Q12£JoM ^/and (-yuSuce.., NO. 166 ytl> A/» CAN IN SPIRIT ^ . N LANGUAOC ONIY eriSka Domovin/i Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg j SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 31, 1971 STEV. LXXII — VOL. LXXII Federacija ¥ pripravah na boj s Kongresom Demokratski Kongres ne kaže nobene vneme za novo Nixonovo gospodarsko politiko. WASHINGTON, D. C. — Ni-Xonova “nova gospodarska politika” je doživela tradicionalno usodo. V načelu ji le malokdo nasprotuje, po obliki je pa našla le malo zagovornikov. To bo seveda dalo demokratskemu Kongresu povod, da se bo spravil na republikansko administracijo. Nixonova okolica to čuti, zato se skuša na ta boi pripraviti z običajno taktiko. Ubiti je treba solidarne podvige opozicije. To bo Nixonov režim poskusil na široki fronti. Ravnokar je vrgel v javnost idejo tudi o nadzoru raznih vrst dobička, na primer, dividend bilančnih dobi č kov. kar jih ne gre v dividende, o-bresti itd. Če kje, prav v nadzoru dohodkov vlada med demokrati veliko število idej. Saj se najdejo celo med unijami zagovorniki stališča, da dividend ne kgže posebej obremnjevati, treba je obdavčiti le nadpovprečne dobičke. Nixon je zaenkrat poslal tajnika za trgovino Stansa in tajnika za delo Hodgsona v javnost, da tam tipata, kaj bi rekla prizadeta gospodarska plast o teh idejah. To idejo zastopa na primer novi vodnik avtomobilske, unije Woodkock. Znani kongresnik Mills pripravlja na tihem svojo finančno in davčno reformo, je pa še zelo skop s podatki, kaj bo obsegala. Če dodamo še novico, da se bosta senatni odbor za zunanjo politiko in državno tajništvo Zopet pošteno spoprijela na Vprašanju, kaj vse bi smeli naši diplomatje smatrati za tajno, potem res ne bo treba iskati povodov za burne debate na Kapitelu. Kongres se vrne s počitnic 8. septembra. Nixon sprejel dogovor o Zahodnem Berlinu SAN CLEMENTE, Kalif. — Predsednik ZDA Richard M. Kixon je po razgovoru z ameriškim poslanikom v Zahodni Kemčiji Kennethom R u s h o m Pretekli teden potrdil in odobril dogovor o Zahodnem Berlinu, o katerem so se sporazumele štiri Velike sile v ponedeljek, 23. avgusta. Pogovor so potrdile tudi že Zahodna in Vzhodna Nemčija. Francija in Velika Britanija, Pričakujejo, da bo še ta teden Podpisan. ---—————— Ledolomilec 428 milj od tečaja OTTAWA, Kan. — Ledolomi-ec Louis St. Laurent je priplul ^oobičajno daleč na sever in je d oddaljen od Severnega teča-la le še 428 milj. To je najbolj Severna točka, ki jo je kdaj do-Segla kaka kanadska ladja. Vremenski prerok pravi: Delno oblačno, hladnejše z Možnostjo dežja. Naj višja temperatura okoli 75. Novi grobovi Joseph Nosse Umrl je Joseph Nosse, star 62 let, rojen v Clevelandu, stanujoč na E. 250 St., mož Revelle, roj. Firestone, oče Jamesa, Jerama, Jeffreyja, Beverly, Dean-ne in Jay, brat pok. Johna, Al-oerta, Williama in pok. Julie, zaposlen do smrti pri American Stamping Co. Pokojni je bil član ADZ št. 9. Pogreb bo iz Sakrajškovega pogrebnega zaroda v četrtek ob 8.45, v cerkev jv. Roberta ob 9.30, nato na Kalvarijo. Truplo pokojnika bo položeno na mrtvaški oder no-roj ob 7. Alapad isa poliejlsko^ ;jssta|© f San Franciscu J SAN FRANCISCO, Kalif. -Jeki mlad moški je v noči od nedeljo na ponedeljek izstrelil 12 krogel iz puške in 6 iz pištole / policijsko postajo v Ingleside. Jn policaj je bil mrtev, neka u-•adnica pa ranjena. Policija soli, da je imel napadalec tovari-•a in da sta verjetno oba pobeg-ula v čakajočem avtomobilu. Mrtev je bil policaj John Toung, star 45 let, ranjena pa Mrs. Ellen Lipney, stara 30 let. .tanjena je bila v ramena in so jo odpeljali v bolnišnico. Ta napad ne spravljajo v zvejo z napadi pretekli teden, ki naj bi bili odgovor na streljanje v ječi St. Quentin, kjer je bil .;ekom nedavnega upora ubit jrnec G. L. Jackson, eden od Soiedad bratov”. Napadi na policijske postaje jo del gverilske vojne, ki jo skuhajo voditi nekatere skrajne levičarske skupine. Taki napadi v zadnjih letih rastejo in oblasti Kitajski Ču En-laj vidi svet v prevratu Matija Tekavec umrl PAW PAW, Mich. — Po težki bolezni je umrl tu v ne-Predsednik kitajske vlade so-jdeljo, 29. avgusta Matija Teka-di, da je svet V vrenju irjvec, rojen 1889 v Ravniku na iz slov .naselbin SOVRAŽNIK NADALJUJE Z NAPADI V VIETNAMU v vrenju ustvarjanju novih odnosov sil. ZDA drse s prevladujočega položaja. PEIPING, Kit. — “Ves svet je sredi velikega prevrata in položaj je odličen,” je dejal Ču En-laj na banketu v čast leng Sary-ja, posebnega zastopnika princa Sihanuka, predsednika kambod-žanske vlade v izgnanstvu v Pei- Blokah,. od koder je prišel v ZDA 1. 1912, kjer je živel nekaj časa v Clevelandu, nato v Minnesoti in West Virgin!, od leta 1924 pa tu, mož Mary, roj. Merkun v Biwabiku, Minn., brat Franka, Antona in Mat-thewa Tekavca (na Goller Avenue v Euclidu). Pogreb bo v sredo ob 10. z mašo v cerkvi oingu’ Sary je prišel v Peiping sv. Janeza Boška v Mattawanu, iz severovzohdne Kambodže, kiJMich. Nanj bosta prišla tudi je pod nadzorom gverilcev, pri brata iz Euclida v Ohiu. katerih zastopa vlado “narodne zveze”. Ču En-laj je obljubil vso kitajsko pomoč ljudstvom Indoki-ne, ki bodo zadala “še nove večje poraze” Združenim državam, predno se bodo te končno umaknile od tam. Trdil je, da je inci-ativa na bojiščih Indokine popolnoma v rokah treh indokitaj-skih držav, Kambodže, Laosa in Vietnama. Slično kot Ču je govoril 18. avgusta ob obisku severnokorejske vojaške delegacije v Peipin-gu Huang Yung-shen, načelnik glavnega stana Ljudske osvobodilne armade. Trditev o splošnem prevratu v svetu je po sodbi diplomatskih o p a z o valcev ključ k spremenitvi kitajskega odnosa do ZDA in k povabilu predsednika Nixona v Peiping do prihodnjega maja. Predsednik vlade Ču En-laj je najprej obdelal ZDA in njihov položaj v Indokini, kjer so one in “njihovi lakaji sedaj v trpnem položaju prejemanja udar- ;e zavedajo, da bo potreben sku- cev oc^ vse^ strani in nato pa se nastop krajevnih, državnih -ie obregnil temeljito tudi ob pan .n zveznih oblasti, iapravi konec. -------o— da se temu Sovjetsko zvezo, četudi te ni naravnost imenoval. Hvalil je namreč “vsesplošen odpor srednjih in malih držav proti politiki sile super-držav, glasove obrambe o suverenosti in državni neodvisnosti po vsem svetu, revolucionarni val ljudstev različ- Oprcstljiva pomota .SOLUN, Gr. — Sodišče je o-prostilo dve Italijanki, obtoženi, ia sta kljub prepovedi pristali na podnožju gore Atos, kamor, v . ... ... , ' v, . . , fnih dežel proti imperializmu in majo dostop samo moški. Atos ___ , . , ie namreč avtonomno ozemlje, ... ,, J . v. ... ,. J ’imagljivo silo”, rjer žive menihi v vrsti pravoslavnih samostanov. Med temi ,e posebno znan Hilandar, ustanova srbskega kralja Stefana Nemanje in njegovega nadškofa sv. Save. različnim nazadnjakom z nepre^ Sodišče je Italijankama oprostilo ‘pomoto’, ko sta izjavili, da sina'ju je k pristanku na Atosu pri-! silil morski vihar. Libija zanika vsak poseg v poskus upora v Gadu YAOUNDE, Kam. — Pretekli petek je bil izveden poskus prevrata v republiki Čad v osrednjem delu Afrike južno od Sahare. Zarotniki so hoteli vreči vlado predsednika Tombalbaya, ki je zapletena že nad dve leti v ooj z upornimi arabskimi bedu-nskimi plemeni v vzhodnem in severnem delu republike. Upornike p o d p irajo arabski sosedje, Libija, Egipt in Sudan. Čadsko republiko pa Francija, ki ima tam še vedno preko 1500 /ojakov, med njimi enote Tujske legije. Položaj v Čadu je pravo nasprotje položaja v Sudanu. Med tem ko so v Sudanu na oblasti Arabci, črnci pa se v južnem delu republike upirajo, tako so v Čadu na oblasti črnci, ki prebivajo v južnem delu, upirajo pa se arabska plemena, ki žive v bolj puščavskih predelili na vzhodu in severovzhodu. Vlada v Fort Lamy, glavnem mestu Čada, je obdolžila Egipt in Libijo, da sta vmešana v upor. Z obema je pretrgala diplomatske stike, njuna zastopnika pa pognala domov. Libijska vlada v Tripoliju je 'vsako vmešavanje v upor odločno zanikala. Znano je, da je Libija obljubila Franciji, da ne bo posegala v državljansko vojno v Čadu, ko je Francija sklenila z Libijo pogodbo o dobavi 100 Mirage letal in drugega težkega orožja za libijske oborožene sile. ■------o—------ Če se zgodi nesreča, vam ne nore nihče pomagati, če se ni-te držali prometnih predpisov. Rdeči nadaljujejo že tretji dan z napadi na zavezniške postojanke v Južnem Vitenamu. Ameriško patruljo so dobili v zasedo južno od Da Nanga: 3 Amerikanci so bili mrtvi, 8 pa ranjenih. — Van Thieu je obdržal večino. SAIGON, J. Viet. — Rdeči so v zadnjih dneh v večjem številu napadali zavezniška oporišča v Južnem Vietnamu. Napadi so bili posebno številni v severnem in srednjem delu republike. Rdeči so prvenstveno napadali vojaške postojanke, in oporišča, pretežno z raketami in minami, tu in tam pa so postavili nasprotnikom zasede. Tako je patrulja Americal Division kakih 30 milj južno od Da Nanga zašla v tako zasedo, pri čemer so bili trije A-merikanci mrtvi, 9 pa ranjenih. Trije oklopni avtomobili za prevoz moštva in en Sherman tank so bili uničeni. Napad na Americal Division je bil v zadnjih petih dneh že četrti in ta je imela v njih 8 mrtvih, 17 ranjenih in 8 oklepnih voz uničenih. Americal Di vision operira južno od Da Nanga. Splošna pripravljenost ukinjena Ameriško poveljstvo je ukinilo splošno pripravljenost po vsem Južnem Vietnamu in prepustilo posameznim poveljstvom, da to proglase, kadar in kjer smatrajo to za potrebno. Pripravljenost je bila delno proglašena zaradi parlamentarnih volitev preteklo nedeljo delno pa nemara tudi zaradi govoric o morebitnem vojaškem nastopu proti predsedniku Van Thieuju v zvezi -s predsedniškimi volitvami v oktobru. Pričakujejo, da bodo rdeči nadaljevali z napadi še preko tega tedna, ker praznujejo v četrtek v Severnem Vietnamu narodni praznik, naslednji dan pa je druga obletnica smrti Ho Či-Minha, ustanovitelja in prvega predsednika Severnega Vietnama. Van Thieu ohranil večino Pri nedeljskih volitvah v poslansko zbornico je, kot trdijo dobil predsednik Van Thieu 61 poslancev, opozicija 37, 55 pa je Nekaj značilnosti iz juznoviefnamskih parlamentarnih volitev SAIGON, J. Viet. — Letos bodo v Južnem Vietnamu predsedniške in parlamentarne volitve. Parlamentarne volitve so že za nami, bile so preteklo nedeljo. Številni podatki, so pa še zelo revni, večinoma obstojajo le ocene, pa še te niso preveč zanesljive. Vlada obeta, da bo končne številke objavila koncem tedna, do takrat bo pa zanimanje zanje že močno splahnelo. Za tako pričakovanje je več razlogov. Najprvo saigonski parlament ne uživa posebnega slovesa. Oba doma, predstavniški in senatni, sta do sedaj tekmovala, kdo bo manj delal. To je splošno znana stvar in to jemlje ugled poslancem in senatorjem, sicer pa kritiki sedanjega parlamenta dosledno trdijo, da večina senatorjev in poslancev kandidira radi prejemkov in ne radi dela. Za kandidaturo to ni velik političen greh, saj parlament mora delati le to, kar vlada odloči že naprej. Priznati moramo, da je sai- gonski p a r 1 a ment napravil par izjem in ni glasoval po režimski volji. Žal pa ni bil stalen in dosleden v svoji taktiki. Za volitve je bilo registriranih, tako trdijo, nad 7 milijonov volivcev. To je vsekakor zelo visok odstotek vsega prebivalstva, ki prekaša odstotke v vsaki deželi s svobodno demokracijo. Vendar se nad tem visokim odstotkom pred volitvami ni nihče spotikal. Še manj spotike je bilo nad številom kandidatov. Tako je na primer v enem samem saigonskem votivnem o-kaju kandidiralo 172 kandidatov za 13 praznih mest v predstavniškem domu. Visoko število kandidatov je bilo naj hrže povod, da je bila udeležba pri volitvah izredno visoka, je dosegla nad 78%. To vzbuja sum, da pri glasovanju ni moglo biti vse v redu. Ta pritožba je znana že od prejšnjih parlamentarnih volitev. Če je ocena udeležbe pretirano optimistična, doka- zuje vendarle, da je bilo med volivci zanimanje za volitve tako veliko, da ga niso mogli zatreti niti komunistični poskusi motenj na voliščih. Saj je bilo menda le 51 nasilnih motenj v volivnih lokalih. Priznani in priznani sposobnosti rdečih vietnamskih aktivistov in terencev je bilo število motenj res nizko. Mogoče je tudi, da vse motnje niso bile iz različnih razlogov registrirane in objavljene. Držala bo pa druga pripomba: na deželi so zmagovali kandidatje sedanjega režima, v mestih pa opozicijski. Odstotno razmerje bo zanimivo, ako bo objavljeno, če sploh bo. Praktično to pomeni malo. Prejšnji parlament je namreč pokazal, da opozicija ne nagaja vladi, ako ima od tega to ali ono korist. Manjkajo pa poročiM o nemirih pri volitvah. To postavlja v slabo luč komunistično opozicijo. Če je organizirala 51 oboroženih motenj volivne-ga postopka, zakaj je polagala tako malo važnosti na politične motnje volivnega postop- ka? Ali jih je pa morda organizirala, pa je režim zatrl objavo. Toda v tem 'slučaju bi lahko komunisti na radiju in na televiziji ožigosali diktaturo in njene mahinacije. Iz vsega tega bi lahko sklepali: za južnovietnamski re- žim ne bo novi predstavniški dom pomenil nobene nevarnosti, morda le slučajno zadrego.\Ta ima senat že uv rokah”, ni se mu treba bati, da mu bo predstavniški dom nagajal. Seveda bo s svojo lenobo, tega se pa režim najmanj boji. Čim bolj lenari parlament, tem bolj proste roke ima režimska politika. To je stara stvar. Neprijetnejši je bil pred volitvami drug pojav. Nenadno je začela hitro rasti cena rižu. To je znamenje, da si potrošniki nabirajo zaloge. Se torej bojijo nemirov. Ulica jih tudi pričakuje. Morda je to le taktika komunistov, da zastrašijo javnost. Čim več je strahu med ljudmi, tem bolj raste tudi strah pred komunizmom. vsaj za enkrat nevtralnih. Dober del teh je bil izvoljen na področju delte Mekonga, kjer ima Van Thieu najmočnejšo podporo. Tako vlada prepričanje, da bo imel predsednik Van Thieu v novi poslanski zbornici zagotovljeno večino okoli 60% poslancev. Ameriški poskusi, da bi le še kako omogočili več kandidatov pri predsedniških volitvah v oktobru so propadli in vse kaže, da bo edini dejavni kandidat Van Thieu, četudi bo ime podpredsednika Kyja ostalo na vo-livnicah. Zadnje vesti WASHINGTON, D C. — FBI je izdala letno poročilo o stanju varnosti v ZDA. V njem navaja, da je število velikih zločinov v preteklem letu nara-stlo za 11%, za IG manj kot leto preje in za 6 G manj kot pred dvemi leti. SAN CLEMENTE, Kalif. — Predsednikov tiskovni tajnik R. Ziegler je objavit, da bo predsednik ZDA obiskal Kanado in da bi rad šel tudi na Japonsko. Kdaj bo do teh obiskov prišlo, še ni odločeno. CLEVELAND, O. — Policija je prijela v Cleveland Heights 9 oseb in zasegla 600 funtov marijuane, ki naj bi bila v drobni prodaji vredna okoli $500,000. WASHINGTON, D.C. — Načelnik predsednikovega gospodarskega sveta Paul W. McCracken je pred skupnim kongresnim gospodarskim odborom dejal včeraj, da bodo zadnji Nixonovi gospodarski ukrepi povečali skupni narodni dohodek tekom prihodnjega leta za 15 bilijonov dolarjev in ustvarili pol milijona novih delovnih mest. MOSKVA, ZSSR. — Včeraj se je sestal tu general jezuitskega reda Pedro Arupe z ruskim pravoslavnim patrijarhom Pi-menom. V nedeljo je Arupe bil v Leningradu in je maševal v tamkajšnji katoliški cerkvi. Britanci rabijo helikopterje v Sev. Irski BELFAST, S. Ir. — Britanski marinski komandosi uporabljajo proti pripadnikom Irske republikanske armade helikopterje. Irci se bore za združitev vsega otoka v Irski republiki, čemur pa se protestanti v Severni Irski odločno upirajo. Položaj v Severni Irski je sličen državljanski vojni in britanske čete imajo hude težave s pripadniki Irske republikanske armade, ki podpira severno-irske katolike v boju za njihove pravične zahteve. Tankerji utegnejo biti hudo kaznovani LONDON, Vel. Brit. — Vlada je izdala odredbo, po kateri u-tegnejo biti lastniki petrolejskih ladij — tankerjev kaznovani tudi z milijoni dolarjev, če njihove ladje onesnažijo z oljem britanske obale'. Nova odredba stopi v veljavo 9. septembra. Gre za mednaroden sporazum, ki ga je odobrilo Iz Clevelanda in okolice RAZNAŠALO A IŠČEMO— Uprava Ameriške Domovine nujno išče zanesljivega razna-šalca za E. 167, 168, 169, 171, 172 St., Grovewood in Ozark. Starost nad 10 let. Prijavite se v uradu ali kličite 431-0628. Prva obletnica— V četrtek ob sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša zadušnica za pokojno Mary Strgar ob prvi obletnici njene smrti. Seja— Društvo Carniola Hive 193 T.M. ima svojo sejo v sredo ob sedmih zvečer v Slovenskem domu na St. Clairju, soba št. 1. Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima jutri, v sredo, ob 2. popoldne sejo v spodnjih prostorih šole sv. Vida. Zanimiv nastop— V Areni na 3717 Euclid Avenue se bosta v četrtek zve-'čer ob osmih merila znana rokoborca Bobo Brazil in Waldo von Erich. j Sv. maša za Formozi— Na daljni Formozi je slovenski misijonar rev. Francis Re-,bol daroval sv. mašo za pok. 'Johna Fertak-a ob 5. obletnici i njegove smrti. V Slovenijo— Dr. Joseph Kastelic je odletel s soprogo Jo Ann na Dunaj, kjer bo ostal 10 dni na zdravniški konvenciji, nato pa bosta z ženo obiskala Slovenijo, kjer ima dr. Joseph Kastelic sorodnike v Matenji vasi pri Postojni, v očetovem rojstnem kraju, in v Št. Jerneju, v materinem rojstnem kraju. Ogledala si bosta tudi nekatere druge dežele Evrope. Srečno kot in zdrav povratek! Demokratska stranka podprla Garofolija— Na včerajšnji seji širšega okrajnega odbora demokratske stranke je pri tajnem glasovanju bilo za polno strankino podporo pri volitvah za Garofolija 194 glasov, za J. Carneyja pa 160. Tako je dobil A. Garofoli, , predsednik mestnega sveta, | polno strankino podporo pri ; primarnih volitvah. Načelnik ! okrajnega odbora J. W. Bartu-! nek je uradno podpri J. Carneyja in izjavil, da bo odstopil, če bo njegov predlog odklonjen. j Zanimivi zaključki— j Posebno povpraševanje razpo-i loženja volivcev v ■ Clevelandu je pokazalo, da bo volivni b o j zelo trd. Volivci se ločijo bolj po rasni kot po strankarski pripadnosti. Pri poskusnem glasovanju so dobili črni Pinkney 26G, demokrat Garofoli 26'%, republikanec Perk 22G , 26G pa je bilo še neodločenih. Zmaga bi v tem slučaju verjetno pripadla Garofoliju ali Pinkneyju. Če bi kandidiral kot demokrat namesto Garofolija Carney, bi po poskusnem glasovanju zmagal republikanec Perk z malo večino nad Finkneyjem. Čeprav je do glavnih volitev še nad dva meseca, je težko računati s kako večjo spremembo razpoloženja volivcev, ko je to vsaj v pogledu rasne pripadnosti tako močno Ih' jasno. Povpraševale! so ugotovili le 1% belih volivcev, ki bi glasovali za črnega Pinkney j a in le 11 %■ črnih volivcev, ki so izjavili, da utegnejo voliti za belega kandidata. 29 raznih držav, pa ga je doslej uradno uzakonila le Velika Britanija. 2 AMERIŠKA DOMOVINA AUGUST 31, 1971 U^; 1 ----------------------------,!\- » if 1 Cr Al J UIA — *ir» aai 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation r’ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: iia Združene države: $18.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 ior 3 months Canada and Foreign Countries: $18.-3 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 166 Tuesday, Aug. 31, 1971 Vojskovanje v Indokitajski začelo dremati Ameriški sistem informativnega obveščanja je sicer izvrstno konstruiran, posebno v tehničnem pogledu, toda z evropskim se marsikdaj ne more kosati. Dočim ima ameriški sistem več gradiva na razpolago kot evropski, se evropski spušča bolj v iskanje pravilne interpretacije. Če kje in kdaj, se je to pokazalo posebno v poročanju o razvoju vojskovanja v Vietnamu. Vpoštevati je treba pri tem, da je bila vzhodna Azija dolga stoletja pod evropskim političnim in kulturnim vplivom, dočim se je ameriški šele primeroma pozno pojavil na vzhodni strani Tihega oceana. Amerika se je zadovoljila s svojim vplivom na Kitajsko. Ko je ta padla pol komunizem, so ameriški stiki z Azijo kar nekam obviseli v zraku, kar se je izražalo tudi na prometu z informacijami o življenju v vzhodni Aziji. Le tako se da razlagati, da smo na primer gospodarili na Filipinih, toda naš vpliv na vzhodne filipinske sosede je bil razmeroma majhen. Ne bi mogli reči, da naša javnost na vse to ni bila opozorjena, toda za opozorila se ni zmenila. Zato smo se tudi zapletli v vojskovanje v Indokitajski brez globljega poznanja življenja v tem delu Azije. Te misli nam silijo v glavo, ko premišljujemo, kako to, da je ravno sedaj zavladalo zatišje v indokitajski vojni, ki se je začelo julija in traja z malimi presledki do danes. Premišljevanje je sprožilo vprašanje, ali je to pravo zatišje v indokitajski vojni, ki se je začelo v začetku julija in traja z malimi presledki do danes. Premišljevanje je sprožilo vprašanje, ali je to pravo zatišje, v čem obstoja, kako dolgo bo trajalo, kdo more dati odgovor na vsa ta vprašanja? Polovica odgovora je na dlani; kar se tiče Amerike, dežela umika svoje čete iz Indokitajske in nima nobenega interesa, da bi kdo motil naše umikanje z vojaškimi operacijami. Nanje se moramo opreti le takrat, kadar sovražnik začne napadati. Ameriška taktika nosi torej tipičen značaj defenzive. Pobuda za izbruhe vojaških operacij leži pri sovražniku, Amerika na te izbruhe le reagira. Iz primeroma skopih informacij o vojskovanju bi se dalo sklepati, da se oba nasprotnika držita gornje taktike. Seveda se komunisti pri tem ravnajo po svojih načrtih, ki jih pa še niso izdali. Ker svoje vojskovanje usmerjajo zmeraj po političnih vidikih, je treba najpreje ugotoviti te vidike. Dva taka vidika je treba postaviti v prve vrste. Dokler Amerika umika svoje čete po načrtu, ki ga ne skriva, nimajo komunisti nobenega razloga, da bi umik grobo motili. Morda ga včasih motijo, ker nimajo pravih informacij. Morda ga motijo tupatam tudi z namenom, da dobijo gradivo za svojo propagando češ, komunistične o-borožene sile so to, kar sili Ameriko k umiku. Svobodni svet ve, da je to gola propaganda, narodi pod komunističnim bičem pa ne poznajo dejanskega stanja in nanje ima taka propaganda svoj vpliv, akoravno ni resnična. Gornja taktika daje komunistom prednost, da lahko brez nevarnosti še bolj razpredejo v Indokitajsko svojo propagando, da so dejansko že zmagali in da sedaj le še trebijo deželo od nasprotnikov in njihovih “hlapcev”. Svobodni svet dobro ve, koliko je vredna tudi ta m'elodija, komunistična javnost se pa še da ujeti nanjo. Vse to bi pomenilo, da bi sedanje “zatišje” moralo trajati, dokler ne odidejo ameriške čete iz Indokitajske. To pa zopet ni odvisno od komunistov, ampak od Amerike. Amerika še sama ne ve, kdaj bo odšla zadnja njena divizija iz Azije. Lahko se to strašno zavleče, saj še celo odločni nasprotniki našega vojskovanja v Indokitajski, kot je na primer bivši tajnik za narodno obrambo Clifford, odkrito priznajo, da bo “umik” morda trajal še cela leta. Tudi ta okoliščina svetuje vietnamskim komunistom, da ne trošijo po nepotrebnem svojih sil, saj ne vedo, kdaj bi jim lahko še prišle prav. Če se opremo na sedanji obseg vojskovanja, se moramo najpreje vprašati, kakšen je ta obseg v resnici. Tega ne vemo vkljub vsem uradnim poročilom. Ni še dolgo od tega. ko smo zvedeli za neprijetno dejstvo. Prišlo je namreč na dan, da južnovietnamska obramba hoče sama odrejati obseg in način vojskovanja, odkar je navezana na neodvisnost od ameriške. Pri tem razlaga svojo neodvisnost tudi tako, da ne pove Ameriki vsega, kar se godi na frontah, in da svoja poročila prilagaja svojim političnim potrebam. Ni še dolgo od tega, ko je naše poveljstvo v Indokitajski opozorilo vse naše organe za zbiranje novic, naj bodo previdni pri oceni novic iz saigonskih virov, kajti ti viri radi pobarvajo novice tako, da služijo volivni propagandi predsednika Van Thieuja. Taktika predsednika republike ni nič nenavadnega, saj vsak režim postopa v dobi volitev na podoben način. Južnovietnamske uradne novice so manj vredne, ker jim potreba diktira taktiko, da obidejo tupa-j tam dejansko stanje. Da bo za našo informacijsko službo ,New Yorka. v Saigonu položaj tem težji; mnogo naših postojank za zbiranje novic je že likvidiranih ali pa so na tem, da bodo likvidirane. Obseg informacijskih virov za nas pada torej od tedna do tedna. Iz vsega tega moramo iz previdnosti napraviti par sklepov; če manjka poročil o vojaških operacijah v Indokitajski, to ni dokaz, da jih ni. Morda so, pa poročila o njih še niso prišla na dan. Zvedeli bomo zanje, toda ne tako hitro kot do sedaj. Se tudi lahko zgodi, da bodo male praske na frontah naslikane kot usodni boji. To se rado dogaja posebno takrat, kadar saigonske čete hitro obupajo in se u-maknejo s fronte že pri prvih strelih. Je pa tudi možno, da so večje operacije v toku, pa sai-gonsko poveljstvo misli, da o njih še ne kaže poročati. Tudi taki slučaji so se že zgodili. V tem pogledu francoski časnikarji še najbolj poznajo miselnost vietnamskih vojaških krogov. Iz Pariza prihaja malo novic, so pa zanesljivejše. To bo veljalo še naprej; čim manj bo naših čet v Indokitajski, tem bolj skopa bodo poročila. Tudi s tem je treba računati. BESEDA IZ NARODA ial sgiontisi rojakin|e na “iarlinovaga gospoda” les je sodnik naravnost rekel kmetom: “Če ne vzamete tega, kar vam razlastitelj ponuja, 3 do 4 šilinge za kvadratni meter, tedaj bo sodnija odločila in vi boste dobili znatno manj!” Od Šmohorja preko Brnce, Št. Jakoba in Pliberka je strnjena slovenska zemlja, južna Koroška. To nasilje, ki ga trpimo od vseh oblasti in sodnije, je diskriminacija slovenske narodne manjšine. Mi smo brezpravni in vogelfrei”. Jože Grdina: SALEM, O. — Pred časom sem bral v Ameriški Domovini, da je umrl č. g. Maks Miklavčič, po domače Martinov gospod. Bil je iz velike družine z 9 otroci. Dve sestri sta redovnici in sta pred časom bili v Ameriki. Kje sta sedaj, ne vem. Ko je bil bogoslovec, je č. g. Maksu umrla mati, kar ga je hudo potrlo. Novo mašo je pel v farni cerkvi v Š! of j o Loko. Po stopinjah Gospodovih (Nadaljevanje) Večkrat potem mi je prišlo na Ko je bil že duhovnik, sta šla on in profesor Janez Dolenc nekoč na Blegaš. Ko sta se popoldne vračala, ju je ujela huda nevihta. Vsa premočena sta prišla do kmeta v Žetino, kjer so jima dali suho obleko in vročega čaja. To mi je prišlo na misel, ko sem gledala poročilo o smrti č. g. Maksa. Tudi profesor Janez Do-lenz je že umrl. — Pokojni pater Janez Miklavčič, ki počiva na samostanskem pokopališču v Le-montu, je bil Maksov bratranec. Kot že večkrat sem tudi letos šla v Lemont s clevelandskimi romarji 3. in 4. julija. Lepa je bila vožnja v Lemont, tam lepa postrežba v vseh ozirih. Bili smo kot ena družina, kot otroci, ki gredo k Materi. Pozdrav vsem lemontskim romarjem in vsem bralcem Ameriške Domovine! Agnes Možina misel: Bog ve, če mi ni bilo všeto v dobro, ko sem tako napravil za: odhodnico v Avstrijo, da sem po velikih preskušnjah prve svetovne vojne in vojnega ujetnišva v Rusiji šest let pozneje živ in zdrav prišel nazaj v Ameriko. Tako je bilo tedaj, ko sem od-Poljanah nad ^aja| v domovino: brezdelje in ! revščina. Tedaj ni bilo nobeno Ali je to koroška demokracija? Pod tem naslovom prinaša celovški “Naš tednik” sledeči članek o ogorčenem protestu kmetov in delavcev na Brnci in Ločilu proti gradnji športnega letališča na slovenski zemlji za nekaj ducatov nemške in nemšku-tarske gospode. Takole piše: V zadnjih tednih se je na Brnci in v Ločilu zaostril polo- brezposelne podpore, pa poko j- SSomškova knjižnica INDIANAPOLIS, Ind. — Stotnik 47. pešpolka Ivan K., doma od Sv. A. v Slov. goricah, se je bojeval med prvo svetovno vojno v Karpatih. 25. novembra 1914 je pisal svojemu prijatelju med drugim tudi tole: Kakor ti je znano, sva s Tere-ziko že dvakrat oklicana v cerkvi za poroko, potem pa je prišel poklic v vojsko ... Terezika mi je dala za slovo molitveno knjižico Antona Martina Slomška “Življenja srečna pot”. Sam veš, da jaz poprej nisem bil posebno pobožen človek. A nevesta me je tako lepo prosila, naj vzamem molitvenik s seboj na bojišče, da sem ga vzel. V tem je bila moja rešitev. Knjižico sem spravil v levi žep telovnika in tako je čuvala moje srce. Ko smo bili dne 26. oktobra v bojih blizu Karpatov, je pri-frčala sovražna krogla in se zapičila naravnost v sredo knjižice. Ranila me je samo malo v prsi, kajti zadržala jo je knjižica. Rana se mi je v enem tednu zacelila. Povej Tereziki, da ji bom na veke hvaležen, ker mi je podarila ono knjižico. Sedaj bom čisto drug človek. Vsemogočni Bog res vodi našo usodo. Janez Kovačič nine. Če si si kaj prihranil v dobrih časih, si imel, če ne, pa stradaj. Ta gordijski vozel je presekal vsega spoštovanja vredni p r e d s e d nik Združenih držav Franklin Delano Roosevelt, za delavstvo in ljudsko blaginjo sploh, naj večji predsednik ZDA. Milijoni so mu še danes hvaležni za to, kar je storil, in marsikoga sem slišal: Bng daj nebesa predsedniku Franklinu D. Rooseveltu. Tisti, ki so prišli pozneje, se niti malo ne zavedajo, kaj se pravi v Ameriki brezdelje in revščina, ker prav mnogi, ki so prišli, so sedli ža pogrnjeno mizo. V takih kritičnih časih sem se iz Clevelanda odpeljal v New York, kjer me je gospodar tvrdke Frank Sakser spremil na ladjo “Cincinnati”, ki je bila dobro zasedena z Italijani, ki so potovali domov v Italijo. Med vreščanjem Italijanov, ki so se drli kot srake v hrast ju, je dejal Sakser: Prokleto. v tej druščini bo pa bolj slabo potovanje. Deloma je bilo res tako, toda zame pa ne. Saj sem hotel tako, da potujem z Italijani in se tako bolje izurim v italijanščini, ki je bila zame v originalu brezplačna šola italijanskega jezika. Tako sem se seznanil z njimi, da so mi bili pri vstopu v Italijo pravi varuhi. Ko smo stopili iz parnika v Neaplju, so bili brž tam italijanski lazaroni, neke vrste beraški vagabundi, ki so bili prava nadlega za tujce, za Italijo pa prava sramota. Mene kot tujca so se brž lotili s svojo lazarosko kariero. Tedaj so nastopili moji sopotniki, ki so dobro poznali taktiko teh ptičev, pa jih zapodili proč. Eden od la-zaronov je zakričal nad enim, da kaj to njega briga! Tedaj je moj sopotnik pokazal pesti in lazaro-na kratkomalo pognal. Potem so me ti moji sopotniki s “Cincinnatija” spremili na neapeljski kolodvor in sem se srečno odpeljal proti Rimu. V Rimu me je sprejel, kakor sem že prej omenil, dr. Gregor Žerjav, ki je bil moj vodnik po Rimu in med naj večjimi znamenitostmi Rima je bil v prvi vrsti Titov slavolok, ki je bil, kakor sem že povedal, nekak začetnik mojega odloka: V Rim hočem! Kamen ne bo ostal na kamnu. Točno. Z velikim zanimanjem sem stopil pod Titov sl'avolok, kjer je na Palatinski strani v steno slavoloka vklesan prizor, ko rimski voj aki v slavnostnem sprevodu nesejo dragoceni zlati svečnik s sedmerimi roglji, ki so ga še pravočasno rešili iz gorečega judovskega templja in ga potem v triumfu nesli po cesti zmage v Rimu, v znamenje, da je Judeja premagana in porušeno prekrasno svetišče Izraelovo, kjer je bil ta svečnik, ki so ga prinesli iz Jeruzalema v Rim ter ga v znak zmage nad Judi kazali Rimljanom. Za tem dragocenim plenom iz judovskega templja korakajo kot ujetniki branilci Jeruzalema, med njimi Simon Ben Giora kot glavni branilec nesrečnega Jeruzalema ter ostali, ki so se po hudih bojih predali zmagovitim Rimljanom. Pretresljiv prizor, ki priča, kako strašno so se u-resničile Jezusove besede na Cvetno nedeljo: “V tla bodo poteptali tebe in tvoje otroke Zares, večjega ponižanja Judje, bojevniki Jeruzalema, niso mogli doživeti. Na nasprotni strani slavoloka je vklesan prizor: Tit, vrhovni poveljnik zmagovite rimske vojske, se v triumfu pelje po Via Sacra na Kapitol, da se tam poklon in daruje Jupitru, očetu rimskih bogov. To vidiš v notranjih stenah Titovega slavoloka v Rimu in tega sem ob povratku v Avstrijo 1. 1914 videl tudi jaz. Nič mi ni bilo žal denarja, ki sem ga zaslužil v Ameriki in ni mi bilo žal, ko sem si večer za večerom vtepal v glavo italijanščino in žaj zaradi letališča, ki ga nameravajo graditi v omenjenih krajih. Kmetje so bili nasilno razlaščeni; dobijo za zemljo nekaj več kot štiri (!) šilinge, čeprav imajo ponudbe z drugih strani za 20.— in Več šilingov, vrhu tega pa gre za letališče, ki ga bo izkoristila peščica članov belja-ške Letalske športne zveze. Gospodje očitno menijo, da lahko delajo s slovenskimi kmeti, kar se jim zdi prav. S tem bijejo vsaki resnični demokraciji v o-braz. Prebivalci se zdaj vprašajo, če bo moralo res priti do večjih in masivnih protestov, da bo opozorjena na škandalozno ravnanje morda celo mednarodna javnost. V zvezi z dogodki v bekštajn-ski in podkloštrski občini je poročal tudi že koroški tisk. Janez Miki, eden izmed prizadetih kmetov v Ločilu nam je poslal sledeči opis, ki ga v celoti objavljamo v upanju, da bo naposled le še zmagala pravica: Beljaški magistrat in drugi mogočneži iz Beljaka in Celovca so ustanovili civilno letalsko družbo z imenom: “Ziviler Flug-verein Villadh-Faakersee”. Čeravno so vzhodno od Beljaka u-godna ravna zemljišča, pripravna za letališče, so ti gospodje izvolili za letališče na slovenskem ozemlju med Ločilom in Brnco 30 do 40-leten smrekov in borov gozd v obsegu 33 hektarov. To društvo se ni nič pogajalo s posestniki zemljišč za ceno, temveč je napravilo prošnjo na deželnega glavarja za razlastitev izbranih zemljišč. Deželni glavar je društvu ugodil in poslal prizadetim posestnikom obvestila, da so prizadeta zemljišča z odlokom od 15. okt. 1969, štev. “Verk—1937/5/69 razlaščena v korist društva: “Ziviler Flugve-rein Villach-Faakersee”. Kmetje so proti temu odloku napravili priziv (Berufung) na ministrstvo, ki pa je po intervenciji vplivnih gospodov pritožbo zavrnilo. Ustanovili smo protestno skupnost proti letališču. Poslali smo deželnemu glavarju prošnjo s 552 podpisi družin, da naj on prekliče svoje dovoljenje za letališče in razlastitev. sem z njo potoval po Italiji, zM sti po Rimu, kjer sem videl res Odgovora pa še nismo dobili. Ti lepe zgodovinski stvari, med nji-;P°dpisi so od 552 družin iz 14 vasi v okolici bodočega letališča in zastopajo kakih 2000 oseb. mi Titov slavolok, ki je na mene napravil globok vtis. Ohijski sir “Liederkranz’ VAN WERT, O. — “Liederkranz” sir je dobil tu svoje ime v počastitev in priznanje pevskemu zboru “Liederkranz” iz Še predno sem šel na pot, sem čital, kako Judje sovražijo Titov slavolok; tako da noben Jud ne mara iti pod Titov slavolok in Jud, ki gre mimo, na ta slavolok pljune. In danes, kakor sem slišal, je mnenje Judov, da je tov slavolok sramota. Jaz to prav rad verjamem, ampak je Titov slavolok sramota samo za Jude, kajti Titov slavolok je nema zgodovinska priča poraza njih domovine, razdejanja Jeruzalema in uničenja templja, kar se nazorno vidi v v kamen vklesanemu prizoru, ko rimski vojaki nesejo v triumfu simbol Judov sedmeroramni svečnik. Kako pomemben za Jude je ta svečnik, je razvidno iz knjige “Israel”, ki jo je med knjigami raznih držav izdala Life World Library v New Yorku. Tam je pod tem svečnikom zapisano: “Menorab a seven branches, has been a Tako sem prišel do Titovegasimbol of Judaism since slavoloka, zgodovinske priče, ki ^me °f Moses. It appears on nemo oznanja, kako točno so se Israeii state seal.” izpolnile besede, ki jih je govoril Jezus na Veliki torek, ko je napovedal razdejanje Jeruzalema (Dalje sledi) Vse te družine so mali kmetje in delavci, ki oddajo vsak nekaj postelj letoviščarjem. Če bo postalo letališče v taki bližini, bodo vsi zgubili dohodke od odda-Je postelj letoviščarjem. Potem Ti-1 bomo vsi trpeli zaradi neznosnega hrupa in trušča, ki mori zdravje in živce. Zaradi 50 članov tega društva bomo izgubili 33 hektarov gozda, ki daje na milijone kubičnih metrov kisika in ki urejuje talno vodo. Nekaj kilometrov od nas proti zahodu umira gozd od strupenih plinov, ki jih proizvaja “Bleiberger Bergswerksunion” na Liliči. V tej okolici umira 950 hektarov gozda in še 200 hektarov je že popolnoma uničenega. Proti vzhodu je na Brnci tovarna, ki izdeluje “Teerpappe”. Od te tovarne tudi močno čutimo vpliv strupenih plinov. In sedaj nam bodo vzeli še 33 hektarov zdravega mladega gozda, ki daje zdrav zrak in les blizu vasi. Po ta les smo hodili in vozili vsak čas poleti in pozimi. Vse oblasti so nam sovražne, — Pod eno petino površine U-in uničenje judovskega templja: se skriva premog. Burna občinska seja v žrelcu Prejšnji teden v sredo je zasedal žrelski občinski odbor. Sejno dvorano je napolnila domovini zvesta žrelska druščina do zadnjega kotička. Pred obravnavo posameznih točk je zahteval Michael Rebernig, OeVP, da bi razpravljal občinski odbor o novourejenem partizanskem grobišču. Namen je bil čisto jasen. Občinski odbor naj bi se postavil v prvo vrsto kršilcev člena 19. avstrijske državne pogodbe. Ta člen namreč zahteva od -Avstrije, da spoštuje, ščiti in o-hrani grobove zavezniških vojakov. Rebernig (podpisal je zahtevo abverkempferjev) je po čudnih virih zvedel od pravnih strokovnjakov, da žrelsko partizansko grobišče ne spada pod to točko. Župan Dobernig (tudi on se je podpisal na tistem pismu abverkempferjev, M je zahtevalo od župnika Božiča odstranitev partizanskega grobišča) je zatem prebral člen 19 avstrijske državne pogodbe v celoti. Županova skesana ugotovitev, da je treba spraviti vso stvar po oskrunitvi v red, je šele prav močno razburila občinstvo, ki je pričakovalo popolnoma drugačen razplet sejnih dogodkov. Rebernig se je takoj vrgel v prvo fronto in pojasnjeval, da točka 19 ne velja za žrelsko grobišče. Zahteval je, naj občinski odbor glasuje o njegovem predlogu. Podžupan Josef Gutten-brunner (socialist) je odvrnil, da občinski odbor ni pristojen za partizanski spomenik, prvič zaradi člena 19 državne pogod-oe, in drugič, ker stoji “kamen spotike” na cerkvenem pokopališču. Že skrunitev spomenika pa je pokazala, da bi z diskusijo tej stvari ne dosegli ničesar. Vse skupaj bi samo še bolj razburkali. Rebernig je zagrozil, da bo zahteval obravnavo te točke pod slučajnostmi. Kajti on ne govori samo kot občinski odbornik, ampak tudi v imenu abverkempferjev. Žrel ec po njegovem mnenju ni bil v območju partizanskih bojev (Partisanen-kampfgebiet). Nemire so povzročili tisti, ki so postavili ta partizanski spomenik. Stvar bi oila čisto drugačna, ako bi imeli na spomeniku kak križ. Rebernigov predlog je propadel. Ko je župan izjavil, da na očinskih sejah ne bodo več razpravljali o partizanskem grobišču, je nastal med poslušalci o-gromen val razburjanja, ki je ponesel Reberniga do novih napadov proti spomeniku padlih borcev za svobodo. Ugotovil je, da velja člen 19 državne pogodbe samo za ljudi, ki niso bili Avstrijci, ampak zavezniški vojaki. Spomenik je posvečen koroškim partizanom. Njih cilj pa je bil po Rebernigovem mnenju, odtrgati južno Koroško od Avstrije in jo priključiti Jugoslaviji. Domovini zvesto prebvalstvo ne more pretrpeti takih izzivanj in motenj miru v deželi. Kar so nameravali koroški partizani, je, kot je izjavil Rebernig, po današnjih avstrijskih zakonih veleizdaja. Ko je Guttenbrunner celo izjavil, da njegova frakcija odločno obsoja postopanje abverkempferjev, ogorčenje med poslušalci ni hotelo imeti nobenega konca. Socialisti so zapustili sejno dvorano, nad Žrelcem pa je ostala po zaslugi političnih kratkovidnežev sramotna lisa tako tudi sodnija. Pri obravnavi |skrunitve grobišč. zaradi odškodnine za zemljo in (Naš tednik, 18. julija 1971). AMERIŠKA DOMOVINA Gospodarski ukrepi ZDA hudo zadeli Kanado OTTAWA. — Nova ameriška vinski plačilni bilanci s Kanado gospodarska politika, ki jo je imele okoli 650 milijonov dolar-proglasil predsednik Nixon 15. jev prebitka. Od tedaj je uvoz Led na tečajih avgusta, je po besedah predsednika nase vlade P. E. Trudeauja “grob udarec” Kanadi. Vlada Ottawi išče pota in načine, ki naj bi vpliv tega ameriškega u-darca kanadskemu gospodarstvu omilili, če ga iže ne morejo či sto odpraviti. Brezposelnost v naši deželi letošnje poletje ni veliko popusti' la v odnosu na preteklo zimo. Tedaj je bilo brez posla 6.6% celotne delovne sile, zdaj jih je še vedno 6.3% in njihovo število bo brez dvoma rastlo, ko prihaja v deželo jesen. V pokrajini Quebec, ki trpi najhujše zaradi brezposelnosti, je ta od junija, ko je znašala 8.4%, porastla v juliju že na 8.6%, kar je vsekakor huda reč. Kanadska vlada P. E. Trudeauja se hvali, da je v boju proti inflaciji ena izmed najuspešnejših na vsem. svetu, ven dar cene le rastejo. Od preteklega decembra so življenjski stroški do julija porastli za 3.3%. Kanadski dolar “plava” od lanskega junija in se je dvignil od 92.5 centov na skoro enako vrednost z ameriškim, ki si od 15. avgusta tudi sam išče svoj novo vrednost. To povzroča težave kanadskim izvoznikom ki se že od lanskega junija pritožujejo zaradi “plavajočega” kanadskega dolarja.' Mnogo podjetnikov trdi, ’da je njihov izvoz v ZDA padel v preteklem letu za 10%, ko je dražji kanadski dolar napravil kanadsko blago dražje južno od meje. Zaradi vseh težav je odšla posebna kanadska vladna delegacija že prvi teden po proglasitvi nove ameriške gospodarske politike v Washington, da “pojasni” tam kanadski položaj in stališča. Zakladni tajnik J. Connally je obljubil kanadska stališča proučiti in na nje odgovoriti. Ta odgovor o Ottawi še vedno čakajo. 'Finančni minister Edgar J. Benson je po povratku iz Wa-khingtona dejal časnikarjem: Mi smo povišali vrednost svojega dolarja za 6%. Pospešili smo izvedbo določil GATT (General Agreement on Trade and Tariffs) in nimamo nobenih carin kapram ZDA. Mislim, da se je Kanada vedla zelo dobro. Pretekli četrtek so se kanadski zastopniki znova razgovar-jali s predstavniki ZDA. V 4-urni razpravi so govorili o novih tečajih dolarja, o avtomobilskem dogovoru in o obrambnem sodelovanju. Razgovori so polagali k napredku, pa vendar stališč Washingtona niso spremenili. “Dobro vedenje” Kanade 2a enkrat še ni prineslo plačila! ZDA prodajo v Kanado nekako 25% vsega svojega izvoza in kupijo 69% vsega kanadskega izvoza. ZDA in Kanada sta najboljša trgovska tovariša, česar Se tudi obe strani zavedata. Okoli 75% tega, kar kupijo ZDA v Kanadi — v skupni vrednosti 9 bilijonov — je brez carine. Surovine kot olje, plin, rude s° brez carin. Brez carin so av-1 da nič ne stori, da bi zavarovala °mobili in avtomobilski deli na1 industrijo Ontaria pred posledi-emelju dogovora iz leta 1965, cami 10% carine na izvoz v prav tako papir in vrsta voj a- ZDA. skih potrebščin. Vse to je ostalo -------n------- v ZDA rastel in presegel izvoz v Kanado. Lani je ameriški primanjkljaj znašal že 1.6 bilijona dolarjev, kar je v odnosu na leto 1965 že 2.25 bilijonov razlike. Kanadsko zastopstvo je opozarjalo, da je v industrijah, katerih proizvodi se uvažajo ZDA brez carine, zaposlenih zelo malo ljudi. Največ zaposlenih je v drugotnih industrijah, ki u-porabljajo surovine. Prav ti produkti pa so podvrženi 10 %' carine pri uvozu v ZDA. Zastopnik Kanadske zveze električne industrije je dejal, da Kanada lahko kar poz'abi na svoj dosedanji letni izvoz v ZDA v vrednosti 192.5 milijonov. Zastoj a električni industriji je doslej zahteval odpust 8,700 delavcev od skupno 24,000, v nevarnosti pa je zaposlitev še novih 9,000. Na stotine večjih in manjših podjetij v južno-ontarijskem industrijskem “zlatem trikotniku’ — Toronto-Niagara Falls-Wind-sor — je v težavah. V Quebecu, kjer je pred 17 meseci predsednik vlade Robert Bourassa obljubil ustvaritev 100,000 novih delovnih mest, so na robu obupa. Uvedba ameriške carine, je dejal predsednik Bourassa, utegne brezposelnost v Quebecu povečati do “neznosnosti”. Z drugimi besedami se pravi to, da u-tege priti tam do neredov in demonstracij. Tekstilna industrija, oblačilna industrija, industrija pohištva, elektronska industrija, žganjar-ne, lesna industrija in ribolov, vse je v nevarnosti, je razlagal pretekli teden industrijski minister Quebeca G. D. Levesque. Dan po Nixonovi objavi nove gospodarske politike ZDA je bila preklicana vrsta naročil iz ZDA pri kvibeški industriji, je dejal Levesque. V Ontariu se med tem boje, da bodo avtomo'-bilske tovarne in tovarne za izdelovanje raznih delov za avtomobile, ki so lastnina ameriških družb, omejile svoj obrat ali pa ga kar naravnost ustavile v korist svojih obratov v ZDA samih. Ameriška podjetja to zani-’tavajo, toda kanadske negotovosti niso z njimi odstranile. Nekateri pozivajo zvezno vlado v Ottawi, naj izda močne protiukrepe, da se bo Kanada mogla izogniti novi, večji brezposelnosti tekom prihajajoče zime. Za enkrat ni znamenj, da bi hotel Trudeau slediti tem pozivam. Obstoji namreč še vedno upanje, da bo prišlo do nekega dogovora med Ottawo in Wa-shingtonom. Različno gledanje Predsednik ontarijske vlade William Davis je dejal, da na dolgo roko zavisi zdravje ontarijskega gospodarstva na uspehu nove gospodarske politike Združenih držav. Pozval je Kanadčane, naj upajo na uspeh a-meriškega programa in naj ne store ničesar, kar bi temu moglo škodovati. Vodnik liberalne stranke v Ontariu Robert Nixon je med tem napadel vlado Davisa, ker Kam peljejo slovenske ceste! Bržkone bo treba nekaj u-kreniti za ohranitev polarnega ledu, ki se taja zaradi naraščajoče temperature j Težak gospodarski položaj, ozračja. jv katerem se danes nahaja Ju- Igoslavija in seveda tudi Slove-Predstojnik navečjega obser- njjaj je zlasti posledca nestvar- Problem financ za modernizacijo cest v SR Sloveniji. vatorija v SZ Mihail Budiko je nega načrtovanja, ponovnega izjavil, da bo človeštvo verjetno uračunavanja glede proizvod. moralo nekaj ukreniti za ohrani-nje in drugih sredstev dohod_ tev ledu na tečajih. Po njego- kov gem spada tudi vem mnenju se lahko zgodi, da , , . j i 4. , / , v . ^ . V . lem turizma, od katerega si je se bo ta led začel tajati v pri- T , , . , , 4. .-u .V. -u- • Jugoslavija obetala mnogo vec, hodnjih dvesto letih. To bi ime- . , • j • , • , , J kot pa je dejansko prejela. Vzrok premajhnega razmaha turizma je gotovo prvovrst- , . j-- no tudi v slabih cestah. Prav go obalna področja. jugoslovanske ceste lo usodne posledice, saj bi močno zvišala gladina oceanov, katerih voda bi poplavila mno- Takole razglablja Budiko: Zaradi cele vrste človeških dejav- zelo s p r e m e nile razmere po svetu. agroklinične so znane, ne le v Evropi, temveč sploh po nosti TaraščI povprečna* tempe- ^vetu> kot ene izmed najslabših. ratura na našem planetu; zato'^f stanJa ^ zavedla tudl se utegnejo v prihodnjih dvesto vlada slovenske republike, ' letih bistveno zmanjšati ledene;Pred kratkim izdelala zakonski površine na zemeljskih tečajih. losnutek ° cestah’ kateri bil v Ta led je nekake vrste regula-;juniJu Podložen republiškemu tor podnebja. Voda bi se razlila!zboru skupščine SR Slovenije po oceanih, morska gladina bi se^n kil v začetku julija tudi iz-močno zvišala, zaradi tega bi se ^ascvan* Vendar so zakon še pred izglasovanjem označili kot nestvaren in njegova sla-Budiko je govoril o skupnem bost temelji zlasti na pomanj-delovanju raznih dejavnikov na^kanju denarnih sredstev, s ka-svetovno podnebje, omenil je ■ terimi naj bi cestno omrežje v sončne žarke, prozornost ozrač-1Sloveniji prilagodili sedanjim ja in ledene kape na tečajih.'P^ekam. Po njegovem mnenju tudi moč- DEBATA KAŽE NASPROTJA na aktivnost ognjenikov prispe-j Kako važen je’ cestni prob-va k nastanku polarnega ledu.! lem v očeh poslancev, kaže že Po bgnjeniških izbruhih se za- samo dejstvo, da so to snov ob-držujejo v ozračju velikanske'ravnavali v skupščini cele štiri količine mikroskopsko majhnih'ure in je v debato poseglo 20 delcev prahu. Tako nastane1 poslancev. Nakazane so bile plast, ki prestreza in delno od-1razne velike in majhne pobija sončne žarke. Ustrezno se manjkljivcsti osnutka. Zbira-zniža temperatura na zemelj-'nje potrebnih sredstev je bila skem površju, pravi Budiko.'osrednja točka, saj so se je Čeprav količina prašnih delcev'praktično vsi dotaknili. ozračju narasšča iz leta v leto, I pri tem je seveda prišlo na po mnenju tega znanstvenika ni dail) kako so bile doslej slo-podlage za bojazen, da lahko'venske ceste zanemarjene. O-pride nova ledena doba. jbilna sredstva so se vlagala, naj- Človek s svojimi dejavnost- zaostali kraji so imeli naj-mi preprečuje znižanje tempe-'tgjžji položaj, število nerazvitih rature , ugotavlja sovjetski ra-|0k£in, ki v Sloveniji zavzemajo ziskovalec. Ogromne količine znatna področja, jasno priča o toplote, ki se sprošča pri gorenju! p0trebi globalne politike. Ta premoga, olja in zemeljskega ;zaostaia področja tudi nujno plina, se kopičijo v zračnih pia-jp0trebujejo boljših cest, ki bi steh. Zaradi tega se je med dru-jbiie pogoj za njihov razvoj. A gim zvišala letna temperatura v ge ostanejo prepuščene same mestih za nekaj stopinj Celzija. • sebj; ne bo ne cest ne razvoja. V debato je posegel tudi Pomoč katoliškim višjim predstavnik združenja cestnih Šolam V Ontariu podjetij inž. Franc Rihtaršič, TORONTO, Ont. — Predsed- ki je poudarjal zlasti, da osnu-nik vlade W. Davis je vprašal tek zakona ne upošteva mnenj svoje podpornike, ali naj vlada in stališč cestnih podjetij. Me-še dalje podpira katoliške višje nil je, da bi sprejetje tega za-šole. Dobil je odgovor, da ne. kona kvalitete cest ne izboljšalo, Celo doslej znani zagovorniki temveč poslabšalo, takega podpiranja so se izrazili' preje za kompromis, kot za ne- rez carine tudi sedaj. Najbolj s° prizadete sekondarne indu-strije, kot aluminij, konservira-blago, elektronska oprema, kupna vrednost tega izvoza je °koli 3 bilijone letno in predstavlja 25% kanadskega izvoza. a to velja do nadaljnjega 10% carina’ za uvoz Več predšolske vzgoje Novi predsednik Ontarijske u-čiteljske zveze Jan Fife je na konvenciji Zveze pretekli teden dejal, da mora Kanada izboljšati in razširiti predšolsko izobraževanje svojih otrok, če naj bodo ti uspešni tekmeci v šolanju z __ v ZDA. I otroci z ZDA, kjer se je poka- Zakladni tajnik J. Connally je j zalo, da televizijski programi za svoje kanadske goste opozoril na' predšolske otroke povečajo tem cjstvo, da so ZDA v svoji trgo-jsposobnost za učenje do 100%. Prosta prodaja Da je zakonski osnutek stro- , v „ , t kovno slab, je poudarjal tudi posredno pomoč. Predsednik je poslanec inž> Miloš p0iic, ki je napove a a 0 0 tem vpraša- na]iazai da ge v zakonu ne prednju podal svoje stalisce jutri, 1.1 ., . . . . , , , , ’ videva usklajanje celotnega sep em ra. ^ j prometa. “Ne upamo si pove- dati, kaj želimo,” je poudarjal. Zastonj Živila V protest |“Vrtimo se okrog denarja, ki Narodna zveza farmarjev je imaginaren ” preskrbela zastonj pretekli te- jz debate je bilo nadalje raz-den mleko, jajca, krompir, fižol vidno, da morajo pristojbino za in drugo sočivje v Charlottetow- ceste (to je poseben davek) pla-nu in Summerside, da bi opozo- Sevati tudi od kmetijskih trak-rila močnejše na svoj spor z via- torjev, kar predstavlja težko do Princ Edward otoka. breme na kmečko dejavnost.. ...A VOLITEV JE SOGLASNA Kljub temu, da se je v deba-marijuane 'ti pokazalo toliko nasprotnih Posebni odbor zvezne vlade je in kritičnih mnenj, ko se je na v priporočilu za mladino, objav- razne' načine dokazalo slabosti Ijenem pretekli teden,, predložil, osnutka in njega tehnične po-naj bi bilo prodaja marijuanemanjkljivosti,jebilračuivcest-osebam starim nad 18 let prosta, nega sklada za leto 1970 in ------o------ proračun za leto 1971 soglas- Omejitev poletov no sprejet. Kako dobiti denar Kanadska transportna komisi- za financiranje tako nasproto-ja je ukazala močno omejitev vanega načrta? Sklenili so seči posebnih, naročenih poletov v P° ljudskem posojilu! Delovni severozahodni Ontario iz ZDA. človek naj bi poleg davkov še Cilj te omejitve naj bi bil varo- naknadno prispeval sredstva, da vati koristi tujskega prometa, ki se financirajo brezglavi načrti, baje trpi zaradi padanja rib v Medtem turizem hira in zao-tamkajšnjih vodah in števila stala področja ne napredujejo, divjačine, dovoljene za lov. slovenski delavec pa hodi v tu- jino, in je njegov devizni prispevek že znatno večji od deviznega prispevka turizma. Kam naj to pelje? •------o------- Angleži obljubljajo krasoto v tabletah Angleški znan stveniki bodo morda kmalu pokazali svoje novo odkritje — tableto lepote. Kaj to sploh je? Nenavadno zdravilo, ki v kratkem času napravi kožo gladko kot svila, lase pa goste in lesketajoče. Za enkrat so to še sanje, ki pa bodo morda čez kakšno leto postale resničnost. Novica je prišla iz Anglije, kjer je skupina znanstvenikov, ki raziskuje sekundarni učinek anti-androgenov (sintetični hormoni, ki jih uporabljajo za zdravljenje nekaterih spolnih a-nomalij), prišla do zanimivega odkritja, Ti hormoni, napravljeni v laboratoriju, imajo dobrodejni vpliv na gornjo plast kože in lasišče. Pri mnogih pacientih, ki so jih uživali, so izginile nekatere nevšečnosti lepotnega značaja, kot so mozolj avost, mastna koža, prhljaj, čezmerno potenje ali močna dlakavost. Hkrati se je zelo izboljšal tudi ton kože, lasje pa so postali zopet gosti in bolj zdravi. Odkritje je bilo senzacionalno. Lahko torej upamo, da bomo premagali plešavost in da bomo bodočim generacijam prihranili strah pred mozoljasto kožo? In morda celo dali ženskam in moškim katere koli starosti možnost, da bode%z"svojega obraza odstranili vse znake časa? Za enkrat smo še daleč od te domneve. Znastveniki, ki proučujejo ta izdelek, ga bodo obelodanili šele takrat, ko bo popolnoma neoporečen. Njihova previdnost je u temeljena, saj je znano, da imajo anti-androgeni mimo te magične moči še. drugo, dosti manj prijetno moč: če jih nepravilno uporabljamo, lahko v organizmu povzročajo pravo biološko revolucijo. Najprej morajo natančno določiti in omejiti nevarnost tega izdelka, nato pa na čim širšem območju preizkušati njegovo u-činkovitost. V Angliji se je več kot milijon mladoletnikov ponudilo za poizkusne kunce, vendar so se raizskovalci zaenkrat odločili za — morske prašičke. 1 •v! • v •• Jetniski čuvaji so štrajkali v Alberti CALGARY, Alta. — Strajki so postali moderni. Če je štraj-kala policija v Montrealu, čemu ne bi jetniški pazniki v Cal-garyju? Če štrajkajo poštarji, učitelji in drugi javni uradniki, čemu ne bi torej še ostali. Tako so nemara mislili stražniki v jetnišnicah Alberte, ko so se odločili pretekli teden za štrajk. Večina se je vrnila na posel, še predno se je štrajk prav začel, ko je vlada dosegla prepoved štrajka od sodišča, le jetniški stražniki v Calgaryju so vztrajali še naslednji dan, pa še tu od 95 le 72. Trdijo, da je bil ta štrajk prvi svoje vrste v Kanadi. ------o------ Indijanski poglavar, ustreljen od RCMP, umrl YELLOVKNIFE, NWT. — Indijanski poglavar Ed Bird, star 30 let, je bil ustreljen v svojem bivališču - 6. avgusta od RCMP, ki je bila poklicana na pomoč v nekih domačih težavah. Mladi poglavar, pripadnik Fitz-Smith Indijancev in tajnik Indijanskega bratstva za NWT, je bil najprej v Yellowknife bolnišnici in je kar okreval. Ko se mu je stanje poslabšalo, je bil prepeljan na operacijo v Edmonton in je tam 27. avgusta umrl. Oblasti so izjavile, da bodo o vsem izdale poročilo, ki pa ga doslej še ni, sicer pa tudi ni bilo rečeno, kdaj bo objavljeno. Pripadnik RCMP, ki je poglavarja ustrelil, je na svobodi. Spremembe v obrambi Kanada bo v bodoče več svojih sredstev za narodno obrambo usmerila v varovanje svoje suverenosti, okolja in socialnega reda, pravi “beli papir”, ki je bil objavljen pretekli teden. Opustili bomo 2 skvadrona Bo-marc raket, ki so opremljene z atomskimi glavami, ker jih vlada smatra za zastarele. Kanada bo vendar tudi v bodoče sodelovala z ZDA v obrambi Severne Amerike in z NATO v obrambi svobodne Evrope. Dva skvadrona CF-104 bosta koncem letošnjega leta opustila svojo vlogo v atomski udarni sili in dobila naloge, ki ne predvidevajo rabo atomskega orožja. komu potreben. Potreben je sedaj sqvjetski politiki, ki hoče povedati Peipingu, da se ravno tako lahko pokaže v Severnem Vietnamu, kot se Peiping v Romuniji. Sovjetski diplomatje se bodo sedaj potili, da najdejo u-pravičene razloge za ta obisk. Le kdo bo vanj verjel? Resnico o potrebi obiska bo enkrat povedala kitajska propaganda, kot bo enkrat povedala isto sovjetska propaganda o izletu kitajske vojaške delegacije v Romunijo. Ponesrečena ideja Bele hiše glede Meanyja Občine naj bodo trše pri pogajanjih z uslužbenci? F. A. Barley, osebni direktor St. Catharines in predsednik Ontario Municipal Personnel Association je na konvenciji te zveze pretekli teden pozval delegate, naj se pripravijo na trša pogajanja z občinskimi uslužbenci v bodoče. Poudaril je, da je potrebno doseči med občinami Ontaria sporazum o ravni.plač in o ravni delovnih dolžnosti. Vodniki občin morajo biti tudi pripravljeni na štrajke občinskega službenstva. u- Zakaj? Zakaj prodajo v supermarketih perilo, časopisje, papir, peresa itd.? Zaradi tega, ker si more le malo ljudi privoščiti grocerijo! (Globe and Mail) Mednarodna politika na komunističen način Sovjetsko-kitajski spor se vedno bolj kaže v mednarodni politiki obeh komu-nističnilh Velevlasti. WASHINGTON, D.C. — Predsednik AFL-CIO unij Meany se je hudo razjezil nad Nixonom radi tega, ker je Nixon ‘zmrznil’ plače in mezde, ne pa obrestne mere, dividend, dobičkov itd. To je Belo hišo tako razburilo, da je predlagala Narodni trgovski zbornici, naj začne akcijo, da Kongres sklene starostno mejo, 70 let, do katere smejo unijski predsedniki ostati v svojih funkcijah. Trgovska zbornica je v začetku idejo pozdravila, potem pa zavrgla, kajti z isto pravico bi lahko isto mejo uzakonili tudi za vodilne gospodarske osebnosti. Ideja sama je tipičen proizvod birokracije, ki bi Nixona gotovo pokopala pri volitvah. Zato je prav, da je šla tako hitro v pozabo, le unijski voditelji jo ne bodo tako hitro pozabili. CLEVELAND, O. Female Help Wanted COOK Cook to live in. Nice country home on East side. Own room, bath and TV. Excellent salary. Other help employed. 241-7817 -(169) MALI OGLASi Hiša naprodaj Lastnik prodaja 2-družinsko hišo, 6-5, vsa podkletena, dva plinska furneza, dve garaži na E. 67 St. Kličite 391-5569. __________-(166) Bi rad kupil Majhno stiskalnico za grozdje. Kličite 731-3141 po 6. uri pop. (166) Učitelji brez služb Okoli 1900 ljudskošolskih učiteljev v Ontariu je ostalo brez služb, je dejal namestnik prosvetnega ministra Ontaria na konferenci Zveze učiteljstva Ontaria v Kimberleyju. Prav tako naj bi bilo brez posla tudi okoli 275 učiteljev za višje šole. WASHINGTON, D.C. — N. Ceausescu je v Romuniji skušal plesati na tanki vrvi med Moskvo in Peipingom. V Bukarešti se je nabralo kar lepo število rdečih diplomatov iz Sovjetske zveze, Bolgarije, Kube, Madžarske, Poljske, Češkoslovaške, U-rajine in Mongolije, torej samih članic Združenih narodov. Na sestanku so obravnavali predmete, ki bodo na jesenskem zasedanju ZN na dnevnem redu. Zakaj naj bi bila ravno Romunija poklicana, da skrbi za to vprašanje? Ali ni to samo zavesa, ki so se za njo skrivali tudi drugi pogovori. Prav isti čas se je po Romuniji sprehajala odlična kitajska delegacija, ki se pa v Bukarešti tiste dni sploh ni pokazala. To se pravi: Kitajska in Sovjetska zveza sta se začeli praskati kar v Romuniji sami. Povod je dala kitajska zunanja politika, ki se skuša približati Romuniji. Seveda Moskva ne bo ostala dolžna za tako izzivanje, tam so že skovali načrt za obisk predsednika ZSSR Podgornega v Hanoiu. Ni bilo do sedaj prav nobenih znakov, da je ta obisk V najem 5-sobno stanovanje, zgoraj, se odda odraslim. Nič otrok. Garaža. Na 1176 Norwood Rd. Kličite HE 2-2976 ______________________—(167) . Negovalko k otrokom Iščem zanesljivo negovalko k trem šolskim otrokom v okolici sv. Vida. Samo pol dneva. Kličite št. 432-0806 -(166) Stanovanje išče Miren tehnik, samski, išče manjše ali srednje opremljeno stanovanje, spodaj, v st. clair-ski oklici. Ponudbe poslati na Ameriško Domovino, telefon 431-0628 — (31,3 sep) V fari Marije Vnebovzete Dvodružinska hiša, 5 sob spodaj, 3 zgoraj. Cena $13,500 Richmond Heights Zidana ranch hiša, 3 spalnice, lot 90 x 387 čev. LAURICH REALTY 481-1313 ___________ (169) Za barvanje hiš zunaj in znotraj se s polnim zaupanjem obrnite na rojaka, ki vam po pobarval lepo, dobro in poceni. Za pojasnila kličite: 391-6582 — (169) Odprto v soboto 1-4 pop. Na 18214 Hiller Ave., pri E. 185 St. je naprodaj 6-sobna dobra hiša. GEORGE KNAUS Real Estate 819 E. 185 St. telefon 481-9300 ALEXANDRE DUMAS a Grof Monte Cristo “O moj Bog,” pravi Beauchamp, “kaj pa je življenje? Odmor v prednji sobi smrti.” “Jaz Beauchampa ne morem trpeti,” pravi Albert. In s temi besedami stopi s Francom kake štiri korake proč, pustivši Beauchampa, naj nadaljuje svoj filo-zofični pogovor z Debrayem. Rodbinska rakev Villefortova je bila zgrajena iz belega kamenja v obliki štirikota, visoka približno dvajset čevljev. Njena notranjost je bila razdeljena v dva oddelka, katerih eden je bil določen za rodbino Villefort, drugi za rodbino Saint-Meran; vsak je imel posebna vrata. Človeka tu ni motil oni blesk, ki napravi v mnogih rodbinskih rakvah tako neprijeten vtis. Skozi preprosta bronasta vrata se je vstopilo v temni predprostor, ki je bil z zidom ločen od resnične rakve. V tem zidu so bila ona dvojna vrata, katera smo omenili in so vodila v pravo grobišče rodbine. Villefort, oziroma rodbine Saint-Meran. Tu je lahko našla duška bolest, ne da bi motili šetalci ali obiskovalci pokopališča s svojim petjem ali kričanjem nemo razmišljanje ali solze onih, ki molijo ob grobu svojih ran j kih. Krsto postavijo v desni oddelek, in žalostni slovesnosti prisostvujejo samo Villefort, Franc in nekaj bližnjih sorodnikov. Ko so vse religiozne ceremonije končane, se pogrebci razidejo. Chateau-Renaud, Albert in Morrel odidejo za se, Debray in Beauchamp tudi za se. Franc obstane z gospodom Villefortom pred vrati pokopališča, in Morrel, ki z neko pretveza zaostane, vidi, kako vstopita skupaj v žalni voz, in pola- CHICAGO, ILL. MALE HELP RESPONSIBLE MAN Who enjoys outdoor work. Liv. quarters on, grounds. Must enjoy working with fish. Gd. pay. Call 299-8295 REAL ESTATE FOR SALE OAK FOREST — 3 bdrm. split level, formal din. rm., Ige. kitch., fanx. rm. w-frplc., 1% baths, cent, air cond., Indscp. Ige. lot, 2 c. gar. Mid $30’s. By Owner. 445-2200 Ext 522 Mrs. Morgin or 532-2591 _____ (166) VIC. 55TH & LOCKWOOD 2 flat brk. deluxe bldg. SVa rm. w-3 Ige. bdrm. ea. flat. 2 rm. bsmt. 2 car garage. Mid $50’s. Call owner for appt. at 582-8681. (166) OPEN HOUSE SAT. & SUN. 1-5 P.M. — BY OWNER ARLINGTON HEIGHTS. — 3 bdrm. brk. ranch, a.c., mod. kit. w-blt. ins., IV2 baths, dble. gar. Low $30’s. Nr. schl., park, shops. 437-2997 2 Story Stucco — BY OWNER 3400 N. — 4700 W. 2-5’s with 2 bdrms., ea. flat & tile kit. & bath. Enc. porches, expandable attic, extra Ige. bsmt., lot 37y2Xl85. $34,500. AV 3-5425 DELUXE BRK. INC. BLDG. Top lov. Vic. 83rd & Kedzie. Three stores. Beauty Shop, Tailor-Cleaners & Record Shop & 6 Ige. rms. Att. 1 y2 c. gar., patio, sun deck. In $80’s. Pvt. owner. 476-4745 OPEN HSE. SUN. 1-6 4555 N. Delphia 6 rm., 3 bdrm. hse., IV2 baths, 2 c. att. gar., cent, air, 3 years old. Wool crptg., SS. storms, jalousie storm doors, many extras. Schorsch Forest View Village. Upper $50’s. Owner. 625-5385 ste se ga najžalostnejše slutnje o njuni skupni vožnji. Ko dohiti svoja prijatelja, ne sliši nobene besede njunega pogovora, dasi se v istem vozu vrnejo v Paris. Ko se je Franc poslavljal od gospoda Villeforta, mu je ta rekel: “Kdaj se zopet vidiva, gospod baron?” “Kadar hočete,” odvrne Franc. “Kakor hitro mogoče.” “Na razpolago sem vam, gospod; ali želite, da vas spremim zdaj?” . “Če ne nameravate kaj drugega.” “Ne.” Tako je prišlo, da je zapustil bodoči zet pokopališče v istem vozu kakor bodoči tast, iz česar je sklepal Morrel, to vide, važne stvari, in sicer ne brez vzroka. Villefort in Franc se pripeljeta v predmestje Saint-Ho-nore. Kraljev prokurator ne vstopi niti k svoji ženi, niti k svoji hčerki, ampak vzame Franca s seboj v svoj kabinet in ga prosi, naj sede. “Gospod d’Epinay,” mu pravi, “trenotek, v katerem vam povem to, kar vam imam povedati, se vam zdi morebiti neprimeren, toda ni, kajti zadnja volja človeka, ki je umrl, nam mora biti sveta; in ko je ležala gospa de Saint-Meran na smrtni postelji, je bila njena zadnja želja, naj se več ne odlaša z vašo in Valen-tinino poroko. Zadeve umrle CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE OPEN HSE. SUN. Vic. 82hd & Kedzie. By Owner 8 rms., 4 bdrms., 2 full baths, cent, air, 2 c. gar. By appt. Mid $30’s. WA 5-2238 ST. GENEVIEVE’S OPEN HSE. SAT. & SUN. 1-6 2226 N. Lamon. Immed. poss. New dec. 3 bdrm. brk. bung., iy2 baths, 2 c. gar. Asking $24,000. Owner. BE 7-1045 692-5358 _____________(167) VIC. AUSTIN & 79TH 5 yr. old deluxe brk. 3 flat on 60’ lot. 2-5y2’s & 1-4%. Air cond., 2y2 car brk. gar. Mid $60’s. Call owner for appt. , 423-3480 (167) NR. 88th & ASHLAND 8 year old brk. bldg. 6-1 bdrm. Apts. 2 modern stores, off st. parking. By I Owner. $76,500. Call 425-5665 wk- days 9 to 4. (167) BROOKFIELD _ Brk. 2 flat, 5 rms. each, 3 bdrms., separate heating, 3 car brk. garage. Close to train, bus 6 schl. Leaving state. $36,750. Private Owner. 485-9338 BURBANK — 3 bdrm. tri-level, 2 full baths, Ige. util, rm., fam. rm. & 3 extra rms. (used for related fam. liv.) Mid $40’s. Call owner . GA 3-1056 (167) BUSINESS OPPORTUNITY LAUNDRY — Fully equipped. Selling due to death of partner. Make offer. NIELSEN LAUNDRY, 1920 Harrison, Evanston. GR 5-3716 or DA 8-0272 ' t (167) GOING plumbing business in southwest suburb. Tools and inventory included. Call owner at 532-6999 (167) so, kakor veste, popolnoma vre-jene, njena oporoka zapušča vse premoženje moji hčerki, in v aktih lahko sami pogledate odstavek, ki se tiče vaše ženitve. Notar, to je gospod Deschamps, stanuje na trgu Beauvau, predmestje Saint-Honore. “Gospod,” odvrne d’Epinay, “to za gospico Valentino, ki žaluje, morebiti ni trenotek, da bi mislila na možitev; res, mislil bi.,.” “Valentina,” ga prekine gospod Villefort, “gotovo ničesar ne želi bolj ■ kakor to, da ugodi poslednji želji svoje ljubljene babice, in zagotavljam vas, da nama ona ne bode delala nobenih težav.” “V tem slučaju, gospod,” odvrne Franc, “stvari ne ovira nič, kajti jaz izpolnim dano besedo ne samo z veseljem, ampak srečen, da mi je to mogoče.” “Torej,” pravi Villefort, “ni sploh nobene ovire več. Pred tremi dnevi bi se bila morala pogodba podpisati, in vse je bilo pripravljeno, torej jo lahko podpišemo danes.” “Toda žalost?” pravi Franc obotavljaje. “Bodite brez skrbi, gospod,” odvrne Villefort, “v moji hiši se dostojnost ne zanemarja. Moja hčerka se lahko umakne na svoje posestvo Saint-Meran; v osmih dneh, če vam je prav, se tam lahko sklene čisto na tihem civilni zakon. Želja gospe de Saint-Meran je bila, naj se poroči njena unukinja na tem posestvu. Vi se potem, lahko vrnete v Paris, dočim preživi vaša mlada žena čas žalovanja s svojo mačeho na svojem posestvu.” “Kakor želite, gospod,” odvrne Franc. “Torej,” pravi gospod Villefort, “bodite tako dobri in počakajte pol ure. Ta čas pride Valentina v salon. Jaz pošljem po gospoda Deschampsa, in potem pogodbo prečitamo in podpišemo; in še ta večer spremi gospa Villefort Valentino na njeno posestvo, kamor greva čez osem dnij midva za njima.” “Go.spod,” pravi Franc, “le nekaj vas še prosim.” “Kaj?” “Želel bi, da bi bila Albert de Morcerf in Raoul de Chateau-Renaud prisotna, ko podpišemo; znano vam je, da sta to moji priči.” “V pol ure sta lahko tukaj. Ali greste sami po svoja prijatelja ali naj jaz pošljem k njima?” “Sam grem po nje.” “Torej vas pričakujem v pol uri, baron, in v pol ure bode Valentina pripravljena.” Franc odide. Komaj se zapro za mladim NIKAMOR SE JIM NE MUDI — Čolnič polzi počasi po Island Lake pri Brightonu v Michiganu, ko skoraj ni nobenega vetra in se nikomur nikamor ne mudi. saj so v čolnu le počitničkarji. ’možem vrata na cesto, ko da Villefort povedati svoji hčeri, naj pride, čez pol ure v salon, ker pridejo tedaj notar, gospod d’Epinay in njegovi priči. Ta nepričakovana vest provz-roči v hiši veliko zmešnjavo. Gospa Villefort tega nikakor noče verjeti in Valentina skoro omedli. Povsodi se zastonj ozira po pomoči. Baš ko hoče iti iskat tolažbe h gospodu Noirtierju, jo sreča na stopnicah njen oče, jo prime za roko in odvede v salon. V prednji sobi sreča Valentina Barroisa in se ozre v starega slugo z obupnim pogledom. Trenotek za Valentino vstopi v s&lon gospa Villefort z malim Edvardom. Videlo se je, da mlada žena deli z rodbino žalost, ki jo je zadela. Bila je bleda in zdela se j'e silno utrujena. Sede, vzame v naročje Edvarda in zdajpazdaj pritisne tega otroka, jedino srečo svojega življenja, k sebi skoro krčevito. Kmalu se zasliši z dvorišča drdranje dveh voz. Čez nekaj trenotkov stopi v salon Franc s svojima prijateljema in z notarjem; tako so bili zdaj zbrani vsi, ki so imeli biti pričujoči, ko se podpiše pogodba. Valentina je bila tako bleda, da ji je bilo na sencih in na čelu jasno razločevati njene modre žile. Tudi Francu se je poznalo, da je močno razburjen. Chateau-Renaud in Albert se začudeno spogledata: ceremonija, ki se je pravkar končala, ni bila nič bolj žalostna kakor ta, ki se je imela pričeti. Gospa Villefort je sedela za žametnim zastorom, in ker se je sklanjala ves čas nad svojega sina, je bilo na njenem obrazu nemogoče čitati, kaj se vrši v njeni notranjosti. Gospod Villefort je bil neobčutljiv kakor vedno. Ko vredi notar na mizi svoje papirje, se vsede udobno v svoj naslonjač, in ko si naravna svoje očale, se obrne k Francu. “Vi ste gospod Franc de Ques-nel baron d’Epinay?” vpraša, dasi mu je to znano. “Da, gospod,” odvrne Franc. Notar se pokloni. “Povedati vam moram torej, gospod,” pravi, “in to od strani gospoda Villeforta, da je zakon, v katerega namera\ate stopiti vi z gospico Valentino Villefor-tovo, napotil gospoda Noirtierja, DALEČ OD DREVESA — Običajno pravimo, da jabolko m pade daleč od drevesa, pa so vendar tudi izjeme. Dr. Robert J. Kibee, sin pokojnega filmskega komika Guy Kibbee-ja, je znan šolnik. Zdaj je prevzel kanclerstvo City University oj' New York. da je gospod Noirtier izpreme-nil načrt, ki ga je imel glede svojega premoženja, ter odtegnil svoji unukinji ves svoj, dotlej namenjeni ji imetek. Toda dodajmo hitro,” nadaljuje notar, “da je imel testator pravico razpolagati le z jednim delom svojega premoženja, dočim je razpolagal z vsem, in imamo torej mi pravico, da proglasimo njegovo oporoko za neveljavno.” & V blag spomin OB PETI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE, STARI OČE IN PRADED John Fertak Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 31. avgusta 1966. V miru božjem zdaj počivaj,, v nebesih rajsko srečo uživaj dragi, nepozabni nam, do svidenja na vekomaj. Žalujoči: soproga ANA sin JOHN, hči ANN in soprog FRANK SKOLAR, vnukinji JACKIE, por.' ROŽANC in. JERRY, pravnuk FRANKY in pravnukinja KRISTINA. • Cleveland, Ohio 31. avgusta 1971. li K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA slovenska katoliška podporna ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke p* takoj po rojstvu. » izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.60 do $15,000.00 posmrtnine € za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.KJ.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME .............................................. NASLOV —.......................................... MESTO ........-..................................- DRŽAVA ----------------------------- CODK ________ GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore BIvd. 431-2088 531-6300 GRDINOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1233 ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Nasiove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave- , Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: ............................. Moj novi naslov: ....................... _ . i . MOJE IME: .............................. PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO ~ ^==== - ’ -------; ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI . j V , ■' h :y / ' ; ■ ' PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK • ' i ■ ■ . t j . . ‘'f ' v'• Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderzon 1-0628 1 : NI BILO PRIJETNO! — To kažejo obrazi treh fantičev, ki odhajajo od cepljenja proti koleri v španskem mestu Zaragoza. Pojav kolere je pregnal prenekaterega turista iz Španije v druge dežele ob Sredozemskem morju. Veliko jih je baje odpotovalo v Jugoslavijo.