport in Sterling. »Suha« so postala mesta Galesburg, Rockford in Decatur. O salonih se ni glasovalo v Chicagi, Peoria, Ouincy, Ottawa, La Salle in Galena. Volitve so bile silno burne po vseh mestih. »Suhi« in »mokri« so se posluževali vseh mogočih sredstev, da so privabili volivce na svoj stran. Veliko vlogo so igrale tudi ženske in otroci. Gostiine ob nedeljah zaprte. V mestu Bluffton v Ameriki so zmagali nasprotniki opojnih pijač v toliko, da se v nedeljah ne bo dobilo nobene opojne pijače. Plačo so jim znižali. Delavcem po New England predilnicah, v katerih dela okrog 30 tisoč delavcev, so znižali plačo. Plačo so jim znižali za deset odstotkov. Minuli teden so pritrgali na zaslužku 60 tisoč delavcem. Prihodnji ponedeljek hočejo zmanjšati še ostalim 35 tisočem zaslužek. To jc že itak ubogo delavstvo hudo zadelo. Upor opic. Iz Filadelfije, Pa., poročajo: Iz Calcuttc je dospel semkaj parnik Braunfels, kateri je dovedel 400 opic. Med potjo so pa urne opice ušle iz svojih tesnih prostorov in mornarji jih na ni-kak način niso mogli vjeti, kajti, dasiravno so oni večinoma dobri plezalci, so opice še boljše. Na parniku imajo že dve leti velikega babona, kateri je bil tako krotak, da je prosto hodil po ladji. Dva dni predno je prišel parnik v Filadelfijo, je ta opica svojim tovarišicam, ki so bile zaprte, odprla vrata, in takoj na to so vse prišle na prosto, oziroma na krov. Mornarjem ni bilo mogoče opic vjeti in vrhutega so opice tudi metale na nje vse, kar so dobile. Ba-bon, ki je ostale opice izpustil, je bežal na jambor, kjer se je skril v košaro, od kjer je svojim tovarišicam kričal razne ukaze, oziroma povelja, kam naj beže pred mornarji. Babon jc opice vedno posvaril, kadarkoli so mornarji skušali vjeti kako opico. Opice so dva dni gospodarile na parniku, in šele. ko se je parnik bližal tukaj-šnjej luki, se je kapitanu posrečilo opicc potoni zvijače vjeti. Na raznih mestih na parniku je izpostavil ponve, napolnjene z molasom, katera sladkoba je bila namočena z brandyjem. Opice se niso mogle upi- rati slaščicam in kmalu so se tako opile, da so začele klaverno hoditi po krovu. Mornarjem je bilo potem lahko živali zopet vjeti in zapreti v njihove gajbe. Tudi babona, ki je zakrivil vso nepriliko, so zaprli. Tržne vesti. 25. aprila 1908. Neprijazno velikonočno vreme je utrdilo inozemska tržišča in cene so si pridobile. Ne le Amerika je javila višje cene. ampak tudi nemška tržišča. Tozemska kupčija se pač ni dala razburjati in so dogodki izven meje ostali brez vpliva na tendenco na domačih tržiščih. Termini so notirali kakor pred prazniki, deloma še nižje, medtem ko je efektivno blago po stari navadi skakalo z ene stopinje na drugo. Kratka hos Budimpešte pač ni razburjala konsu-ma in kupčije in je promet neizpremenjen, vedno neznaten, kupčija slaba. Ponudbe skromne. Setve ugodno kažejo, so dobro prezi-mile ne le v Avstro-Ogrski, ampak tudi v drugih deželah. To nam povedo ne le poročila, ampak kažejo tudi cene. Medtem ko so bile cene lansko leto o Veliki noči za pozneje višje, kakor za promptno blago, je letos ravno, narobe. Oficijelno ogrsko poročilo pravi, da je jako dobro prezimila ozimina in tudi jarina se dobro razvija, vkljub temu da je vreme hladno. Toplo solnce ta zaostanek v par dneh izravna in prihodnja letina bo, kakor se kaže, dobra. To čutijo tudi budimpeštanski špekulanti, ki so letos kaj razočarani. Vsakdanje znatno valovanje cen v Budimpešti, najprej navzdol in potem nazaj, ne more izvabiti iz rezerve konsuma, tem manj, ker so te izpremembe le lokalnega pomena. Akoravno je konsum praznih rok, vendar noče seči po blagu, ker se mu zde današnje cene neprimerne z ozirom na letino, sklepajoč, da je zmanjšan konsum moke že paralizi-ral slabo letino. Dosedanji tok žitne kupčije pa je prizadete kroge moral dovesti do prepričanja, da so računali brez konsuma, akoravno je jako važen činitelj, ki si nikakor ne da kratkomalo narekovati cen. Moka. Zadnje višje cene žitnega trga so služile mlinarjem kot povod zvišati cene moki. Ali kupčija jc slaba in konsum. akoravno je brez blaga, si ne upa kupiti. Toda mlini z ozirom na žitne cene moke ne morejo dati ceneje. Ržena moka se mora zadovoljiti z nižjo ceno. Klajna moka in otrobi primanjkujejo. Konsum se je začel zanimati za otrobe, dobavne v jeseni. Š p i r i t je ostal neizpremenjen in no-tira promptno obdačen triplo K 183-50 ba-sis Praga. Sladko r. Na trgu vlada precejšnja napetost, Kuba še vedno igra važno vlogo in ni izključeno, da se bodo rafinerji sklicevali na neugodna poročila od tam in sladkor zopet zvišali, kakor so že namignili. Petrolej. Zopet kartel! Ako lahko verjamemo govoricam, bomo zopet dobili kartel, ker so se rafinerji baje zopet zaljubili v njega. Pogajanja se v obče niso prekinila, ali bila so brezuspešna do sedaj. Posamezne rafinerije niso bile zadovoljne z odpadlo kvoto kontingenta. Vsekakor so prizadevanja, ustvariti organizacijo, sedaj večja, težkoče manjše. Istotako pa kuhajo hudo jezo na amerikansko konkurenco v Vacuum Oil Companv, katera se ne zboji, na veliko žalost vseh rafinerjev, ne raznih vlog, ne meter dolgih člankov v listih. Bomba ž. Zadnji čas cene neprenehoma padajo, ker je mednarodna tekstilna industrija v jako slabem položaju in je sedaj konsum bombaža znatno padel. Avstrijska predilnica je sicer s prejšnjimi naročili zaposlena, novih sklepov pa ni. Tudi preja je skoro za 20 odstotkov padla v ceni. CerKuenl letopis. c Kapucinski red obhaja letos dne 18. maja v Rimu svoj 67. generalni kapitel, kjer si vesoljni red po svojih odposlancih izvoli novega redovnega generala. Sedanji general, prečast. o. Bernard Christen, rojen dne 24. julija 1837 v Švici, v vasi An-dermatt, stoji, dasi 71 letni starček, kot neumorno skrben in delaven predstojnik žc dolgo dobo 24 let celemu redu na čelu. Pred dverni leti je v svoji domovini, čvrst na duhu in telesu, skromno in tiho obhajal redki jubilej petdesetletnice redovniškega življenja. Začetkom tega leta pa jc po določilih redovnih pravil razpisal novi generalni zbor ali kapitul v Rimu, kjer sc poleg drugih redovnih zadev vrše tudi nove volitve generalnega predstojništva. K temu kapitulu so iz vsake provincije poklicani provinerjal in dva takozvana »generalna kustoda«. Iz štajerske kap. provincije se udeleže tega zbora preč. p. provincijai Do-nat Zupančič, s p. exprovincijalom Edvardom Bervar in p. Gothardom Burtscher,— .Jako zanimiv je statističen pregled tega reda, katerega je pri tej priliki objavilo redovno glasilo»Analecta Ordini s.«, in po katerem posnamemo sledeče: Ves kapucinski red šteje sedaj v svojih 57. redovnih pro-vincijah 569 samostanov, 162 hospicev ali gostišč in 63 novicijatov. Vseh udov šteje red dandanes 10.083, in od teh je 5073 maš-nikov 1515 klerikov, 323 klerikov-novin-cev, 3038 lajikov in 134 lajikov-novincev. Poleg tega živi še 291 tretjerednikov po različnih samostanih. Nadalje šteje red 43 kolegijev ali takozvanih »serafskih seminarjev« s 1396 učenci in 4983 skupščin tretjega reda z 828.455 udi. — Po posameznih deželah in monarhijah se omenjenih 57 provincij razdeli sledeče: v Italiji je 25 provincij z 4363 udi, na Avstro-Ogrskem 7 provincij s 1223 udi, na Španskem 6 provincij s 1095 udi, na Francoskem 5 provincij z 906 udi, v Nemčiji 2 provinciji z 809 udi, v Belgiji in na Holandskem 2 provinc, s 407 udi, v sev. Ameriki tudi 2 provinciji ciji z 605 udi, v Švici istotako 2 provinciji z 262 udi, na Angleškem tudi 2 provinciji z 258 udi itd. Največ udov šteje rimska pro-vincija (Prov. Romana), namreč 575; izmed izvenitalijanskih provincij je pa bavarska provincija najmočnejša, šteje namreč 25 samostanov in v teh je naseljenih 522 kapucinov. Štajerska kapucinska provincija, ustanovljena leta 1608. od sv. Lovrenca Brindiškega, šteje ob tristoletnici svojega obstanka 13 samostanov z 2 hospi-cema 14 udov in od teh je 77 mašnikov in 60 bratov lajikov, 8 klerikov in 9 novincev. — Še bolj zanimiv je pregled inisi-jonov tega reda. Svoje misijonske postaje ima kapucinski red v vseh delih sveta, katere se razdele na osem apostolskih vika-rijatov, 7 apostolskih prefektur in 20 manjših distriktov ali okrajev. Na te misijone je razposlal red 890 svojih mož, katerim pomaga pri poučevanju nevernikov 262 bratov lajikov in 1211 redovnic. H katoliški veri se je v teh misijonih, katere oskrbuje kapucinski red, preteklo leto spreobrnilo 1590 odrastlih nevernikov; krstov pa je bilo 31.635; število katoličanov pa znaša 471.397. Poleg tega oskrbuje kapucinski red v teh misijonih nič manje kot 95 večjih bolnišnic, 465 šol z 25.244 otroci, 38 višjih kolegijev in seminarjev s 3259 učenci iu 84 sirotišnic, v katerih je 3698 sirot z vsem preskrbljenih. Prav posebno skrb pa obrača red po teh krajih razširjanju tretjega reda, dobro vedoč, da je ta institucija najboljši pripomoček ne le k vs-trajnemu zglednemu življenju, ampak tudi najtrdnejša opora socialnemu blagru. To so številke, ki jasno govore, kako umeva skromni kapucinski red praktično reševati pereče socialno vprašanje. Gospodarstvo. g Poljedelski pouk vojakov. Namen tega pouka, ki ima v zapadnih državah že lepih vspehov, bodi, da se vojaku ohrani ljubezen do poljedelstva. Moštvo z goratih krajev se ima poučevati tudi v gozdarstvu in rudništvu, sinovi planjav pa v prvi vrsti o kmetijstvu in kar je ž njim v zvezi, in sicer vse teoretično in praktično. V prvi vrsti pa bo se imelo skrbeti za podčastnike, da po končani vojaški službi dobe primerna mesta v poljedelski stroki, dočim so dosedaj silili vsi v državno službo in k železnicam. g Koliko tobaka je pridelala Ogrska leta 1907. Prošlo leto je finančno ministrstvo dovolilo nasad tobaka na 87.683 kata-stralnih oralih. S tega zemljišča je prevzelo 35 državnih sprejemnih uradov 62b tisoč 756 metrskih stotov tobaka, vrednih 26,750.162 K. Povprečna cena za 100 kilogramov je znašala 42 K 54 vin proti 38 K 15 vin. v prejšnjem letu. g Pridelovanje premoga v Indiji. Dandanes zavzema Indija prvo mesto med angleškimi deželami, ki pridelujejo premog. Leta 1820. so v Bengalu prvikrat kopali premog. Pravo izkoriščanje indijskih premogovnikov se je pričelo šele pred desetimi leti. Leta 1886. so pridelali 1,388.500, leta 1896. že 3,863.700 iu leta 1906. celo 9,783.250 ton. Zaposlenih je v pregovni-kih okolo 100.000 oseb, med njimi dve tretjini moških. Največ premoga je prišlo leta 1906. iz Bengalije, 88'/ vse produkcije. Pridelek se je od leta 1906. zvišal za 16%, vrednost pa za 35'/c .Izvozilo sc jc 9% premoga, in siccr večinoma iz Calcutte za otok Ceylon. Skoro vsi parniki, ki vozijo po indijskih vodah, rabijo domači, indijski premog. Uvozilo sc je v Indijo leta 1906./07. samo 237.000 ton premoga. Širite, naročajte »Slovenca"! Znanost In umetnost. * Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Urejuje Anton Koblar. Letnik XVIII. Sešitek I. Vsebina 1. sešitka: Razprave: Leopold Podlogar: Zgodovinske drobtine iz velikolaškega okraja. — Dr. Ovidon Sajovic: Kranjski mehkužci (Mol-lusca carniolica). — l. Vrhovnik: Kapela sv. Jurija na ljubljanskem Gradu. — Slovstvo: 1. Vrhovnik: Sv. Lucie Andoht. — V. Steska: Umetnost v bogočastni službi, spisal 1. Flis. -- V. Steska: Schematismus F. F. Ordinis Minorum S. P. Francisci Ca-puccinorurn almae provinciae Styriae. — Mali zapiski: A. Koblar: Dr. Ernest Kra-mer. — V. S.: Poročila o sejah in občnem zboru »Muzejskega društva«. * Nov roman Leva Tolstega. Grof Tolstoj je dovršil nov roman z naslovom »Oče Sergij«. Roman izide še le po smrti Tolstega. Junak je častnik carske telesne straže, ki postane puščavnik. Redka prilika. Proda se prostovoljno jednonadstropna hiša z gospodarskimi poslopji, tik okrajne ceste, v jako obljudenem kraju na Dolenjskem, v koji se nahaja že dlje časa dobro obiskana Mina z mešan, blagom pripravna tudi za vsako drugo obrt, pod jako ugodnimi pogoji. Pojasnila dobe se pri g. I«. Jer&etu v Žužemberku. 985 (3-2) v trajno delo več delavcev, Žagarjev, cirkularistov, gozdarskih hlapcev, oglarjev, drvarjev ter navadnih dninarjev proti zelo dobremu plačilu. Več se izve pri parni Sagi v Koprivniku pri Kočevju, ali pa pri lastniku Dominiku Luftinu, Ljubljana, Jenkove ul. 18. 998 (2-2) V nekem trgu blizo Ljubljane proda se prostovoljno 931 3 2 : hiša: stoječa ob okrajni cesti blizo farne cerkve. Ista je pripravna za gostilno ali trgovino. Zraven iste se nahaja velika delavnica z orodjem, pripravna za ključarski, kovaški in kleparski obrt, ter nekaj zemljišča. Naslov pove upravniituo. V nekem večjem mestu Spod. Štajerja se radi družinskih razmer takoj ceao proda starorenomirana, dobro idoča 995 3-2 mesarija Vprašanja naj se naslavljajo na upravo »Slovenca«. im® V flmerlko ' In Kanado ST/i^ najcenejša in ------" najvarnejša Cunard vožnja s 844 8 Bližnji odhodi Iz Trsta : Carpatija 28. aprila, Ultonija 5. maja. Slavonija 19 maja. Iz Liverpoolai Lusitania in 16/5.Mauretanija 2/5 in 23/5. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlaaek, Ljubljana, Slomškove ul 25, blizu cerkve Srca Jezusovega. proda se radi opustitve gostilne vsa gostilniška in kuhinjska oprava ter nekaj pristnega cvička. Natačneje v restavraciji »Perles«, Prešernove ulioe. 997 3_.3 Singerjevi šivalni stroji kupujejo naj se le v naših trgovinah, ki se poznajo po tem znaku. 693 11 Ne dajte se zapeljati po reklami, ki ima edini namen, prodati že rabljene stroje ali take drugih tvrdk, zlorabefie ime Singer, kajti naiih šivalnih strojev ne oddajamo prekupovalcem, marveč jih občinstvu naravnost prodajamo. Singer Co., akc. družba za šiv. stroja Ljubljana, Sv. Petra oesta itev. 4. C. kr. oblastveno potrjeno i* 34 ucilišca za Krojno risanja branja oves, jeruzalem. goli ječmen, rusko Riga-lanen«® seme, st >tne buče, vsake vrste deteljno, travno in zelenjadno seme, zanesljivo kaljivo pri P€T€R L m\M v Ljubljani 633 9 8 nasproti frančiškansko cerkve. Za otroške bolezni, iii katere je tako pogostem potrebno kisline ima-jofiih sredstav, posebno opozarjajo zdravniki na MAI^p^ naravna alkalična kislina ter je posebno pripravna zaradi svojega milega vpliva in jo toraj zapisujejo pri želodčni kislini ikrofeljnlh, krvloah, otoka šlez itd, in ravno tako pri kataru aapnlka in oslovem kašlju. (Dvornega svžtnika LOschnerja onom-grafija o GiesshUbl Sauerbrunn. Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn, želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varlh. Frosptkti tastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom. Zalogi, pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnlk-u Ljubljana. 114 52-18 677 Snežno-belo se opere s II. SChlCht-ouim milom. Pristno le z znamko Jelen" in z imenom uScbiobt". i letno pis. jamstvu! Brez konkurence v kakovosti! kron!^ KeupoSilJa po povzetju Prva Švicarska sistpm Roskopf patent remont ura s sidro z masivnim solidnim antimagnetlčkim kolesjem na sidro, pristno emaillranlm kazališčem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno nikelnastim okovom, šanlr-pokrovom čez kolesje 30 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim janstvom, komad K5 — 3 komadi K 14 —, s sekundnim kazalcem K 6'—, 3 komadi K 17*—, v prl.tno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K > 1 • , 3 kom K 31-—. s sekundnim kazalcem K 13-50, 3 komadi K 38 — - Zamena dovoljena ali pa se vrne denar brez odbitka. 272 20- 13 ura tovarna ur # H1111 lomi c in kr dvorni ~ založnik == v Mostu (Brux) štev. 1157 (Češko). 'loga t o llnatr. con t h i m nad 8000 slikami se a* • > btevo votljejo trnihi ln franko. Kočija, pokrita, dvovprežna ali tudi za enega konja, dobro ohranjena in malo rabljena, se ceno ppoda. Poizve se v Ljubljani, Resljeva oesta it. 30. 911 3 3 Učenec za pekovski obrt se takoj sprejme pri g Francu Beden Gradišče 10. Ljubljana. 999 2 2 V ljubljanski okolici se odda dobroidoči trgovi; a zmešanim blagom ležeča tik farne cerkve, ob kolodvoru, pri pravna za kako trgovko, takoj radi preobi lega druzega posla. Natančnejše poizvedbi pod Šifro: ,tdobra trgovina" post« restante, Ljubljana. 844 3 i Proda se hiša z vrtom, nekaj zemljišča in 2 orala k hiši pripadajočega gozda. Posestvo se nahaja v Ljubljani. 878 3 -3 Naslov pove upravništvo .Slovenca". cTZarodne vezenine namijni prti in prt it ki, torbica, ^ogrinjala ja okna in postelje, blajine itd. v najlepših narodnih motivih ; orientalske vejenine v jlatu, srebru ln svili. }fleklani idrijski ijdelki, narodne jastave in trakovi, vedno v največji jatogi pri ?. 2Y[agdič, JLjubljana, ?rafernove uliee ftev. 7. 766 4 » r Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril na Mestnem trgu gostilno „pod Skalco", „pri Jaketu", 11 ^ L- (skozi vežo, poleg papirnate trgovine Fr. Iglift) 988 (3—3) ter se priporočam za obilni obisk, zagotavljajoč najboljšo postrežbo, velespoštovanjem Jakob Filip, bivši gostilničar pri „Friedrich-u". 4 1^adi zapoznele sezone prodaja — najnovejšo ^enfe^cije HBHHHHDBUBSnEOSDHHBBHHBHH HlL'IMIPMByian.i—iH IlilMfBBBBBBIMBBBBBBBBBBBBiBBBBBBBBMBMMBBB za dame, gospode, deklice, deel^e in otrobe tudi pod lastno ceno - O. $«rnat©uie 9,$ngle5l(6 ^ladišee eblel^" Ljubljana, JV(estni trg 5- 941 3—3 Fran Uldall & e& = LJubljana, Prešernove ulice it. H. priporoča svojo veliko zalogo najraznovrstnejših S mrtvaških krsf do najfinejše izpeljave, dalje največjo izbero vseh poireb&£in vaške odre in pogrebe. Obenem se priporoča slavnemu občinstvu za posoleuanje mrtooikih vozov in napravo mrtva&kih odrov po najnižjih cenah — Postrežba točna. 960 2 za mrt> tropEnovec kranjski brinjevec Odlikovano v Parizu. se dobi v sodih od 60 litrov naprej po prav primerni ceni v zanesljivi kakovosti v veležganjarni in rektifikarni sadja M. Rosner & Co., LJubljana, Spod. Siika, poleg Kosler-Jeve pivovarne. I L ■ .i^avsaasM i C c i v « « n I « » naga ■ ■ea|alnl««»l Uilb.li il, tftla etri«, »Is-.: .liti IT, toiV-n, Bf»o Os4U Upa, CcJka rama?«*, «07:k! t*mkorg. *!>• "ikj. ;:»v1 li.Va. Plum, l>trill« m, 9 > ;.i 11 t, n. fi*ny«ailoif«ratf. H. VII *)>ricl!lfirilraiia M VIII l.aitiitDltlicralraiH IU, IX. Alirrilraai« » X rn».flt»»itr«in C», mrttl Hrikvl«jr>r>f* XIX. Dlbllairev Haaplilr <» Iti? H«.rila: Peregrin, Anastazij, Cita. Torek, 28. aprila: Pavel od Križa, Vital. Sreda, 29. aprila: Peter, Robert. Antonija. Četrtek, 30. aprila: Katarina Sij.. Marijan. Petek, I. maja: Filip in Jakob, Žiga. Jeremija. Sobota, 2. maja: Anastazij, Sekund. Poučno potovanje Kranjskih jostilnlčorlev na Dunaj. Ob krasnem pomladanskem vremenu se so zbrali v petek zjutraj kranjski izletniki v restavraciji »Volksgarten« k zajtrku. Po zajtrku so si ogledali vse prostore tega velikega zabavnega lokala, nato pa nasade »Volksgartna« in spomenikov. Krasni razgled na mestno palačo, na parlament in druge velike zgradbe, ki so se lesketale v jutranjem solncu, je vse očaral. Štirivprežni vozovi so zopet prišli in prepeljali izletnike pred »Grandhotel« na Ringu, kjer jih je čakal jako prijazen sprejem. Velikanske naprave tega hotela, ki je podoben kaki veliki tovarni, so iznenadiie obiskovalce. Potem se jc podala celo družba v obrtno - pospeševalni zavod. Sprejem je vodil profesor Apitsch. Družba je bila predstavljena sekcijskemu svetniku dr. Schindlerju, ki je designiran za šefa oddelka za tujski promet v ministrstvu za javna dela. Navzoča sta bila tudi predsednik in podpredsednik našega društva za ptujski promet, nadalje ravnatelj strokovne šole Hess in ravnatelj državne zveze avstrijskih hotelirjev Gott-lieb. Družba se ie potem razdelila v tri oddelke in profesor Apitscli ter nadzornika Dobry in Jandera so prevzeli vodstvo po posameznih delavnicah. Ker se mnogo naših gostilničarjev peča tudi z drugimi obrti in malo industrijo, je bil zanje obisk zelo interesanten. Opoldne je pozdravil sekcij-ski svetnik g. dr. Schindler vse došle. Točno ob 1. uri je prišel minister javnih del g. dr. Gessmann. Predstavljena sta mu bila zastopnika deželne zveze kranjske gg. U. pl. Trnkoczy in dr. Krisper. Slednji se je zahvalil ministru za čast, da je to malo, toda ukaželjno družbo gostilničarjev počastil s svojo prisotnostjo. V imenu izletnikov se je zahvalil tudi hotelir Peternel. Minister dr. Gessmann je potem v jako stvarnem in programatičnem govoru razvil svoje ideje o pospeševanju tujskega prometa m obrta. Izrekel je svoje priznanje, da je ideja tega potovanja izšla iz krogov gostilničarjev samih in naglašal, da je vsaka akcija za tujski promet in za pospeševanje obrta le takrat plodonosna in vspešna, ako najde v prvi vrsti svoje korenine v intere-siranih krogih. Za tujski promet so to posebno gostilničarji. Sama protekcija od zgoraj, same podpore od vlade ne izdajo prav nič, ako nima tujski promet svojih tal v ljudstvu. Minister javnih del je hvalil potem krasote Avstrije in tudi zanimive lastnosti njenih narodnosti. V taki deželi bi bila usodna zamuda, ako bi se zanemarjalo tako važno obratno panogo, kakor je tujski promet in ne skušalo s pomočjo istega dvigniti blagostanje ljudstva in dohodke države ter dežel. V drugih deželah spada tujski promet med prva pridobitna sredstva. Italija se je iz svojih financijelnih težav rešila le s tujskim prometom, in Švica dobiva četrtinko vseh dohodkov iz tujskega prometa. Ako tudi naše nade ne gredo tako daleč, smemo vendar tudi mi mnogo pričakovati od tujskega prometa, na čiji povzdigi so v prvi vrsti interesirani hotelirji in gostilničarji. Povdarjal je, da je treba v obrtnih in prometnih zadevah skupnega dela brez zavisti, brez konkurence, ker tu gredo interesi skupaj. Tu ne sme biti ničesar oviranega po narodnosti. Vlada bode skrbela za razvoj, ljudstvo pa naj si samo pomaga. Minister Gessmann je hvalil krasote kranjske dežele in pohvalil kranjsko gostilničarsko potovanje, katero služi lahko za vzor in vzgled vsem drugim kronovinam. Minister je izrekel veselje, da so Kranjci, pozabivši na narodne in politiške diference, ki v naši državi ža-libog obstoje, prišli na Dunaj kot glavno mesto in izkazali čast, da so v njem iskali pouka in vzpodbudbe na skupno delovanje. Treba bo preskrbeti vse, kar zamore privabiti tujce v deželo. Ni pa boljše reklame, nego če so tujci zadovoljni s stanovanji in hrano. Seveda naloga ni lahka; Švica, tudi Nemčija in Francoska so nas na tem polju daleč prekosili. Minister je še zagotovil Kranjski svojo naklonjenost in potem vsakemu udeležencu posebej stisnil roko. Z gg. Trnkoczyjem in dr. Krisperjem se je potem minister dr. Gessmann obširno raz-govarjal o tujskem prometu in kranjskih razmerah, posebno o postojinski jami. Govor ministra se je sprejel z velikim odobravanjem od vseh strani in napravil globok vtis. Kranjski izletniki so se potem podali zopet na vozove in se odpeljali k skupnemu obedu v restavracijo »Pilsenetzer«. Popoldne se je vršilo ogledovanje dunajske tovarne za led. Zvečer je bil zopet velik sprejem od strani dunajskih hotelirjev v hotelu »Hammerand«. Potovanje je s tem doseglo svoj višek in vsi udeleženci so navdušeni od uspeha, pa tudi od koristi, ki jih ima vsak posameznik, in od ugleda, ki si ga je pridobila kranjska dežela na polju tujskega prometa. Hečuuene kriulce Koroškim Slovencem Celovški »Mir« priobčujc: Glede na nečuvene dogodke, ki so se prav v zadnjem času pri naših sodiščih odigrali in ki kažejo, da se na komando nem-škonacionalne ulicc slovenski jezik namerava popolnoma postaviti pred sodna vrata, je naše politično društvo izdalo sledeči poziv slovenskim državnozborskim poslancem: »Jezikovne razmere pri uradih na Koroškem so postale naravnost neznosne. Naša birokracija stoji na celi črti v službi bojevitega nemškega nacionalizma. Jezikovni spori rešujejo se po uredništvih naj-strupenejših vsenemškili časopisov in na zborih deželnih in celo krajevnih nacionalnih bogov in polubogov — z obvezno močjo za prizadete urade! Nikdar se še ni videlo bolj neodkritosrčnega, bolj hinavskega iu brezsramnejšega početja, kot je boj nemškega šovinizma zoper najprimitivnej-še jezikovne zahteve slovenskega naroda koroškega. Še pred par leti našel si na naših sodiščih slovenske tiskovine, kakoršne so pri sodiščih za gotove, vedno sc vračajoče in enakomerne rešitve itd. v navadi: pisali so se slovenski zapisniki, proglašale in izdajale razsodbe in odločbe v slovenskem jeziku. Taka je bila ncoporečena jezikovna praksa še pred par leti. Iu danes? Tiskovine so pošle, slovenski zapisniki so izginili. na slovenske razsodbe in rešitve niti misliti ne smeš. Kazenske preiskave vo- dijo se rajši brez zaslišanja obdolženca, nego da bi se dovolil zahtevani slovenski zapisnik. In ko sta pred kratkim dva slovenska odvetnika v pravdi dveh slovenskih strank pri okrajnem sodišču v Celovcu, v čigar okolišu biva celo po zloglasnem uradnem štetju okrog 13.000 Slovencev, hotela v slovenskem jeziku govoriti, se jima je to prepovedalo in kratkomalo besedo vzelo, neinškonacionaino časopisje pa ju kot »jezikovna hujskača« na najinfam-nejši način napada in vso nemško javnost v deželi in izven dežele alarmira na boj zoper slovensko — »požeijivost«! Ne bavili bi se s takimi izbruhi pato-iogičnega razpoloženja, ko bi v tej jezikovni blaznosti ne bilo metode in ko bi se njenemu diktatu ne uklanjala naša obla-stva. Nemški teror je pri nas dosegel vrhunec. Nobeno imenovanje se ne izvrši brez privoljenja nacionalne strahovlade. Kdor ni v njenem smislu punciran, ostane mu dežela liermetično zaprta. Še domačini Slovenci ne najdejo kruha doma, ako so le na sumu narodnjaštva; nasprotno pa so importu najnestrpnejših nacionalcev in nemškutarjev vrata v deželo na stežaj odprta. Naše številne pritožbe ostanejo brezuspešne. Niti ne rešuje se jih. Poznamo avstrijske oblasti: Ko bi ne bila pravica očito na naši strani, ne bilo bi nam dolgo čakati na — zavrnitev naših pritožb! Nečuveno zatiranje koroških Slovencev je moderne države nevredno in priča zajedno o sramotni slabotnosti koroškega nemštva, ki se vkljub svoji hvalisani kulturi boji svobodne konkurence s slovenskim narodom in jc v stanu vzdrževati svoje neomejeno gospodstvo samo z umetnimi sredstvi sile in vladne pomoči. Tem odnošajem mora biti enkrat konec. Koroškim Slovencem, ki jim zadnje čase z neverjetno lahkomiselnostjo nem-škonacionalna birokracija bije v obraz, jc začela prekipevati kri in ni jih volja, biti še dalje za igračo neodgovorni stranski vladi, ki se je zadnjega leta pri nas udomačila. Zaradi tega poživljamo slovenske poslance, da se zavedo svojih dolžnosti do najbolj zatiranega dela slovenskega naroda in da nemudoma ukrenejo potrebne, najbrezobzirnejše korake, da se koroškim Slovencem v jezikovnem oziru zagotovi, kar za svoj narodni obstanek in razvoj neobhodno potrebujejo in so deloma do zadnjega časa že imeli.« AVSTRO-OGRSKA. Tirolski deželni zbor. Tirolski deželni zbor se skliče dne 27. aprila, da se konstituira. Deželni glavar ostane dr. Kathrein, namestnik pa dr. Conci. Češki jezikovni spor. »Union« poroča, da je Beck ob počitnicah na Brionskih otokih dokončal zadnje vrejevanje zakonskega jezikovnega načrta, ki ga predloži zdaj prizadetim ministrom, da ga prouče. Kakor poroča »Narodna politika«, se predloži načrt nemškim in češkim voditeljem šele potem, če se o njem zjedini ministrski svet. Ce pa ne pride v ministrskem svetu do sporazum-ijenja, kar je mogoče, ga tudi ne dobe prizadete stranke v proučevanje. Cesarjev jubilej. Dne 7. majnika pride ua Dunaj, kolikor je dozdaj znano, poleg nemškega cesarja še 11 nemških vladarjev in hambur-ški župan. Po sedanjih dispozicijah obiščeta ob lepem vremenu nemški cesar in cesarica Miramar, na kar se izkrcata v 'I rstu. Ce bi pa nc bilo lepo vreme, pa okrajšata morsko vožnjo in se izkrcata na Reki. Nemški vladarji, ki pridejo na Dunaj, postanejo imejitelji avstrijskih čet, če še niso. Princa Avgust Viljem in Adalbert dobita šarži v naši armadi. NVeckerle na Dunaju. Poročali smo že, da je došel 23. t. m. VVeckerle na Dunaj, da se doseže kompromis z Aehrenthalom in Schonaichom glede na povišanje častniških plač. Znano je, da sta ministra izjavila v avstrijski delegaciji, da hočeta delati na to, da odobri ogrska delegacija v majniškem zasedanju Latour-Schrafflov predlog glede na povišanje častniških plač, ne da dobe za to ogrski delegati politiških koncesij. Zagotavlja sc, da je vzela izjavo na znanje ogrska vlada ali vsaj ministrski predsednik VVeckerle, predno sta jo podala Aehrenthal in Schonaich. Mažari pa delajo kljub temu nato, da dobe z ozirom na povišanje častniških plač koncesije, šc predno se izvede volivna preosnova. Zanašajo sc na miroljubnost krone in pa na znano dobro-voijhost avstrijske delegacije. Košutovci, Ki se grozno boje volivne preosnove, si hočejo pred negotovo bodočnostjo vsaj zagotoviti mažarsko armado. Ker jim pa vzame njihov boj proti povišanju gaž častnikom in plač moštvu vse simpatije v armadi, hočejo se izviti tako, da bi zvodili avstrijske merodajne kroge. Vtihotapljaii so napačna poročila o položaju v avstrijsko časopisje, da zmedejo avstrijsko javno mnenje. Košut se je podal v Schonbrunn, da pregovori cesarja. Ni se oziral niti na cesarjevo boiehnost, marveč je mislil, da bo še bolj ravno zato vplival :ia cesarja. Mož se je pa zmotil, ker je vladar natančno pregledal ne posebno lepo Košutovo igro in prekrižal Košutove načrte. Nato so nadaljevali s podvojeno silo boj v časopisju. Liberalno avstrijsko časopisje, in osobito ono, ki dobiva podpore iz avstrijskega dispozicijskega fonda, se je zavzemalo za mažarske zahteve. Dobro avstrijsko časopisje je pa prisililo Aehrenthala in Schonaicha, da sta izjavila, da odstopita, če ne bosta mogla izpeljati, kar sta obljubila. Wekerle dela zdaj na kompromis. Podpira ga pa avstrijsko liberalno časopisje. Dr. Wekerle predlaga, naj odgodijo delegacije na jesen in obeta, da v tem slučaju dovolijo Mažari povišanje častniških plač za nazaj s 1. julijem 1908., povišanje moštvu pa s 1. januarjem 1909. Ker sta pa dala Schonaich in Aehrenthal besedo, da zborujejo delegacije že majnika, bi avstrijske stranke ne pritrdile, če se povišajo plače častnikom šele z julijem. Zato upajo pridobiti avstrijske stranke za odgodenje, če dovolijo Mažari, da se gaže povišajo še bolj nazaj. Mažari morebiti odnehajo, ker upajo, da dobe vojaške zastave poleg avstrijskega tudi ogrski grb, bordire pa tudi ogrske barve. Vprašanje o delegacijskem zasedanju rešijo čez nekaj dni. C. IN KR- ARMADA. Državnozborski vojni odsek ima za svojo sejo dne 29. t. m. sledeči spored: Preskrbovanje onih, ki postanejo v aktivni vojaški službi nezmožni za delo in zaslužek. Nova doba in ljudska zbornica sta provzročili, da sc bavi zdaj vojni odsek, ki mu načeljuje poslanec S. L. S. Pogačnik, tudi s socialnimi vprašanji, v kolikor se tičejo vojaštva in njih rodbin. Leta in leta so sklicali odsek le, če se je šlo za vojaške novince. Po iniciativi vojnega odseka je predložila vlada zakonski načrt o podporah rodbinam rezervnikov, ki so klicani k orožnim vajam. Finančni minister se je sicer dolgo branil in upiral, ker ga stane to na leto 3 do 4 milijone kron. Zdaj hoče odsek izvesti postavo o podporah onim, ki postanejo v aktivni vojaški službi nezmožni za delo in zaslužek. Vsakdo lahko uvidi, kako je to potrebno. Saj je vsak podjetnik danes po postavi primoran, da skrbi za svoje ljudi po zavarovalnici glede na nezgode, le največji delodajalec, država, naj bo prost. Gorske havbice. Poizkusi z novimi 10 cm. gorskimi havbicami z nizkimi lafeti imajo ugoden vtis. Pričakujejo, da nove havbice kmalu uvedejo. Poizkušnja s sanitetnim vlakom. Dne 27. t. ni. se vrši tridnevna poizkušnja vožnja z Dunaja v Selzthal sanitetnega vlaka, ki bo opremljen popolnoma kakor v vojski. Za slučaj vojske aktivirajo vlak, da bo vozil nevarno ranjene osebe z bojišča. Vlak ima poveljniški, strežniški, bolniški, kuhinjski, rekvizitih in skladiščni voz. Poizkušnje vožnje se udeleže zdravniki. podčastniki, sanitetni vojaki in zastopniki vojnega n železniškega ministrstva. PO UMORU POTOCKEGA. Kdo postane gališki namestnik. Ministrski predsednik baron Beck se je povrnil z Brionskih otokov na Dunaj. Včeraj dopoldne se je posvetoval z notranjim ministrom Bienerthom o imenovanju gališkega namestnika. »Poljsko kolo« in oba poljska ministra delata na to, da postane gališki namestnik deželni maršal grof Badeni. Načelnika »Poljskega kola« Glabinski in Stapinski sta se več časa posvetovala z Beckom o imenovanju namestnika. Došlo je na Dunaj tudi predsedstvo poljskega narodnega sveta, ki se posvetuje danes z Beckom o imenovanju gališkega namestnika. Poljski narodni svet želi. naj postane namestnik poslanec Kozlowski. Preiskava proti Sziczynskemu. Preiskava proti Sziczynskemu se zaključi najbrže danes. Preiskovalni sodnik je izdal z ozirom na sedanje uspehe preiskave več tiralnic proti sokrivcem morilca, ki jih dostavljajo v dotične kraje avskul-tanti. Lvovskcmu deželnemu sodišču je došla anonimna ovadba iz Krakova, da se hoče Sziczynski usmrtiti. Morilca so natančno preiskali, a niso našli nič sumljivega pri njem. Sziczynskega bo zagovarjal sociai-nodemokraški poslanec dr. Liebertnann. Mladorusinl obsojajo umor. V Ivovski rusinski cerkvi je imel cerkven govor metropolit grof Szeptycki, ki pripada glavnim voditeljem mladorusinske stranke. V govoru je izjavil, da obsoja umor Potockega. Napadalec je le po imenu kristjan. Ogorčeno morajo Rusini protestirati proti umoru, ki lahko zavleče vstajenje rusinskega naroda. HRVAŠKA. Razkol v Starčevičevi stranki. Saborski klub Starčevičeve hrvaške stranke prava je imel v četrtek konferenco, ki je trajala skupaj devet ur. O tej konferenci priobčuje dr. Ante Pavelič, Ivan Peršič, dr. Mile Starčevič in dr. David Starčevič izjavo, iz katere izhaja, da so somišljeniki dr. Josipa Franka, bivšega predsednika stranke, delali zapreke novemu' predsedništvu, vsled česar je bil sklican saborski klub, da odloči o bodočem delovanju stranke. Somišljeniki dr. Franka so branili svoje stališče ter po dr. Horvatu predložili resolucijo, ki obsoja postopanje sedanjega predsedništva. Iv. Peršič predložil je drugo resolucijo, ki odobrava delovanje predsedništva ter se izreka za naj-odločnejši boj proti Rauchu in Weckerlu; v naglašanju velesrbske propagande vidi ta resolucija le manever. Dr. Rittig je v imenu zunanjih članov odobraval delo predsedništva ter priporočal zbližanje hrvatskih strank. Predlog dr. Horvata je dobil večino. Olasovanju so se odtegnili dr. Rittig, dr. Kiš, Jemeršič in Novak, ki so pa načeloma soglašali s Peršičevim predlogom. Po glasovanju je odložil Luka Starčevič predsedništvo ter izjavil, da izstopa iz kluba, ker vidi, da je skupno delovanje nemogoče. Z njim so izstopili dr. David in Mile Starčevič, dr. Ante Pavelič in Ivan Peršič. Poslanci dr. Rittig. dr. Kiš, Kufrin, Jemeršič in Novak so izjavili, da obžalujejo razdor v stranki, da ostanejo trdno pri programu, temeljem katerega so izvoljeni in da se ne pridružijo nobenemu klubu. Končno pravi izjava, da si dr. Ante Pavelič in drugi ustanove svoje glasilo. ITALIJA IN TURČIJA. Italija ima nov spor s Turčijo. Zahteva namreč paroplovbo v tripolitanskih vodah ob severni Afriki. Ondotna vlada pa prepoveduje svojim podanikom vožnjo na italijanskih ladjah. Turški vladni krogi ne zaupajo italijanski politiki, ker jih Italijani večkrat izzivajo. VELIKI KNEZ NIKOLAJ NIKOLAJEVlC V NEMILOSTI. Veliki knez Nikolaj Nikolajevič se je spri z glavnim moskovskim gubernatorjem Horschelmannom. Car se je strinjal z gubernatorjem. Nikolaj Nikolajevič je bil na to odposlan na Kavkaz, mesto da postane generalissimus. FRANCO OBDOLŽEN PONEVERJENJA. Generalni prokurator je dvignil proti bivšemu diktatorju Francu obtožbo zaradi poneverjenja 2,500.000 nulrajzov državnega denarja. Proti Francu se izda povelje, da ga zapro. BOJI V ANGLEŠKI INDIJI. Mohmandsi so napadli od več strani 23. t. m. Sinilo, a so pobegnili vsled streljanja iz topov. Angleži so odbili tudi napad na adjizajski most. Dve brigadi se koncentrirata pod poveljništvom generala Wilcocka ob meji, tretja se pa zbira kot rezerva v Bešavaru. Tudi v Anamu se pojavlja vstaško gibanje, ki so ga pa zadušili vojaki. NAPAD NA GUATEMALSKEGA PREDSEDNIKA. Predsednik Cabrera je obvestil vele-vlasti o obširni zaroti proti njemu. Dozdaj so usmrtili na predsednikovo povelje 18 voditeljev zarote, ostali so zaprti. Cabrera je izdal oklic, ki nagiaša, da zaupa ljudstvu in da hoče skrbeti z močno roko za red. Položaj je resen, dasi je navidezno vse mirno. Vojaki stražijo mesto. Najnovejša politična poročila. (Posebna poročila »Slovencu«.) Atheist — samomorilec. Praga, 25. aprila. Tu se je zastrupil filozof Ferdinand Koutsky iz Zliti na Mo-ravskem. Bil je goreč pristaš Masarykov. V svojih zadnjih pismih izjavlja, da je bo-gotajec in da noče imeti z duhovnikom nič opravka. — Kakršno življenje, takšna smrt. Prihodnji teden v parlamentu. D u n a j, 25. aprila. 30. t. m. se vrši važen ministrski svet. Odločilo se bo, ako bosta meseca maja sklicani delegaciji. Ako ne, potem bo treba prevdarjati, katera vlada bo morala demisijonirati, ali avstrijska, ali skupna, ali ogrska. 28. t. m. se snide gosposka zbornica Seja bo bolj formalna. Brez debate se bo vršilo prvo branje o delavskem ministrstvu in se bo nato predloga izročila posebnemu v to svrho izvoljenemu odseku. 30. t. m. zboruje poslanska zbornica \'a vrsti so: povišanje deželnobrambov-skega novinskega števila, avstrijsko-srb-ska pogodba in proračun. Kdaj se snide proračunski odsek, da reši še ostale točke proračuna, še ni znano. 29. t. m. zborujeta dva odseka: bram-Deni in pododsek za rudarsko varstvo. Slednji se bo posvetoval o pripravah za enketo o rudarsko-delavskem zakonu. Dobro poplačano potovanje. C e t i n j e, 25. aprila. »Glas Črnogorca« poroča, da je car knezu Nikiti dal iz svojega privatnega premoženja 80.000 rubljev, baje za vzdrževanje nekega samostana, in mu obljubil letno podporo 300.000 rubljev v vojaške namene. Tudi je dosegel, da se bo nova železnica končala v Baru. Na Daljnjem Vzhodu. L o n d o n, 25. aprila. Japonska indu-strielno tako izrablja Kitajsko, da se pripravlja proti Japonski resen protiodpor. (itajci japonsko blago bojkotiiajo, Združene države povsod podpirajo Kitajce proti Japoncem, zdaj pa se celo krha angleško-japonska zveza, ker Angleži, stanujoči na Vzhodu, pritiskajo na svojo vlado, da se postavi japonski osvajalni politiki po robu. Enako razpoloženje vlada v angleških mornariških in armadnih crogih. Peterburg, 25. aprila. Ruski listi in pariška izdaja »Nc\v-York Heralda« po-trjajo, da se v Koreji razširja protijapon-sko gibanje. Čeprav Japonci kruto zatro vsako vstajo, se punta cela dežela. V japonskih rokah je le glavno mesto Soeul in bližnje obrežje. Vsak teden se vrše med domačim prebivalstvom in posameznimi oddelki japonske garnizije krvavi poboji, v katerih pade mnogo Korejancev, ki so slabo oboroženi. Koncem preteklega tedna je v bližini Mučunga padlo 103 Korejcev, 200 jih je pa bilo težko ranjenih... Japonci konfiscirajo vse vesti o uporu. Dnevne novice. + Deželni glavar Fr. Suklje potuje te dni po Beli Krajini. Vrne se pričetkom prihodnjega tedna. -+- »Nova metla v deželnem šolskem svetu«. Pod tem naslovom je nastalo v »Narodu« strašno jokanje in stokanje. Človeku bi se res kar smilili ti ubogi jokavci, ako jih ne bi poznal do dobrega še od prej. Liberalci so res prave šleve: Ce kod zmaga kakšnega pol liberalca, je ves »Narod« poln baharije, častitk in brzojavk, če se pa kakšnemu liberalcu le malo na prste stopi, pa nastane tako strašno jokanje in zdiho-vanje, kakor bi tulilo tristo lačnih šakalov. Pa vživajmo »Narodovo« mizeriado v njeni pristni celoti. Glasilo liberalne »inteligence« piše: »Nova metla v deželnem šolskem'svetu. Z včerajšnjim dnem sta vstopila v deželni šolski svet kot zastopnika deželnega odbora dr. Susteršič in dr. Ev. Lampe. Ko jc deželni odbor volil svoja zastopnika za deželni šolski svet, se je to zgodilo v znamenju gesla, ki priča, da hočejo klerikalci z brutalno brezobzirnostjo izkoriščati moč, ki so jo dobili v roke. Vae vietis! Gorje premagancem, je pri tisti volitvi v deželnem odboru proglasil dež. glavar Suklje ... Napredno učiteljstvo ve dobro, da sta z dr. Šusteršičem in z dr. Lam-petom vstopila v deželni šolski svet dva skrajna, brezobzirna nasprotnika šolstva in učiteljstva. Bili so ljudje, ki so računali, da bo pač le malega pomena, četudi prideta dva klerikalca kot zastopnika deželnega odbora v deželni šolski svet, češ, vlada ima vseeno večino in zgodilo se bo vendar samo to, kar bo hotela vlada. Račun je pravilen. Poleg dveh zastopnikov cerkve in dveh zastopnikov deželnega odbora, torej štirih klerikalcev, sede v deželnem šolskem svetu še vladni svetnik Kai-tenegger, deželna šolska nadzornika Hu-bad in Leveč, realčni ravnatelj Junowicz, učiteljiški ravnatelj Črnivec in zastopnik mesta ljubljanskega dr. vitez Bleivveis. Vlada ima torej vedno večino, tudi v slučaju, če glasuje dr. Bleiweis s klerikalci, ker tedaj dirimira deželni predsednik ba ron Schwarz. V tem dejstvu so mnogi videli jamstvo, da ostaneta pravica in zakon v veljavi vzlic »temu, da sta poleg dveh cerkvenih zastopnikov prišla v deželni šolski svet kot zastopnika deželnega odbora še dva klerikalca. Pravica in zakon! Lepo se fo sliši, a pomena to nima nobenega, kajti vlada je popolnoma kapitulirala pred klerikalci in takoj prva seja deželnega šolskega sveta je pokazala, da vlada neče biti nepristranska in pravična ter da je komando v deželnem šolskem svetu izročila dr. Susteršiču. In dr. Susteršič je koj v prvi seji deželnega šolskega sveta prevzel dejanjsko komando in obveljalo je vse, kar je zahteval. Jaklič, nadučitelj v Dobre-poljali! Fabinc službenim potom prestav-jen z Jesenic v Svibno. To sta dva slučaja, ki drastično ilustrirata razmere v deželnem šolskem svetu in postavljata v bengalično luč deželnega predsednika barona Schvvarza. A kaj naj rečemo o imenovanju g. I. Jegliča za začasnega vodjo II. mestne deške ljudske šole? To imenovanje . e provokacija prve vrste, ker se je pri tem imenovanju pokazalo vladno hlapčevstvo klerikalcem. To imenovanje je eklatanten dokaz tiste politične korupcije, ki jo je zanesel na Kranjsko baron Schvvarz. Gospod Jeglič je pač imenovan le za začasnega vodjo, a z njegovim imenovanjem je vendar ustvarjen prejudic in čisto nič ne dvomimo, da postane na tem mestu tudi de-:initiven. To imenovanje je krivično in toruptno, kajti prezrti so bili sposobnejši in starejši kompetentje. To imenovanje je pa tudi politični škandal, zakaj deželni šolski svet jc popolnoma prezrl terna predlog mestnega šolskega sveta. Ta je predlagal tri odlične šolnike, a nobeden izmed teh treh ni našel milosti, marveč je bil imenovan mož, ki so si ga izbrali klerikalci. Mova metla pometa dobro in že nuinerira tosti naprednim učiteljem«. — To je res v srce segajoč «Miserere». Pa iz njega se čita še nekaj drugega. Kako vzdihuje uža-jena liberalna duša po slovensko-nemški iberalni zvezi, katere faktični konec je bil šele tedaj, ko sta vstopila dr. Susteršič in dr. Lampe v c. kr. deželni šolski svet. Ta-coj se je izpremenil položaj v narodnem oziru. Novodošla člana je pozdravil deželni predsednik in otvoril sejo samo v slovenskem jeziku, oba zastopnika S. L. S. in cerkvena zastopnika so govorili samo slovensko, in s tem je priborjena tudi v c. kr. deželn. šolskem svetu slovenščini enakopravnost. Da se to tudi zunanje dokumentira, sta zahtevala zastopnika dežele odslej slovenska vabila k sejam, kar je deželni predsednik označil kot »samo ob sebi umevno.« Tako je začela »nova metla« in je najprej poinedla velik kos nemškutarije in priborila natorne pravice naši materinščini. Zdaj pa »Nar.« zdihuje po stari slovensko-nemški zvezi, ko je gospodarila v deželnem šolskem svetu edino le nemščina in ko so tudi »narodni naprednjaki« nemškutarili, kakor bi bili vsakikrat slovensko pozabili, ko so prestopili prag vladne palače. Vsa slovenska javnost mora z zadoščenjem in veseljem pozdravljati to izpremembo, in liberalni jok in stok ne bo več nikogar ganil. Glede osebnosti nam pa ni treba braniti dr. Susteršiča in dr. Lam-peta. Oba že vesta, kaj delata, in sta tudi takoj v prvi seji najodločneje branila politično in socialno svobodo učiteljskega stanu in osobja. Kdor ima čisto vest, se teh dveh gospodov ne bo bal. Kdor ima pa slabo vest, mu tudi jokanje po »Narodu« ne bo pomagalo. + Ponesrečena denuncijacija. Kranjski Pire. ki je komaj prodrl s par omahu-jočimi glasovi, se je hotel maščevati in je denunciral gg. prof. Evgena Jarca in dr. Jos. Debevca, da sta storila »eritnen lea-sae maiestatis«, ker sta nekim osebam dejala, da naj volijo raje Pavšlarja kakor pa Pirca. Popolnoma nič nedostojnega ali kakorkoli komprornitujočega se jima ne more očitati, kajti če kdo svojemu znancu na tihem reče, koga naj voli, to se še nikoli ni smatralo kot kaj nedovoljenega. Barvar Pire se je pa postavil na drugačno stališče in je zahteval v svoji denuncijaciji, da se naj profesorja kaznujeta od šolske oblasti. Stvar je prišla v sejo c. kr. deželnega šolskega sveta, in konec je bil ta, da je šla Pirčeva denuncijacija v koš Poslanec kranjskega mesta se je torej korenito bla-miral. Pire je bil že prej zelo majhen, zdaj je pa še manjši. + Nova pravila »Slovenske krščan-sko-socialne zveze« so potrjena. Nova pravila imajo obširnejša določila o telovadnih -odsekih in dajo »Slovenski kršč. soc. zvezi« pravico, da prodaja razno blago na korist obmejnim Slovencem._ + Jezikovni škandali Pri okrajnem sodišču v Celovcu se jc vršila 21. t. m. obravnava. pri kateri sta zastopala dve slovenski stranki dva slovenska odvetnika. Zastopnika izjavita takoj v začetku obravnave, da se bodeta posluževala v svojem govoru le slovenščine, ker je tožba slovenska in ker je materni jezik obedveh strank slovenski. Sodnik sklene nato, da se ima obravnavati nemško in da morata tudi zastopnika govoriti nemško. Ker izjavita obadva zastopnika, da bodeta vkljub temu govorila samo slovensko m tudi predloge stavila samo slovensko, razglasi sodnik sklep, s katerim naznanja, da odtegne obedvema zastopnikoma besedo. Obenem razglasi sklep, da se prestavi razprava na nedoločen poznejši dan, da povabi osebno obedve stranki k razpravi ter bo ž njima sam brez zastopnikov razpravljal. Kaj takega še ni doživela Avstrija. Ko bi se zgodilo to na Češkem, bi nastala ra-buka, da bi sc država tresla! + Vabimo vse svoje somišljenike in somišljenice posebno iz Ljubljane in ljubljanske okolice k javni telovadbi, katero prirede telovadni odseki v nedeljo, dne 3. maja, ob 5. uri popoldne v veliki dvorani hotela »Union«. Prihitite vsi, ki se hočete veseliti napredka naše mladine! Prosimo vse somišljenike in somišljenice za živahno agitacijo, da se javna telovadba naših telovadnih odsekov najsijajnejše izvrši! Odbor »Slovenske krščansko-socialne zveze«. + Volitev. Na Ježici je bila 23. aprila volitev župana in svetovalcev. Za župana je bil v tretje izvoljen Anton Vilfan, gostilničar na Ježici; svetovalci so: Vinko Ah-lin, Josip Skerlep, Franc Sitar, Franc Plev-nik, Mihael Dimnik in Anton Lenče. + Iz odborove seje »Kmečke zveze v ljubljanski okolici,« dne 21. aprila t. 1. Poslance S. L. S. se naproša, da postane okr. cesta na Ig deželna cesta. Glede okrajne ceste iz tovarne v Vevčah do Zaloga se izraža želja, da se ta cesta popravi. Cesta, za katero je obvezana skrbeti papirnica v Vevčah, je v tako slabem stanu, da je v nekoliko deževnem vremenu nemogoče voziti po njej s tovornimi vozovi. »Kmečka zveza« protestira proti postopanju ljubljanskih policijskih organov, ki izlivajo na mitnicah kmeticam mleko, ki ga dostikrat niti tie preizkusijo. Ako mleko nima dovolj maščobe, ga policija nima pravico izliti, ker ni ponarejeno in ga kmet še zmiraj lahko porabi, če za drugo ne, pa za krmljenje živine. Magistrat ima pač pravico, da zabrani uvažanje slabšega mleka v mesto, a istega ne sme uničevati. Slabo mleko naj se zapečati in naj se ga pošlje v kemično preizkuševališče c. kr. kmetijske družbe, kjer naj se preišče, če je mleko neužitno, na stroške kmetove, če je pa mleko užitno, pa na stroške magistrata. Seveda mora magistrat v zadnjem slučaju tudi kmetu povrniti škodo. Ce je mleko slabo, naj se kmet kaznuje, a ne na izjavo kakega neukega policaja. Poslance S. L. S. se prosi, da ukrenejo glede tega vse potrebno. + Za S. K. S. Z. — prvo jubilejno, krono so darovali: kaplan P. Natlačen, gospa Klementina Vukšinič, Dav. Vukši-nič, vsi v Metliki. Hvala! Naj po celi domovini ne doni samo klic »V spomin cesarjevega jubileja eno krono S. K. S. Z.!« ampak naj se jubilejne in nejubilejne kro-nice »Slov. kršč. soc. zvezi« tudi res pošiljajo. Požrtvovalne somišljenike v posameznih krajih prosimo, naj prevzemo nabiranje kronic za »Slov. kršč. soc. zvezo« in naj z imenikom darovalcev skupno svoto dopošljejo »Zvezi«! + Slovenski umetniki v tujini. V zagrebškem narodnem gledališču sta dosegla Borštnik kot Napoleon v »Gospej Wa-le\vski in kot Svengali v »'I rilby«, Boršt-nik-Zvonarjeva pa v »Trilby« popolne uspehe. — Irma Polakova bo od 1. maja naprej gostovala v Sarajevu. — Kranjska vina v Pragi. Z ozirom na tozadevno našo v včerajšnjem »Slovencu« pod gorenjim naslovom priobčeno notico, se nam javlja, da se kranjska vina ne bodo točila na razstavi, marveč za časa razstave v mestu in sicer v treh raznih gostilnah, katerih naslove objavimo, ko se bo vino pričelo točiti. Prvotno se je pač nameravalo točiti v razstavi sami, toda v ta namen ni bilo dobiti prostora, čeravno so se merodajne osebe že pred več meseci za to na predsedništvo praške razstave obrnile; postavljanje posebnega pavilijona bi bilo pa s preveliki stroški združeno. S prvo pošiljatvijo je že preskrbljeno in tudi poznejše nakupovanje in odpošiljanje kranjskih vin omenjenim prodajalcem bodo preskrbljevali deželni vinarski komisar Gombač, vipavsko kmetijsko diuštvo in vipavska zadruga. Opozarjamo na to vse slovenske obiskovalce praške razstave že sedaj, da bodo vedeli, kje se razveseliti s pristno domačo vinsko kapljico. — Gledališke predstave v društvu »Kranj«. Nocoj se uprizori: »Čevljar baron«. šaljiva igra s petjem v treh dejanjih. Jutri, v nedeljo 26. aprila, ob 4. uri popoldne sc bode v dvorani na »Novi Pošti« v Kranju predstava ponovila pri znižani vstopnini. Prvi strelni odsek na Goriškem snujejo fantje izobraževalnega društva v Drežnici. Vojna oblast gre na roko takim odsekom ob meji s puškami in strelivom. Na potu iz cerkve utonil. 72 letni Anton Kozlovič iz Sterne pri Grožnjami vračal se je na veliko soboto zvečer iz cerkve ter zgrešil pot, padel v velik vodnjak, kjer je utonil. Domačini so ga iskali vso noč in šele drugo jutro našli mrtvega v vodnjaku. Poskušeu umor in samoumor. Jožef Logar in Jožef Ferjančič, rudarja v Idriji, sta velikonočno nedeljo popivala oo raznih gostilnah in ko sta bila popolnoma vinjena, je vže proti jutru drugi prvega zvabil na svoj dom, da bi skupaj spala. Ko je Logar zaspal, je naenkrat začutil bolečine na levem sencu in opazil, da je ob-streljen od svojega tovariša, ne da bi ve-dal, zakaj je to storil. Ferjančič pa je sebe tako močno ustrelil, da jc kmalu nato umrl. Obstreljenega Logarja so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. — Obstrelba. Dne 23. t. m. je v vasi Jezero pri Ljubljani nek deček s samokresom streljal ptiče ter naenkrat brez vsakega vzroka pomeril na v bližini se naha-jajočega 10 letnega pastirja Antona Grdi-na. Zadel ga je znatno na nogo ter so ponesrečenca morali prepeljati v deželno bolnišnico. — Nov poštni urad. Dne 1. maja 1908. odpre se na Uncu v političnem okraju Logatec nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vožnjo pošto ter ob enem služboval kot nabiralnica poštno hranilničnega urada. Zvezo bo imel s poštnim omrežjem po obstoječi poštni vožnji Rakek - Planina. — Jubilej Andreja Fijana. Intendant hrvatskega deželnega gledališča, odlični hrvatski umetnik Andrej Fijan je v četrtek čisto na tihem praznoval 35 letnico svojega delovanja na hrvatskem odru. — Samoumor Tržačana v Parizu. Finančnik Fric Perugia se je ustrelil v nekem pariškem hotelu. Isti je rodom Trža-čan. Stanoval je v Londonu. Bil je svak Ludovika Rotschilda. Vzrok samoumora so velike izgube na borzi. — Profesor Šurmin vpokojen. Vpoko-jitev vseučiliškega profesorja poslanca Šurmina jfe gotova stvar. Edini razlog pen-zioniranja je ta, da je Šurmin podpisal manifest hrvatsko-srbske koalicije. — Zupan v Varaždinu. Včeraj jc bil v Varaždinu izvoljen za župana Starčeviča-nec dr. Jurinac. — Ivo pl. Hreljanovič umrl.. V Zagrebu je umrl predvčerajšnjim Ivo pl. Hreljanovič, bivši intendant zagrebškega gledališča, v starosti 44 let. Pokojnik je bil rojen leta 1864. v Veroni kot sin hrvatskega častnika. Dovršil je dunajski konserva-torij ter bil več let operni pevec na Nemškem. Zadnji čas je živel v Senju, kjer je med drugimi spisi izdal veliki angleško-hrvatski slovar. Bolehal je že tri leta. — Na smreko se je obesil v Lokovcu v kanalskem okraju na veliki petek posestnik Anton Šuligoj. Vzrok: domači prepir. Štajerske noulce. š Novice iz Celja. Slovenci v Celju so včeraj vprvič igrali na svojem igrališču 4 155 brez vetra sr. jzah obl del jas. j 1-1 Srednja včera'Snja temp. 10 1«, norm 111« ŽITNE CENE. Budimpešta 24. aprila. Pšenica za maj....... Pšenica za oktober..... Rž za okt......... Koruza za maj....... Oves za okt........ Efektiv: nespr 11-26 940 820 6-39 656 Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskrenoljubljeni brat, gospod Valentin Kummer mestni učitelj v pokoju danes zjutraj ob 6. uri po dolgi, hudi bolezni v 59. letu starosti, prejemši sv. zakramente, v Bogu zaspal. Truplo dragega pokojnika se bode v nedeljo, 26. t. m., zjutraj ob 8. uri cerkveno blagoslovilo v hiši žalosti, Ljubljana, Komenskega ulice št. 10, in se prepeljalo na pokopališče v Kranj, kjer bo isti popoldan ob 5. uri položeno k zadnjemu počitku. Sv. maše se bodo brale v raznih cerkvah. Ranjkega priporočamo v blag spomin in pobožno molitev. Kranj - Staraloka - Ljubljana, dne 24. aprila 1908. Žalujoči bratje in sestre Izborne cevke za pipe so »Eterna-cevke«, katerih je bilo razpečanih v Avstriji v enem letu čez 11 milijonov komadov. Več v oglasu. Vabilo 1001 1-1 redni občni zbor »Hranilnice in posojilnice v Dobn pri registrovane zadruge z neomejeno zavezo" ki se bo vršil 10. maja 1908 ob '/,4. uri pop. v hranilničnih prostorih. Dnevni red : 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Pregled in potrdilo računskega zaključka za 1. 1907. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi člane načelstvo. 3 učence za kamnoseško obrt 1021 (3-1) sprejme tvrdka Felix Toman Ljubljana, Resljeva eesta 30. 2 vrtnarska pomočnika in dva učenca sprejme takoj 1022 3-1 I. Wider vrtnar Ljubljana Ceno se proda Z6 oknlc (ueternlc) ter vrata iznad stopnic iz remeljev. Povpraša naj se na Resljevi cesti štev. 11. prvo nadstropje. 1023 I V V lsecm učenko za manufakturno trgovino, veščo slovenskega in nemškega jezika. 1015 2-1 T. Ogrin, Novo mesto. Istrsko vina Muškat beli, belo vino, teran, rudeče vino, kakor tudi najfinejši tropinouec se dobi pri lastniku Antonu Ferlandl Glorjlo 1009 24- 1 Rovinj, Istra. I f ►S & 9 Destilacija žganja spojena z izdelovanjem brezalkoholnih osve- LJ , ^pvnlnih niiaž* sp tnkni nriFnp 7 nniHnližinj meljito in strokovno manipulacija na licu me- Jjn ževalnih pijač se takoj prične z najboljšim Pin>1 uspehom, za oblastveno dovoljenje za izdelo- k.1 u.ni. in ti,Hi nrnHain co (ar uradi tn_ l™ vanje in tudi prodajo se jamči ter uredi te- L™ meljito in strokovno manipulacija na licu me- [jj| Pifti sta, Obširne informacije v dosego dobre kup- r^ LWJ čije. Resni reflektantje naj pošiljajo ponudbe L^Tj Dod šifro: ..Erste Fabriksfirma 68882" na V , pod šifro: „Erste Fabriksfirma 68882 3R M. Dukes Nachf hJioi3 10-1 Dunaj, l/l, Wollzeile 9. Odda se takoj v najem >oi6 2-1 posestvo f pomožni 1 pripravno za živinorejce, 10 minut odda- ^ ^m ^ delavci r pripravno za živinorejce, 10 minut oddaljeno od jkolodvora Sava pri Litiji. Odda se z živino in orodjem s pogojem polovico prireje. — Več se poizve pri AR. Terlep-u, poslovodji v Spod. Šiški. t^inoLužU^l: krojaški pomočnik za veliko delo pri M. Hrastu v Lescah, Oor. 1011 8-1 JajCfl za videnje od čistokrvnih rumenih Orpington kokoši. Najboljše zimske jajčarice. Ducat jajc stane K 3 60, brez zavoja. Jamčim za 80% oploditve ter neoplojene jeden-krat nadomestim. 829 6—4 Henrik Franzl, Ljubljana Prlsoz 10. Krojaškega pomočnika sprejme takoj v trajno delo Frano Kri&tof krojač,Višnja gora 16, Dolenjsko. 1019 1—l Dtofpreina, elegantna kočija vrste konjskih oprav proda po ugodni ceni J. K R A L J v Železnikih. 1005 3-1 dobe takoj trajno delo proti :::; dnevni plači K 3 — :::: v touarnl za usnje u Beljaku. 1006 3-1 Panorama international 1010 Pod Trančo 2. 1-1 Razstavljeno od dne 26. aprila do vštev. sobote 2. maja 1908: Visoke ture v pogorju Velikega Zvonarja in Venedigerja. n II I i m kuri <3 i Pletilni stroji za ročni ali motorni obrat Zelo priročni za vse vrste pletenega blaga, kakor ženskih in moških nogavic, rokavic, telovnikov, spodnjih oblačil Itd , iz renom tovarne strojev EduordDubied&Co.Couvet te) ,Grand prix' Pariš 1900. - ,Orand prix'MIlan 1Q06. Glavno zastopstvo: J. Giedion, Dunaj IX., Kolingasse 3. Iščejo se tudi pre-kupcl in agenti proti dobri proviziji. Gotov zaslužek v vsaki hiši! 1000 3- n II I ll j Skladbe Ivana Ocvirk: 1. Pred in poigre za orgije ali harmonij. Cena........K 3-—. . . .. 2. Petero masnih pesmi za mešan zbor. Cena partituri in 4 glasovom ........K 1-50. . Šestero velikonočnih nPCtni za mešan zbor. Cenaparti-P C Mil 1 turi in 4 glasovom K 150. . Deset napevov k blago- n-nclnirn 6 za mešani in 4 za moški gUMUVU zbor Cena , . K ,._ (svetne) pesmi • > mešane in moš glasove. Cena Dobivajo se v Kat. bukvami v Ljub-. ^^ Ijani in pri skladatelju v Sinju (Dalmacija). za moške K 2--. Usojam si javiti velecenjenemu občinstvu, da sem otvoril ¥ Zgornji Šiški 957 (1-1) hsiuiiioieiki obrt ter se priporočam v izdelovanje Mfi f2fl»ol>i» ill Spomenikov iz lepega kraškega marmorja, dalje nagrobnih okvirov iz cementa po najnižjih mogočih cenah. Velespoštovanjem FrailC BorŠtnar. Naznanilo in priporočilo! Slavnemu p. n. občinstvu v ljubljanski okolici, posebno pa še prečastiti duhovščini si usojam naznaniti, da sem oddal svojo čevljarsko obrt na Francovem nabrežju it. 21 g. Antonu Tertnik=u. Ko priporočam svojega naslednika v obrtu blagohotni naklonjenosti svojih velecenj. odjemalcev, se najiskrenejše zahvaljujem za vse obilne dokaze zaupanja, ki se mi je izkazovalo v celi dobi mojega obrtovanja. Velespoštovanjem Karol Hioterlechner. Opirajoč se na predstoječe obvestilo gospoda Karola Hinterlechnerja si usojam najvljudneje naznaniti, da sem prevzel čevljarsko obrt na Francovem nabrežja 21 ter bom isto vodil z enako vestnostjo in natančnostjo kot moj gospod prednik in izvrševal cenj. naročila enako solidno in po najnižjih cenah, kot doslej, vsled česar se n^djam, da nii slavno občinstvo in preč. duhovščina ohrani enako častno zaupanje kakor mojemu predniku. Velespoštovanjem 1024 Anton Tertnik. Podružnica « w SftfJ&tu. g glavnica I I I K 2,000.000. I I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve uike štev. 2 priporoča žrebanje promese na 3% zemlj. kreditne srečke II. em. po K 5 50 5. maja 3% zemlj. kreditne srečke I. em. po K 5'— 15. maja 4% ogr. hipotečne srečke .... po K 4'— 15. maja ogr. premijske srečke cele po K 12 —, pol. po K 7.— 15. maja ii ii ii ii ii ii glavni dobitek K 60.000— „ 90.000— | „ 70.000— „ 200.000— ■ V ftssca I Re»«fnrwni fomd a 3 . ^ š? aoo.ooo. i 3 « 1 I v Štajersko. Qlatina ŽeletnMka postaja, pošla in brtojarni urad. § Krasna lega, zrak » poln kislika, brez ^ prahu. Moderna "S uredba, živahno f družab. življenje. Popolnoma prenovljeno. Nova hydro elektr. mehu ti. therapeut. zdravilnica v velikem modernem slogu. Zdravljenje z mrzlo vodo, elektr. razsvetljava in banj. kopeli, inhalatorlj, pneum. aparat, parne kopeli, elektr. masaža, solnčne kopeli, zdrav, gimnastika — Preizkušena zdravilnica za bolezni v želodcu, črevih, na jetrih, ledvicah, kron. zaprtju, hamorrhoidah. kamnu, debelosti, slad. bolezni, dalje proti trganju, katarom v griu in krhlju. Najmočnejši zdrav, vrelci, podobni kot v Karlovih in Marijinih varih. — Novi hotel z d etetično restavracijo in novim vodovodom z izvrstno pitno vodo. 850 2 I I 846 Proda se v vasi Podlipoglav 2—2 posestvo oddaljeno eno uro od Ljubljane In pol ure od papirnice, na katerem se lahko redi 7 glav živine in 4 prašiči. Plačuje se lahko v šestih obrokih. Več pove Andr. Strgar, Podlipoglav 5, P. Spod. Hrušica. Izvolite pisati po vzorce! Modno blFgo volneno in perilno, za dame in gospode, platno, damast, prti, brisače, blago za srajce, celo platno ali bombaževina, stalno barvni r»ipk-fgm prekrasnih modnih vzorcev za srajce, obleke itd., itd. le zajamčene kakovosti priporoča izvozna trgovina lanenega in modnega blaga V. i. Havliček in brat v Podčbrariih, Češko. Mnogo priznalnic. Naročila v ceni nad 15 K pošiljamo poštnine prosto. Zavoj 40 m peril-nih ostankov proti vpo->latvi 18 K 528 20-9 Vajenec se takoj sprejme za jermenarsko obrt na Poljanski .cesti št 9. .441 1 Novost! Zastonj m poštnine prosto naročajte moj o novi veliki cenik S koledarjem o ki obsega vsakovrstna darla in druge družini vedno dobro služeče predmete.-------•••--• • ^ -....... ......... v žr. Čuden, urar in trgovec v Jijubljani. 959 3 Meščanska restavracija, Sv. Petra cesta 47 (prej Hafnerjeva pivnica). Podpisani dovoljujem si slavnemu občinstvu naznaniti, da bom otvoril v soboto, dne 18. t. m., na novo urejeno :: (prej Hafnerjeva pivnica, na Sv. Petra cesti štev. 47. :: Točilo se bode priznano dobra pristna vina iz najboljših vinskih goric, dolenjec (cviček) iz Gadove Peči in Drenove, fini bizeljec, vipavski rizling, burgundec, dalje izvrstna istrska vina: refoško in svetovnoznani kraški teran. Dalje v obče priljubljeno plzensko pivo (prazdroj) iz meščanske pivovarne v Plznu ter priznano dobro puntigam-sko marčno in bavarsko pivo. Izvrstna dunajska in italijanska kuhinja. Vedno sveža gorka in mrzla jedila. Poleg moderno opremljenih popolnoma prenovljenih restavracijskih prostorov je dalje slavnemu občinstvu na razpolago prostorna in prijazna urejena po dunajskem vzorcu. Postrežba točna in solidna. — Cene primerne. Sklicuje se na svojo večletno prakso, katero sem si pridobil kot restavrater v raznih najfinejših restavracijah v Gorici in Trstu, sem si v svesti, da bodem v vsakem oziru vstregel sl. občinstvu kar najbolje. Za obilen obisk in naklonjenost sl. občinstva se najudaneje priporoča A. Dekleva 947 4-4 restavrater. KOMPANJON s 50.000 do 100.000 K premoženja in marljivim sodelovanjem sc i6£e za blagajniško poslovanje in korespondenco pri velikem dobičkanosnem podjetju. Delež in obrestovanje garantirano. Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na PAUL RATHKOLB, Gradec, Rdsselmuhlgasse 18 . 852 3 -3 posojila za vse stanove na osebne kredit ali proti vknjižbi po bančnih usancah in eskomptiranje menic posreduje strogo solidna in zanesljiva domača firma proti 5—6'/2°/o obrestmi in neznatnimi posredovalnimi stroški. Predplačila (Vorspesen) se ne zahtevajo. Hitra in najtočnejša izvršitev zajamčena. Ponudbe pod šifro: ,,Najcenejše posojilo" na upravništvo tega lista. 948 3-3 Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega kararskega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzemam in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stavbinska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah. Z velespoštovanjem v 856 24-3 Ignacij Camernik, kamnosek v Ljubljani, Komenskega ulice štev. 26. 932 3-3 A\ihael Kasfner, Ljubljana. Zaloga trža^il} rafinerij mineralnega olja uTr^tti priporoča svojo stalno zalogo: olje za snaženje, olje brez leska, vasellnovo olje, olje za Dieselov« stroje, olje za vretena, vulkansko olje, olje za cilindre, olje za kompresorje, mast za stroje. Bencin, zadačen in nezadačen. — petrolej, dvokronski in trokrouski kakor tudi carsko olje v sodih in škatljah po najnižjih dnevnih cenah. mm mm H Najceneje in nnJIMSa vožnja * Ameriko je s parniki Severortemškega Lloyda " Bremena Heo-Uork s cesarskimi brzopamikl Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, ' Kaiser Wilhelm d. '■ Grosse. bm POT Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2 86 i7 Edvard Taučar-ju, v Kolodvorskih ulicah «-35. nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju". Odhod Iz Ljubljane je vsak torek, četrtek In aoboto. Vsa potovala se tikajoča pojasnila točno In brezplačno. Postrežba poitena reelna In aolidna. Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Californla, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Orcgon in Washington. nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galventon. Odbod Da tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu sc dobivajo pa tudi listki preko Bqlflmor« in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Bucnos Aires, Colombo, Singapore, v AvstraHJo itd. itd. 1501 35 Szantnerjc,r' črevlji Siri v kakovosti, lepi in fini iacvršitvi! Največja 83T Zimskih črevljev za gospode, gospe in otroke. ■ ■ ■■ zalogaj OokoSenic (kamašen) alovcein gozdarje. : »ar Črevljev za dom jJSTLSS^SLE Prva in največja zaloga črevljev na Kranjskem = F. SZANTNER - moftki čevlji "d k s - naprej, ženski fteviji, miki, od Ljubljana, Šelenbure:ove ulice 4. Ljubljana. K 4 80 naprej. Ženski ftrevlji, visoki, od K 8 50 naprej. ^ ^ ' 6 » ^ ^ Trgovci dobijo primeren popust. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Zunanja naročila proti povzetji. Sodi. Več vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ, sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2983 Ohranitev zdravega - želodca - tiči naj vet v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi probavljanja ter odstranitvi nadležnega taprtia. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje po-Hpc.šiyoče in lahko odvajajoče domače zdravil«) ki ublaži in odstrani znane nasledke ne-■nernosti. slabe diete, prehlajenja, in zoprnega wiprya, n. pr. gcrečico, napenjanje, nezmerne tvoritvo kjy!in ter krče JO dr. Kose baleam ma ialodeo i?, lekarne B. FRAGNERJA v PRAGI. VARILO ! - 9 Vsi deli embalaže imajo 11 postavno deponovano var-stveno znamko. Glavna zaloga lekarna B. FRAGRER-ja v PRAG! c. ln kr. dvornega dobavitelja ,,pri črnem orlu" ■ „t Praga, Mali Strana, ogel Neradove ui.203. Po poitl razpošilja se vsak dan. Cela steklenica 2 K, pol steklenico 1 K. Proti vpoSiljatvI K l'M se pošl|e mala steklenica In za K 2'90 veliVa steklenica, za K 4 70 2 veliki steklenici, za K 8 — « velike otcklenice, za K 22 — 14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije. Zaloge v lekarnah Avstro-Offerske. V LJubljani se dobiva pri £2. leltarjih : O. Piccoll, U. pl Trn-J k6czy, n MurdetschlSger, j. Mayr. "J12I7S ! Zastonj! pošiljam ilustrovani cenik Ovalnih strojev in voznih koles. Nov dober in fin slroj se dobi :: že od 19 gld. naprej. ^ :: Lorenc Rebolj u Kranja. je najboljše in najfinejše čistilo za čevlje. Dobi se povsod. 7eo i O 883 12 -3 BR. HLflUKA 9 Priporoča svojo bogato zalogo zdravilnega orodja za bolniško oskrbo, obveze za zdravilstvo, Soxlett-oparat in bandaže itd. v Ljubljani, Prešernove ul. o Jos. Stupica, v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 6. jermenar in sedlar Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših p konjskih oprav o Kočije, druge uozoue in nnjrnzllt uprežno oprauo, z druge v s e c potrebščine katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče ...... kakor tudi žc obrabljena vozove in konjske oprave. 715 12-6 Andrej Zajec cementarna na pešati, pošta Dol pri LJubljani Prečast. cerkvenim predstojništvom, zasebnikom in podjetnikom priporočam kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, šole, zakristije, veže. kuhinje in hod- mnVAlOnO nlnČAo v raznih barvah nike krasne — 1,0 in okus. Uzorcih. Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, krasne križe ^poCK" grobne spomenike in nlfwil*IA brušene in polirane kot marmor. — Slavnim cestnim 3 9 odborom in zasebnikom nudim 40 cm svetlobe) za kanale in vo-ILBHK7 ® a dovode (zlasti 6centimeterske,namesto dragih železnih in malo trpežnih lesenih cevij), milnje kamne, korita za živino in drugo cementno blago. 692 6 Ceniki in vzorci na zahtevo. —-- Revma Nevralglje, kožne bolezni in rane, chron. Morbus Brightil Prutin! ohromelosti in pri različnih :: :: ženskih boleznih :: :: Ischias Krapina-Topiice » izborni zdravilstveni vspehi epmalno zdravilišče vspešno zdravil, s thermal. pitno vodo Hrvatsko (hrvatska Švica). Priznano od avtoritet, izborno, zdravilno in izcedno učinkujoče termalno zdravilno kopališče 38 do 44° C, z največjim termatno- kopalnim bazenom v Evropi. 765 20—6 Vednl pritok In odtok 3800 lit. v minuti. Posebne marmor, kadne kopeli in tuši Sudariji (potilnice) edini te vrste. Otvor-jeno od j. aprila do konca novembra. Znižane ccne do 1. junija in od 1. sept. Kopal, zdravnik dr. Ed. Mai. Klin. masaža, zdravilna gimnastika, elektriciteta. Prospekte in pojasnila daje kopališko ravnatelj. Krapina-Topiice na Hrvatskem. Zdravilišče s stanovanji, najpopolnejši higieniški kom-fort. Izboren restavrant in kavarna. Cene zmerne; Čitalnice in konverzac. dvorane. Dvigalo, pokrito sprehajališče. Krasni parki. Lepa žup. ccrkev. Stalna zdraviliška godba. Igrišča, razvedrila itd. Avtomobili. Od postaje .Rogaške' lokalne želez. Grobelno-Rogatec, od-cepek (Dunaj-Trst) 2 uri. Postaja Zabok-Krapina-Toplice (Čakaturn-Zagreb) 1 uro. Na obeh postajah poštni in zasebni vozovi. Zasebni avtomobili. Naročila pri kopel, ravnateljstvu na postaje Zabok-Krapina-Toplice, Rogatec In Poijiane. 0 Najkrajšai, najcenejša UOŽIljfl»fllMllli z modernimi , velikimi brzoparniki iz 0; Ljubljane čez Antwerpen v Ne w York je proga rdeče zvezde Jed Star Line". Na naših parnikih: .Finland", ,Kroonland°, nVaderbnd', .Zoeland" in „Samland", katori vsak tedon v sobotah oskrbujejo redno vožnjo ;ncd Antwerpnom in New Yorkom, so snažno st, izbora« hrana, vljudna postrežba m spalnice, po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, sa. vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožnja 7 dni Odbod iz Ljubljane vsak torek popoldan. Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa Jo ! izdatno cenejša kakor na New York. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik FRANC DOLENC v Ljubljani, Koiodvornko ulico odslej »tov. 26. od južnega kolodvora na lovo pred znano gostilno pri .Starem tišlerju". 320 46 17 OOOOOOOOOOo Uatmnorljcno /. 1842. Slikarja napisov Start, in pohištvena pleskarja. Velika zbirka dr. SchOnfeldovIh v tubah za akadem. slikarje. Elekrični obrat. Tovarna in prodaja oljnatih barv, firnefa In laka Brafa Eberl, Ljubljana prodajalna In fcompfoln Telefon 154. Pelavnlca: Miklošičeva cesta št. 6 ^ Igriške ulice št. 8 Ustanovljeno L 1842. Zaloga čoplčev za pleskarje, slikarje In zidarje, Stedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd. Priporočava se tudi sl. občinstva za vsa ▼ najino stroko spadajoče delo ▼ mestu ia na deželi kot priznHno reelno in fino p« najnižjih cenah. 768 62-20 mm Lepa zračna Ml i stanovanja vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajeni hišah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrože** trg 7, v Ljubljani. Z električnim ofirc- § lom urejena tvornica ® G. Skrbic § 143 Zagreb43-7 ® llioa 6tev. 40 J priporoča £ svoje slovite solidne in cene 2a- jflb luzije, lesene, tkane in platnene ^ rolete, železne in lesene za- Ig tvornioe za izložbe in proda- w jalne ter prosi, naj se tej solidni £ tvornici izvoli nakloniti največje za- £ upanje. Ceniki in proračuni zastonj. k. Anton P r e s ker troja* v LJubljani, Sv. Petra eaita St. 14 Mllkma nlato kolajm v Partin iSSM Mtlkavaa a: zImio kolajn« 1» krSS*»vr t, Loegtosni I »05. rcsssrasssrT «wn» m te trpež«»(ja I« »sMossc« »1*9« f* ulifcHi aeaalk. izgotevljene obleki. >j*sb»o bi bavalaka t n^Jvoiji Ubart po aajaiijfr Genih. BnlMTits«] Rilfiria mWjii«|a arasUt* if!ijs!žtr6 mtot&v> Knjkeeiiitajio aalogo In najrazno-,^1606 53—2 vratnsjio Izbiro klavirjev in harmonijev ima Alojzij Kraczmer !zdelo«al«o klavirjev ln sodna zapriseženi zvedene« Ljubljana, Sv. Petra nasip it 4. ' ** JWB"SBgS3SMWb Vedno so v zalogi pralflrRn! pa brezhibni klavirji. Prevzamem obiranje In popravljanja vseh sistemov. Olavno nstop-stvo dvornih firm L. BBssndorfer na Ounaju, GebrUder Stlngl na Dunaju, Avgust FSrster V Lttbavu, Th. Mennborg v Llpskem. Za vsak pri mepi kupljen klavir docela Jamčim. — Najnižja m Izposojevalnlna. — Delna plaSlla. "'«< Ivan Terdan pleskarstvo Ljubljana, Vegove ulice št 8 se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v izvršitev vseh v pleskarsko obrt spadajočih dal, kakor tudi slikarskih, napisnih in dekoraolj« skih dal. Posebno se Se priporoča za cenjena naročila za stavbeno in pohi&tveao pleskarstvo. jj , ^ . 2461 62—14 ---tet— Pruo l/« °/a * I '/2 '/o na amortizacijo ali pa po 5 i/( % brez amortizacije; na menice po 6°/0. Posojil, sprejema tudi vsak drugI načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izven nedelj in praznikov. 201 Hiša naprodaj. V Sp. Šiški se proda enonadstropna hiša, s šestimi stanovanji, vsako obstoječe iz 2 sob in kuhinje ter kleti in vrta. Hiša stoji na primernem prostoru blizo glavne ceste; stavba je v najbolišem stanju. Proda se iz proste roke, radi izselitve. Pogoji so ugodni. Več poizve se pri V*l«ntinu Gregorcu v Menge&u 6i. 13. 813 6-3 f/o/ni/rč i* . fttrioriJco Jfalori xehjv brv, po ceni in jtcts>H>si//tv(> /n •/( n •<{//' mi/se obrne/o oSimt *n<','iJCm cieiXa. v JSjVubf/mii .'Sic/i i1)/>crs(/uiCf\y'asnilei t)i//t • sc tropilučno. Istotam sprejmejo se dobri in zanesljivi zastopniki. Sldro-Paln-Ezpeller j. efiaAeo priuu. k.t t.vratno k«l Htl«|tb te •čvodna mazila pri prehlajanj* Itd. | mh M v., X 1 40 m I I M 4.kiv. t Tleh Itkuutk. m4Mrt, mJ m JratM« I« .ririiMlB. >tefcl«atM t lk.Uj.li > u*. niilta. lauik. ,,SI*ro" M J. fMm »rljpnalai Richterjeva lekarna pti Hzlat.m le»u" v Prafl EUaabctkgMM Stev. B nov« 0 MT »MIK reepaMljMja. * «[ tn- Krasne BLUZE največja Izbira v svili tn v drugem modernem s y s s blagu tudi po meri. :: s s :: Vsakovrstna KRILA, PERILO in OTROČJE = OBLEKCE = po najnlžih cenah. f ✓ KRI STO FIČ poroč. BUČAR A Ljubljana, Stari trg Stev. 28. /^ * PM 9 LlHSIJfifll proti cjoia&iBsi N N K N N K M N N I la&ko colo debele in od 5 eol naprej široke, ter plačuje iste 14 vinarfov I laško colo, postavljene franko Ljubljana državni kolodvor Šiška. 215» & Kupuje fudl hrastovo hlod« k) frtee. jm&MM Založnik c. kr. avstr. državnih uradnikov. Klobuke, cilindre in čepice uDojnoueJiili (aconati tn v velikih izberah priporoča 112 62-28 Ivan Soklič. Predstave se vrtijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljeh in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne. Kinematograf EDISON 3 s Dunajska cesta nasproti kavarne yyEuropacc. s 8 Danes v soboto nov spored. 166 Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava za dijake po zni-i i žani ceni. i i Zastonj napravi do 1. maja vsakemu čitatelju tega lista „Portretni zavod J. Ptaček" v Pragi, VAcIavskč nam., veliko doprsno sliko, popolno zastonj, po kateri si zamore vsak čas naročiti črn, ali barven portret. Opozarjamo že sedaj na svojo veliko izložbo na jubilejni razstavi v Pragi leta 1908. 929-1 mL t,,,, t sa S Kupon. Po priloženi fotografiji mi blagovolite napraviti velik portret. sE wt Mm«. C tik*. »nM|m par J« I »•'J**? R . M. R M -, ■'•f^j taH pit Mehko ikaMf. K 10 -R M--, K 42 -. Polili, Irtnko p* p«! »"tla. Zim«n» dovol|en> proti povralM •oitnln«. Benedikt Sacbaal, Lobti h. im 5 KAŠLJUJOČIM v otrokom in odrašenim osebam pripisujejo zdravniki zelo uspeSno TI9H0NEL SCILLAE kot sredstvo, ki odtrgava sluz, jo odvaja, ki blaži in potolažuje krčeviti kašelj in ki odstranjuje dihalne težkoče. Stotine zdravnikov so se že imenitno Izrekli o hitrem učinkovanju tega sredstva, Thymomel scillae, pri oslovskem kašlju In pri drugih vrstah kašlja. Vprašajte, prosimo zdravnika I 1 steklenica 2-20 K. Po pošti franko proti pošiljatvi 2-90 K) 3 steklenice pri pošiljatvi 7 K. 10 steklenic pri pošiljatvi 20 K. Jp s Izdelovanja In glavna zaloga * lekarna B. FRAGNER-Ja 3430 c. kr. dvorn. zalagatelja 24—1 ., Praga III., St. 203 s/ Dobiva se skoraj v vseh lekarnah. Pozor na Ima sredstva, Izdelovatelja In na var- „ # stveno znamko. Za dame! elegantne klobuke Za otroke! ter vsakovrstne modele priporoča 2237 A. llivod - Mozetič a:« Modni salon trgovsko modnega blaga itd. Popravila klobukov ceno in fino. Zunanja naročila točno. Filijalka v Kranju na Glavnem trgu. ftirten, uiti« ia kintrak* lijiki kljičiTiičarstrt. fllMEni vidri In tesnim Josip Weibl J. Spreitz«r~Ji lasi. LJUBUM, Slomikm fllici 4 priporoča sa atar* trata občiaatra la prečasti* iuhovSinl ▼ Udelovanja vseh v to strok« spadajočih predmetov: MAn« emreije aa stroj, obhajila* alst, ograjo aa «lro dvora •boaojao omraija, v* in* Trata, balkoni, voraado, stolpa* kril«, itoAUalko, strel«- ▼od«, l«l«xna okna, telesa« stol« Itd. Vpoeljallteta: valJIAat laatorl la solnAae plaht« p« najnovajtaa Blatna a sana«4vif*laM m 1M9 iS—119 oporami bras vijakov. asissuajsasi ss f&nm&sB&i s« fmHStmm Opozarjam p. n. trgovce, žganjetoče, kakor tudi gostilničarje na svojo veliko zalogo eseno, rumova kompozicije, razno-vratnih čaje«, konjakov, malage, Lacrimaa Chriati, finega jamajakega ruma, priatne alivovke, brinjevca, tropinovca in pa vaeh vrat likerjev. Ugodno je za vsakega odjemalca, ker razpošiljam vsako množino po isti ceni, kakor tvrdke iz nemških krajev ter jamčim za najboljši uspeh vsake esence po priloženem navodilu. Neugalajoče blago sprejmem na svoje stroške naza). 24t)5 26—21 Za obila naročila se priporočam s spoštovanem iTgiiit Beni^ar I. kranjska trgovina s čajem, rumom in esenci, Ljubljana, Šelenburgove ulic št. 3. m Na najvišje povelje NJeg. XXVI. c. kr. c. in kr. apost Veličanstva. loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija^'"dop^Sa'^^ 18 390 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 513.580 kron- 791 10—6 Glavni dobitek znaša 200,000 kron v gotovini. Srečkanje nepreklicno 14. maja. — Ena are&ka stane 4 K. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtstrasse 7, v loter. kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železn. uradih, v menjalnicah itd.; Igralni načrt za kupce brezplačno. SreCke se pošiljajo poštnine prosto. Od c. kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije.) Elegantni po meri površniki in obleke v poljubnih cenah in najboljši izvršitvi. Vsled vedno naraščajočih naročil sem oddelek ja izdelovanje oblek po meri jdatno povečal. Judi sem nabavil večjo zalogo inozemskega in pristno angleškc9a blaga. Jfunc zaloga in izdelovanje oblek. Ljubljana. Dvorni trg št- 2. OSREDNJA BANKA českio^NILNIC, 'Vloge na knjižice in ra&un 4 % in 4'/< %. Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in iuvalna zaloga brezpla&no. Vippliagerstr. 22. ___(Ustredni banka českych spofitelen) Poaojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4J' in '/«•/. upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4*/. ban-kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije. Del. kap. 7,000.000*- Telegraml: „Sporobanka". Deponiranje kavcij ia vadij raznih vrat. Eskont menjlc samo denarnih zavodov. Bankovne informacije in avete brezplačno. VZAJEMNO PODPORNO DRUŠTVO 0 LJUBLJANI Kongresni trg 19 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure registrovana zadruga z omejenim poroštvom po 4 Kongresni trg 19 3! O1 4 to je. daje za 200 kron 0 9 kron 50 vin. na leto. Drugi1 hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Heiitni davek pla^n hi-f&nilnic;«. suma. Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik. rt49 82—1 J>' ajslgiirnej&a prilika xa Atedei^je! Kanonik J. Sufinik 1. r., podpredsednik. 5 9 g g 19