Kranj, 9. avgusta — Danes, kmalu po 10. uri dopoldne, so obiskali IX. Gorenjski sejem v Kranju podpredsednik Zveznena izvršnega sveta Edvard Kardelj, predsednik Zvezne ljudske skupščine Petar Celotaia razstava, ki je v primerjavi s prejšnjimi, doživela vrsto divkajsnjih sprememb, je napravila na goste močan vtis. Svoje zado-volstvo so izrazili z zvezi z ugotovitvijo, da se je to pot predsta- Stambolić in državni podsekretar vilo tolikšno število razstavljavcev, GlASlLO SOCIALISTIČNE XII., ST. 62 — CENA 10 DIN ZVEZE DELOVNIH LJUDI Bitka za kruh ZA GORENJSKO KRANJ, 10. avgusta 1959 Sekretariata za zunanje zadeve Veljko Mićunović. Goste so sprejeli In jih spremljali po razstavišču predsednik OLO Kranj Vinko Hafner in predstavniki sejma. Potem ko so si z zanimanjem podrobno ogledali razstavne prostore v obeh osemletkah, so obiskali še tekstilni del sejma v poslopju Srednje tehniške tekstilne šole. Leta «? Čla 1927 je bilo povprečno je nepričakovano bogata. Po- žita 97 kg*""-3 družine Porabljeno le vprečni letošnji pridelek kar pšenice in 157 kg koruze; ocenjujejo na 18,5 stotov na ha, stotkPomeni 38 nasproti 62 od- medtem ko je bilo naše dolgo- pa 3- Po podatkih iz leta 1955 letno ustaljeno povprečje 11 do v nJ? ^e odnos porabe koruze 12 stotov. Jugoslovansko po- sprern ""r.Javi s Pšenico odločno vprečje 1920 do 1929 leta pa je 25 « 12 teh še 2i?lenil in Je dosegel komaj pokazalo samo 10,8 stota na ha 0 odstotkov. Celotni letošnji pridelek oce- podatkov je razvidno, njujejo visoko nad 4 milijone ^ je bil nekdanji izvoz pšeni- ton. To pa pomeni približno samo odraz nizkega standar- 700 ton več, kot predvideva da ?°Mljše porabe kruha oziroma perspektivni plan v 1961. letu. Naša bit- bitk3 SOcializem' ki }e v bistvu je,a,Za boljše življenje ljudi, dru ^ ^ma^u P° vojni ustvarila Sačne pogoje ž,ivljenja. lef°raba kruna se Je iz leta v 0 razpidno stopnjevala. Zato Tudi pri nas na Gorenjskem smo dali, čeprav mali drobec, k temu velikemu uspehu s pogodbeno proizvodnjo in uvajanjem bogatih italijanskih sort pšenice. Ta uspeh je izrednega pomena za naše gospodarstvo, za fin r?.orali uvažati velike koli je - ^a- Izdatki za uvoz žita dviganje življenjske ravni de e žita. ]Q^Predstavljal celo četrtino ce- lovnim ljudem. Desetine in de- bij!16^3 Uvoza. Leta 1956, ko je setine milijard, ki so vsako le- trio'1 *e*ev še posebno slaba, smo to šle iz naših skupnih blagajn ta . ' uvoziti 1,325.000 ton ži- za uvoz žita, bodo lahko usmer- lad'11 rnoke' za kar smo izdali jene v druge dejavnosti. Hkra- 22 g ^ milijard dinarjev ozir. ti pa to ni samo ekonomski, n ' odstotka vrednosti celot- marveč tudi političen uspeh. — obr Uvoza- To Je bila velika Na našo politiko na vasi je bilo g0 emenitev v naši zunanji tr- slišati številne kritike z desne ln-ski bilanci. in leve, češ da se odrekamo so- zato bitka za kruh ni bila cialističnim principom itd. To- na?erjena na uvoz- da bi imeli da uspehi- ki s0 doseženi z in- h^Sl delovni ljudje dovolj kru- vesticijami v kmetijstvo, z utr- • Bila je povezana z napori Jevanjem kmetijskih posestev Povečanje hektarskih dono- in zadružništva, z uvajanjem >br ^a^° Je bilo za osnovna in agrotehnike, s pogodbenim 80- tjjsat,la sredstva našega kme- delovanjem, Gorenjski sejem je včeraj obiskalo preko 10.000 ljudi za Sov katerim smo za- leta .j °d 1954 d0 vkl-iučno 1958 ieli malone vsakega kmetoval- °9ledali razstavne prostore IX.jjo- vstopnic k*r j?;0, nad 370 miliJard d> ca, utrjujemo na vasi sociali tev našP \PraV V?k° J"e ZI" stične odnose in hkrati tudl 'skal skupnosti. Hkrati smo r-Y, \ 4 Pred zaključkom IX. Gorenjskega sejma Predvidevanja bodo uresničena Maloprodajni promet trikrat večji kit lani — Sejem dobiva prave obtlkt Dnevno povprečje 5000 obiskovalcev Sejemska vrata se še niso zapr- re do 5000 obiskovalcev, prejšnja in promet v gostinstvu, brez kate-la. Danes je zadnji dan, ko si bo- nedelja pa je bila rekordna, saj rega si sejma sploh ne moremo do številni obiskovalci lahko še je bilo pri blagajni prodanih 10.700 zamisliti, sta uspeli in upraviče- po- najboljših, 'stirnuiaU™ih večujemo proizvodnjo. Zato po-atinrvw — m—._ meni dosežena bitka za kruh 'nov Proiz, za našega kmečkega mem p0v z,VaJalca, da bi količinsko dvojno veliko zmago, ki samo renjskega sejma. Zato 'še ni moč predvideti končnega uspeha,. vendar pa dosedanji obisk in promet zagotavljata, da se bodo vsa predvidevanja uresničila. nost sejma utemeljena. /ečali pridelke, i i Vsi t u napori so pokazali iz Uspehe. potrjuje našo pravilno pot in daje še večje perspektive v bo-Letošnja žetev doče. K. M. Sekat ere šole v okraju ne izpolnjujejo niti najosnovnejših pogojev za pouk Šojj?" ^en Splošnega zakona o Splošni zakon o šolstvu torej nekaj o delu komisije in o za- 2a§^U daJe okrajnim Svetom Že postavlja na pomembno me- ključkih. lam ,.lv° -možnost, da tistim So- sto tudi materialno opremljenost »Komisija jo Svetu za šolstvo Cl no izpolnjujejo vseh po- in pravilno oskrbovanje šol. Se predložila samo najbolj kritične Se večji uspeh bo sejem letos dosegel v prometu. Predvidenih 150 milijonov dinarjev prometa v maloprodaji bo doseženih. Samo skozi blagajno Opreme Kranj bo Lani si je sejem ogledalo okoli šlo nad 30 'milijonov dinarjev, največ zaradi mopedov, ki jih sicer pri nas v trgovini trenutno ni, in koles. Okoli" 50 milijonov dinarjev prometa bo s tekstilnim blagom. b. F a-j on In da predstavljajo razstavljeni predmeti razveseljivo kvaliteto. — Gostje so se zadržali na razstavišču nekaj manj kot dve uri. proslava obletnice skoj na mali planini Kamnik, 9. avnusta — v okviru proslav 40. oblenice kpj in skoj je bila danes na Mali planini pri Kamniku proslava, in sicer na kraju, kjer je bila leta 1930. v. državna konferenca skoj. Številnim udeležencem iz Ljubljane in okolice je ob tej priložnosti spregovoril sekretar ck lms Stane Kranjc. Po proslavi je bil še kulturni spored. v. mednarodni sejem vina Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani pripravljajo vse potrebno za V. mednarodni sejem vina. Prireditev bo od 28. avgusta do 6. septembra letos. Prijavilo se je veliko število razstavljalcev dobre kapljice iz naših in inozemskih vinorodnih krajev. 1. c. v preteklem tednu NA reki 85.000 ton blaga V minulem tednu so tuje in donu: re ladjo prepeljale v reško luko okrog 85.000 ton raznega blaga. Od tega je 70.000 ton iz uvoza za potrebe naše dežele, drugo za tranzit. Med drugim so ladje pripeljale 25.000 ton pšenice, 12.500 ton nafte, 22.000 ton premoga itd. konferenca 9 neodvisnih afriških drŽav končana v soboto zvečer se je v glavnem mestu Liberije, Monrovlji, končala konferenca 9 neodvisnih afriških držav. Glede vprašmaj, ki so bila na dnevnem redu, so delegacije sprejele več resolucij. Največ pozornosti so posvetili alžirskemu vprašanju In v resoluciji pozvali Francijo, naj prizna tej deželi neodvisnost. 45.000 obiskovalcev, medtem ko jih bo letos okoli deset tisoč več. Dnevno gre skozi razstavne prosto- Posvetovanje o pridelovanju pšenice v Bohinju končano V soboto je bilo končano v Bo- Skratka maloprodajni promet bo hinju petdnevno posvetovanje o trikrat večji kot lani. To kaže, da je sejem rže dobil jasnejše oblike, o katerih prejšnja leta skoraj ni bilo moč govoriti. Letos je na primer nad 70 odstotkov razstavnih predmetov tudi v prodaji. Prihodnje leto bo treba vsekakor ta odstotek še povečati. Namreč nekaj podjetij letos še vedno nekatere uspehih pri pridelovanju visokorod-niih vrst pšenice, ki ga je organiziralo Jugoslovansko središče za kmetijstvo in gozdarstvo. Razen kmetijskih strokovnjakov i.z vse države so se posvetovanja udeležili tudi nekateri izvedenci organizacije FAO. Govorili so predvsem o dosedanjih izkušnjah, pridoblje- no j gv p°sta Peden in nemoten pouk, strožji v tem pogledu pa bo za v.^ J° roke, do kdaj morajo kon o osnovnih šolah. ^'Pomanjkljivosti odpraviti. Pri Svetu za šolsvo OLO M «kl Ta predmete le razstavlja, česar na nin z gojitvijo v i sok o rodnih pšenic primere, ki smo jih ugotovili sejmu v prihodnje ne bi smelo več biti. Podjetja bi se morala z no- tega časa vseh pogojev Kranj so pred časom ustanovili J"P0'nijo, lahko Okrajni zbor posebno komisijo, ki je v kranj- ,Pa o začasni ukinitvi pouka, skem okraju v smislu tega za- Hst Člen sPlošnega zakona o kona pregledala vse šole in na daje torej občinskim zadnji seji Sveta predložila čla- Cj^!01 °dborom" nologo, bij,, ^esno kot včasih doslej skr- vjtve. Člana te komisije, načel- pogojev za nemoten pouk, jo 14. prcx|ajj leto *a staLUČila' redn° belJen'e šol> nika Sveta za ,šols1v0' tovansa Osnovno za vsako šolo je, da rimo tudi o kovanja učiteljev itd. Varla smo prosili, naj nam pove ^ c{. učilnicGi prav ima S£ po posameznih občinah,« je re- vimi .proi2vcxU predstaviti obisko- kel tovariš Vari in nadaljeval: valcem tudi z zalogami. V tem »Nekaterim šolam je Svet posta- primeru, če bi bil sejem tudi v pri- vil rok do 1. septembra letos, da mernejšem času, bi lahko malopro- morajo urediti vse ustrezno po- dajni promet dosegel številko 300 goje, drugim pa do prihodnjega milijonov dinarjev, šolskega leta. Teh šol, ki ne iz- Medtem ko smo prejšnja leta v polnjujejo niti najosnovnejših giavnc?rn lahko govorili le o malo- s lahko smeleje govo-prodaji na veliko, če- prebeli učilnice, prav ima sejem predvisem namen dvakrat letno pa sanitarije. Iz prodaje na drobno. Vendar sodi šolskih stavb je treba izseliti tudi prodaja na veliko na letoš- tudi vse stanovalce, ki s šolo njem sejmu med uspehe, saj bo nimajo nobenih stikov. Do za- promet izražen v 300 milijonih di- čet.ka prihodnjega leta je treba narjev. In 'če sedaj k temu doda- pri vseh šolah zagotoviti zem- mo še 66 milijonov dinarjev pro- ljišča za otroška igrišča in zem- meta na I. jugoslovanski turistični ljišča oziroma vrtove za šolske borzi, ki je bila v okviru sejma zadruge. To možnost daje zdaj n _ zakon o nacionalizaciji stavbnih zemljišč. Posebno pozornost bo treba posvetiti stanovanjskemu problemu učiteljstva, predvsem na vasi. Občine morajo učiteljem zagotoviti kulturna stanovanja z vsemi sanitarijami, v najbolj odročnih krajih pa tudi z električnim štedilnikom. Komisija je v nekaterih krajih tudi ugotovila, da v skladu s perspektivnim družbenim planom okraja Kranj še niso pri-c
  • nJski sejem v Kranju je v petek popoldne obiskal član |>0|(jn,'9a izvršnega sveta Krsto Poplvoda z družino, v soboto do-in Pa Podpredsednik Izvršnega sveta LR Slovenije Viktor Avbelj vllinan Izvšnega sveta LR Slovenije Tone Bole. — Na sliki: v pa- »Jerca« začetka prihodnjega leta pripra- nike, ki ga pripravljajo v okviru viti vse načrte in pričeti z grad- Beograjskega sejma, bodo prika- njo. Prav tako z gradnjo še niso zaii mnogo nove opreme za samo- pričeli na Planini, v Tržiču, na postrežne trgovine. Kot glavni Bledu, na Trati pri Skofji Loki, proizvajalci te opreme so: podjet- v Šenčurju, v Gorjah pri Bledu, je »David Pajič« iz Beograda, »Ju- v Cerkljah in v Zalem logu.« gostroj« iz Rakovice in »Georgi T. Naumov« iz Bitolja. -1. c. = naš razgovor = Franc Potočnik o letošnjem pridelku krompirja na Gorenjskem KROMPIR BO DOBRO OBRODIL V teh dneh ise je mudil na Gorenjskem znani slov. strokovnjak za pridelovanje krompirja, ing. Franc Potočnik iz Ljubljane. Našli smo ga, ko je v okolici Kranja s posebno ocenjevalno komisijo pregledoval letošnji pridelek semenskega krompirja. Vprašali smo ga za mnenje o letošnjem pridelku. Povedal nam je naslednje: »S pridelkom krompirja bomo lahko na splošno zadovoljni, saj bo pridelek tolikšen, kakor v povprečno dobrih letinah. Ne smemo se ozirati na lanski pridelek, ki je bil Izjemoma dober. Dobro je obrodil Merkur. nas poznamo šele 4 ali 5 let. Letos so ga posadili le na področju KZ Šenčur, Voklo in Naklo. Lami je dal ta krompir povprečni pridelek 300 metrskih stotov na hektar, letos pa bo manjši, ker na ljudje še ne znajo negovati. To je dobra sorta, ki bo kmalu zaslovela v naši domovini. Spričo letošnjega deževnega vremena bi ga morali škropiti proti plesni najmanj 5 do 6-krat, škropili pa so ga le 1 do 3-krat, kar ni zadostovalo. Pridelek bi bil letos še boljši, če bi sadili cel krompir, se pravi, če ga pred saditvijo ne bi rezali. Rezan Čeprav so ga nekateri začeli kr°mpir očitno zmanjšuje kall-opuščati, menim, da bi ga ka- vost in povzroča gnitje.« zalo še nadalje gojiti. Zgodnje sorte Bitnje, Cvetnlk Itd. bodo letos nekoliko slabše zaradi deževnega vremena. — Sorta Cvetnik je pri nes na Gorenjskem bolj malo poznana. To je nova sorta krompirja, ki jo pri In še nekaj nam je povedal ing. Potočnik. Lani smo priznali le povprečno 60 odstotkov semenskega krompirja, letos pa kar 90 odstotkov, kar kaže, da so se' pridelovalci resneje zavzeli za pridelovanje semenskega krompirja. -an J 2 »GLAS GORENJSKE« KRANJ, 10. avgusta 1959 VI. filmski festival v Pulju je končan Najbeljši film: V petek zvečer je bil v Areni končan puljski festival s Kosmačevim celovečernim filmom »Dobri stari planino« in tremi kratkometražnimi filmi. Po predvajanju filmov je v imenu žirije za kratkometražne filme prebral listo nagrajenih avtorjev književnik Dušan Matic. Nagrade za igrani film pa je v imenu uradne žirije sporočil Ivo Frol. Po izročitvi nagrad in diplom filmskim delavcem je predsednik izvršnega odbora VI. festivala jugoslovanskega filma zaključil tradicionalni pregled dosežkov domače kinematografije. Za najboljše letošnje filme je žirija za podeljevanje nagrad celovečernim igranim filmom proglasila: film Veljka Bulajiča »Vlak brez voznega reda« v proizvodnji »Jadran filma«, film Jožeta Babica »Tri četrtine sonca« v proizvodnji »Triglav filma« In film Igorja Pretnarja »Pet minut raja« v proizvodnji »Bosna filma«. Žirija je dodelila nagrado v znesku 300.000 din Veljku Bulajiču, Ivu Brautu in Stjepanu Peroviču za skupni scenarij filma »Vlak brez voznega reda«. Nagrado v znesku 500.000 din za najboljšo režijo je prejel Jože Babic za realizacijo filma »Tri četrtine sonca«. Za ozvočenje filma je prejel nagrado v znesku 100.000 din Milan Medic za ton v filmu »Sam«. Vasilij Popovič je prejel nagrado v znesku 150.00C dinarjev za glasbo v filmu »Dobri stari pianino«. Aleksander Sekulo-vić pa je prejel nagrado v znesku 200.000 din za fotografijo v filmu >Sam«. Za najboljšo žensko vlogo je prejela nagrado v znesku 200.000 Zapisek na rob NE DAJ SE! Priletnejša ženska s težkim nahrbtnikom je šla iz kranjske železniške postaje navzgor po Jelenovem klancu. Spremljalo jo je mlajše dekle, prav tako obloženo s planinsko opremo. Kdo ve, kam sta bili namenjeni! Pločnik na desni strani ceste se brž za ovinkom hudo zoži. Za obe planinki seveda to ne bi bila nobena ovira. In vendar I Kair nenadoma sta se morali ustaviti. Na najožjem mestu je sedel mlajši moški, bral časopis ter stezal noge preko poti. Mlajša potnica, ki je hodila spredaj, mu je nekaj rekla. On je dvignil glavo, premeril prihajajočo od nog do glave in se znova zazrl v časopis. Ni se ganil. Ženski sta pogledovali okrog. — Obhodne poti nista našli. Kaj sta hoteli! Z bremeni sta druga za drugo prestopili njegove noge in se dinarjev Olga Spiridonovič za kreacijo '»Mi|S« Stone«. Za najboljšo moško vlogo pa je prejel nagrado v istem znesku Petre Prličko za kreacijo Mandane v filmu »Miss Stone«. Nagrado v znesku 100.000 dinarjev za žensko epizodno vlogo je prejela Dara Čelenič za vlogo Side v filmu »Veter je ponehal ob zori« in za vlogo služkinje v filmu »Gospa ministrica«. Milan Mi-loševič pa je prejel nagrado v znesku 100.000 dinarjev za moško epizodno vlogo Pese v filmu »Vlak brez voznega reda«. Rada Djuričin je prejela nagrado v znesku 50.000 din, ki jo je podelila redakcija »Filmski svet« iz Beograda za vlogo žene v filmu »Osma vrata«. »Avala film« iz Beograda je prejel diplomo Zveze prijateljev mladine Jugoslavije za najboljši film za mladino »Veter je utihnil pred zoro«, režiser Lattuda pa je prav tako prejel diplomo za film »Nevihta«, ki je proglašen za najboljši kooprodukcij,ski film letošnjega leta. Pri ocenjevanju kratkometražnih filmov je žirija izbrala za najboljše: film Boš k a Boškoviča »V kamen ujeti«, film Zike Čukoliča »Moša Pijade« in film Aleksandra Petroviča »Pota«. Od risanih filmov pa je žirija Izbrala za najboljše: film Branka Ranitoviča »Prometni znaki in ulični junaki« ter film Ive Vrbaniča »Vse risbe mesta«. Posebno priznanje pa je žirija pripisala Nikoli Madjaru, ki je posnel filme '»Pota«, »Jugo« in »Kamera 300«. Nagrado in zlato plaketo »Nikola Tesla«, ki je namenjena najboljšemu filmu iz znanosti in tehnike, pa je prejel film »Takšna je naša obala«, v proizvodnji »Zore filma«. Problemi tekstilne industrije na Gorenjskem V torek se je sestala strokovna komisija za tekstilno industrijo pri Svetu za industrijo in obrt OLO Kranj in v daljšem razgovoru obdelala problematiko tekstilne industrije v Sloveniji in posebej na Gorenjskem. Člani strokovne komisije so ugotovili, da bo nujno •treba iti korak naprej v razvoju tekstilne industrije in sicer v smeri prehoda na višjo kvalitetno raven izdelkov in v isrneri specializacije te industrije. Pereč problem, ki ga bo tudi treba čimprej urediti, je obnova strojnega parka, ki je po naših tekstilnih podjetjih v glavnem že zelo zastarel. Poudarili so tudi, da je glede oskrbe s tekstilnimi artikli na prvem mestu domači trg, potem šele tuja tržišča. Sklenili so, da bo treba med posameznimi podjetji ustvariti neke vrste organizacijsko povezavo, morda na pogodbeni osnovi. -t DOBRA SADNA LETINA Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko kaže sadna letina v Jugoslaviji letos zelo dobro. Sliv bomo pridelali kakih 118.000 vagonov aH dvakrat več kot lani. Zelo dobro so obrodile tudi breskve, ki jih bomo pridelali 3300 vagonov. Jabolka in hruške so tudi v splošnem bolje obrodile kot lani. iz naših krajev PADLIM V SPOMIN Kokrica, 9. avgusta — Danes dopoldne je predsednik krajevnega odbora Kokrica tovariš Kopač odkril spominsko ploščo na Kokrici dvaindvajsetim borcem. Odkritju je prisostvovalo okrog 1000 ljudf — številni gostjo, gasilci, pripadniki JLA ter brigadirji. Gasilci so na lafeti pripeljali posmrtne ostanke prvoborca Andreja Kmeta, nakar je ves sprevod krenil proti skupnemu grobišču v ' Predoslje. Slavnosti so se udeležili zastopniki Okrajnega odbora ZB, Občinskega komiteja ZK, Občinskega odbora SZDL in številni drugi gostje. -an KMETIJSKO POSESTVO V HRASTJU SE MEHANIZIRA V teh dneh je pričelo Kmetijsko posestvo Hrastje pri Kranju graditi strojno Temizo. Pred tremi tedni so kupili nov traktor »Fergu-son«, 4ako da imajo sedaj že tri. V minulih dneh so kupili kombiniran stroj za grabljenje in stiskanje sena in islame v bale. V kratkem bodo kupili še silosni kombajn. — Le-ta jim je potreben za pripravo zimske krme za polnjenje silosov s krmo za zimo. Taka silosna kombajna sta na Gorenjskem samo 2. — Imata ga posestvi v Poljčah in Smledniku. -an O ŠOLANJU VODILNEGA KADRA Pred dnevi je bila na Bledu seja sekretariata Občinskega komiteja ZKS. Razpravljali so predvsem o potrebah po novem šolanem vodilnem kadru v kmetijskih zadrugah. Pogovorili so se o kandidatih, ki jih bo potrebno poslati na skrajšano šolanje v srednjo kmetijsko šolo v Maribor In o načinu št',nen-diranja teh kadrov. Na dnevnem redu so bila tudi vprašanja splošnega šolstva in prosvete. -jb CESTA NA ŠENTURSKO GORO Ze nekaj mesecev delavci regulirajo, urejajo nasipe, kanale, razširjajo zavoje, odstranjujejo ovire, na nekdanji gozdni poti iz Sam-grada pri Cerkljah do Šenturške gore. Tu bo kmalu končana gorska avtomobilska cesta. To ne bo ve- lika pridobitev samo za vaščane na Šenturški gori, temveč tudi iz gospodarskega in turističnega stališča. Zlasti za prevoz lesa izpod Krvavca bo cesta zelo pomembna. -an NOVA POŠTA NA JEZERSKEM Sedanji prostori krajevne pošte na Jezerskem nikakor niso primerni. Jezersko je čedalje bolj poznano kot turistični in klimatski kraj in ima kot tak precej poštnega prometa. KeT pa tudi te poštne prostore nujno potrebujejo za turistične namene, se je okrajna pošta v Kranju odločila za gradnjo novih prostorov za pošto ob hotelu »Korotan«. Hkrati gradijo tudi prostor za avtomatsko telefonsko centralo, ki je tam nujno potrebna, -an RAZSTAVI JESENIŠKIH FOTOAMATERJEV IN SLIKARJEV — AMATERJEV SO ZAKLJUČILI Za obe razstavi, posvečeni občinskemu prazniku, 90-letnici Železarne in jubilejnemu letu naše Partije, je bilo na Jesnicah veliko zanimanje. Razstavi si je ogledalo veliko število občanov in gostov. Razstavo fotoamatorjev »Človek v Železarni«, na kateri je 14 avtorjev prikazalo 68 del, so zaključili v soboto zvečer, medtem ko so razstavo slikarjev-amaterjev, na kateri sodeluje 16 amaterjev z okoli 60 deli, zaključili danes. -k OBISK BLEJCEV NA PO Po dvajsetem avgustu bo LJSKEM odšla na obisk na Poljsko v mesto Za kopani posebna delegacija z B da. V delegaciji bodo predstavni«1 oblasti, družbenih organizacij 1 turistične dejavnosti. Člane de'e' gacije je na nedavni seji imenov občinski ljudski odbor. .. Obiski imajo namen pogl°b' medsebojno prijateljstvo in njati izkušnje zlasti v turizmu 1 gostinstvu. Poljsko mesto Zakopa ni je prav tako kakor Bled pri °aS pomemben turistični kraj. So- delovanje med Bledom in ZakopaI" je bilo vzpostavljeno že pred *e -Jb TUDI GOJENCI KMETIJSKO-GO-SPODARSKE ŠOLE GREDO ^ TABORJENJE Učenci Kmetijsko-gospodars^ šole, ki iso končali letos 1- le'0'* na Primskovem in v Voklem, ^° do v nekaj dneh odšli na 4-dnevD" taborjenje v Fažano. Pred dnevi «° učenci odšli na 2-dnevno okskurZ1 jo po kmetijskih posestvih in dela so tijskih zadrugah vzhodnega Slovenije. Na tej ekskurziji mnogo pridobili, saj so se sezB8 u ni I i z delom drugih posestev, škoda, da se ga ni udeležilo več) število učencev. "80, Popularna prireditev sezone V petek zvečer je bila v dvorani Kazine na Bledu velika zabavna in družabna prireditev sezone Bled, o, ti moj Bled! — Pod tem geslom so se številnemu domačemu občinstvu in tujim gostom' s svojimi nastopi predstavili igralci, humoristi, plesalci, artisti, pevci in glasbeniki. Košček gorenjskega življenja in razpoloženja so pokazali tudi »fantje izpod Triglava« — člani blejskega pevskega zbora in folklorne skupine. Turistične podobe z Bleda sta oživljala sodelavca ljubljanskega radia, slovenske šegave folklorne in plesne motive pa sta prikazala člana ljubljanske opere. — Domač program so dopolnjevali tuji gostje, umet- niki in artisti, med njimi odli*. argentinski plesni duet ob sp*eta Ijavi violine in orkestra, simpa lič- ni plesalki z Dunaja, znani žarski artist in pianistka iz waM~1 "luiaJu ."^ J , , normam za dolžino trupa in debelino slanine. Ti dve meri pa sta odvisni od načina krmljenja in od pasme. Da bi proizvajalcem zagotovili čimveč mladih pujskov zaželene kvalitete, bodo v okraju organizirali rejska središča, ki bodo imela 10 do 100 plemenskih svinj. Iz teh pitališč bodo zadružniki dobivali pujske v pitanje, do-pitane pa bodo prodajali zadrugi. V prihodnjih dneh bomo imeli že drugič priložnost pozdraviti v naši sredi etiopskega vladarja Haile Selasija. Ponovni obisk najbolje dokazuje, prav tako kakor tudi dvakratno bivanje predsednika Tita v Etiopiji, kako tesni prijateljski stiki so se zadnja leta spletli med obema deželama. Odnosi med Etiopijo in Jugoslavijo sto sicer novejšega datuma, vendar so zlasti v zadnjih letih postali zelo živahni. V tem kratkem času smo zaznamovali vrsto stikov, predvsem na gospodarskem področju, in pomembna srečanja na najvišji državniški ravni. Zato že sedaj lahko govorimo o določeni tradiciji v vzajemnih odnosih ta o nostrosti oblik medse- Izdaja CP »Gorenjski ttek« — Urejuje uredniški odbor — Direktor S. Beznik — Odgovorni urednik Vojko Novak — Tel. uredništva 47« — Uprava 397 — TekočI račun pri Komunalni bank) v Kranju 607-70-135 — liha j a ob ponedeljkih tn polkih — Letna naročnina MM dinarjev, mesečna 50 dfa bojnega sodelovanja. Na političnem področju se to sodelovanje zrcali v vrsti skupnih akcij, ki jih Etiopija prav tako kot Jugoslavija usmerja za ohranitev miru v svetu, za mednarodno sodelovanje, za krepitev vloge ZN in uveljavljanje njihovih načel. V doslednem izvajanju takšne politike se je Etiopija znašla v Isti črti z ostalimi neodvisnimi deželami »črne Afrike«, ki jim je tuje blokovsko povezovanje in ki si želijo iskrenega sodelovanja na enakopravnih temeljih ob vzajemnem spoštovanju neodvisnosti. Prav spričo te politike je Etiopija našla svoje mesto na znamenitih konferencah v Bandungu, v Akrl In v Kairu. Utrjevanje in krepitev te politike je zdaj odvedla etiopskega vladarja tudi na pomembno potovanje po Združeni arabski republiki in vrsti evropskih dežel. To potovanje bo nedvomno tudi zagotovilo Etiopiji neogibno pomoč v njenih naporih, da bi se iztrgala zaostalosti, za katero ni sama kriva. K temu cilju je ta afriška dežela usmerila zelo pomembne napore. Uvedla je načrtno gospodarstvo in v prvem petletnem planu predvidela graditev važnih objektov, ki bodo znatno vplivali na pospesenje njenega gospodarskega razvoja. — Tako bo Etiopija, ki je bila doslej znana le kot gorata, zaostala afriška dežela, lahko začela izkoriščati v svojo korist vsa bogastva, ki se skrivajo v njenih tleh. Prav tu je za Etiopijo zelo dragoceno sodelovanje in pomoč, ki ji jo daje Jugoslavija. To sodelovanje na gospodarskem področju je že zdaj doseglo tolikšno stopnjo, ki je možna samo v pogojih popolnega vzajemnega zaupanja in brez sebičnih interesov. Takšno nesebično pomoč daje seveda lahko samo dežela, ki nima nikakršnih o sva jalnih namenov in izkoriščevalsklh pretenzij, ki bi škodovali etiopski neodvisnosti in koristim. Prav zato je dosedanje sodelovanje doseglo zavidno raven in naletelo na topel odmev pri naših afriških prijateljih. Lahko upravičeno upamo, da bo bližnji obisk, čeprav ne bo uradnega pomena, prispeval pa nadaljnjemu poglabljanju in utrjevanju tesnih prijateljskih odnošajev med Etiopijo ln Jugoslavijo. Saj to ne bo koristilo samo obema deželama, pač pa bo svetal zgled ostalemu svetu, ki je žal že vedno prepoln medsebojnih sumnlčenj in nezaupanja. MARTIN TOMAŽI C Rejska središča bodo ustanovljena v kmetijskih zadrugah Hotav-lje (za 100 svinj), 2iri (za 40 svinj), Žirovnica (za 30 svinj), Radovljica (za 30 svinj) in Gorje (za 30 svinj) ter pri kmetijskih posestvih Bled (20 svinj), 'Poljče (100 pvinj) in Zabnica (100 svinj). Ostala vzrej-na središča še niso določena. Potrebno pa jih bo določiti do letošnje jeseni. -t EISENHOVVER BO OBISKAL EVROPO Predsednik ZDA Eisenhower bo konec tega meseca obiskal London, nato pa še Pariiz. Spremljal ga bo zunanji minister Herter. V Parizu se bo Eisenhower sestal s predsednikom Atlantske zveze Josefom Lunsom. NASA MISIJA DOBRE VOLJE V BOLIVIJI Bolivijski zunanji minister Viktor Andrale je v petek dopoldne sprejel člane jugoslovanske misije dobre volje pod vodstvom člana Zveznega izvršnega sveta Vladimira Popoviča in se z njimi dalj časa razgovarjal. POGAJANJA SO KONČANA V soboto so zaključili v Beogradu trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Vzhodno Nemčijo. — Podpisali so blagovni sporazum o blagovni izmenjavi v obdobju od 1960 do 1962. POTRES V ZENICI V četrtek ob 17. uri je bil v Zenici doslej najmočnejši potres v zgodovini mosta, ki je trajal dve in pol do tri sekunde. Potres so posebno 'čutili v večnadstropnih stavbah, kjer se je po stanovanjih prevračalo pohištvo, se drobilo okensko steklo, s streh pa so padale opeke in kosi dimnikov. To je že šesti potres, ki so ga letos zabeležili v Zenici. PRIVATNA STVAR »Kako se vam je to sploh Prt merilo?« so ga spraševali. t Nekaj časa je nervozno vr • klobuk v rokah. Potem je ' »Tisti večer sem prišel v KoStti, no, da popijem čašo piva. "e tem je prišel znanec. Popila 5 ( še šilce žganja. Potem . . . Zdi mi, da sva zvrnila vsak še po e pivo z žganjem . . .* Priznal je, da je bil vinjen, ko prireditvijo v Planici Skrbne priprave Turističnega društva Rateče-iPlanica na veliko turistično prireditev »I. pastirski rej«, ki bo 16. avgusta ob 11. uri ob izteku l25-0 Pogosto pride tudi do hujših sp^ rov, ki se v vinjenosti in ha^r ■ ni razgretosti končajo s \l2lC.nl^ obračunavanji. V nekem /rlTn i0 se je morala ogrožena oseba £ zateči na železniško postajo. " ganjalci pa so postajo dobese<* obkolili. ^ Kršilce miru in zakonitosti podobnih primerih pokličejo odgovornost. Toda ne vseh. sredno so odgovorne za taka janja tudi družbene in P°^ltltJ^ organizacije. Razvedrilu in od hu delavcev po končanem d posvečajo včasih premalo sle v Nekatera podjetja se za vZl^r^) vanje skupnih bivališč (barc1 sploh ne menijo niti se ne za ^ majo za življenje delavcev 'z ( dela, ker je to »privatna ^v in tako dalje. Kolikor je moč zagovarjati ka stališča posameznih uprav ^ interesiranih podjetij, je to te opravičljivo za sindikalne .rj nizacije, ki jim podobni Pr -tg* nikakor ne dajejo lepega f-r vala o njihovi dejavnosti. ^ 4I 641 KRANJ, 10. avgusta 1959 »GLAS GORENJSKE« 1 OBVEŠČEVALEC MALI OGLASI Stavbni les prodam. Pepca Dominik, Benedikova 13, Kranj. 4040 p*odam dva vzidi j Iva Štedilnika, Wega jn desnega, 3-delno okno in stopnice po znižani ceni. Naslov v °9lasnem oddelku. 4044 Bradam novo enoistanovanjsko, takoj vseljivo hišo v bližini Kra-nJa (okolica). Naslov v oglasnem oddelku. 4046 Prodam težki vprežnl voz. Na-sl°v v oglasnem oddelku. 4053 Trgovsko podjetje »Storžič« Kokrica sprejme več vajencev za uk v mešano živilski stroki v trgovini na drobno. Interesenti naj se zgladi0 na upravi podjetja na Konici. 4060 Prodam spalnico iz trdega lesa. Naslov v ogl. oddelku. 4074 Prazno ali opremljeno sobo v pranju, na Primskovem ali v Stranišču iščemo. Najemnina po dogo-Voru. Ponudbe pod »Takoj ali po-2tleJe« oddati v oglasni oddelek. 4076 Prodam motorno kolo »Panonija« ^5°ecm s prtljažnikom. — Brank, HUbljana, Zg. Šiška, Prelovčeva 8. 4089 Novo italijansko damsko kolo '^e9nano) s 3 prestavami prodam. Zanova 9, Kranj. 4090 Prodam par tisoč vrtnih jagod. °er,či'č Matevž, Valjavčeva cesta 1, Kfanj. 4091 Prodam gozdno parcelo, 3 ha, ^araščeno, in travnik., 1 ha. Mezek runc, Slatna 1, Begunje na Gor. 4092 . prodam nov vgraditveni motor- 6,1 »Tomos« 50 ccm »K« ter kolesne H rezervne dele za motor »Ga-Mandeljčeva 4, Kranj. 4093 prodam motorno kolo NSU. Na-Slov v oglasnem oddelku. 4094 prodam gozd, 1 ha, 42 arov, 18 v metrov, v Udnem borštu. Na- Prodam skoraj nov moped Coli-brl. Naslov v ogl. oddelku. 4096 Moped Colibri, samo odlično ohranjen, vožen do 2500 km, kupim. Naslov v ogl. oddelku. 4097 Kupim rabljen posnemalnik. Naslov v oglasnem oddelku. 4098 Zamenjam trosobno stanovanje na Jesenicah za enako ali dvosobno kjerkoli na deželi do Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 4099 Upokojenko za tri ure dopoldanskega dela v gospodinjstvu sprejmem. Na razpolago bi bila eventualno tudi sobica. Vprašati Kranj, Gosposvetska ulica 8. 4100 Tovarniškega delavca ali delavko sprejmem za pomoč na kmetiji po dogovoru. Kovor 77. 4101 Za prevzem oskrbnlštva v Obrtniškem domu Govejek pri Medvodah z gostiščem in malim posestvom sprejmemo družinski par po možnosti brez otrok. Informacije, Lampič, Ljubljana, Trubarjeva7. — Prednost imata dober gospodar in kuharica. 4102 Gospodinjsko pomočnico pošteno, srednjih let, sprejmem na gostilno v Skofji Loki. Naslov v oglasnem oddelku. 4103 Podpisani Berčič Franc se iskreno zahvaljujem Državnemu zavarovalnemu zavodu, podružnici v Radovljici, za izplačano zavarovalnino, katero sem prejel zaradi moje poškodbe v tovarni, kjer sem bil kolektivno zavarovan. Berčič Franc. 4104 Podpisani I.ukane Matevž, stanujoč v Tržiču, Bečanova 3, se najlepše zahvaljujem »Glasu Gorenjske« za prejeto invalidnost v znesku 8000 din s strani DOZ Radovljica kot -vaš naročnik. Preklicujem št. bloka 41369, izdanega v Komisij, trgovini Kranj, dne 24. junija 1959. Kacin Štefka, Kranj. 4105 Preklicujem št. bloka 41432, izdanega v Komisij, trgovini Kranj, dne 3. julija 1959. Stamce Fani. 4100 Sprejmem pečarskega vajenca z 6 razredov osnovne šole. Mejač Jože, pečar, Savska cesta 8, Kranj. 4107 Prodam najnovejšo Izdajo knjige »Decameron« vezano v platno. Naslov v oglasnem oddelku. 4108 Prodam stavbno parcelo ali obdelovalno zemljo. Poizve se Šenčur 275. 4109 Prodava dobro ohranjeni ml.itil-rilci s tresilom in reto. Okroglo 1 in 2. 4110 Prodam dobro ohranjeno klavirsko harmoniko 48 basov. Naslov v oglasnem oddelku. šport - šport - spori - šport - šport REPUBLIŠKO PRVENSTVO V PLAVANJU KRANJSKI PLAVALCI BREZ KONKURENCE VELIKA UDELEŽBA — VEČ KOT 30 NASTOPAJOČIH NA 1500 m - DOBRI REZULTATI Ponedeljek, 10. avgusta 8-05 Domači napevi izpod ze-Ier»oga Pohorja; 8.20 Mladinski ^dijski roman v nadaljevanjih; •°° Spoznajmo orkester Martvja ^olda: 11.00 Tri arije iz Mozar-jovo »Figarove svatbe«; 11.35 Za Mubitelje popevk; 12.15 Kmetij-*W nasveti — Pepika Levstek: ^Poraba zelenjave v prehrani; 12arlie Barnet. TOREK, 11. avgusta , 9°0 Dopoldanski simfonični koncert; 10.10 Iz filmov in glas-benih revij; 11.00 Za dom in Že- p6; 11.35 Klavirske skladbe r?m*T Schuberta; 12.00 Češke prodne pesmi; 12.15 Kmetijski ^veti — Ing. Jože Rihar: Poen, vetrovnih pasov za čebelio ^r°izvodnjo: 13.30 Operne arije p°j° naši in tuji pevci; 14.15 p0'0 bratje Pirnat iz Jarš: 15.30 , efnii o morju; 16.00 Novost na ^liižni polici; 16.40 Goriva in Rotorji; 18.00 Iz zbornika spo-^inov; 18.4,5 Kulturni globus; •Oo Poje komorni zbor akado-J^lW iz Valparaisa v Čilu; 21.48 , °lf> zabavni zbor Norman Lu-off; 22.15 Za ples in zabavo. SREDA, 12. avgusta 8 8-05 Pesmi Rada Rimonitija; Mladi pevci in godci v predem letu; 10.10 Romunska *b°r°vska glasba; 11.00 Blaž Ar-!£; šesta simfonija »Samorast-l*i"S 12.00 Mario del Monaco 12 i-e ari^e iz italiianskih oper; jT15 Kmetijski nasveti — Jože 12*4*ar: Kako okuliramo vrtnice; '45 »Kako ozke so stezice«; ljana pod vodstvom Milka Sko-bernota; 10.10 Igrata kvintet Jožeta Kampiča in trio Mose Alli-son; 11.00 Glasbene razglednico; 11.50 Za dom in žene; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Dušan Ter-čelj: Rnmorodnice in vinski zakon; 12.25 Orkestlani operni odlomki; 13.30 Igra Mariborski instrumentalni ansambel; 14.10 Štirje fantje igrajo; 16.00 Iz svetovno književnosti Arthur Mil-ler: Pot v preteklost: 16.20 Koncert po želiah; 18.00 Reportaža; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Književnost v anekdotah; 22,15 Opera tega tedna — II. PETEK, 14. avgusta 8.35 Od melodije do melodijo; 9.00 Umetne in norodne pesmi poje obrtniški KUD »Enakost« iz Kranja p. v. Viktorja Fabiani-ja; 9.40 Uvodni prizor 1. dejanja opere »Andre Chenicr«; 11.00 Havajski zvoki; 11.15 Naš podlistek: 12.00 Otroci pozdravljajo; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jelka Hočevar: Sredstva proti kalitvi krompirja; 82.45 Ham-mond orgle v ritmu; 13.30 Poje Ljubljanski vokalni oktet; 14.10 Slovensko narodne v priredbah za klavir; 14.35 Od valčka do calypsa; 15.30 Iz nemških romantični oper; 16.00 Športna reportaža; 16.45 Ciganski napevi; 17.05 Razgovr v volivci; 17.20 Petkovo glasbeno popoldne; 18.00 Kulturna kronika; 18.30 Iz naših kolektivov; 20.00 Lepe melodijo: 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. Dne 22. in 23. avgusta 1.1. bo v okviru proslav in praznovanja 40. Obletnice PKJ in SKOJ na Pod-stenicah v Kočevskem Rogu veliko mladinsko slavje. Na kraju, kjer je bil leta 1943 ustanovljen Glavni iniciativni odboT Zveze slovenske mladine, bo veliko zborovanje in odkritje spominske plo'šče. Bivši partizani, mladina, udeležite se naše proslave v partizanskem Rogu! Centralni komite LM Slovenije Okrajni komite LMS Kranj Centralni komite LMS vabi vse skojevske aktiviste, ki so pred vojno, v času NOB in po osvoboditvi delali v mladinski organizaciji na terenu in v operativnih partizanskih enotah na tovariško srečanje mladinskih aktivistov, ki bo v okviru praznovanja 40-letnice KP.I in SKOJ in v okviru proslave obletnice ustanovitve Glavnega iniciativnega odbora Zveze slovenske mladine. Proslava bo 22. in 23. avgusta na Podstenicah v Kočevskem Rogu. Zbor skojevskih aktivistov je 22. avgusta popoldne v Dolenjskih Toplicah, od koder je skupen odhod na Rog. Vsi aktivisti, ki se mislijo udeležiti srečanja, naj se prijavijo CK LMS, Ljubljana, Tomšičeva št. 5, ustmeno, telefonično ali pismeno, najkasneje do 18. avgusta. Vabimo mladince in mladinke iz vseh krajev Slovenije, da se proslave udeležijo v čim večjem številu. Centralni komite Ljudske mladine Slovenije RAZPIS Razpisna komisija Industrijske čevljarske šole v Zireh objavlja natečaj za vpis I. letnika. Sprejemni pogoji: 1. Prošnja za vp's, ikolkovana s 30 din državne takse in 20 din občinske takse. 2. Zadnje šolsko izpričevalo. 3. Izpisek iz rojstne matične knjige. Priglasijo se lahko kandidati) ki so uspešno dovršili 6. razred osemletke (osnovna šola) in ki niso mlajši od 14 oziroma starejši od 17 let. Sola ima svoj internat — Dom učencev. — Celotna oskrba znaša 5600 din mesečno. Prošnje za sprejem v Dom bo uprava sprejemala naknadno. V prošnji za s'prejem v šolo naj bo naveden točen naslov, da se kandidat lahko pismeno obvesti o sprejemu. Pouk na šoli traja 3 leta. V času šolanja prejema učenec predpisano mesečno nagrado. Po končanem šolanju dobi učenec naziv kvalificiranega delavca v 'čevljarski stroki. Vse nadaljnje informacije v zvezi z vpisom in šolanjem daje uprava Industrijske čevljarske šole v 2ireh. Razpisna komisija pri Industrijski čevljarski šoli Ziri Ljubljana, 9. avgusta — Včeraj se je pričelo na Koleziji v Ljubljani letošnje plavalno prvenstvo Slovenije. Udeležba na letošnjem republiškem prvenstvu je presenetila. Sistem tekmovanja je bil naslednji: v v.seh disciplinah so plavalci plavaH le enkrat, nakar so jih razmestili po časih, ki so jih dosegli, brez ozira na to, v kateri skupini so bili doseženi. Najboljši tekmovalci pa so tekmovali v posebnih skupinah. V soboto so tekmovalci nastopili v več disciplinah — na 1500 m in na 100 m hrbtno moški ter ženske 100 m metuljček. V plavalnem maratonu na 1500 m so v zadnji skupini nastopili vsi najboljši. Peter Brinovce je tokrat kar resno ogrožal svojega brata, saj je nekaj časa celo vodil in ga vse do 1000 metrov vneto zasledoval. Kljub zaostanku pa je dosegel svoj osebni rekord. Na 100 m hrbtno je pričakovano zmagal Drofenik, Breskvar- jeva pa je na 100 m metuljček dokazala, da sodi v vrh slovenskega plavalnega športa. Po novem načinu tekmovanja vodi Triglav po včerajšnjem in današnjem dopoldanskem tekmovanju za okrog 4000 točk, kar mu verjetno zadostulje za zmago, če tudi sploh ne nastopi v današnjem popoldanskem tekmovanju. Dosedanji rezultati: moški — 1500 m prosto: Lado Brinovec (T) 19:39,6, Peter Brinovec (T) 19:46,6, Košnik (T) 20:46,3; 100 m hrbtno: Drofeniik (T) 1:12,7, Milan Košnik (T) 1:14,6, Saša Košnik (T) 1>16,9; 100 m crawl — moški: Kocmur (T) 58,2, Saša Košnik 1:02,2, Brinovec 1:02,3; štafeta 4 X 100 m mešano — moški: 1. Triglav I, 2. Triglav II, 3. Ljubljana I (Triglav I je bil diskvalificiran", vendar je bil vložen protest); 400 m crawl — moški: Vlado Brinovec 4:49,3, Peter Brinovec 4:54,0, Saša Košnik 5:04,4; 200 m prsno — moški: Pele (Ljub- *3.50 H.-- Domače poskočnice; 14.10 Jgadbe Zorka Prelovca; 15.30 £«ter Hjic Čajkovski: Trnjulčica °aletna suita; 16.00 Naši popot-J1*1 na tujem; 16.20 Panorama nabavnih melodij; 18.00 Zdravnik J*m svetuje; 18.45 Razgovor o ^narodnih vprašanjih; 20.00 Sr*a zabavni orkester Rafaele; «".30 Opera tega tedna; 22.45 Plesnim orkestrom Les Brown. Četrtek, 13. avgusta 8.05 Oddaja za cicibane; 9.35 komorni zbor RTV Ljub- SOBOTA, IS. avgusta 8.05 Španski napevi; 8.20 Pionirski tednik; 8.40 Nastopajo Inozemski mladinski pevski zbori; 9.30 Drobci iz Beethovnove zapuščine; 10.10 Pojeta Caterina Valonte in Silvio Francesco; 11.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 11.45 Poje mešani zbor »France Prešeren« iz Celja p. v. Jožeta Koresa; 12.15 Kmetijski nasveti — Janko Lipovec: Čas obiranja sadja — priprava in skladiščenje; 12.45 Četr ure s triom Bardorfer; 13.30 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.50 Ansambelski prizori iz oper »Ri-goletto«, »Trubadur« in Tra-viata« G. Verdija; 16.00 S knjižnega trga; 16.40 Zbori »Svobod« pojo; 18.00 Turistična oddaja; 18.45 Okno v svet; 20.00 Zabaven sobotni večer; 21.00 Melodije za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence. Upokojenci podružnice Kranj prirede v torek, 18. avgusta skupinski izlet z avtobusom v Poreč. Odhod izpred avtobusne postaje ob 4.30. Na povratku ogled Postojnske jame in Pred jamskega gradu. Vožnjo nn železniško legitimacijo za člane plača društvo. Ker je število udeležencev omejeno, sprejemamo prijave vključno do petka, 14. avgusta 1959. Odbor PRESELITEV LJUDSKE KNJIŽNICE . Ljudska knjižnica v Kranju se je preselila iz Titovega trga v sindikalni dom (nasproti avtobusne ' postaje) ter je za občinstvo odprta dnevno, v poletnem času od 10. do 12. in 17. do 19. ure, v zimskem času od 10. do 12. in 15. do 18. ure. Ob nedeljah, četrtkih in praznikih je knjižnica zaprta. Knjižnica je urejena za svoboden pristop v knjižnici, ki jih dobe pri blagajni. SEJEM TEHNIKE V BEOGRADU 23. VIII. — 2. IX. i959 25% popust na železnici in v pomorskem ter rečnem prometu Kemična tovarna Podnart sprejme več vajencev za obrat in vajence za laboratorij. Pogoj za sprejem je uspešno dovršena osemletka. Prošnje za sprejem nasloviti na Kemično tovarno Podnart. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga mama, žena, hči in sestra HELENA DOLHAR, roj. Močnik iz Tržiča, Koroška cesta. — Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek ob 5. uri popoldne Izpred hiše žalosti na pokopališče v Tržiču. Tržič, 9. avgusta 1959 Zalujočri: mož Jože, sinova Joško in Ivan, mama Helena, bratje Jože, Franc, Nace in sestra Tinca z družinami in ostalo sorodstvo ljana) 2:51,3, Radoševič (Neptun) 3:00,8. Ženske: 100 m metuljček: Bres-kvar (C) 1:22,2, Tominšek (L) 1:32,5; 200 m prsno: Vesna Bres-kvar (C) 3:12,00, Sonja Tominišek (L) 3:21,0; 400 m crawl: Podlesnik (R) 5:54,00, Koritnik (R) 6:01,2, Anka Čolnar (T) 6:17,6; 100 m crawl: Podlesnik (R) 1:15,6, Koritnik (R) l:il8,2, Čolnar (T) 1:20,3; štafeta 4 X 100 m mešano: 1. Rudar, 2. Celuloza, 3. Ljubljana, 4. Triglav. Do zaključka redakcije končnih rezultatov z današnjenga popoldanskega tekmovanja nismo prejeli in jih bomo 'objavili v petkovi številki. rr KRANJČANI NISO BILI KOS ZVEZNEMU LIGASU Rijeka : Kranj 13 : 1 (3:1) Kranj, 9. avgusta — V okviru prireditev Gorenjskega sejma je bila včeraj na igrišču. Triglava prijateljska nogometna tekma, v kateri se je reprezentaca Kranja srečala s članom I. zvezne nogometne lige Rijeko z Reke. Gostje so zmagali z visokim rezultatom 13 : 1 (3 : 1). Za goste so bili uspešni: Veselica 7, Medle 3, Lukarič 2 in Lalič, za domače pa je edini gol dosegel Mihelč. Da so Kranjčani zgubili s tako visokim rezultatom, |e bil tudi ta vzrok, ker so praktično nastopili proti dvema nasprotnikoma. V prvem polčasu je Rijeka nastopila z mladimi perspektivnimi igralci, dočim je v drugem igrala s standardnimi igralci liga-škega moštva. Reprezentanca Kranja je prišla v vodstvo že v 1. minuti, ko je Mihelič z glavo presenetil vratarja gostov. Gostje so se kmalu znašli in v kratkem dosegli tri gole. — Riječani so do konca polčasa prevladovali na igrišču in z lepo ter .smiselno igro popolnoma zmedli domačine. V drugem polčasu je bila igra podobna igri mačke z mišjo. Gostje so nastopili s popolnoma novo postavo, tako da je bila na igrišču najboljša enajstorica zveznega ligaša. S hitro igro in točnimi podajami so z lahkoto prihajali pred vrata Kranja, izredno razpoloženi Veselica pa je realiziral vrsto uspelih napadov. Kranjčani so v tem delu igre popolnoma odpovedali. V prvem poičasu so se na igrišču odlikovali Perkovič, Jerman in Brezar, v drugem pa so še ti popustili. Str. U 0 o A R H A TRIGLAV : JESENICE 70:51 (35:29) V tednu Gorenjskega sejma so kranjski košarkarji povabili v goste košarkarje z Jesnic in se z njimi pomerili v prijateljski tekmi. Zmagal je Triglav z rezultatom 70 : 51 (35 : 29). Triglav: Stražnik 16, Petrič 14, Rus I. 10, Klavora 9, Boštjančić 7, Rus II. 6, Belehar I. 4, Rebolj 4. Jesenice: Sodja 23, Kučina 16, Zupančič 6, Pogačnik 2, Ručigaj 2, Burnik 2, Demšar, Seljak, Rogelj. Moštvoma se je poznalo, da sta sredi košarkarskih počitnic, zato igra ni bila najbolj kvalitetna, kar se je poznalo tudi v. izvajanju prostih metov. Domači so od enajstih kazenskih metov izkoristili le 4, gostje pa od devetih tri. Str. »STORŽIČ«, Kranj: Zaprto. Letni kino »PARTIZAN«: 10. in 11. avgusta ameriški barvni film »RANČ PROKLETIH«; 12. avgusta ameriški barvni cinemaskop. film »DIRKAČI«; 13. in 14. avgusta premiera ameriškega barvnega filma »RAZKOŠNA LADJA«. Predstava vsak dan ob 20. uri. »SVOBODA«, Stražišče: 12. avgusta ob 19. uri ameTiški barvni cinem. iilm »DIRKAČI«. Bled: 10. do 13. avgusta jugoslovanski cinemaskopski film »ŠTIRI KILOMETRE NA URO« — predstava vsak dan ob 18. in 20.30 uri. Radovljica: 11. avgusta ob 20. uri ter 12. avgusta ob 18. in 20. uri amer. film »JUTRI BOM JOKALA« Duplica pri Kamniku: 12. in 13. avgusta ob 20. uri jugoslovanski film »PRIMER DR. LAURENTA«. Po dolgi mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša draga sestra in teta IDA VIDMAR, upokojenka iz Kranja, Cankarjeva 12. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, 10. avgusta ob 17. uri izpred križišča na Hujah. # Žalujoče družine: Vidmar, Pflauman, Fatur, Rotar, Hauptman, Kostanjevec Podjetje »ROLETA - mizarstvo« Kranj sprejme večje Število mizatrjev ključavničarjev nekvalificiranih delavcev tei mizarskih vajencev. — Interesenti naj se pismeno ali osebno aglasijo na upravi podjetja — splošni oddelek. 4 »OLAS GORENJSKE« KRANJ, 10. avgusta 1959 po prvi atomski bombi vrženi na Hirošimo V Hiroišimi, mestu, na katerega so 8. avgusta 1945. leta vrgli prve atomske bombe, je sklicana v teh dneh V. svetovna konferenca p i o t i itomskemu orožju. Od tega dne, ko so uporabili to strahovito orožje, človeštvu neprestano preti nevarnost popolnega uničenja. V dvanajstih povojnih letih je bilo izvršeno skupno 150 poizkusov atomskih in vodikovih bomb na Pacifiku, v Nevadi, v Sibiriji . . . S temi poizkusi so sprostili toliko energije, kot jo" ima 50 milijonov ton klasičnega eksploziva. To je verjetno več kot je eksplodiralo v vseh vojnah, odkar se je človek izmislil te vrste orožja. Poizkusi z atomskim orožjem so vedno uspešnejši. Kljub protestu vsega 'človeštva se vesoljstvo polni z nevarnimi radioaktivnimi drobci. Posledic, ki nastanejo po atomskih eksplozijah, nikakor ni mogoče odstraniti. Dr. Linus Paulig, Nobelov nagrajenec za kemijo, je izjavil, da bo radioaktivni prah zaradi nuklearnih eksplozij povzročil, da bo 200.000 otrok v vsaki od dvajsetih prihodnjih generacij duševno ali fizično defektnih, ali da bo življenje milijonov oseb skraj- šano za pet ali deset let. Ameriški biolog dr. Beotil Glos meni, da izotopi, ki nastanejo po eksploziji in preidejo nato v kosti ali tiroidne žleze, povzročajo raka, levkemijo ali pa skrajšajo življenjsko dobo. Po mišljenju dr. Jamesa Kroua bo nad deset tisoče ljudi zaradi posledic radioaktivnega prahu mnogo prej umrlo kot bi sicer. Dr. J. Kron-cket, ki je zdravil prebivalce otokov na Pacifiku, je izjavil, da so posledice nuklearnih eksplozij za vse kar je živega na zemlji lahko tako težke, kot si jih ne more nihče predstavljati. Posamezniki, skupine in združenje znanstvenikov iz vsega sveta so dvignili glas proti atomskim poizkusom. Eksplozija prve vodikove bombe je bila 1953. leta. Napravila je krater, globok 60 metrov in dvignila v zrak milijarde ton. Ekplozija leta 1954 je bila desetkrat močnejša. Radioaktivni prah se je dvignil v višino 40 km. Efekti te eksplozije so prav taki kot Izbruh vulkana. 2e dolgo govorijo o tem, da bi popolnoma prenehali z nuklearnimi poizkusi v vojne namene in da bi povsem prekinili s proizvodnjo atomskega in vodikovega orožja. Končni sporazum še ni dosežen v vseh svojih podrobnosti, čeprav so vsi istega mnenja, da je to neobhodno potrebno in neodložljivo. PROGRAM FILMSKEGA FESTIVALA V BENETKAH Na XX. filmskem festivalu v Benetkah, ki ga bodo svečano odprli 23. avgusta, bodo Italijo zastopali trije filmi, Francijo dva, Zapadno Nemčijo, Španijo, Švedsko, Sovjetsko zvezo, Združene države Amerike, Japonsko, Veliko Britanijo, Madžarsko in Poljsko pa po en film. Najboljšemu filmu na festivalu bo podeljen tradicionalni »Zlati lev«. Predvidene so tudi tradicionalne nagrade za nosilce najboljših moških in ženskih vlog. Kot v prejšnjih letih bo tudi letos v okviru Festivala »retrospektivna revija« nagrajenih filmov, tokrat v obdobju od 1932. do 1939. leta. Angleški zgodovinar John Hovte je v teh dneh s slonom Jum-bom iz bližine Grenobla šel na pot, da bi prekoračil Alpe. Vse to je storil z namenom, da potuje tako kot Hanibal, ki je pri prekoračenju Alp šel preko prelaza Clapierpass v letu 216. pred našim štetjem, ko je z vojsko Kartagine in 37 sloni vdrl v dolino reke Pad. Takrat so v Rim pritekli brzi sli in povedali neverjetno novico: »Hanibal anile portas«. Ameriški znastveniki si tako zam išljajo vesoljske ladje prihodnosti Vsemirske ladje V zadnjem času je glavni cilj znanstvenikov v zvezi z vesoljem naslednji: poslati v vesolje ladjo s posadko, da le-ta spozna skrivnostne sile okrog nas, tako da bomo še bolje obvladali svojo okolico. V tem primeru bi bila za človeka potrebna oprema, težka več sto kilogramov, nadalje obstoj Tragedija ki se mu dečka, ni izpolnila želja Na zapadni obali Škotske se je odigralo zadnje dejanje pretresljive tragedije. Neki deček, sirota brez očeta in matere, je umrl od izčrpanosti, ker se je hotel vrniti k svojim staršem, od katerih so ga drugi oddvojili. Ta primer je posredovala javnosti laburistka Jean Mann v Spodnjem domu britanskega Parlamenta in je zahtevala, da zadevo razčistijo. Njeno zahtevo so enoglasno sprejeli in dali Ministrstvu za notranje zadeve halogo, da stanje pregleda in ugotovljene zaključke dostavi Parlamentu. Raziskava je pokazala naslednje: Deček je ostal brez staršev že v drugem letu. Zato ga je oblast dala v rejo zakonskemu paru Mackhar-son. To so bili že stari ljudje, a so malega Dugala sprejeli kot svoje dete. Po treh srečnih letih pri Mackharsonovih je oblast izdala nalog, da mora deček menjati svoje? varuhe, češ da so Mackharso-novi že toliko stari, da ne morejo odgovarjati za dečka. Po ganljivi ločitvi je bil otrok oddan neki drugi družini, ki je živela v mestu, oddaljenem preko 100(km od stanovanja prvotnih »staršev«. Deček nikakor ni mogel preboleti lo- čitve od Mackharsonovih. Zato je večkrat skušal pobegniti, a so ga vedno pravočasno ujeli. Ker ni hotel povedati, zakaj izginja, so oblasti »ugotovile«, češ da mu je ta »instinkt bega prirojen«. Dečka so dali v neko sirotišnico, da bi mu tako preprečili nadaljnji poizkus pobega. Toda Dugal je tudi od tu pobegnil. Enajst mesecev niso našli za njim nobenega sledu. Sele po enajstih mesecih so dobili njegovo truplo na nekem bregu, le nekaj 'kilometrov od Maokharsono-ve hiše. Mali deček je prehodil 100 km skrivajoč se pred ljudmi. Od izjčrpanosti je umrl tako rekoč na hišnem pragu onih, ki jih je imel tako zelo rad. Javnost je to resnično zgodbo izvedela iz nekoga medicinskega časopisa, v katerem je bil objavljen zaključek dveh zdravnikov, ki sta ugotovila vzrok dečkove smrti. ZA RAZVEDRILO NOVI NACRTI OSVAJALCEV MOUNT EVERESTA Član odprave na M duh t Everest P.d m u nd Hillarv je pred kratkim ameriškim novinarjem v New Vorku izjavil, da bi zelo rad zbral odpravo, ki bi se povzpela na Mounit Everest s severne strani. S seboj namerava vzeti skupino alpinistov, ki bi se odločili za ta nevaren podvig brez mask s kisikom. zračnega pritiska, ki ga zahteva človekovo telo, da se zaščiti pred hitrostjo, oskrbuje s kisikom in odstranjuje ogljikov dioksid, ki ga izdihava in ne nazadnje, da se mu oskrbi stalna hrana, pijača in druge življenjske potrebščine. Vse to so torej poleg instrumentov za zdravstvena opazovanja Atomska ladja prihodnosti bo morda lahko poletela do Meseca. in kontrolo pogoji za let v vesolje. Do nedavnega še ni bilo taKi* raket, ki bi bile sposobne dvigo-11 tako težo. V začetku tega leta je program za izdelovanje raket v Združenih državah tako napredoval, da je že nekaj takih raket, k1 bodo lahko na razpolago za znanstveno raziskovanje vesoljstva. »Poslušajte sedaj najnovejša športna poročila . . .1« Ali ste iznajdljivi? So ljudje, ki ne znajo napraviti najpreprostejše stvari (n. pr. napolniti nalivnega peresa), da ne bi nekaj pokvarili, drugi pa znajo dobro razstaviti in zopet sestaviti uro, znajo mnoge trike in umetnije. In vi? Ali ste spretni in iznajdljivi? Tu je nekaj vprašanj, ki vam bodo omogočila, da boste vnesli svoje sposobnosti na področje »praktičnega dela«. da ne 1. Če se na ulici zgodi okvara na avtomobilu, ali se približate in dajete vozaču nasvete? ........ 2. Ali se zanimate za manjše izume, n. pr. na področju gospodinjstva? ........ 3. Ali imate doma stenske ali ročne ure in budilke, ki zaostajajo ali prehitevajo? ........ 4. Ali nosite žepni nož, ki ima več klin in izvijačev? ........ 5. Ali ise lahko dobro tehta z napačno tehtnico? ........ 6. Če v les zabijate žebelj, ki je mehak, a se ne zvija, ali boste pred tem odstranili konico žeblja? ........ 7. Ali imate v bližini vašega električnega števca za vsak primer svečo? ........ 8. Ali lahko hitro razrežete torto na sedem ali enajst enakih delov? ........ 9. Ali veste, kako fotoamater, osamljen nekje v planini, lahko napravi ogenj brez vžigalic in brez vsakršnega kresiva? ........ 10. Ali znate sami popraviti notranje zračnice pri kolesu? "i ........ 11. Ali veste, kako morate peljati konja vzdolž stopnic? ........ 12. Ali znate razrezati zamašek, tako, da ne škriplje? ........ 13. Ali ste že kaj izumili? ........ 14. Ali gre lahlko kamion pod mostom, ki je za 5 cm nižji od višine avtomobila, tako, da se pri tem nič ne razstavi in nič ne razbije? ........ Vpišite vsakokrat po eno točko, kadar ste odgovorili »ia« na naslednja vprašanja: 1, 2, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14. — Prav tako, če Ste odgovorili »ne« na 3.. Če imate več kot 10 točk, ste zelo iznadljivi in to v vsakem primeru. Če imate 5 do 10 točk pomeni, da se vsakokrat, kadar ste pred posebno težkim problemom, obračate na pomoč k drugim. Če imate manj (kot 10 točk prepuščate tistim, ki so okrog vas, da se bore proti vsakodnevnim skrbem. Nekaj pojasnil, ki jih preberite po kugo tovljen] anketi: 5. Z metodo dvoročnih uteži, 9. Z lečo fotografskega aparata, 11. S hrbtom nazaj, 12. V vodi, 14. Tako, da nekoliko izpraznite gume. ^ Šel je mimo prvih šestih ognjišč, ki so bila še njegova. Iz teme je mežikalo tleče oglje kakor mačje oči. Segel je na tram, poiskal svetiljko in jo prižgal. Potem je odprl v drugi, večji del vigenca, kjer bodo delali združeni kovači. V vigencu je bilo vse skrbno urejeno in pospravljeno. Tla so bila pometena, ognjišča prazna in čista. Nakovala so čakala, zraven njih so slonela velika kladiva. Na tleh je ležal kup cajnov, pripravljenih, da jih bodo razgreli. Kdo bo prvi udaril po njih? Morebiti Pavle? Ali Grošelj? Dominik je zamižal in jih videl pred seboj, vse te kovače, ki bodo poslej delali tu. Oba Perkadarja, ki sta nekdaj delala pri njem, suhljati Svil, okorni Kib, enooki Grofic, ki mu je drugo oko izteklo, ko ga je, še fantiča, nekdo po nesreči sunil z razžarjenim cajnom. Kako bo, kadar ga bodo srečali na dvorišču? Nič več ga ne bodo pol prijateljsko, pol spoštljivo pozdravljali. Zdaj bodo tudi sami postali mojstri... In Pavle, njegov edini sin, ta bo poslej s priviha-nimi rokavi in sajastimi prsi delal skupaj z njmi, namesto da bi ukazoval obema Gašperinovima vigencema, Pavle, Pavle, kako je mogel to storiti? Dominik je sedel na nakovalo in postavil svetiljko na tla. Bilo mu je, kakor da je ta veliki, lepi vigenc del njegovega bistva in da bo brez njega izhiral kakor drevo, ki ga strela razkolje na dvoje. Začutil je, da mu je bližji kot spodnji vigenc, ki' ga je res skušal ohraniti takega, kakršen je bil, ko je začel delati v njem, pa ga le ni- ljubil kot zgornjega. Zgornji vigenc je bil zanj usoden in pravzaprav je vse, kar je storil, storil zaradi njega. Zagrebe! je glavo v dlani in se utapljal v spomine. Bil je mlad fant, zdrav, močan in prežet od volje, da se bo dokopal do boljšega kruha, kot bi ga imel, če bi delal tujim mojstrom. V spodnjem vigencu je prižgal prvo ognjišče in razpostavil delavce k trem nakovalom. Skrivaj je hodil ogledovat veliki vigenc. Otipaval je podboje pri vratih, preizkušal trdnost brun pod stropom in računal, kaj vse bi dosegel, ko bi smel delati v tem vigencu. Potem je prišel bogati Globočnik, kralj Železnikov, in ga ogledoval, da bi ga vzel za svojega nečaka. Dominik se mu je postavil po robu... Bilo je noro, brezumno početje, toda on ni mislil na to, vedel je le, da mora zastaviti vse sile in za vsako ceno dobiti veliki vigenc. Bil je isti mladi fant v kmečki obleki in se je vozil z vlakom proti Gradcu. Vso pot so mu železna kolesa pela: Vi-gen-ci, vi-gen-ci, vi-gen-ci.. . Sedel je v kotu železniškega voza, in ko je prihajalo čimdalje več ljudi, si je potegnil čez obraz umazano sivo zaveso, da je mogel nemoteno razmišljati o svojih načrtih. Potem je stal na gra-škem peronu in gledal ljudi, ki so šli vsak v svojo smer, vsak za svojim določenim ciljem, on pa ni vedel, kam bi se obrnil in je na slepo srečo iskal v zmedi ulic in trgov pisarno mogočne železniške družbe. Zvečer je iskal prenočišča in zašel v krčmo, pred katero je gorela rdeča luč. Pridružila se mu je ženska in ga za goldinar vabila s seboj. Ni šel z njo, zatekel se je na železniško postajo in prespal noč na klopi v čakalnici. Sredi noči sta prišla dva policaja in ga zbudila. • »Potepuhom .je prepovedano prenočevati v čakalnici,« sta rekla. Dominik jima je pokazal svojo staro poselsko knji" žico, ki jo je imel še od Globočnika in sta ga pustila v miru. Naslednji dan zvečer je tiščal v notranjem žepu po-godbo, ki mu je odpirala pot do velikega vigenca. V veliki prodajalni je kupil rožasto zidano ruto, najlepšo, kaf jih je videl. Za Polono si je dejal, ko jo je plačeval. Ne za Poleno, za Ano, se je popravil, ko so mu izročili lepo pre-vezan zavitek. Potem je bil ta vigenc kakor neizčrpen vrelec. Neprestano je požiral železo in bruhal iz sebe tisoče zabojev, ki so šli na vse strani. Stotisoče, milijone žebljev so skovali tu pod njegovo roko. Parizar za parizarjem je ropotal z dvorišča. Od tod so šle zakovice in sekanci v Bozen in Meran, kladivca za tračnice v Bosno, veliki žeblji v ladjedelnice, osi za vozove celo preko državnih meja. ^ tem vigencu so stekli potoki znoja, okna so se tresla od treskanja kladiv, med temi stenami je bilo zaprto toliko kletve in veselega smeha, kakor nikjer drugod. Niti z mi' slijo bi ne mogel obseči vsega, kar je šlo skozi vigenc V tem vigencu je Dominik prvič občutil sovraštvo dO Aleša. Visoki, lepi fant je hodil okrog nakoval in ko m^ je Dominik hotel pokazati to in ono, ga je oholo zavrnil1 »V domačem vigencu bi našel pot tudi ponoči.. .« Tu se je spletlo sovraštvo, ki je naposled oba zadrgnilo kakor z vrvjo, da se nista mogla več rešiti. Zaradi tega sta oba propadla. Aleš je padel prvi, Dominik omahuje počasi, toda gotovo ne bo več dolgo trpelo, ko bo tudi on omahnil.