109. številka. Ljubljana, vtorek 13. maja. XII. leto, 1879. SLOVENSKI Izhaja vsak dan, izvzeoifii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeuiau za a v b t r o - o k h r s k o dežele za celo leto 16 tfld., zu pul I ta 8 fd.t ta četrt leU 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 ^id., za četrt leta 3 gld. kr., za en mesec 1 pld 10 kr. Za pošiljanje nt dom se ranma 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode uCitelje na ljudskih šolah in ** dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 9 gld. 50 kr., po pošti prejemali za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., čo se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvole trankirati. — KokopiBi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Kranc Kolmanovej hiši št. 3 gledališka stollm". D p r a v n i 6 t v o , Da katero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodncj tiskarni" v Kolmanovej hiši. Pomen slavja cesarjevega dneva. Z (jureiijskega 8. maja. [Izv. dop.] Po vseh krajin m le Slovenije se je Blavno in velikansko praznovala pettndvajsetletuica cesarjeve poroke. Slovenski časopisi so pre-napolneni dopisov in poročil o slovesnostih, ki bo 89 obhajale po vseh krajih slovenske domovine. Moj namen nij, opipavati kako tako Blavnout, akopram se je podobna svečanost tudi v našej dolini vršila, jaz hočem le ob kratkem važnost iu pomen teh slavnostij v našem boji za narodne pravice naglasiti. 1'fotivuiki Bloveusiie ideje nam v svojih organih, javnih shodih in postavodajalnih zborib očitajo nelojalnost in pomanjkanje pravega „ avstrijskega1' rodoljubi a, ter skušajo preveriti nekatere višje kroge, da so naša narodna prizadevanja škodljiva državi in nevarna javnemu redu. Tak« laži o nas razširjene po naših ptotivnikih, če tudi ne dokazane, so uže mnogo škodovale našej narodnej stvari, ker bo jib le preradi verjeli v uekaterih krogih. S to alavuoetjo smo pa Slovenci zopet jasno pokazali kakor uže prej umogokrat, da nam gorko bije Brce za avstrijsko domovino in njenega mogočnega in lmloatljivega vladarja. Slovenske občine, čitalnice iu druga slovenska društva so s svojim slavnim obhajanjem 24. apr. pokazale, da njih delovanje nij državi nevarno, temveč koristno, ker mnogo stori za povzdigo avstrijskega domoljubja in ljubezni do Nj. Veličanstev. Slovenske občine z narodnimi župani na čelu so mnogo več nego druge storile za povzdigo svečanosti tega dneva, ter žrtvovale mnogo novcev in nabrale mnogoštevilno darov v to svrho. Jasno se je ta dan pokazalo, da oni, ki agitirajo in rujejo proti narodnim občinskim zastopstvom, ne delajo v prid Avstrije, Metek« Spomini iz otročjih let. (Spisul Ni s V odora n.) (Daljo.) 111. Kjer bo doline, krog njih holmci in grič , tam nij brez reke, ali vsaj brez potoka ne. V onem delu lepe naše domovine, kjer sem preživel leta prve mladosti, vije se prijaznu reka, in va-njo se vliva niuogo večjih ali manjih potokov. Daleč iic ■im) imeli niti do po tokov niti do reke, zato smo bili često tam, zlasti pri potocih, prvič za to, ker smo bili bliže, kakor reka, drugič, ker smo se — vsaj iz začetka — reke vendar-le nekoliko bali. Fo zimi smo poskušali, če led „drži" in iskali pripravnega mesta, kjer se je dala narediti poštena drsalica. Cela vr^ta nas je bila h kratu na uglajenej progi; drug za dragim — ter jih bode zgodovina, ostra soditeljica dejanj vsega človeštva, ostro obsodila, in njih postopanja ne odobruje naš presvitli vladar, kateri je uže pri raznih prilikah javno pokazal, da goji enako ljubezen do vseh narodov živečih pod njegovim žezlom. Mnogoštevilni kresovi in pokanje možnarjev na obalih Adrije in mejah Italije so jasno svedočili in naznanjali črez mejo „zveličalne" Italije, da tam stanuje avstrijskemu prestolu verni slovenski narod, ne pa v Italijo škileči italijanisimi; a so Avstriji tudi oznanjevali, da jedina trdna ograja proti italijanskemu poželenju po avstrijskih provincijali so Slovenci, na katere se more vlada vsak čas opreti, če jim prej pomaga, da se okrepe za trdovratne boje. Slovenci so uže večkrat izjavili, da le v Avstriji upajo doseči sreče, da ne hrepeLO priti pod nobeno drago vlado, le v Avstriji jim je mogoče Živeti, pod italijansko vlado bi jim grozil pogin. To prepričanje Slovencev so pa velikanske in mnogoštevilne svečanosti 24. aprila zopet potrdile. Slovenski narodni praznik pri Trstu. Iz Trsta 11. maja. [Iiv. dop.] Se slavljenjem srebrne poroke presvitle carske dvojice smo hoteli tržaški in okolični Slovenci združiti narodno zabavo. — V to je pa trebalo neobhodno jasnega neba na katero nedeljo; ker je pa dozdaj od 24. aprila vsako uedeljo deževalo v največje veselje tukajšnjih lahonov, odloževala se je veselica od jedne nedelje na drugo. Včeraj pak je slavnostni odbor sklenil, da se bode denes slovesnost vršila, ako bod b vreme količkaj kazalo. Akopram tedaj je denes v jutro bilo nebo bolj pogumni in izurjeni naprej — zaletavali | smo se na njo. Vselej se nij srečno izšlo; če je jeden padel, padli smo vsi drugi za njim Marsikdo je vstal z bunko na glavi ali z bolečino na drugem telesnem delu, a zajokal nij nobeden, — kdor se je na ledu pobil, prenašal je Bvojo bolečino res junaški, ter se dalje drsal, Lakor bi nič ne bilo. Uže o prvej pomladi, bili smo zopet ob potoku, gledali smo, so li vrbe uže sočne. Ko se je dala koža lepo ločiti od lesa, rezali smo lepe gladke jednoletne mladike, in delali pi ščali, kakor bi nas bil kdo najel. Vsak se je preskrbel s piščalkami, in piskali smo potem od zore do mraka. Naj prijetnejše je pa bilo pri potoku po leti, — vsaj meni se je tako zdelo. Kako nam je ugajalo bresti po čistej hladnej vodici ! Po cele ure zrli smo v bežečo vodo. metali v njo šibice, vejice in druge stvari, ter gledali, kako jih odnaša. — Olvzdigovali smo pokrito z gostimi oblaki, lotili so se vendar dela. — Določeno je bilo, da se bode narodna veselica vršila na travniku pod sv. Ivana cer-kvo. Tu sem se je postavila tedaj tudi Sestopata tribuna z veličini prostorom v sredi. Tribuna sama je bila vsa prepeta z belo-modro-rdefiim platnom. Na sjiredujej Btrani tribune prostor za cesarjevega namestnika in druge honoracije, ob straneh na levej prostor /a vojaško godbo, na druge j pak za mestno godbo in za združeni zbor pevcev slovenskih iz tržaške okolice. Prestol za cesarjevega namestnika in soprogo mu, nekoliko uzvišan. je bil prav okusno opravljen, — nekakov baldahin, pod katerim sta viseli polobi Njiju Veličanstev, nad njima državni grb, kronan z vel ko krono avstrijskega cesarja. Za sedežem cesarjevega namestnika uidigoval se je 8 metrov visok krasen transparent, ki zasluži kot ro-kotvor domaČega umetnika, samouka iz okolice, g. Trobca, da ga malo natančneje opišemo: na vrhu transparenta — ves platnen — dvigal se je državni orel, na straneh mu zastava avstrijska in bavarska; pod njim v enej vrsti z velikimi črkami zapisano : „Društvo E iinost*, v sredi mej obema besedama pa carja našega gasio: „Viribus unitis!" Na desnej Btrani transparenta Avstrija v gigautičnej velikosti, nad njo grb tržaške okolice: okoličan v narodnej opravi, držeč v levej roki slovansko trobojnico, poleg njega okoličauka, isto tako opravljena, oba stoječa pod slovansko lipo; poleg njiju v zraku viseč, „fovčeka, znak marljivosti okoličanov. Na drugej strani transparenta je grb mesta tržaškega, nad njim — grb kranjske dežele. Poleg podobe Avstrije velik grb ogerski, zraven podobe tržaškega mesta grb cesarske rodbine, v sredi mej njima l>a slovanski grb z napisom: nVse za narod kamenje in lovili rake. PogumnejSi izmej nas sezali so z rokami tudi v luknje ob bregu, ter prinašali rakov na dan. Jaz se s tem lovom nesem mogel prav sprijazniti, bal sem se rakovih ščipalnic, posebno ker sem vi lel, da je včasi kateri zraven raka prinesel tudi krvav prst iz luknje. Večje veselje sem pa imel z vodnimi kolesci, katera smo delali ali narejena soboj prinašali, ter jih v potok postavljali, tako da so se lepo vrtila. No, kadar smo prišli k potoku, nesmo se tako hitro ločili od njega. Kadar pa smo so se vraćali, bile so naše h lučice umazane in mokre, in prišedši domov, imeli smo vsak fc6 svojo materjo težaven račun, kateri se navadno nij izvršil nam po volji. Pa kaj je b:lo to nam junakom, kmalu je bilo vse pozabljeno. Naše geslo je bilo: „živela Bvoboda!" in kaj de, če se tudi nekaj trpi za svobodo. Čim večji in drznejši smo bili, tem manje nas je bilo videti ob potoku, tem bolj smo omiko in svobodo!" Vsa tribuna je bila o/al j-Sana s sto in sto zastavami in zastavicami avstrijskimi, cesarske rodbine, bavarskimi itd., največ pa slovenskimi. Vrhne robove notranje stene tribune so dičili vsi mogoči grb:, izmej katerih naj omenimo osobito ilirski grb in slovanske grbe z napisi: Preširen, Jenko, Levstik, Razlag, Stanič, Vodnik itd. itd. Mej temi grbi še drugi z raznimi pomenljivimi napisi, n. pr.: „Još Slovenija nij propala", BB ti fllovan^ke krvi, boli Slovencu ponosi" itd. Ddinica pol sv. Ivanom je za tako slav-nost kakor nalašč ustvarjena. Obdana je s treh Btranij z romantičnimi griči, kjer imajo tržaški bogataši svoje vile, na levej strani mestni log ali .bosehetto", a proti Trstu odpira se razgled na adrijansko morje. Hiše pri bv. Ivanu povite so bile skoraj vse v za-etavab. Ljudstva radovednega je uže dopolu-dne vse mrgolelo okolo slavnostnega prostora, opazujoč velikanske priprave, ki so se delale, gledajoč na oblačno nebo, je-1 i se nad raorjvm uže kaj zjasnuje. „Ddž bo," — ,ne bo ga,w trdilo se je mej odborom za prirejenje svečanosti, v katerem sta požrtvovalno trudila se osobito gg. Dolinar in Dolenec. Do opo!udne nij bilo tedaj kljubu vsem pripravam določeno, še natanko, je-li bode svečanost, ali je ne bo. Naposled se je uže moralo na jedno ali drugo stran razsoditi, in nadejajoč se, da bode nebo vsaj toliko časa imelo usmiljenje, kolikor časa bode Blavnost trajala, določil je odbor, da po poludne ob 3. uri prične se svečanost. V Trstu se je bil ta glas po mestu kmalu razširil, in ljudstvo se je napravilo na pot k bv. Ivanu takoj opoludne uže, nekateri peš, diugi peljaje se, in fijakarji, tramvav ter „impressa triestina" bo samo obžalovali, ker nijso imeli več konj in več voz. Ob dveh črez poludne je uže bilo na tisoče naroda zbranega okolo tribune pri sv. Ivanu. Godba vojaška je svirala, mej tem pak so dohajale razne deputacije okoliških Slovencev z zastavami in opravljeni narodno, krasne okoličanke, isto tako v narodnej noši, pevci iz vse okolice. Depntacij iz dni?..h krajev radi slabega vre mena nij bilo, isto tako se ljubljanski nSokolu radi istega uzroka nij udeležil slav nos t i, a zastopal ga je g. F. Hlavka. Ob Vi 4 je deset strelov iz možnarjev naznanilo, da pride cesarjev namestnik baron Pino. Kakor orkan zagrmel je „živio" iz grl na tisoče zbranega naroda, godba vojaška je zasvirala avstrijsko himno, katero je ves narod poslušal gologlav, in iz možnarjev se je 21 krat ustrelilo v pozdrav Njiju Veličanstvoma ceaarju in cesarici. Državni poslanec in zastopnik tržaškega mesta v mestnem zboru, g. Na brgoj je pozdravil s toplimi besedami zbrani narod, poudarjal udanost avstrijskih narodov do presvitle habsburgske rodbine, katera uda-nost se je dne 24. m. m. tako sijajno pokazala, da mora nad njo strmeti vsa Evrops, in mora ta ljubezen do visocega vladarja uplivati tudi črez meje naše države. Na konci svojega govora nazdravil je cesarju in cesarici b trikratnim živiou klicem, kateri je gromovito odmeval iz tisoč in tisoč grl. Drugi govornik, g. Dolenec, neutrudljiv rodoljub, je povedal narodu, da ima posebno Trst sveto dolžnost, da je hvaležen cesarju, kajti le pod vlado habsburgske rodovi ne je postal z okolico tako veljaven kot je denes. Protestiral je zoper nehvaležnost ljudi j neke stranke, in poudarjal neveni ji vo u lanost in zvestobo Slovencev do cesarske rodbine. Po tem govoru so zopet navdušeni „živio" klici po dolini zagrmeli. Za tem je nastopil združeni pevski zbor okoliških pevcev in tudi on zapel cesarsko himno pod vodstvom g. pevovodje Kosovelja. Ali na nebu so se zbrali gosti oblaki, početkom je jelo samo malo rositi, a potem se Jupiter pluvius ujezi, in nad zbrano množico izlije ves silen svoj srd. V takej plohi je pa vendar še vse vstrajalo, deputacije 60 se predstavljale g. ces. namestniku, in jedna okoličanka mu je podala šopek iz cvetlic. Zopet so zagrmeli možnarji , godba zaigra „Radeckega marš"; prišel je bil k slavnosti namreč fini Šmigoc; pevci so zopet nastopili, ter zapeli Hajdrihovo navdušujoče „Adrijansko morje". Vihar je naraščal, naenkrat se čuje precej močan pok, in potem frfjtanje po zraku, — kaj je to? vse se je uzrlo na transparent: tam gori smo videli, da je vihar odtrgal /gorenji del proč, na katerem je stalo carja našega gaslo: ,Viribus unitis", — to je zdaj nemirno po zraku frfotalo. — Ker dež le nij hotel pojenjati, otšli so kmalu potem ces. namestnik, njega soproga in fml. Šmigoc. Zbrano ljudstvo pa nadejajoč se boljšega, poskrilo se je po bližnjih hiših, ali pa razpelo dežnike in Čakalo. Istinito se nebo kmalu nekoliko razvedri, — deževati je vsaj nehalo, — in pričel se je drugi del zabave: tekmovanje na angleškej gugalnici. To iskali zabave pri reki, se ve da, kjer je bila pristopna. Tu smo radi poskušali, kdo bo ka men črez reko zagnal. Lučanje kamenja je posebna umetnost in v tej umetnosti urili smo se včasi več ur. Mej drugim umeli smo kamen tako zal učiti, da je glasno zapel. Maj-hene, gladke in ploščnate kamene znali smo tako metati, da so od vodne Dovršine odska-kovali. Da se o poletnem čsbu nesmo pozabili kopati, kadar smo pri vodi bili, to se razume. Prva Bkrb vsacega novinca v kopanji je bila, da se je plavati naučil, kajti sramotim je bilo. le plitko vodo bresti. Učitelj plavanja je bil vsak, kdor se je uže znal na vodi obdržati, da pa nauk nij bil tak, kakor v plavalnici, tega — mislim — mi nij treba omenjati. Učil se je vsak sam, ali s pomočjo druzih. Kdor je mogel dobiti dva mehurja, zvezal ja je Bkup, vlegel se mej nja in voda ga je držala, kdor je imel putrih, navezal si ga je na hrbet, in brodil je brez skrbi po vodi. Kdor pa nij zmogel tacih pomočkov, ta se je vlegel dvema tovarišema na roke, katera sta ga držala, do-povedovaje mu, kako naj maha z rokami iu brca z nogami. Tudi mene so tako učili, a brez vspeha; kadar so me hoteli spustiti, padel sem na dno. Nekoč sem bredel počasi in oprezno vedno dalje, kar me kljubu mojej previdnosti voda spodnese, — ustrašim se in začnem mahati z rokami in nogami, in glej, obdržal sem Be na površji. Zdaj se mi strah spremeni v veselje, kajti......plaval sem; malo da nesem od veselja storil tako, kakor Arhimedes, ki je skočil iz kopelji in trčal po ulicah, vpijoč: „iupvptoc ,£'jpr,/.y.,u ko se je do mislil, da vsaka stvar, ako se vtakne v vodo, toliko vode na stran potisne, kolikor prostora potrebuje. Čudim se, da se nam predrznim plavačein nikdar kaka nesreča nij pripetila, mej tem, ko je voda več odraščenih požrla. (Koneo prih.) je ntkakov prizma na tri ogle, mej dvema koloma. Poleg te gugalotce je stal mlaj, na katerem so bili obešeni razni dobitki, katere dobi oni, ki bode po tej gugalnici priiel do mlaj«. In juli bo g« boriti za t« dobitke, in mnogo am«hu je to prouzročilo! Mej tem so posamni pevski ibort Se peli nekatere slovenske pesni, in ker se je kazalo, da ne bo več dežilo, šle so razne deputacije z mestno godbo na čelu na plesišče pod vedrim Tu smo mogli še le uprav občudovati narodno nošnjo okoliških Slovencev in isterskih. S početka so smele plesati samo deputacije, a potem se je smelo udeležiti vse občinstvo, in nastala je cbčna narodna zabava. Pozneje je bil skupni obed depntacij in pevskega zbora, ter se je zabava pod vedrim nadaljevala. Politični razgled. lotrmile €ftVžcl>. V Ljubljani 12. maja. M)r£nvni pred koncem svojega življenja sklepa še postavo o živinskej kugi. Zoper to, da bi se ob kugi zapirale meie sta bila le dva dunajska poslanca, češ, da se potlej meso draži, vsi drugi ao glasovali za prehod v specijalno debato, in bode postava gotovo sprejeta. Čfflei narodni zastopniki imajo 18. t. m. v Pragi shod, v katerem se bodo pomenili o zdanjem političnem položji in o bodočih volitvah za državni ebor. V of/erstecm zboru je minister Tisaa prosil, na] se zbornica odreče binkoštnih praznikov in naj dela dalje, da se more 8. ali 10. junija skleniti. Kot predloge je imenoval szegedincko uravnavo in reguliranje Tipe ter druzih rek, dalje predlog o kreditnem zavodu za male posestnike in vojaško ukvartirovanje. V n**™ Je države. Aleko paša, guverner VasKntlnje Rtf> melije je odložil svoj naslov „pašau in se hode imenoval le knez Bogorides. On pride 16. t. m. v Filipopeli, kjer bode od ruskega poveljnika generala Stolipina prevzel vlado. Iz €7arifyrt» rftu poročajo novine, da hoče iti vojni minister ghazi Osraan paša v Livadijo k ruskemu carju z večjim spremstvom, in da se temu potovanju izredna važnost pripisuje. ICifi/i/oi#fc« vprašanje je bilo, poroča „Agence H&vas*, s tem rešeno, da bo se khe-dive, Anglija in Francoska pogodili. To se menda pravi: egiptovski podkralj je zmagal, Anglija bo je u lula. Zarad vojske, ki se zdaj vojuje mej državami IVrt#, BoliTia in C hi le, poslala je Nemčija v tamošnje morje ladijo „Hansa" in še je Ino kanonsko barko za hrambo nemških podložnikov. Ravno tako je Italija poslala vojno ladijo. če angleški .Standard" prav ve, je mir v t\'tfttttistf iti* uže toliko kot sklenem Angleži opuste svoj težavni „pot" v Kabul, ali dobodo v oblast Kurumsko dolino in dve soteski ter smejo v Kabulu imeti svojega agenta, Jalove bo te pridobitve iz vojske, ki uže pol leta traje. Pa ni te pridobitve — nijso še gotove. Dopisi. K .U>lliiuj*l 5. maja. [Izviren dopis.] (Svečanostui kornera društva hrvatskih tehnikov). „Društvo hrvatskih tehnikov" priredilo je i u ime „Velebita" 26. aprila t. 1. svečani komers, na čast p. n. gosti, što su iz svih krajeva Hrvatske midošli na svečanost srebrnog pira Njihovih Veličanstva kralja i kraljice. I bogme, bil je izboren ta svečani ko* mers! Ne le, da so najvišji, najcenjeuši hrvatski domoljubi, nahajajoči se baš u Beču u * drultvo došli, tudi arangement krasnega ve Cera dela vso čast odboru društva hrvatskih tehnikov. Izmej odličnih gostov imenuiem najprvo diko Jugoslovanstva, mecena hrvatskega biskupa djakovarBkfga J. Strossmajerja; državne poslance: Montija, Pavlinoviča Vitez'e*; pred sednika hrvatskega sabora g. Krestiča, Kuku-Ijevie-Sakcinskoga, Fodrocija, polkovnika Vi-dovca, podpolkovnika Šegerca, Ofcegoviča, Tur-kovifa, odvetnika dr. Pogledima, dr. Srama; grofa A. Vojtkija; izmej bosenske deputacije, načelnika Saraieva Fazli Pasića, Mehmud beg Kapetanovič Ljubušaka, Fr. Grga Martić*, slavnega poeta „Osvetnici", vladiko Sava Ko-Binovići; vdoro i hčer slavnega pesnika hrvatskega naroda: Preradoviča; dr K. KoziČa se njegovo soprogo, i mnogo druge gospode iz vseh hrvatskih pokrajin bilo je navzočne. Proslav, ki ga je govoril predsednik društva g. ftff. Mudrinič bil je večeru primeren; ko je izvrsten govornik svoj govor kon*al, zapeli so pevci cesarsko- himno, i ko ro> to koncili, zaorfl je navdušeni trikratni živio na Fra-nja Josipa i Elizabeto. Pevski zbor pel je potem Iv. pl. Zajca kompozicijo : „Živila Hrvatska". Uprav očaral je pak s krasnim Bvojim baritonom g. Oskar Lauppert v samospevu Iv. pl. Zajca: Bura, G. Kornitzer, ko je pel bas-eolo Iv. pl. Zajca, „U večer", je tudi žel obilnega odobrovanja. „Labku noč" (sklad Iv. pl. Zaje), dvoapev za bariton i bas, pela sta gg. Lauppert i Konitzer. Društvo hrvatskih tehnikov more si gratulirati, ka ima tako vježbena pevca v svojem krogu, kakor jih nema nijedno slovansko dijaško društvo na Dunaji. In ta večer, more se odkrito priznavati, odlikovala sta se imenovana pevca na sijajen način. Metaličen bariton, divni bas, oba glasova vrlo dobro izurjena i ta večer zelo dobro diBponirana. Dru-Štvo bi jih bilo hotelo poslušati pol noči ; tako sta dopadala. N. Strosova Bkladbo: „Na razstanku", Cetveroapev, peli bo gg.: Mlčoch (Čeh, ud slovanskega pevsk. društva), Vancaš, Lauppert i Kornitzer, dobro. Gj. E nsenhutov „dan", zbor za baritonsolo (g. Lauppert) pel se je precej dobro. Pevci so bili marljivi, i odlično občinstvo je to tudi priznalo z mnogim rokoploskom. Pevovodja g. Vancaš bil je trikrat pozvan na oder. — Ko se je program izvršil, začela se je prosta zabava. Vojaška godba svirala je slovanske komade; ko je začela igrati „Naprej", nastal je buren plosk. Morali so jo igrati dvakrat. Mej sviranjem posameznih p i je s oglašali so se govorniki iz raznih hrvatskih pokrajin. Govoril je slavni Kukuljevič, podpredsednik hrvatskega sabora, govoril ud bosenske deputacije, zastopnik Dalmacije, Slavonije; govorniki vseh hrvatskih pokrajin izražali so željo skorajšnjega združenja v jedno kronovino skupni program hrvatskega naroda; vsi bo izražali, ka ima vitežki kralj Frjnjo Josip vrl h zaslug za hrvatski narod. I ko je g. Neuman, predsednik „Velebita" napil bosenskej deputaciji, nazdravilo se je burno navzočuim bo-aenskim članom deputacije. V prav lepem govoru zahvalil se je potem Fazh Pašie, član deputacije bosenske, prijaznosti hrvatske omladine i hražal željo, da bi pač v kratkem bili i Bošnjaki združeni 8 Hrvatsko. Govorili so daljevdržavui poslanec Mont, g. Boguvič, grof Ank Vojfkoj. Izmej mnogo navzočnega. hrvatskega^ duhovničtvai govoril je tuli jeden ter v navdušenem govoru napil domoljubne] hrvatskoj mladeži. — Vao pozornost obračal je na-se prevzvi-šeni škof Stronsmaver, ki je bil burnimi ž'vio klici pozdravljen, takoj ko je vstopil v dvorano. Kakor elektrika prešinil je celo društvo njegov prihod. Slaven mož ostal je v društvu Črez eno uro. Šel je od mize do mize i za vsacega imel priiazno besedo. Z boaensko deputacijo se je naidalje r izgovarjal i videti ie bilo na obrazu Bošnjakov, kako se radujeio nad velecenjenim svoiim rojakom. StrossmBver šel je tudi mej dijake, i takoj je bil obkoljen od vseh strani i ; vsak mu je hotel biti naj-bližnii, vsak je hotel slišati vsako besedico iz ust visocega moža. Zares, sem mislil, kako srečna je Hrvatska, ki ima tako hlagpga za svoj rod tako navdušenega škofa! Mi Slovenci smo sedaj žalibog v tem oziru milovanja vredni! — Veliko navdušenje je tudi nastalo, ko je bilabosenskn deputacija došla! Bošnjaci nijso mislili, da bmlo na Dunaji v tako lepem mno-gobrojnem društvu svojih rojakov. I Bošnjak, ki se je za Ne u mano v o napitnico zahvaljeval, je posebno poudarjal, kako silno ga je iznenadilo najti v Beču toliko navdušenih rojakov, ki vsi gore za narod svoj hrvatski, kojemu se je otvorila slednji čas tako lepa bodočnost. V obče moram priznati, da tako odličnih gostov imelo je Še redko kedaj katero izmej dijaških društev! Iznenadilo me je to, da izmej druzih slovanskih dijaških društev nij b»k> nijedno oficijalno zastopano. Uzrok temu je ta, da nijedno nij bilo povabljeno na ta sveča-nostni komers. Društvo hrvatskih tehtnikov osnovalo je ta komers menda v slednjem trenotku, ali pa je Btarčevičijansk duh igral svojo ulogo. Slo venci bili so trije navzočni. Ko je jeden teh „planinskih Hrvatov" prosil za besedo, moral je dolgo čakati, i slednjič se mu je povedalo, da morajo vsi hrvatski govorniki dobiti preje besedo, i tako bi bil moral ta „planinski Hrvat" čakati najmanje do 3. ure po polnoči. U tega se je lehko sodilo, da so hrvatski tehniki le bolj sami mej soboj hoteli biti; upamo, da v prihodnje ne bodo izključevali svojih „planinsko hrvatskih" sobratov. Ie Hupn'Eli v Bosni 28. aprila. [Izv. dopis ] V Bosni smo imeli zadnje tedne nepopisljivo grdo vreme; ali take nevihte, kakor je bila dno 16. aprila po noči, še nijsem doživel nikjer. Na večer tistega dne oglašal se je veter uže precej močno, ali proti 10. uri je nevihta vzdignila se z vso silo. Ko sem legel spat, gugal se je moj „komik" tako in škripal, kakor ladija na morji. Moj tovariš je večkrat dejal: „to je potres, vse se bode podrlo." Ali, kljubu temu je kmalu zasjial; jaz pak sem ležeč v postelji na tleh bral „Dr. Zobra", mej tem ko je vihar hujši in hujši postajal. Naposled vendar nijsem mogel Več v postelji ostati, vstanem, odprem vrata in stopim na prosto. Strašno lep prizor opazim: uebo rdeče razsvitljeuo od velicega požara nekje daleč, in strahovito tuljenje in žvižganje viharja! Zopet ležem spat, ugasnem luč, in skoraj da sem uže zadremal, a naenkrat je tako silno treščilo in zabobnelo, da me je kar s postelje vrglo, in celo moj tovariš, kiterega bii jaz ne mogel nikakor zbuditi, prebudd se je.1 a besedamic. „Vrag, to< je- pa> ufce preveč!" Na to je pričelo deževati kar curkoma, a vihar je utrujen polegel se. Vojaki naši pak bo bili zjutraj popolnoma premočeni, in se jezili nad „to prokleto turško deželo." Ali ker imajo dosti drv, zakurili so si, pri ognji bo sušili in pekli; po sedem jajc dobivajo za jedno dvo-jačo, te pripravljajo si kakor znajo, zapoj6 kakšno domačo narodno, en parkrat zaukajo, in vse težave so pozabljene, pozabljeno trpljenje in slabo vreme. Življenje tu v Bosni je pač za nas nenavadno. Tako imamo tu dva možanca, ki vzbujata vso pozornost; jeden je Osman beg, drugi pa Ali aga Sofija. Prvi je kmet, a se ne briga nič za svojo posestvo, nego je ves ljubi dan v goščavi na Bledu za zverijadjo. Jezi se in kolne slabo vreme, ne zategadelj, ker nij ugodno setvi, ampak ker „tetri" ali divji petelin ne poje; Avstrijo pozna samo iz tega, ker je od tam dobil najboljši Rmodnik, in ve" iz tega, da eksistira Trst, ker je od tam si naročil dobro puško dvocevko, — druzih krajev ne poznii razen Kupreza, kajti tu dobiva medvede, srne, vse kar ho^e. Kmetom reže tudi včasih tobak za majheno plačo. Jeden-krat v minolej zimi zasledil je veliko medvedko, tedaj pak je hodil vsak trenotek k prejšnjemu poveljniku tukajšnje garnizije, in ga vabil, naj gre ž njim nad medvedko, ali nij ga mogel pregovoriti, da bi sneg dve uri daleč za to kocino gazil. Naposled je Osman beg ubral nekje eno infanterijsko puško; zdaj pa ha d na lov z dvema hlapcema. Medvedko je kmalu našel in sicer ravno ob Času, ko je ona dojila svoje mladiče; namdri in sproži! Zver je bila zadeta; v smrtnem pojemanji je raztrgala svoje mladiče, potem pak se vzdignila in ukrenila jo naravnost proti Osman begu. Handžara nij imel pri Bebi, zato se spusti v beg, medvedka pa za njim. Pri tem diru se je spomnil, da je puška brzocevka, hitro dene notri še jedno patrono, obrne se, pomeri, ustreli, in mrcina se zvali zad°ta s kroglo v oko, mrtva na zemljo. Kožuhovino je podaril polkovniku. V zraku ne zna ptičev streljati ali vendar prinese domov po 70 do 80 prepelic, — kak6 to? Ima dobro i?urjenega psa, ki mu prepelice prepodi, in kakor hitro Be spuste te ▼ zrak, spusti za njimi izučenega sokola; ta jo kmalu vjame, Osman beg hitro priskoči, ter mu iz krempljev iztrga prepelico. Lov je tedaj tak, kakor je bil nekdaj vitezem v navadi. Ali naj vam pokažem še drugo podobo preje imenovanega Alija age Sofije? Ta je kupreski mudir ali sodnik. Ali se zove za svoje mladosti, daje mu dostojanstvo mudirja stopinjo age, in ker rojen v Sofiji, imenuje se Sofija, celo njegovo ime se tedaj glasi: Ali agu Sofija. Kakšne študije ima? On ne zna m čitati ni pisati, tudi turški ne 1 A je bil godec in igral klarinet v turškej bandi, je avanziral s časom brez skušnje do častnika, in postal naposled kapitan zaptijem. Radi naduhe nij mogel n dalje služiti, a od česa Be potem živiti? Otomansku vlada ne plačuje pokojnine, uli zna si drugače pomagati: zakaj ne bi se tak človek imenoval sodnikom (mu-dirjein)? Sodnik je, a je štatiBt; mesečno dobiva plače od avstrijske vlade 34 gold.; njegov sin — tfenli — je pisač in dobiva 11 gl. na meseci On se imenuje efendi za to, ker ume pisati. Oni aga je tolst počasen mož, ter je kuhan in pečen pri poveljniku kupreake posadke, ki se pri razsodili ne briga mnogo za mudirjevo razsodbo, glasečo se Turkom zmirom ugodno, nego ga pri tacih prilikah zavrne z besedo: „tega ti ne umešl* Ve pa veliko o domačih osobah, ki mu je vsaka znana, in o razmerah. Zvečer kaj rad pripoveduje o Tureih, pojasnjuje in razlaga koran, propovedava pravljice in zapoje sem in tja kako pravo turško pesen, — ki Be pa nam nič ne dopadaj o. Pošta dohaja iz Livna v naš kraj vsak dan in vozi do sem jeden dan. Nam so naložili teško delo; do konec junija se mora namreč popisanje in stenje prebivalcev dovršiti. Pričelo se bode najprej z numeriranjem hiš, da bode potem šlo delo hitreje izpod rok. Domače stvari. — (Redni občni zbor obrtniško-poinočnegadruštva,) vpisanega tovarištva z omejeno zavezo, bode v nedeljo 18. maja 1879 dopoludne ob 11. uri v velikej mestnej dvorani. Dnevni red: 1. Letno sporočilo in računski sklep za 1. 1878. 2. Poročdo ravnatelja. 3. Poročilo v zadnjem občnem zboru izvoljenega odbora za pregled računov. 4. Volitev 4 udov v ravnateljstvo za tri leta. 5. Volitev odbora za pregledovanje računov leta 1879. 6. Posamezni nasveti udov. Ravnateljstvo obit-nijsko pomočnega društva, vpisanega tovarištva z omejeno zavezo v Ljubljani: J. N. Horak, vodja. — — (Slovensko literarno društvo na Dunaji) bode imelo v četrtek 15. maja svoj redni občni zbor. Dnevni red: 1. Upliv toplote na rastlinstvo; spisal profesor Josip Hubad. 2. Slovenske narodne pesni, zbral jih in kritično pojasnil Matevž Suhač. — (Iz Zagreba) se poroča, da je bil bivši vodja hranilnice v Kraljevici, Polič, obsojen na tri leta ječe. — (Vraža.) GoriSka „So6a' pripoveduje : Neki precej premožen kmet iz Cerknega, ki je bil poslal lani svojega duševno in telesno zelo slabotnega otroka v šolo v tukajSno vad-nico, moral ga je mej letom bolnega zopet domov odpeljati. Začeli so otroka doma lečiti, kakor je mnogokrat na kmetih navada. Ker pa nij vse nič pomagalo, pade nekomu v glavo, da se je otrok v Gorici gotovo moral enkrat „prestrašiti". Izpraševati začno malega rev-čeka, ali se je kedaj zbal katerega onih ljudi j, kjer je stanoval. — „Samo enkrat," pravi **» «ko je bil tepen moj tovariš, bal sem se gospodinje." — Po nasvetu pošljejo Btarši nekega človeka nalašč v mesto, ki dobi po dolgem iskanji dotično stanovanje in prav lepo prosi nekoliko krvi enega iz družine. Čutil se je zelo razžaljenega in nikakor nij mogel razumeti, zakaj se mu vsi tako hudobno na vse grlo smejejo, ker je vendar njegova naloga tako resna m potrebna, da Be mora dovršiti. — Ker mu nij bilo mogoče dopovedati, kako neumno je njegovo zahtevanje in se nij hotel nikakor spraviti iz hiše, se ga slednjič vendar usmili stara ženica, ter mu da nekoliko las in mu reče, da je to ravno tako dober lek; treba je le nekaj pasje dlake poiskati, katero si pa lahko Bani dobi. — Mož se ne more dosti zahvaliti in predno vesel otide, se se enkrat jezno ozre na hudobne učence, ki so se mu na ves glas smijali. — Dasiravno se bode moral vsak tej nespametnosti smijati, je vendar zelo žalostno, da se proti koncu devetnajstega stoletja še vedno nahajajo mej ljudstvom take vraže, ki so večkrat tudi krive zelo žalostnih nasledkov. Zanimivo jo v denasnjem listu „Slov. Naroda" objav'jeno naznanilo sreče od h. Mekscherja sen. v Hamburgu. Ta hiša je radi svojega t.-jnega upi »čevanja dobije nih dobitkov v okolici tako na dobrem trla m, da na donaaiji inserat op» zorujeuio vsacega užo na tein mestu. c aa«rii v * j u t> i j ** ni. 7. maja: Andrej Babnik, delavec, 63 1., v dež. bolnici, vsled maratma. 8. maju: Neža Jenko, hči goslača, 12 1, v dež. bolnici, vsled v ne tj a možjanskih žil C. 9. maja: Ilermina pl. Scbdpl, soproga stacijakega vodje, 26 1., na mestnem trgu št. 17, vsled jetike.— Filip Dolcher, sin hišnega posestnika in ključav-n carja, 4 1. 3 m., v Ehzabotuej otroakej bolnici, vsled difteritis. Tujci. 12. maja: Pri Monu: Mora u u iz Dunaja. — Jerman iz Idrije. — Hartman h Gradca. — Morpurgo iz Trsta. — Murko iz Celovca. Pri m»ii6as VVel -kiml iz Dunaja. — Keiss iz Trsta. — Wenig iz Dunaja. - Prohaska, Scholz iz Gradca. — Volk iz Dunaja. — Sakler iz Trsta. — Denk iz Ljubljane. Pri biftvuraUeiu dvoru i Eeršul iz Reke. — Pirkor iz Kočevja. — Schiriner iz Berlina. Dunajska borza 12. maja. (Izvirno teiegraličuo poročilo.) Enotni dri. uoig v baufcuvcin . 66 gld. 45 k Enotni drž. dolg v srebru . . . b7 „ 15 , zlata renta.........79 „ 05 , 1860 dri. posojilo......126 „ _ , Akcije narodne banke .... 830 „ — . lireditno akcije.......'i59 H 60 , London..........117 „ 35 , Srebro.......... — „ — , Napol-..........9 n 36 , C. kr. oekini........5 . 62 Driavne marke . . . 57 „ 65 Zahvala. Bolestnega srca vsled smrti mojega pro-drazega soproga, gospoda Jurija Kozine, c. k. profesorja na vifijej realki, izrekam najtoplejšo zahvalo za častilni preobilni sprevod ranjcega, za mnoge krasne vence, zlasti visokočastitim gg. profesorjem c. k. gornje realke, velečastitim gg. pevcem narodne čitalnice in preljubim učencem realko. V Ljubljani, dne 11. maja 1879. (213) Josipina Kozina, roj. Gosar. Stelaže, pripravne za štacuno, se kupijo. Ponudbo naj se Eošljejo do £20. t. m. opravništvu „Slovenskega aroda" pod št. 50. (215j Za čiščenje in izboljšanje vina najboljše, najhitrejšo in najcenejšo sredstvo je stw prava francoska žolča. ~mm To, kakor tudi prosti navod, kako se rabi, dobi se zmirom z osobnim ali poštnim naročilom pri A. Hiirluninim v IJublJaui, v Luka Tav-č a rjo vej hiši. (108—11) Najsijajnejši vspeb zagotovljamo. Troški za Čiščenje znašajo za vsak hektoliter 4'/* kr. Kot učenec se sprojmo v štacuno v neki trg na deželi primerno došolan fant. Več so izve v administraciji „Slo-venskega Naroda". (212—2) k: mm ♦ ♦ ms. ♦ •* bl * ♦ ma ♦ ♦ mm«, + » « mn ♦ % m ■ ♦ ♦ i t i magister porodničarstva, ♦ stanuje v Slonovih ulicah št. 52, I v 2. nadstropju, (aio-2) ♦ polog kavarne „{iri slonu", tor ordinira od 8. ■ do 9. ure dopoludne, in od 2« do 3. uru po- T polnilne; ubogo brezplačno, y z Premeščenje. f Mestni zdravnik, inei in cliir. It. Franc Illner, lzdatelj in urednik Josip Jurčič. H poiuuuu; ubogo urezp.acuo. y Loterij ne srečke. Na Dunaji 10. maja: 40. 73. 71. 76. 82. V Gradci 10. maja: 56. 80. 60. 5. 52. Hiša št. 60 v Ljubljani na spodnjih Poljanah, proda se z ugodnimi pogoji prosto. Zidana je pritlično, obsega 11 sob, — vsaka posamezen stan s kuhinjo in drvarnico, — prostorno dvorišče, klet, pod, hlev za 8 živinČet, tik hišo kozolec in 2 orala njivo. Nadalje so s hišo vred ali posebej proda tudi 2 orala močvirja in l'/t orala hriba. Hiša je v najboljem stanu, vzlasti pripravna za mesarij >, trgovino ali krčmo. Natančni pogoji in cena izve so pismeno. Ponudbo naj so pošiljajo do 20. itiitjit pod naslovom: j. k. «10, Cirignniio. (^08 2) Soliđe Firmen als Tertretp.r gnrtMC|t ■■■■■■■■MBWi?faB3BaB—W Tim'ttt'tti'¥ "T lil iii ■ III i HI I Glavni do-{ bitek ev. 400.000 mark. »reče. Dobitke garantira država. Vabilo na udeložitev d o li i i n I li mi n s velike, od hambnrgske države garantovane denarne loterije, v katerej se uiora nad 8 milijonov 200.000 mark gotov« dobiti. Dobitki te ugodne denarne lotorijo, katera ima po načrtu le 8G.UUO lozov, so sledeči: 3?Ta.j-ve