96. številka. Ljubljana, sredo 28. aprila. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD Ishaja vsak dan, izvzemai ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prcjetuan za avstro-ogerake dežele za celo leto 16 gl., za pol leta 8 gl. ca Četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. oO kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ae računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko \ee, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih'šol.-ih in ta dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za Četrt leta 2 gld. f>0 kr., po pošti prejoman za četrt lota 3 gold. — Za oznanila Be plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., će M dvakrat, in 4 kr., će se trikrat ali večkrat trnka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. .'i .gledališka stolha". Opravniš tvo, na katero naj su blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Ne preveč s tujci! Dasi ravno je zdaj novinarju političnega materijala že premnogo, moramo denes vendar bitro in mimogrede tudi omeniti vprašanja, na videz malega, a tacega, ki ima v sebi veliko načelo ali princip, ki se ga je nam Slovencem treba v vseh reččh držati. Te dni se namreč shajajo v Ljubljani strokovnjaki v ta namen, da se posvetujejo in da določijo temelj, na katerem se imajo vršiti dela za kultiviranje ljubljanskega močvirja. Imena nekaterih teh znalcev so nam porok za to, da bodo rešili nalog svoj vestno, po dolgoletnih svojih izkušnjah, po načelih novejše tehnike. Ta imena nam kažejo tudi, da je odbor za kultiviranje močvirja stvar resno premislil, in možje, kakor so Podhajskv in Salvini, so nam porok za dobro izvršitev naloga. Znalci ti si bodo ogledali močvirje, izpitali bodo vse okolščine in končno izrekli svoje misli, na podlagi katerih se bodo začela najprej tehnična dela, izdelali se bodo plani ali črteži, po katerih pa se bode delalo na polji. Tehnična dela in črtež bodo delali drugi možje, inženirji, kateri bodo izrek ekspertov za podlago svojih del smatrati morali. .Ne le odbor za kultiviranje močvirja, nego i manj interesiram krogi, posebno pa domači inženirji, se uže denes zanimajo za to vprašanje: kdo bode poklican izvršiti inženirska dela in narediti plane? Želja odborova in vsacega domačina bode pač ena in ista, da v domačej deželi delaj o do m a či ni. In če ne bodo imeli drugi faktorji mč govoriti v to stvar, trdno pričakujemo od odbora, da bode poklical v to svrho sanio u o m a č e i n ž e n i r j e. — Ali govorili bodo še drugi, in mej temi tudi vlada na Du naji. Kaj bode ta rekla? Na to vprašanje nam je uže nekoliko odgovorilo poljedelsko inisterstvo s tem, da je poslalo v ekspertizo zraven stavbenega nad-svetovalea g. Jiudre še necega inženirja po imenu llobohm. Kedo je to? bode marsikdo vprašal. — Ilubohin je neki iz Škotskega, Švedskega, ali Bog si ga vedi od kod v Avstrijo pnvandrani tujec, in je inženir pri znanem stavbenem podvzetniku Klein u na Dunaj i. lii to Dosledno je, kar nam ne daje preveč zaupanja v to pnhodnjost. Podvzetnik Klein se je uže pred leti ponujal niinisterstvu, da hoče vsa dela prevzeti, da bode naredil projekt, tega izvršil, kapital posodil itd. Da ima Klein še zniiroin ta namen, nam je dokaz llobohm. 13rž ko ne je Klein svoje ponudbe ponovil, ministerstvo nagovoril, in evo ga njegovega inženirja mej eksperti. Klein je navajen delati z milijoni, Jcatere išče tudi na Kranjskem, (in morda bi jih pa tudi naredil, ako bi njemu samemu prepustilo se narediti projekt), aH teh tukaj našel ne bode. Težko pa, da bi se branil vzeti delo, če bode videl, da bi mogel iz Kranjske nekoliko tisočev odnesti. Komaj se je začelo dobro govoriti o delu na Kranjskem in uže se urivajo tujci. In to je le začetek, kaj bo še le, ko bode eksper-tisa izgovorila se. Obsuli bodo tujci našo domačo deželo in vrivali nam svojo „ pomoč" ! Vprašanje bode le: Ali nam je treba tuje pomoči ? Skusimo to vprašanje rešiti. Prva dela bodo torej tehnična. Celo močvirje se bode moralo najprej na tanko izmeriti, nivelirati, izpitati vse okolščine, katere uplivajo na izvršitev celega dela, sploh opravki, ki spadajo v delokrog inženirja, in katere mora inženir opravljati pri vsacem projektu. Ali imamo v to svrho domačih inženirjev? Da bi le toliko dela bilo, da bi mogli vsi opravka dobiti I Pri velicih stavbah so bili v častnih službah in povsodi so bili čislani, ker so vestno opravljali svoje službe. Ti domačini jedini morejo stvar popolnoma in dobro rešiti, kajti jedna glavnih stvarij bode vendar le preiskanje razmer, in to more dobro preiskati le tak človek, ki zna z našimi posestniki govoriti, kateri bode znal dotična vprašanja točno staviti in bode odgovore dobro razumel. Tega pa škotski, švedski in nemški inženirji pri nas ne morejo doseči. Dalje govori za domačine še drugu stvar. Inženirji bodo morali plačani biti, in kedo jih bode plačal? Posestniki na močvirji, kranjska dežela sploh in nekaj vlada, ali zopet iz davkov, katere pa Kranjci tudi plačujejo. Nemajo li v prvej vrsti pravo na zahlužek iz domačih novcev domačini? Tujec bi v svojoj oholosti zaslužek dru-godi zapravil, in kakor imajo taki ljudje uže navado, smiju 1 bi se nam in lagal svetu o nas in nas obiral. — Sveta dolžnost vseh dotičnih merodajuili krogov je torej skrbeti za to, da bodo poklicani za tehnična dela le domači inženirji. — — Ko bodo poljska dela izvršena, bode treba narediti plan. Kedo bo naredil tega? Ali so naši domači inženirji temu kos? Preglejmo si tudi to točko. Znalci bodo te dni izrekli svoja mnenja, postavili bodo tako rekoč program, na katerem se ima delati. Izrekli se bodo točno, kako si mislijo delo izvršeno, kaj se ima storiti. Tega programa se bode držal močvirski odbor, in tega programa se bode moral držati oni, ki bode naredil načrte, pot mu bode predpisana, roke vezane vsaj v obče. Detajlov pa ne delajo nikjer najvišji znalci, nego njihovi podložni. Zakaj bi tudi tukaj ne mogel narediti načrt nekdo, ki ravno nij poklican v ekspertizo. Naši domači inženirji so uže marši kak program izvršili, kaj nij bil g. F. Klemenčič nadinženir pri stavbi dalmatinske železnice, ker je iz programa tudi moral narediti projekt, kaj nijso drugi naši inženirji izdela vali razne projekte in ravno tako g. Fr. Tomšič in drugi. Če bi se jim pa vendar no dalo toliko zaupanja, da bi sami projekt mogli napraviti, saj ostane še zmirom pot prazen, predložiti od domačinov izdelani projekt ka-cemu znaku. Gotovo bode to manjše svote požrlo, nego ako bi takovi znalec projekt bil delal od začetka. Naši domači inženirji so v prvej vrsti poklicani za to delo, in samo njim se bi imelo delo oddati, in od vseh merodaj-nih krogov pričakujemo, da se z nami v tem popolnem strinjajo. Sploh pa imejmo povsod princip: svoji k svojim, ne išči in ne plačuj tujca, kadar ne moraš, ker tujec nij nikoli tvoj rojak. Iz državnega zbora. Soboto se je nadaljevalo posvetovanje o resolucijah k srednjim šolam. Poslanec Mez-nik je odgovarjal na Sturmov govor, ki je mej drugim tudi priznal, da je v Moravskem premalo slovanskih srednjih šol. Nadalje je dejal Meznik, da na vsak način treba rešit« narodnostno vprašanje, ker potem bi se še le moglo misliti na izvrševanje gospodarskih nalog. Ustavoverci se bodo potem prepričali, da ne bomo zaostajali v kulturnem delu, tudi ne tedaj, ako bo treba izvesti v Avstriji pravo svobodo. Za njim je govoril o resolucijah glede" čeških srednjih šol nemški poslanec Gomperz in sicer zoper nje. On je trdil, da ustavoverci nehčejo nobenega naroda zatirati, ter je v imenu ustavovercev stavil predlog: Peticije, dotikajoče se srednjih šol, prepuste se vladi v preiskavanje, katera pa mora pri prihodnjem državnem proračunu staviti takih predlogov, ki se bodo naslanjali na postoječe potrebe. — S tem predlogom so hoteli ustavoverci celo stvar zavleči, odložiti. Specijalni poročevalec je priporočal od-sekove resolucije v sprejem. O Gomperzevem predlogu se je potem po imenih glasovalo, ter je bil odbit s 157 glasovi proti 149 glasom, tedaj z večino 8 glasov. Glasovali nijso Rusini in ministri, ki imajo pravico glasovati. Z ustavoverno stranko so glasovali moravski velikoposestniki in — baron Žvegelj. Večina pa je tu po- ljane; Milavec Andrej iz zgorenje Planine; Hren Franc iz Ljubljane; Peternelj Albin, dež. uradnik v Ljubljani; Perdan Janez iz Ljubljane; 6teinroser Karel, komi v Ljubljani; Ferlinec Franc iz Ljubljane; Lukman Franc iz Ljubljane; Plautz Janez iz Ljubljane; dr. Jožef Kosler iz Ljubljane; Klemenčič Ferdinand, inženir iz Ljubljane. Namestniki pa so: Žagar Valentin, Barbič Janez, Tretner Anton, Čacak Franc, Lininger Janez, Pogorele Krnst, Jevc Matevž, Kotnik Anton, Šarabon Ignacij — ti rsi iz Ljubljane. — (O banketu g. VVinklerju na (a s t) poročajo tudi dunajski listi. „Deutsche Ztg." na pr. v večernem listu od sobote se jezi, da je \VinkIer, Jeden najvišjih dostojan- stvenikov države* slavil v svojem organu od-pitnici grofa Ilohenvvarta. Tudi našim ljubljanskim nemškutarjem in uradniškim kazin skim „konstitucijonalcem" to nij všeči, ker oni so ob zadnjih državnozborskih volitvah Hohenvvarta v svojem organu „Laib. Tagbl." psovali, kakor se naši bralci gotovo še spominjajo, z imenom »bettelgrarlein". — (Nesreča na železnici.) Želez-nični tovorni vlak je povozil dne 7. t. m. blizu središkega na slovenskem Štajerskem kolodvora I dogami naložen voz Središčana TJ., ker je ta na prelazu črez železnico obtičal; vozniki so si sicer prizadevali, odstraniti voz raz železniškega tira, pa vse prizadevanje je bilo zastonj, ker je bil čas prekratek se kakih dru- gih pripomočkov poslužiti, in vlaku narediti prostora. Vlak pridrdra, prevrne voz, doge razpodi na vse strani, voz pa strašansko zdrobi; enega konja hlapec v naglici izpreže, ali drugega nij bilo več časa; k sreči, da nij imel močne vprege; konj se ustraši, raztrga vprego in se reši gotove smrti. Plemenski biki, plemena „mttrathnl" v štajerske.) črednej knjigi vpisani, so na prodaj v graščini rraiy>valrer;ctno nlzlcej csnl nam v last. Ml moremo tedaj nre od zlata, »rebra ln niklja, najboljši ivajcaraki izdelek, v»e u 6 letnim poroštvom, »amo da dobimo »voj denar, prodajati Jih 70 odstotkov pod fabrliko oeno, ure so skoraj jjjBVjr* xuMtun(. "Va» Vaak človek, naj si jo bogat alt ubog, potrebuje ven.Inr uro, ki je često najzvestejša prijateljica in spremljevalka Bkozi celo življenje; tako priliko, prijetno in uigdur vračajočn se, ima zdaj vaagdo, da si more preskrbeti skoruj zastonj solidno, Ano, garantirano in na minute regulirano uro, Icei Je xia.«>e fatilšico oao'b]« vae -vire no 2eđ.C33.1r.xa.t reg--va.llre.lo. Vsaka ura ima avajcarHko tuhriskn znamenje. Poroitvo Je tako zagotovljeno, da ■o ■ tem Javno zavezemo, vsakemu naročnika takoj brez ugovora novoe povrniti. Kdor liočo lzTnstno, 33.e-^rex3et33.e o ono, 33.sk E let za] amčor.o, d.o~bro liočo mio alcore-J SJBV~ zo-sttn; ~«Mi imeti, naj si jo takoj naroči, ker moro vsagdo umeti, da uru nečuveno hitro kupujejo. Zapisnik žepnih ur. a. -vara, na. valjar od teškoga srobmega niklja, flno na tronotek reguliranu, graviruua in gviloširana, a H rubinov, s ploščatim steklom, emnilirano urno ploičo in posebnim krovom zoper prah, in Dna ilatu facon-unia verižica, ki je stala preje gld. r>, velja zdaj samo gld. fi.50. i— lato. rln.o 3pozla.dea3.ex, kiaana, 33.SLd.03aa.cat-v3.jo vsalca zlato uro, namo C'li. O.SO. X iepna um 33.a. a3.đ.xo. od teikega srebrnoga niklja, lino na trenutek regulirana, graviruua, gvilosirana, s 16 rubinov, s ploščatim steklom, emajlirano urno ploičo in kazalom za sekunde, s lino urno fucon-verižico od tulmi-zlata, preju gld. 90, zdaj samo gld. 7. — J cd 11 a najboljših ur. — late. tešlec -v ograji jp©-zlačena, Icr3.033.0. IzjoelJa/Tre., p:pcinoni a3.a.đ.ox33.est-\a3e zlaitc ui-^anioc1"1- B.EO. ± lemcr-ttii- uia, iz tiujHuejšiiga doublo-r.l.ila, brez ključka za navijati na kozici, pod poroštvom oliruni si zniiroin zlato barvo, iivrstuo na minute regulirana, z dvojnim krovom, dekorovana. email urno ploščo in priviligirano rotniin /.oporom in ku-žalno pripravo, ttno s privilegijem, uu minuto ropaitiraiia, s ]>lo8Ćutiin steklom, email urno ploščo in kazalom za trn-kuudc, v notranjem h kriHtnInim krovom in kolesci od niklja, za vsacega truuupurciitnu, ii:ijboljia, najcenejša in uujnlngautiiejša ura svetu, prej« gld. BO, zdaj samo gld. H. 3. ototma -vara, 33.0. «lciio, od pravega 13 lotnega teikegi* srebra, potrjenega od c. kr. kovnega uradu, s lfi rubinov, na itktUldo repiiniruiia, h plošcuiim steklom, eniuil urno ploščo in ku/uloiu M Hekunde, jk./.I.u ,111 clcktro-gulvanidkim potom, tako, du bi ju nu mogel noben zlatar svota od prave zlato in za drag denar kupljene razločiti ; preje iiopo/.lučuna gld. 21, zdaj pozlačena mimu gld. ia.no. 3. orotma Mra. 33.0. Tro.13ar. od pruvega 13 lotuogu srobra, potrjenega od c. kr. kovnuga urada, z H rubinov, nu minuto repusiranu, pozlačena ulektru-gul-v.Hii^kini potom, tako, du se jo od prave zlato ne moro razločiti ; preje gld. 16, zdaj samo gld. u.60. 3. -vara, =a. fj-ospi, od pravega u karat, zlatu, potrjenega od c. kr. kovnega uradu, vrlo Ona, ologiiiitua ura z mi.itlui'jso bioietcaunko l'.n.on - viti/ico za okolo vratu v ttnem baržuuaiteiu etuiji; preju golil. 30, z«luj samo gld. 111.60. Tucoga še nij bilo. 1. ilai-a. zlata xer50.033.tolx ■varsv, 13 karat,, po gld. 40, 60, jiajllnejšo savoiiuttu-uro, projo po gld. 100. Uhren-Ausverkauf Praiss, Ro t hen thuruis trasso 9 , par t eno , gegentiber dem erzbischbllicb.cn Palais, WIEN. (597—10) tam izdatelj in urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". da je vse strmelo, posebno 1., 4. (s aordinami igran) In 5. del je bil izvrstno in jako čisto igran. Mendelssohn-Bartboldvjevi mešani zbori: a) „Frtlhlingsahnung", b) „die Primel", c) „Frillingsfeier", so bili dobro študirani in se je posebno z ozirom na mnogobrojnost in različnost pevcev odlikovalo pazljivo izrnževanje dinnmičnih znamenj in precizno skupno petje. MoSka zbora: a) A. F. RtVcius „Waldrnst" in b) W. H. Veitov: „Der Kafer und die Murne" sta pričela drugi del besede in je posebno drugi žfbor tako bbčinstVu 'dopadel, da so ga pevci morali ponavljati. M. Petelin je dekla-moval Fr. LevSttkovo poezijo „TTbezni 'kralj" primerno in se je njegov lepo doneč govor po celem gledališči dobro razumel. Temu sta sledila zbora: a) „Gott grtlsse dich" od Abta in b) „In der Fremde" od F. Mohringa, in je posebno drugi jako dopadel, ker je samospev za alt J. Kandela od kraja pač nekoliko boječe, a naposled tako čvrsto pel, da se je vsem poslušalcem prikupil in jako burno se je zahtevalo ponovljenje te točke. Gimna-zijalec K. Maršalek je igral na glasoviru Fr. Jachimekovo: Romance sans paroles" in J. Raffov nImprornptu-Valse" ter posebno pri drugej pieri pokazal lepo zmožnost, ki obeta, da postane mladi naš rojak s časom imeniten virtuoz, ako bode pridno nadaljeval svoje vaje. Končala se je beseda s Foerster-jevim „Šopkom iz slovenskih narodnih pesnij". •"katerega je pel mešan zbor, solisti so bili J. Markič, Fr. Dolenec, J. Možina in J. Pc-rubski. V temu šopku so Vezane naše znane domače pesni: „zvonikarjeva", „veselja dom", „mi smo Stirji", „6tok bleski" in „Triglav" ; peli so ga vsi pevci z veseljem in tako dobro, da so ga morali ponavljati. Da se je vse tako srečno in' izvrstno vršilo, imata glavna zaslugo pač učitelja gg. Anton Foerster in Iv. fferstner< Našej vrlej mladini pa kličemo: le tako naprej ! da postanete enkrat udje mogočnega pevskega zbora, v katerem boste pomagali našo milo narodno pesen častiti. Tudi materijalni vspeh je bil znaten, ker je gledališče bilo polno občinstva. V. — (Občni zbor lastnikov meščanske vojašnice) v Ljubljani v Trnovem vršil fiej je zadnjo nedeljo v mestnej dvorani v navzočnosti preko 40 udov. Pooblastilo je 32 hišnikov g. Koraka, a 28 hišnikov g. Regalija. Vodja društva g. J. N. Ilonik došle ude srčno pozdravlja in pove, da je meščanska vojašnica želji c. kr. vojaške komisije primerno novej postavi o umestovanji vojakov ustregla in vojašnico tako uredila, da sedaj ugaja obstoječim postavam, vsaj kakor zasilna vojašnica. Zato je bilo treba potrošiti mnogo novcev, kar je uzrok, da je lansko leto 1879 bilo mnogo več troškov, nego prej. Dohodkov je imelo društvo 1. 1879 vkupe 1951 gld. 39 kr. troškov pa 1513 gld. G4 kr. Društveno premoženje iznaša 44.152 gld. G7 kr., se je tedaj zadnje leto za 363 gld. 92 kr. pomnožilo. Poročilo g. vodje jemlje zbor jednoglasno pohvalo na znanje in na predlog g. Spoljariča, kot načelnika odbora za pregledovanje računov, kateri poroča, da je vse popolnem v redu, izraža se vodstvu zahvala. V odbor se izvolijo skoraj jednoglasno namreč z 90 glasov gg.: J. N. H o rak, A. Maršal ek, Henrik Nieinan in Josip Regali. V pregledovalni odsek gg.: France Geba in Jakob Spoljarič. Vodja g. Horak naznanja, da mestni magistrat zahteva, naj meščanska vojašnica priredi v smislu nove vojaške postave stanovanje za IG častnikov. G. vodja naglasa, da je zavod o priliki usta- novljenja zamenil stanovanja za častnike z več jim številom prostorov za vojake, tedaj da nema Redaj skrbeti več za stanovanja, v ka terih bi imeli prebivati častniki. G. Horak tednj nasvetuje, naj se zahtevi mestnega magistrata ne ustreže. G. Orasseli misli, da stvar nij še povsem jasna, in da naj bi se dala posebnemu odseku v pretres, kateri bi novo sklicanemu nbrnemu zboru o tem poročal. Predlog ta se sprejme in odbor voli v odsek enoglasno gospode dr. Ahnčiča, P. (rrasselija, dr. Stareta, Janeša mlajšega m F. Šmida. Vodja g. Horak stavi, ko pridejo posamezni predlogi na vrsto, v imenu vodstva nasvet, naj bi se prizidalo seda n? emu poslopju Se toliko prostora, da bi imelo kakih 100 vojakov več prostora v meščanskej vojašnici, in bi se priredili vsi tisti prostori, katere nova postava za nmešcenje vojakov zahteva. O. vodja Horak naslada da ima meščanska vojašnica nalog skrbeti za stanovanje 682 vojakov, a zdaj da je komaj prostora za 2f)0 vojakov, kar je vsekako premalo. Treba ie tedaj zidati in to bode veljalo kakih 10.000 gold. j Prihranjenega denarja ima to meščansko dru-; štvo blizu 4000 gld. v gotovini, GOOO gld. pa se bode od hranilnice na posodo dobilo. Ako se varčno gospodari, bode ta denar 6koro po-vrnen. ker bode več vojakov nastanjenih v vojašnici. G. vodja Horak opominja, da ko je on meščansko vojašnico prevzel brezplačno pred kakimi 18 leti, bilo je poslopje zadolženo za 5.250 gld., vse razbito, niti dvojnih oken roj bilo, a denes ie po varčnosti odbora in vodstva poslopje v najlepSem stanji, ograjeno z trdnim zidom, dobro opravljeno od zvunaj in znotraj in ima poleg tega še kakih 4000 gld. gotovega denarja. Ako se bode hotelo enakim načinom varovati in Bcediti kakor dosedaj. potem bode lahko mogoče, da se nova zgradba izplača v kakih petih letih. Vodja tedaj gorko priporoča, da se njegov predlog sprejme, posebno tudi zaradi tega, ker domače obrtništvo potrebuje dela. G. Alexander Dreo bi zidanje najraje še zavlekel, isto tako g. J a nos mlajši. A g. Regali temeljito podpira predlog g. vodje Horaka, kateri se pri glasovanji tudi z jako veliko večino glasov sprejme. — G. Regali nasvetuje, naj bi se odslej, kakor je dozdaj bila stara slaba navada, mestnemu uradniku, kateri ima z vmestovanjem vojakov posel, ne dovolilo več 80 gld. nagrade, ampak da naj se ta svota izbnše, kajti društvo nema nikakšnih zavez, da bi iz svojega premoženja mestnim uradnikom delilo posebne nepotrebne nagrade. Predlog se z veliko večino sprejme. G. vodja Horak nasvetuje, naj bi zavod pristopil kot podporni ud k prostovoljnej požarnej brambi z letnim doneskom 10 gld. Tredlog se enoglasno odobri in potem seja sklene. — (Cerkveno obiskovanje in sv. birma) bode: 8. maja dopoludne v Postojni, popoludne v Matenjavasi; 9. dopoludne v Slavini; 10. dopoludne v št. Petru in v Trnji; 11. dopoludne v Vremnh; 12. dopoludne v Senožečah, popoludne obiskov, v Razdrtem in Ubelsketn; 13. dopoludne v Hrenovicah; 14. dopoludne na Studenetn. — (Požar.) V Tolmačevem polog Ljubljane je on teden nastal po noći ogenj, ki je petim gospodarjem uničil skoraj vse njihovo i men je. Ogenj je nastal ob 2. črez polunoči najprej v kozolci posestnice M. Cundrove, a so ga ljudje kmalu udušili, misleči da popolnem. Ali uro kasneje probudi! je zopet klic: gori! vaščane. Tedaj pa je gorela od kozolca precej oddaljena pristava iste posestnice. Ogenj je zdaj hitro posegel okolo, tako, da je petim gospodarjem vse pogorelo. Rešili so samo živino. Rkode imajo vsi 700O gld. a zavarovani so bili k sreči vsi. Sumi se, da je bilo na-vlašč zažgano. — (Dete požigalec.) Nedeljo teden je gorelo v Podbrdu poleg Moravč. Posestnik je imel na reji triletnega fantka. Ta je v hlevu zažgal z žveplenko slamo, potem pa pritekel h gospodarju, rekoč mu: „zdaj sem pa uže dobro zakuril." Ljudje so bili ravno v cerkvi, ko je nastalo goreti, zato je ogenj uničil gospodarju vsa gospodarska poslopja, jeden konj, jedno govedo in več prašičev je pogorelo. — (Mrtvo našli) so blizu Drenja poleg Novega mesta v grmu 60 let staro deklo posestnika J. Pižma v dolenjem Kotu, ^Marjeto Mlakar. Poleg njenega trupla je ležala košara, napolnena z oblačili. Ker nij verjetno, da jo je bil kdo šiloma napal, misli se, da je umrla za božja stjo, ki jo je lomila uže dalje časa. — (Pod konje prišel) je 14. t. 'm. petletni fantek posestnika L. Koračina iz Mirne. V Mokronog se je namreč peljal dekan Tre-benski, g. Ivan Kovačič in nesrečno naletel ravno na malega dečka, katerega je konj dosmrtno na glavi ranil ».kopitom. — (Iz uje če ušel) je 15. t. m. neki Anton Černič, dimnikar, ki je bil v Črhomlji zaprt. V Žužemberku je pa tudi ušel iz ujeSe dne* 16. t. m. 16 letni Jurij Krakar, ki je ob-dolžen poskušenega roparskega umora. Oba zdaj iščejo. — (Tatvina.) Posestniku Andreju Med-veščeku iz Borovka v litijskem okraji so neznani ta t je 14. t. m. iz zaprte skrinje ukrali 50 križakov tolarjev. — (Iz Ljutomera) se poroča v graško „Tagespost", da se je v jeruzalemskoj gorici zgodilo pri nečem vincarji zločinstvo nečistosti na 4*/i letnem dekletci. „Tagespost" pa pristavlja : „Nenravni atentati pač na s p o d rij e m Štajerji nijso redki, vendar tacega še najbrž nij bilo." — AH čemu tu naglašati ravno slovenski spodnji ŠtajerV Ravno kdor „Tages-pošto" zmirom bere, ve, da se primerno vsaj toliko če ne več zločinov zgodi na zgornj eni, nemškem Štajerji, v domovini kretenov. 1* o« luno. Kupil sem pri g. Rexingerji očala od jekla za 8 gld.; ker so mi pa bila premočna, sem mu jih dal nazaj, in sem si vzel druga ne tako ostra, za katera mi je pa zopet zaraču-nil 7 gld., tako da me stanejo očala sedaj 15 gld. Denes sem kupil pri g. Niklas Rudhol-zerji ravno taka očala za 3 gld. — P. n. občinstvo naj presoja tega reelnega obrtnika. (18t) A. P., župan. Zanimivo je v denaSnjeui listu „Slovenskoga Naroda" objavljeno naznanilo srećo od S. Hekscherja senr. v Hamburgu. Ta hiša je zaradi svojega tajnega izplačevanja dobljenih dobitkov v okolici tako na dobrem glasu, da na denaSnji inserat opozorujemo vsacega uže na tem mestu. cs " I s 3 1 a z~ s-« *'9%9£ 3 r x ~- — IibhI s £ « S = ■=' i 1 a .. a i i ° ESI se — I = T - C gA 2 i 3 £ £ i 11 ■ - ~ * 2 S "S 31 s ■— j "T, * CT3 S—. o to "Uiti E"8 j •S-H 1 ?l ~ i "> ™ i- S i S zla ali ^2 »i - / u s « 9 V « jJUfe ^ _5 m -g * 2.E -° " B ■ 5 131 1 " 1 5 i G II gol i. M r. s » « "S ala a " t * 3 - B ■ c ■* 7 54 a I I -i g , p, O P| *5 3 ni .»I J p II ti * m kazala, da je še zmirom večina brez vlade in brez moravskih velikih posestnikov. Češke resolucije so bile vse sprejete potem. Na vrsto posvetovanja so za tem prišle „srednje šole" in k njim pripadajoče resolucije za G a 1 i š k o, Bukovino in Krakov o. Zbornica je vse odsekove predloge sprejela in tudi resolucijo, da sena grSko-vstočnem gimnaziji v Sučavi uvede rumunski jezik. Živahna debata se je vnela pri resolucijah za osnovanje čeSkih obrtskih šol v Pragi in Plznu in za subvencioniranje trgovskih šol v Linci. Poslanec Suess je govoril zoper te resolucije. Dr. Mikvska je pa navajal, kako malo se skrbi pri nas za obrt. Omenjal je silne ameriške konkurence z našimi izdelki. Vsaka država je mnogo žrtvovala za obrtski pouk, samo Avstrija ne stori zanj niČesa tam, kjer stanujejo Slovani. Poslanec Ftirth je trdil, da na pr. v Plznu Nemci večino davka plačujejo. Temu je ostro oporekaval Plzenski poslanec dr. Krof t a, katerega je predsednik dvakrat pozval „na red". Pri glasovanji so bile zopet vse tri resolucije sprejete. Politični razgled. T¥otr»iiJe dežele. V Ljubljani 27. aprila. V državnem zboru je bila sprejeta včeraj tudi druga dr. Vošnjakova resolucija, namreč, da se slovenski jezik kot učni jezik uvede tudi v učiteljski priprav-nišči v Ljubljani in Mariboru, a tako, da se učenci in učenke nauče dobro tudi nemškega jezika. Natančneje 1 poročilo o tem priobčimo jutri. PoČaBi se bode morala iztrebiti in izčistiti birokracija, katera je ravnopravnosti Slovanov v Avstriji protivna. Zlasti načelniki v ministerstvib, ki so bili prej zagrizeni preganjalci slovanskih uradnikov in slepi podpi-ratelji „ustavovernosti" na škodo uradovanja in administracije, morajo pravičnim in objektivnim možem prostor narediti, prej ne bode bolje. — Iz naučnega ministerstva, kjer je bil Stremavr posebno zagrizene Germane skupaj zbral, odpravljen je bil ondan slavofag rlei-der, a zdaj časniki sploh poročajo, da pojde tudi dr. Lehmayr, desna roka Stremavrova. Tudi on je velik sovražnik Slovanov, torej naj le gre brzo. Kakor on>ijozna „Bohemia" poroča, prišla je za C Viku vladna naredba na svitlo, ki bode uredila ,.rabo češkega jezika v občenji političnih, sodnjjskih in državnopravd-niških oblastnij s strankami in avtonomnimi organi." To se pravi, češki jezik bode v vse javne češke urade uveden, kjer še nij. Kdaj pride jednaka naredba za si o venski jezik? Vlat;jari so se pričeli strašiti pred Tanflejem. Strašno se huduje „Pest. Lloydu zbog tega, ker je avstrijska zbornica sprejela resolucijo glede vseučilišča v Pragi. Vpraša: ,.Kak pomen ima to, ako se baš šolstvo izro-čuje Slovanstvu, ki je v malem baš tako agre sivno, kakor je „rusovstvo" v velikem?" Ma gjarom se čita z obraza bledi strah pred Slo-vanstvom. kateremu je dunajska vlada zdaj tnalo bolj pravična, zato so zoper Taafieja. Ustavakom je to prav, zato ščujejo še bolj Miigjare. Vm-hibI«' driiive. Grof Loris Melikov je začel baje tudi s r-i«ko-)»olf.<»kim! veljaki dogovore o spo razum ljenji ruskih Poljakov z rusko vlado, izpraševavfii jih o njihovih pritožbah. Če se zaupniku ruskega carja to posreči, imel bi velikansko zaslugo za Slovanstvo. Evropske vlade so baje skupaj poslale Turčiji noto vsled dogodjajev v Albaniji. Sultan je potem k sebi pozval ministre Saida, Savasa in Osman pašo. Osman paša je zagovarjal Albance in dejal, da on ne bode nigdar ukazal turškim vojakom, da bi šli v boj zoper Albance in zvestobo teh plačevali se streli. Iz It u inu ti i f c se poroča, da se ie sklical skupaj velik del armade vsled dogodjajev v Albaniji. V nemškom berlinskem državnem zboru se ne kaže velikega veselja do obravnav. Pred tremi dnevi nij mogel zborovati, ker je bilo tako malo poslancev navzočnih, da se niti sklepati nij moglo. Iz Berlina poroča zadnji telegram, da je 26. t. m. opotoval nemški general Treskov v Peterburg s čestitajočim pismom nemškega cesarja. — Nemški višji krogi uže spet iščejo ruskega prijateljstva. AiikI<>nI<<» mrnisterstvo je skoraj uže sestavljeno. Kraljica je pozvala k sebi Glad-stona, ter mu naložila sestaviti novi kabinet. Gladstone je prevzel ta nalog. Lord Gran-w i 11 e je zdnj imenovan za vnanjega ministra, Hartington ima indijski departement. C h i L ders je vojni minister. Gladstone je prvi minister in zakladni kancelar. Novine pričakujejo da bodo druga ministerska mesta do-polnena z bolj odločnimi in mlajšimi liberalci. Domače stvari. — (Deželni predsednik gospod VVinklcr) pride, kakor se nam z Dunaja piše, še le po glasovanji o noveli k vojaškej postavi iz državnega zbora na svoje mesto v Ljubljano. Ta postava pride denes vtorek na vrsto posvetovanja, ker se je v ta namen debata o budgetu pretrgala. Če ne bodo nemški ustavoverci po svojej navadi z dolgimi nepotrebnimi debatami stvar zavlačevali, bode kmalu sprejeta. — Pri tej priliki naj omenjamo, da tukajšnji organ uradniškega „kostitucijo-nalnega društva", „Laib. Tagblatt" v ponedeljek prinaša članek „der Amtsantritt des Lan-despriisidenten", v katerem pravi, da nema dobrega upanja, temuč „tragen die uns aus VVien zugehenden Nachrichten redlich dazu bei, den letzten Rest der Hoffnung zu zer-trummern, welche wir auf die oben er-w5ihnte Versicherung Winklers (o objektivnosti) zu bauen uns fttr berechtigt hielten. Als im Abgeordnetenhause die Vošnjak'sche Reso-lution zur Beschlussfassung kam, stimmte der Abgeordnete W in kler ftir die SI o v en i si e-rung unserer Mittelschulen, und als er bei idem an anderer Stelle niiher geschilderten Bankett der krainischen Abgeordneten das Wort ergriff, da geschah es nur, um den Grafen Ho-henvvart als einen Mann zu feiern, vom des-sen Wirken und Leistungen die vaterliindische Gescbichte noch RUhmliches zu erziihlen wissen vverde. Mehr bedarf es wohl nicht," itd. In dalje govori organ Kalteneggerjev: Dem slo-venischen Parteimann "VVinkler jedoch, vvelcher bei der Abstimmung Uber den Vošnjak'schen Antrag und bei der Lobrede auf Hohenvvart so ganz entschieden in den Vordergrund trat, mlisste die Verfassungspartei nur mit offe-nem Mistrauen begegnen. Pa recite, da nemškutarski uradniki pri nas nemajo svobode! Kajti druge nemške ustavoverne stranke na Kranjskem nij kot neka u radn i šk a k lika, ki tu ščuje in svoj „offenes Misstrauen" novemu c. kr. predsedniku izraža. Ljudstvo na Kranjskem ga pozdravlja z zaupanjem. — (Naš rojak g. Josip N o 11 i), ki uže od 1. t. m. gostuje v Zagrebu, namerava, kakor se nam poroča, prihodnji mesec, ko se bode vračal v Italijo, prirediti v ljubljanskem gledališči koncert. To vest bodo gotovo z veseljem pozdravili vsi prijatelji pevske umetnosti in poštovatelji bivšega neutrudljivega tajnika slovenskega dramatičnega društva, katerega je zagrebško občinstvo pri njegovih nastopih izredno odlikovalo. — (Ljubljanski mestni zbor) ima 30. aprila sejo. Ker bode nova volitev Župana, primoran je vsak odbornik udeležiti se fteje, ako nij z veljavnim uzrokom zadržan, sicer izgubi mandat ter plača globo. — Poleg tega se voli podžupan in osem sekcij občinskega zbora. — (Glasbena Matica) ima denes 28. aprila občni zbor v pevskej sobi ljubljanske čitalnice. — (Poroka.) G. stotnik K a rl Ho lega, od polka Sachsen-Meiningen, poročil seje včeraj v Ljubljani z gpdč. Mar j a no Kozi erj e vo, hčerjo znanega graščaka in fabrikanta Janeza Kozlerja. — (Prvak u kavica) oglasila se je letos v ljubljanskej okolici na sv. Jurja dan. Slišali so jo sprehajalci ta dan na Drenikovem Vrhu kukati. — (Več drevoredov) samo z mladimi kostanji je ljubljanski mestni magistrat zasaditi dal to pomlad, posebno na predloge narodnih mestnih odbornikov gg. Regalija in Goršiča. Nasadil se je novi drevored*pod -Ti-volijem na cesti ob kolizeji tik do Tivolskega loga, ravno tako drevored v ravnej liniji od Knafelnovih ulic do Lattermanovega drevoreda proti Tržaškej cesti. Nadalje drevored na cesti v mestni log, na cesti za vodo proti Prulam dve vrsti, in na sv. Jakoba nabrežji. Isto tako tudi na Poljanskem nabrežji. — (Kanal) na Auerspergovim trgu v Ljubljani, kjer je bil uže davno potreben, vendar je enkrat zidati začel mestni magistrat. Kdor je imel kedaj v zimskem času, ko je zmrzevalo, posel, na Novem sedaj Auerspergo-vem trgu, ta ve kolika nevarnost je bila po tem trgu hoditi, kateri je bil bolj podoben ledenici na Kernu, nego H mestnemu trgu. — (Divjega petelina) je ustrelil gozdar grofa Auersperga v logu blizu Mokric, teškega baje kakih 9 starih funtov. Divji petelini so se nastanili zdaj uže nekaj let v tem kraji, logarji pa bo jim prizanašali. Tudi v Goricah blizo Ljubljane je pred kratkim ustrelil g. Gale divjega petelina; pravijo, da je jako čudna prikazen, da je prišel stanovalec planin v tako nizke kraje. — (Z Gornjega grada) se nam piše: Tukaj se bode v nedeljo 2. maja čitalnica slovesno odprla. — (Dijaška beseda.) Velika beseda, ki je bila na korist ubogim dijakom c. kr. višje gimnazije in c. kr. višje realke dne" 24. t. m. v ljubljanskem gledališči, se je vrlo dobro vršila. — Veseliti je moralo vsacega poslušalca domačina, ko je našo za glasbo nadarjeno mladino čul. Koj prva točka, Zajcev moški zbor „Dijaška", ogrela je občinstvo in naši slovenski dijaki peli so jo pa tudi zares navdušeno, da je morala dopasti. Deklamiral je potem A. Z h u b e r pl. Okrog Geibelnovo poezijo: „T o d des Tiberiu s", katero je prav gladko in dobro premišljeno govoril. A. Hošekovo; „ Spremenljivo hrepenjenje" je pel M. Iludnik z občutkom, in čeravno je bil njegov glas ta večer nekoliko indisponiran, seje vendar kaj ljubko slišal in nadejati se imamo za pri-hodnjost, da postane g. Iludnik prav izvrsten tenorist, ki bode čast delal vsacemu pevskemu društvu. Spremljevala sta ga prav spretno E. Pfefferer na goslih in K. Maršalek na glasov, ru. — Trio za gosli od G. "VVichtla so mali goslarji tako eksaktno in sigurno igrali,