PROSVETA
■TSAR
Csae lista
GLASILO SLOVENSK£
Chicar*»
fe» A* «
aPL Mfl^ aft vMif aMBÂiÉjUaa Ohitm W Mita* «. Mît
IE PODPORNE JEDNOTE
četrtek, 14. novembra (Nov. 14), 1W9.
Hoover zahteva enakosti v bojnih mornaricah
Stimaon se poavetoval e štabom o londonsld konferenci. Hooverjev govor posrečen zunanji politiki_
VVashington.—(F. P.) —Glavna zahteva Hooverjeve administracije na bodoči londonski konferenci bo pariteta ali enako-močna mornarica s Anglijo. V principu sta se ameriška in angleška vlada že dogovorili o tem vprašanju, vendar ga bo morala osvojiti na podlagi Hooverje-vih in MacDonaldovih razgovorov londonska konferenca, pred-no stopi v veljavo.
V preteklih pa£ tednih se je zunanji tajnik Stimaon poavetoval z vsemi člani mornaričnega štaba, pri katerih je iskal tehničnih informacij za bodočo konferenco. Pri teh posvetovanjih je zagotovil generalni štab, da se Amerika ne umakne niti u las od zahteve za navalistično enakost.
Temu vprašanju je posvetil veliko pažnjo tudi predsednik Hoover v svojem govoru ob obletnici premirja. Njegov govor
bejskem morju (otoki južno od Floride
Poznsvaleč ameriške dolarske diplomacije se pri'tem pasusu lahko nekoliko nasmehne, ker so ameriški bankirji iznašli novo pot za iztirjanje dolgov. V tem oziru nudijo države južno od Amerike bogate iluatracije, kjer imajo ameriški bankirji za-eno z vlado posebne komisije, ki upravljajo dohodke in izdatke v marsikateri državi sporazumno z prizadetimi vladami.
In, kljub Hooverjevem zagotovilu o "novi taktiki1' se ameriške čete še vedno nahajajo
Nikaragvi, na Hajtiju in pazijo ie na par manjših južnih državic. "Nova taktika" Hooverjeve adminiatracije očividno velja za veleaile, ne pa za manjše državice. Vsekakor je on prvi predsednik Amerike, ki je razglasil ta princip kot del vladne politike.
5. Posebno dalekosežna je njegova augeatija, o kateri ne bo razpravljala londonska konferenca, da ae atradanje prebivale-
______tva v vojno zapletenih držav pre*
je bil namenjen ne ie ameriške-'Pove. oziroma da imajo z žive-
mu ljudstvu, teipveč v prvi vrsti zunanjim državam, ker se je izključno bsvil z zunanjo politiko. Njegov govor predatavlja velik kontrast v primeri z Coolidge-vim govorom pred enim letom.
Medtem, ko je CVyjlidge laneko leto malo manj kot rožljal a sabljo, je bil Hooverjev govor, upo-itevajoč kapitalistično ameriško vlsdo, jako pomirjevalen in realističen. Ako Sf bo administracija držala smernic, ki so označene v Hooverjevem govoru, bo to pomenilo tudi v praksi novo zunanjo politiko Združenih drfav.
1. Hoover je naznanil vsemu pvetu, ds hoče biti Amerika z ozirom na mornarico enaka najmočnejšim državam namreč z Anglijo. Ta zahteva ae elcer ali-ii zoperna osebam, ki mrzijo militarizem, pa naj bo na auhem al« na morju. Z realističnega KtaliAča bi bilo absolutno naivno pričakovati, da ameriška vlada preneha s to zahtevo.
S tem v zvezi je poeebno važ-,l( to, da je Hoover naglasi, da k znižanje vojne mornarice ab-wlutno odvisno od zunanjih dr-kv. 'Amerika j* pripravljena iti tako daleč z razoroževanjem «°t so pripravljene iti oztale dr-f»ve," je rekel Hoover. Povdar-J*1 Je tudi bedasto tratenje denarja za armade in velike vojne Mornarice.
2 N oglasil je princip, da mo-r* biti ljudstvo pripravljeno tuli1 za mi«" in ne samo za vojno, n upoštevajoč celoten govor, Je er Polagal večjo vašnoet sa Pripravljenost za mir, Id mora Mi dinamičen, kot za vojno, kar ' » vrhovnega voditelja ame-"«ega imperializma vsekakor značilno.
J^^popolnitev mašinerije za rw*\anj« mednarodnih aporov M"rn razsodišč, arbitraže in ^nih odlokov, y sveži S tem v P raka njem Je bil njegov govor * najbolj realističen, ker odprto Priznava, da so mednarodni epo» n ^izključni v sedanjem eko-¡¡^'•m arsnžmu. Amerika Je ^'avljena podvreči se rnzeo-
v vseh sporih. J Ameriška armada in mor-"»r"a ne boeta služili ga kolek-^ dolgov, katere imajo v ino-£*vu »meriški kapiUlisti, do-*t.m sI®dnJI ravnajo po zako-
« ItT'v ^ - trfw^kw
J* °Ptimista je U izjs* ^.f^ilna, posebno še,
*'Hoover r>ovdaril s
to	drfinltivna
u Ako bodo zunanje dr-r,rrJeti Uj Hooverje-1 kkko oddahnejo, rT,ry> Centralne in Jut-Amerike ter dešellee v Kar;
ava nad-ker Jo
Žem naložene ladje enak atatua kot bolniške ladje. Stradanje o-trok in žen je preveč barbarsko tudi v vojni, pravi Hoover.
On pravi, da je za oboroževanje veliko odgovoren tudi atrah pred stradanjem prebivslstvs v slučaju vojne; In ker so države veliko odvisne za življenje druga od druge, radi tega iščejo protekcijo za vsak slučaj v vedno večjem oboroževanju. V slučaju, da pride bo mednarodne pogodbe s osirom na to sugestijo, ki je gotovo velike važnosti, bo odstranjen velik povod za o-boroževanje.
V	svojem govoru Je Hoover naglasil vstajenje nove, odprte politike, ld naj svet privleče is kotov intrigsrztva stare diplomacije. 6y MacDonaldovem Obisku se je Izrazil jako pohvalno. Proglasil Ml je za velik uspeh 'n<Jve diplomacije', ki je obema omdg&Čil, da sta odprto govorila o raznih mednarodnih problemih.
V	vsakem oziru je Hooverjev govor fenomenalen, ker je realističen, odkrit in v katerem Je za-popadena dobra volja do zunanjih držsrv. Njen razvoj Je potreben v veliki meri, predno bo mogoče v obstoječi človsškl družbi, ki se sicer spreminja, doseči večje razoroženje. Zapomniti zi je treba, da Je to eden največjih problemov vseh večjih in malih držav, ker pod orožjem se danes nahaja ena četrtina več vojaštva, aktivnega in v rezervi, kot pred vojno.
"Zanlja aavjatev" aa um Mafliaz MaaMk
Moskva odredilm da ee letalci vrnejo Z p«mikom
New York.*— Semjon Šesta-kov, vodjs poleta iz Moskve v New York, je 12. t. m. prejel navodilo iz Moekve, da se vrne domov s svojimi tremi tovariši m s letalom "Zemlja sovjetov" na parniku. Načrt ftestakova, da bi grupa nadaljevala polet iz New York čez Atlantik proti Moskvi. Je bil odklonjen. Letalci odpotujejo v Rusijo v per tednih. -
Chicago. — Po zatrdilu Chicago National Planing Asociacije bo čikaške meato imelo 1. Januarja «320.000 prebivalcev, s predmestji vred (Codk County) pa 8,9*0400. Cela čikaška pokrajine, ki ee razteza od Gary-ja v Indian! do Racine v Wie-eoneinu. pa Ima približno pet milijonov prebivalci?»
Porota popila evidenco in izrekla krivdo!
Cohimbia, S. C,—Vrhovno sodišče države South Caroline ima nov problem» Razsoditi mora, če sme porota popiti dokasilni materija! proti obtožencu, ki je obtožen kršenja prohibicije, potem pa apozaati obtoženca krivim. George Buckhalter Je bil obtožen pred nižjim eodiščem, da Is-dehije in prodaja pivo. Na eodntji eo rsaataviU 43 steklenic piva kot dokaz krivde. Po-rotnlki so si dali prinesti pivo v svojo sobo In izpili vee do zadnje kaplje, nakar ao glaao* vali za krivdo.
Zaaaatvaal masačaik hvali državno alaktrarao
OntarlJčanje plačujejo manj kot dvn centa za elektriko. Znan-stvenik napoveduje idealno cl-viHzacijo
Chicago. — (F. P.) — Znan-atvena revija "Popular Science Monthly" ima v novemberski številki zanimiv članek pod naslovom "World Run by Dynamo." Avtor Grocer C. Mueller napoveduje idealno civilizacijo, katero bo prinesla elektrika ln razvoj električnih atrojev. Napoveduje ¿krajšanje delovnika na dve ali tri ure na dan kot rezultat električno-atrojne revolucije.
Današnje kurilne peči, bodial v kuhinji ali za gretje, bodo izginile. Potisnjene bodo med staro šaro In kvsčjsmu jih bo mogoče videti le še v muzejih, kjer bodo spominjale opazovalca na staro civilizacijo. Enaka u-soda doleti tudi centralne peči ln druge aparate za gretje, pravi Mueller.
Priča zadnjega dela njegovih napovedi z ozirom na kurilno paraferoalijo Je ogromna onta-rijska hidroelektrarna, ki radi nizkih cen elektrike omogoča On-tarijčanom po mestih in na farmah, da rabijo električno silo ne samo za razsvetljavo ln v gonilne svrhe, marveč tudi za kuhanje in za gretje stanovanj.
Napoved torej ni utopična, ker ae atvar Že dogaja v velikem delu province Ontario, ki obratuje do aedaj največji eietem proizvajanja in razpečevanja e-lektrike. Povprečna cena za kl-lovatno uro elektrike je pri on-tsHjski hidroelektrarni manj kot dva centa, namreč le 1.9 centa. V Združenih državah Je povprečna cena za elektriko nad sedem centov, namreč 7.4 centa za kllovatno uro.
Glavni razlog za to diferenco je v tem, da je proizvajanje in razpečevanje šlektrike pri nas v rokah trusta elektrike, v On-tariju pa je v rokah države. Radi tega bp napoved Muellerja Imela le teoretično vrednost sa Združene države toliko časa, dokler se bo ta industrija nahajala v privatnih rokah in dokler bo električna eila protavajana in raapečavana v svrho profltov. O ontarijskem sistemu se Mueller jako pohvalno Izraža.
Železnica otvorl
. essnpg
Iincofn. Neb.—Union Pacific železniška družba bo prevešala potnike Iz Chlcags do paclfi-čne Obali in seveda tudi obratno ne samo po železnici, marveč tudi z avtobusi. Pred par meeeci je osvojila avtobusno družbo Interstate Tranalt Lines, katero bo spopolnila v kratkem času tako, da bo spojila zapadno obal s Chicago tudi potom bueov.
Nav angleški
London, lt. nov —«r Ronald Lindsay Je bil danes imenovan poslanikom Velike Britanije v Washington Lindsay Je privatni tajnií premijerja MecDo-; neide In Je bil zadnjič z njim v i Ameriki.
11*3, Act of Oct. I. I lit,' aathorUod osJwasJQtl "
Saaaa ia Vanzal-
II ia atrailla

UrodaUkf la aprsvalihl erostorti H&7 Z. Lavadalr Ara.
. Of fies of Pefcttostloai H9Î Sonta Lawaáals Ato.
Kock volt 4 »01
9TEV.—NUMBER 268
Canter Jn
podaljšajo
ftoeton.—Najvišje sodišče države Massachusetts premišljuje, da 11 naj Harry J. Canterju, ki se je pregrešil, proti prejšnje mu governerju Fullerju, podaljša kasen za nadkljnlh šeet mesecev. Canter je presedel šest mesecev ječe, ker je ob prvi obletnici smrti Sttca in Vanzet-tija pfketiral guvernerjevo pa lačo, ob kateri priliki Je nosr napis z besedilom. "Fuller, Mur-derer of Sacco ttd Vanzetti."
Na'pis se je oblastem vide šaljiv ln ao poslkle demonstran ta v Ječo. Od takrat se je žalji-vost napisa podvojila, ker obla sti skušajo napotiti še šest me secev jede sa nameček. Pred višjim sodiščem'ae ponovno od kriva velik koa massachusett-ake tragedije, katero skuša po zabiti predvsem plavokrvni &o-ston.
Pred višjim sodiščem so bili prvič javno objavljeni privatni argumenti med Fullerjem In odvetnikom Thompeonom, ki je zagovarjal obeojpnca. Med drugim je Thomp«!* rekel gover
nerju sledeče: "Ako bi bil Ime' Vanzetti višjo izobrazbo, bi bi> profesor na Hagvardskem vae* učilišču. On ni «možen, da bi koga umoril z namenom, da ae po* lasti premešoitja Jcot ni bil tega zmožen storiti Philips Brooks."
obeh straneh;
ktim-
renče
daagaj, 18. nov^-TiAaj poročajo, da so vladne čete po ljutl bitki premagale "ljudsko armado" upornega generale Fenga pri Mlhsienu ln pognale rebele 25 milj zapadno proti Tengfengu v provinci Honan. Okrog 20,000 moš Je padlo na obeh straneh. V Hankov prihajajo polni vlaki ranjencev in u jetnikov.
Druga vest se glasi, da Je general Jen Hel-šan, governer se-vernozapndne province flansi, a-ranžlral konferenco premirja, na katero je povabil generala Fenga, predeednika vlade Kaj šeka in mandšurskega governer-ja, da končajo civilno vojno in sklenejo notranji mir.
Borzaa aaaa spat padajo
Borafc zahteve preiskavo, ko Je bankir «Molž i i radikalen v ee-nata, d* se kri vi potema
New York. - V torek Je bil nov polom ns newyorŠki borzi Cene delnic tristo vodilnih Izdan j eo padle od dveh do dvajset dolarjev in špekulanti, ki so sad nje dni navijeli cene, beležijo nove izgube. To je že šeeti polom v zadnjih šestih tednih.
Chlcef*. — <"ika*a delniška borza je v torek zaznamovala nov padec v n nah. Panika Je bila tudi na šitni borzi. Pšenica Je padla sedem centov pri buš-Iju.
Washington. I). C. — Senator Borah je 12. t m. sugestirsl, da senet uvede preiskavo,'ki naj dožene, kdo Je «dgovOren za sedanji kreh na srneriških borzah. Borah Je storil U korak, ko Je prišla vest Iz New Yorka, da Je Fred I. Kent, dlrek%»r Bank-ers' Trust komiienlje, Jevno obdolžil progreslvce v senatu, da eo oni zakrivili polom s svojim meearjenjem carinske predloge Senator HefUn Je tudi sahU* val, da se upošteva njegova re-aolucije za preiskavo newyoršk#. čikaške In neworlennZke bežne borze.
PRIHOINJA VOJNA SE PRIČAKUJE DORA
General pravi, da bo vojaštvo služIlo aa potlačenje delavstva v prihodnji krizi
New York. — Proti kateremu Sovražniku ae naj Amerika obo-rošuje, proti Japonaki, Angliji ali kateri drugi državi? To vprašanje je bilo predmet raz-motrivanja med oficirji, ki ao ze zbrali okrog armadnega poveljnika v nekem vešbališču za rezervne oficirje.
Prvi je augeatlral, da bo prihodnja vojna z Japonsko, drugi je rekel, da bo z Anglijo, tretji ie'ugibal, da ae bo proti Ameriki dvignila kombinacija evropskih dršav. ,
General Je ta raagovor poetu šal in ko je bilo modrovanje končano, je smehljajoče rekel: "Fantje, val ate v napačnem. Nobena zunanja država nI tleti sovražnik* proti kateremu ae bomo borili. Prihodnja vojna bo aa domačih tleh."
Med oficirji je naatala velika oeuploet nad tem Izrazom. Neki
X7n\y ™ Drvi oMiuml dfntov "» prihodnji london.kl mUd oHclr »JePfvi opogumH- konferenci, .i Hoover Munerav» In vprU.1: "Proti komu m b» n.btvui m()inu „ '.k.teiô
vprašal mo bojevali, general ?"
"Proti nikomur drugemu kot proti delavatvu," Je bil generalov odgovor. "Ali zi ne predstavljate dejatvat da ae bo delavstvo dvignilo proti vladi, k<> pojenja aedanja proeperitota In ko delavatvo apoena, da ne bo moglo ohraniti vlaokega življenjskega standarda, katerega zadaj ušiva in na katerega bo inslstira-lo? Naše najvažnejše delo je, da amo pripravljeni, da zatremo o borošeno vstajo na domallh tleh prej kot da odbijemg napad kake zunanje dršave."
0 tem incidentu je poročal McAllistsrju Colemanu neki oficir, ki Je bil priča razgovorom Vprašanje, da-11 pride do oborožene vataje kot Jo pričakuje do-tičnl general In s nJim vred gotovo tudi drugi armadni povelj nlkl, ni toliko važno v tem momentu. / Vašnejše Je mišljenje armadnlh oficirjev, ki dokazuje, v kak namen miail vlada rabiti armado. Dobro Je, ako si ameriško delavatvo zapomni ta pogovor ter ae ravna po njem, predvsem pa Amerišlca delavska federacija, ki je naklonjena vojaškim vešbališčem ln Ameriki legiji.
Ii Maw Yorka v Loados v iasHh arah!
mmmmmmmm > jr ' A
To ee obeta z novim letalem, ki bo nosilo B00 potnikov In IM
New York, IS. one. — Hsr-ry R. Westcott, predsednik Inženirske tvrdke v New Hnvenu, Je poročal te dni, da Je njegova tvrdke prejela ponudbo, naj zgradi dva nova aeroplana, ki bosta tako velika, da boeta nosila 400 oseb: ftOO potnikov in sto mož posadke. Aeroplana bosta plula redno med New Yor-kom In 1/ondonom in to ^aljevo bosta preletela v šestih urah. H t roški se računajo na pet m U
Delivakt vlada pripravlja zakon počitnic a plačo
I (»ndon. IS. nov,—Ijiborit* aka vlada Je predložila parlamenta načrt zakona, ki določa, da mora <vaak delavec v Angliji dobiti najmanj oeem dni skupaj počitnic a plačo vsako leto, če Je najmanj leto dni upoalen na enem meetu. Veak poekua delodajalca, da ee is-ogne UJ določbi s odnlovftvljo delavca aH drugače, se kaznuje z ss parom. Načrt zakona Je bil danee objavljen v zbor-ničnem Metlnu.
Udjacrsdattka dražba Mo pravldaajia
Hoover Jim baje zagroal, da ne bo trpet vmešavanja na Ion-,donakl konferenci
Waahlngten. — (F, p,) — Bi-ka se ukroti s močno batino. Na zadnji razoroševalnl konferenci, ki se Je vršila v Ženevi leta 1907, so Igrale vlogo podivjanega bika ameriške ladjegradnlške kompa. nije ln njihov pastir ter veloio-blat Hhesrer.
Da ne pride do sličnih Inci-
bo skušal krotiti ameriške la-djegradnlšk« Interese. ,V wa-Hliingtonsklh krogih se namreč širi vest, da bo Hoover zaupno zli Javno zporočil Um Interesom, nsj drže roke proč od prihodnje raaoroševalne konference, ki ae vrši v Londonu meseca Januarja.
Da ima predsednik močno palico, Jp gotovo. Ta palica Je za-pppadena v grožnji, da ai
o bAJftih la-
cilj In Jih oddati vladnim ladje-delnicam, Oziroma, da bo to sto. ril, ako se bodo drušbe skušale vmešavati v londqpsko konferenco.
To moč mu daje sakon za zgradlUv 16 križarjev, ki nikjer ne določa, da morajo biti krišar-jl zgrajeni v privatnih ladjsdel-njcah. Na drugI strani pa Je v nJem določba, da mora biti ena tretjina križarjev zgrajenih v vladnih ladjedelnicah, Od prvih petih ladij so privatne kompanije dobile naročila za zgraditev treh križarjev In vladne ladjedelnice dva.
Ker J« Hoover suspendiral gradnjo krlšarjev v vladnih la-djedelnllah, Je bilo zadnje čaae odpuščenih večje ŠUvllo delavcev. V slučaju, da administracija nadaljuje z gradbenim programom po londonski konferenci In ako je Hoover lskrsn pristaš protlvojne propagande, bi morale gradbeni program Izvršiti vladne In ne privatne ladjedelni-oe.
Ako hoče ameriška vlada troji iti denar za pUvaJoče rak ve In drugo morilno orožje, nI več kot racionalno, da Izginejo profiti, v kolikor Je to mogoče doseči v sodanjem okvirju družbe, i« priprav za novo klanje naše bede-sU civilizacije.
BOBRA PLAČA: CEZ TISOČ DOLARJEV NA URO
290 milijonarjev Ima toliko
Waahington.—Na zapady rastejo jabolka, hruške ln drugo aadje, po mestih narašča bree-poaelnoat, na vzhodu In delno tudi na arednjem zapadu pa milijonarji, Zakladniškl department poroča, da .je pridelek milijonarjev naraatel od lanskega leU za 60 pointov.
To Je deflnitivnl znak proepe-rltete. Farmar lahko Jamra, da ga tlačijo prve vknjižbe In drugi dolgovi i induatrijaki delavec je upravičen, da ga muči skrb v zvezi z delom, a(ko ga Ima in kje ga bo dobil, ako Je brez njega; mali trgovec je tudi lahko v akr-beh, kdaj bo prisiljen zapreti vraU, ker mu odjemalce pobirajo velike depart mentne ln varilne trgovine.
Vel pa imamo lahko tolnšbo, da Amerika še ni "na bum": a-ko bi bila, bi ne Imeli 290 milijonarjev, mod temi je 60 novih. Za obremenjenoga farmarja, brezpezelnega delavca In za bankrotiranega trgovca Je U napredek v pridelku milijonarjev lahko vir upanja, da ao tudi nJemu odprU vrata, ako ne v milijonarko kasto, pa vaaj v kralje-atvo bogatinov.
Kolikor Je mogoče iaračunati, je imel vsak milijonar tri milijone dolarjev letnih dohodkov. Preračunjeno na dan, je znašal njih "zaslužek" $10,000 dnevno ali $1260 na uro. kar Je še lepa "plača" in kaUro so naši plutokrati gotovo zelo teško zaslužili. To eo namreč "sastaštH" l#ta 1087. Ker Je bila prosperi-Uts lanskega *)eU še večja od prejšnjega, letošnja pa oelo za-zenčuje vsaj do boiinega poloma celo Coolklgevo prosperlteto.
Dohodki naših mtlijoiiarjev in tudi ostalih premošnejših slojev, ki plačujejo dohodninski davek, so bili seveda večji kot pove poročilo zakladniškega tajnika. Te lahko povejo "eksperti/' ki se bavijo s sesUvlJanjem poročil o letnih dohodkih, kakor tudi vai "boljši" in nekoliko slabši ljudje. New Yoi* Je najbogatejša država na milijonarjih, katerih ima 186 .. * Well, več milijonar-Jev In manj beračev, mar net
I iidf party daM*
Krvavo slavje anajet let nice av* atrijske republik«
Dunaj, 18. nov,—Knsjstloinl*
publike Je bila včeraj proelav.
II Jonov dolarjev ze vsako leUle! M«"»» P*"*1"1 f**0"
te vrsle
kel pe Je, da so načrt naredili nemški Inženirji,, neka fcmeriš-ka družba bo pa financirale projekt.
Mehika ^^^
Mežico City, 18. now^Prmi-sednfk GU Je odredil, da vojaške čete čuvajo volišča in volllee prihodnjo nedeljo, ko bodo vo-UU novega predsednika. 20,000 vojakov bo v aktivni slnšbo Od tedtije nedelje Je bilo enajst oseb ubitih In mnogo mnjenlb pri volilnih izgredih.
Delavski gtaeov! v Nlagara Fsllau so ee veš kot potrnJIU
Nlagara Kalla, N, Y. — Pri zadnjih maetnih volitvah Je nova labor i»arty dobila lep sprejem pri vohlclh. V politični areni je nastopila prvič in Js pre* Jela 2669 glasov za svoje kandidate. Od Uh glasov Je HsU delavske stranke prejela 1380 In sa socialistično listo Je bilo od-danih 1179 glasov. Kandidati 'delavske stranke so bili namreč tudi na lieti socialistične stranke, ki sU Jih skupno nominirall. Pri predzadnjih volitvah Js ca proklamncijs avstrijske re- socialistična strsnka prejela 786
gieaov. Narast delavskih glasov pri zadnjih volitvah Je sa 1828 aH več kot potrojltev v primeri z prejšnjimi volitvami. V enem distriktu sU se združili obe stari stranki proti laboritom, od katerih nI bil nihče izvoljen. La* bori t Je so s raz u I ta to m zado voljni in so sklenili, da se takoj začnejo pripravljati za prihodnje volitve.
socialistov. Vse mesto Je bik> v
O detajlih Weetcott molči, re-
Dunaju Je potrtle mirno, Ujda na deiell so bili spopadi med Helmwehrom in Hchutsbuiidom In ena oeebe je bila ubiU v Kat-seldorfu.
HHka med rudarji v rovet ' eden ubit
Harlan, Ky.—Zadnji torek so pod iemljo v bližnjem premogovniku mikali revolverji In rudar Anali Griffin Je bil ubit. njegov brat WUlie pa ranjen. Rodarjl eo se sprti radi nakladanja premoge v vozičke In rešili spor s revolverji.
Nemec <f«»lol Nohl#vo nagrado
Stockholm, 18. nov. Tomaš Mann, nemški novellet. Je dobil Noblevo nagrado v znesku $46,-899 za najboljše llteratmo v letu 1929. Druge štiri v kemiji, fisfkl In medicini so dobili Angleži. '
T T ■ '
\
prosveta
THE ENLIGHTKNME1KT
CLASILO Ol LASTNINA HLOVKWM» nasopms roopob. NB JBDKOTS
, MM u utM UM m pol M«, UM M fctft btot M
SoiTta CW^' fTJS - — K*. »» -	«
s«s«r.p«~ -u., ^J^tJXLlTS ¡TSi
mmé finit* HN M* l"»»- t Mm—	V-** ***
L
pbosvbta
1mt4i ins unàli
mbhsks of thk kkocsatbo
(Ort. l\4$). P<*~ k Itî'— —Mit. 4* **m h • i ÜII^S
Težave v Evropi
. Dr Psvel Brežnik, profesor v Ljubljani, ki se je mudil zadnje poletje v Ameriki, J e poslal Prosvetl zanimiv članek, ki ste g» lehko čitali zadnji teden. Dr. Brežnik prime)r J» raz-mere—predvsem ekonomeka-* Združenihdr-žftvah z onimi v Evropi in razpravlja o projektu Združenih držav evropskih. V članku priznava, da je gospodarsko vprašanje glavno in Evropa zelo trpi na svoji politični razkoaanosti, katera dužl zdrav ekonomski razvoj. To spoznavajo razne avtoritete v Evropi in vodi se kampanja za carinsko unijo, ki naj bi bila prvo zdravilo. Clankar na koneu citira nemškega tovarnarja Heilnerja, ki Je pisal, da bi bili še pred dvema letoma smatrali idejo, odpraviti carinske meje v Evropi, za naravnost blazno, toda danes gledajo na to idejo v drugi luči, pa se jim zdi izvedljive. Prej so se bali, da bi evropske dežele veliko izgubile na carinskih do* hodkih, danes pa spoznavajo, da carina predstavlja komaj eno desetino vseh dohodkov vsake države, medtem ko so izdatki oboroževanja veliko večji.
Kljub temu, da. se trezni Evrope! spri-jsznjujejo z idejo unije—ln kot nam priča dr. Brežnikov članek, je treznoet prddrla tudi v Ju-goelavijo—je še vedno doeti takih, ki navajajo kamne epotike. Baš v Um času je new-yorški "The Nation" objavil članek is Londona, čigar avtor je John A. Hobaon. On priznava, da je unija potrebna Evropi in da bi združena prirodna ter človeška bogastva Evrope dosegla proizvodstvo, ki bi—pravilno porazdeljeno— lahko dvignilo življenjski standard evropskega prebivalstva na stopnjo Amerike—toda? Kaj toda?
Kdo naj združi Evropo? Kdo naj odstrani kamne epotike? "Ako bi vstal kale ekonomski super-Mussolini, ki bi fcnel proste roke, da bi lahko v enem dnevu pometel z zgodovinskimi predsodki, mržnjsmi in bojasniml med narodi ter s jezikovnimi, kulturnimi in verskimi diferencami, bi bilo blagostanje Evrope hitro doseženo," piše Hobsoh.
Ps smo tam t Zgodovina, jeziki, kulture ln vere I To so kamni spotike, ob katerih <si Ideja unije razbija nos ln glavo. Lahko Je Ameriki, ki nima zgodovine, ne lastne kulture ne jezikovnega problema in vera je privatna zadeva posameznikov vssj v ustavi! Evropa ima zgodovino, narodne kulture, Jezike ln blažene ve» rti To Je treba čuvati, te svetinje, čeprav vae drugo vzame vrag t Malo je manjkalo, da nI vsega skupaj vsel vrag tik po vojni—ln povojna doba1 še traja. Ruelja—velik koe Evrope— ni čakala.
Nad-Musaollnl 1 Morda res pride, ne mogoče v eni osebi niti ne iz Italije, vendar pa toliko močan in s milijoni za seboj, da lahko poreče: K vragu vaša zgodovina in vee drugo I Človek šivi za bodočnost, ne za preteklost— blagostanje narodov Je prvo!
Na drugem koncu je smrt
Včasl se šalijo, da ne»yorškl Wall Street, kjer so banke in borza, vodi naravnost do morja. Tam zmanjka ceste in potem lahko skočiš v — vodo. Zadnje dni, ko na borzi dobro atri-tejo, ni to šala. Marsikdo je Ael z borze v smrt. Po vsej deželi se dogajajo samomori In na dan prihajajo poneverbe.
Newyorškl bankir J. J. Riordan, osebni prijatelj Al Hmitha, ki Je pred enim letom prispeval pol milijona dolarjev v volilni sklad demokratskega predsedniškega kandidata, ae je ustrelil. Krah na borzi.
V Camden u, N. J., je 28-letnl bančni urad-nlk, ki je Imel $36 tedenske plače, priznal, da Je ukrade) (76,000 In zaigral vae na borzi.
Miaa Margaret Shotwell je podedovala $900,000 v delnicah tobačne druftbe. Borza je požrla vae do eentajn še je ostala dolžna bor-zijanom $50,000. Ker Ima močne *lvce, je še pri življenju.
Deset uslužbencev banke v Pllntu, Mkh., je |M»neverilo tri milijone In 600 tisoč dolarjev bančnega denarja za špekulacije z delnicami Vae so Izgubili. Krah na borzi.
Končno poročajo, da ao hranilne vloge v bankah padle lani za približno dveeto milijonov dolarje*, ljudje ao rajši nosili prihranke na borzo In dane« so tisoči auhl. Tako ao postali bogati! Igraj, igraj. Izgarana para!
—™ ... „
Srvrp

mm-

14. NO

Glasovi iz naselbin
Citalnka HDD	; lo večje zaniaianje za čitanje in
mmU o«—Našemu «a-1 posečanje čitalnice, bo odbor i-
rodu na severni strani na^aJbi
ne bi priporočal, da se naj malo bolj poslužuje čitalnice, ki se nahaja v prostorih SDD. Čitalnica ima s vo^e posebne prostore kamor prihajajo tukajšnji časo-pisi kakor tudi iz stare domovine,* politični in znanstveni. I-ma tudi lepo izbiro knjig na razpolago, katere pä naši rojaki omalovažujejo.
'(Sedaj v zimskih ni bolj zabavnega kot prijeti dobro Krtjlga je duševni zaklad, posek no tistih, ki nismo imeli prilike pohajati v višje šole. Veliko i-nmmo mož in žena med svetom kilo prišli do čssti potom svoje Ustne izobrazbe, potom poduč-nih znanstvenih knjig.
Dosledna je rečeaica, ki pravi, da kdor veliko čita, tudi veliko ve in zna. Zaleffoo je, ker nam vse knjig? leže v omarah, ne da bi šle izpod rok; kolikor jih dosedaj gre, ne zado#uje. V prvi vrsti je bil namen čitalnice, ki je bila ustanovljena takoj ob o-tvoritvi SDD, da bo na razpolago nafemu narodu v tej okolici, da jo poseča in čita časopise in knjige. Rečeno je tudi bilo, da se bo aktivnim članom smatralo ons, ki bodo plačevali 10c mesečno, benar je bil namenjen za vezavo knjig ln druge morebitne stroške, ki so v zvezi s čl-
Zadnjih 17 let opažam med našim narodom, da se radi za-Ženemo za eno idejo, ob uetano-vltvl Imamo vedno veliko navdušenja in vpitja, ki kmalu mine, potem pa pozabimo na vse. Ne zavedamo se, da s samim navdu šenjem in idejami se ne pride daleč in da je napredek Institu cije nemogoč. Pokazati moramo v praksi, koliko smo amožni storiti. Zavedati se moramo, da pobena ustanova ne more napredovati s par člani, aJco je bila postavljsna za vse Slovence. Je paš žalostno, ker nas je tako le-jMTŠtevilo v Collinwoodu na severni strani naselbine, pa si ne «parno postaviti eno najbolj potrebno ln pomembno institucijo v pravilno delovanje.
Čitalnica kot taka je name-njena nam, da aegamo po dobrih knjigah ln čaaopislh. To je pri. poroči j Ivo, posebno tistim, kateri is finančnih ozlrom ne morejo biti naročniki na več listov, da se poslužijo čitalnice. Zakaj ae js ne? Ali smo res v Collln-woodu pričeli leMeti nazaj v na-zadnjaštvo? Ali ne želimo na-daljnega napredka?
V čitalnici se ne vodi nikak političen fanitlsem aH versko preziranje. Tukaj ee zavedamo v prvi vreti, da smo sinovi in hčere elovensklh staršev in da kot taki Šellmo gojiti trohico svoje kulture, ki je možna v danih
Sliši se od nekaterih, da ne potrebujejo nllč več, zrn^jo Že dovolj, da čemu nam bo čitalnica, poeebno še ttftaj v Ameriki, kjer imamo javne čitalnice, ki nam nudijo dobre knjige. To je sicer res ali javne knjižnice morejo dati tiatega kot ni alične ustanove. V tem oziru lahko osrem na clevelandAo narodno čitalnico, katere član sem bil več let. Priznati moram, da je ta Čitalnica v resnici gojila narodno zavest in navajala člane na potrebo pouka in izobraz-be.|
Poznam veliko naAih ljudi, ki So bili člani to Čitalnice in ao danea aktivni med nami. bodiai na društvenem ali na proavet-nem polju in sa kulturo v splošnem. Vse to bi lahko imeli Cottinwoodu. All amo res postali ftrtvi za vsako Idejo ali uata-noro?
Rekel aem še, da je čitalnica 8DD ustanovljena sa vse delni čar Je tega doma ln sa naš narod v Wem delricrogu. Članarina čitalnice Je le 10c mesečno. Pri-st opni na sa nedelničarje doma Je $1. Knjige se oddajajo vaak petek zvečer od 7. ure dalje. Torej, kdor želi dobro knjigo in tako postati člani čitalnice, na ae sglaai ob teh večerih ali pa vsaki drugI petek v tneeecu. ko se vrši seja čitalnice.
Čitalnica Ima par atotakov. In kakor hitro ae bo pokazalo ma-
rael nekaj denarja na razpolago za nabavo novih knjig in časopisov. Čitalnica je bila ustanovljena zato, da poaojuje dobre in podučne knjige in pa da od časa do časa priredi kaka predavanja. Ampak dokler ljudje ne pokažejo dobre volje do čitalnice in malo več zavednoeti, bi bilo tako podvzetje nesmiselno. Ali bi ne bilo žalostno, sflco bi čitalnica priredila na kak večer predavanje in bi moral predavatelj govoriti praznim stenam? Da so predavanja korjatna in bolj pod učljiva kot pa knjiga, je tudi priznano, ker izgovorjena beseda ostane pri človeku prej kot pa čitana. Gojile bi se lahko tudi druge kulturne panoge, ako bi pokazali malo več volje in zanimanja za čitalnico.
Rojaki in rojakinje, poskusimo, popri mimo se čitalnice in po-stanimo njeni Člani. Biti moramo aktivni, ne pa mrtvi člani med živimi. Citalničar ni tisti, ki plača samo svoje prispevke, za drugo se pa ne briga. Vsak čKalnlčar naj poseže v svojem prostem času po časopisih in knjigah in naj prihaja redno v čitalnico.
Vee člane vabimo na sejo drugi petefc v decembru; pridejo naj tudi tisti, ki žele pristopiti Na ta dan bo tudi občni zbor čitalnice in je nujno potrebno, da ste navzoči, da se ukrene nekaj glede čitalnice in izvoli novi odbor.
Obenem opozarjam tiste, kateri imate knjige zunaj, da iste prinesete nazaj, posebno tiste, ki so zunaj že več mesecev. Ni lepo, da knjige držite doma toliko časa. To naj bo opomin. Doslej še nismo pod vzeli korsfka, da ste v tem oziru pod kaznijo, ampak za v bodoče pride tudi to. Glejte, da oddaate knjige, kamor spadajo, ker ni lepo, da si osvajate nekaj kar ni vašega-
Sicer ne vem koliko bom dosegel e temi vrsticami, ampak moj namen je dober. Pridite na sejo, pristopite kot član, sezite po knjigah in po časopisi^ Pričakujem, da boste pričeli malo razmišljati in tako prišli v krog čitalničarjev SDD.
Cltalnlška aeja se vrši drugi petek v decembru ob 8. zvečer v čltalnišklh prostorih. Zapomnite si dan 13. dec., knjige pa lahko dobite vsaki petek zvečer med 7. in 8. uro. #
^Jos. F Dum, predsednik.
Na Jutrovem se dela dan . ..
CleveUnd, O.—Nekako pred tremi leti aem pisal v Prosvetl. da nameravamo ustanoviti soc. klub v tej naselbini. Tri leta so kratka, vendar ao pa prinesla nekatere spremembe. Imeli smo po-težkoče in ideja se nI mogla u-resničitl. Pripravljali amo ae na zgraditev dvorane, in to je bil en zadržek. Med naše ljudi so takrat hodili modri možje s plešastimi glavami in so jih raigo-varjall, češ, ako ustanovimo soc. klub, bomo Imeli polom pri SDD. Meni ni šlo v glavo, kako more ustanovitev delavske organizacije kot je aoc. klub dovesti do poloma, ker tak klub akrbl za boljše razumevanje med delavskim slojem, ne pa da bi rušil, kar ao delavci korlstaega nafta» vili.
Prepričan aem, da bi bil klub v korist naaelblne, ako se bi ga ustanovilo, kot je bilo rečeno že pred tremi leti. Povdarjal sem, da ae bo klub ustanovil prej ali slej kljub vsem saprekam. To ae je eedaj uresničilo. Dne 12 oktobra je bil aklican javni shod ln je bil dobro obiakan. Imeli smo dva govornika. S. Martlnek je govoril v češkem in snglešlesm jeziku. In s. Chaa. Trinastlč. S. Martlnek Je razgaljal korupcijo meatne uprave in pojasnjeval principe soc. stranke; navzoči ao ae strinjali s njegovim tava-vanjem. S. Trinaatič je govoril o korupciji atarih strank in delovanju aoc. atranke. Kar del je-nlh je bilo nekaj pristopnic In klub je bil lati dan uetanovllen s aedmlmi člani. Ker s tem al-amo bdi zadovoljni, amo šil takoj na delo ln amo še drugi dan dobili Šeet novih članov. Ker pa je. kot pravijo, Številka 18 nesrečna. amo ae potu ril i In spremenili številko na IS.
Rojaki v naši naselbini, pristopajte h klubu, da postan aktivni v delavskem pokretu. Sodruge prosim, da pridno obiskujejo seje, na katerih ee bomo veelej pogovorili kaj v ~ ga v korist delavskemu rszredu
Prihodnja klubo vase ja bo I dec. hranjeno Trtici fašistični ob 1:30 popoidne v prostorih	C<*«*h Paje unel
«nn VsikksodruK naj na to se- ** W*UmM* zborovanju 13. t
SDD. Vsak sodrug naj jo pripelje novega kandidata, da se naše število čimprej poveča. Naj se nikdo ne izgovarja, češ, da bo še organizator skrbel za nove člane, pač pa naj gre vsak na delo in stori svojo dolžnost. Zavedajmo se, da smo delavci in da se moramo sami brigati za naše koristi.
Jeeeph Lever.
„Banovčev koncert Clairton, Pa.—Pred kratkim smo imeli tukaj priliko slišati g. Banovca. Udeležba na koncertu je bila prillčno dobra, ako se u-pošteva, da je nsša naselbina majhna. Banovčev čisti glas in lepe slovenske melodije so zadovoljile udeležence in nikdo se ni kesal, da je prišel na koncert. Slovenci smo upravičeno ponosni, ker imamo med seboj umetnika, ki se lahko kosa z umetniki drugih narodov. G. Banovec je prišel med nas s poštenim namenom in na obrazu se mu vidi, da mu je hudo pri srcu, ker so ga nekateri "moralisti" v Javnosti blatili za nekaj, kar ni nikoli zakrivil.
Vsem našim naselbinam, katere še niso povabile g. Banovca v svojo sredo, priporočam, da to store. Žal jim prav gotovo ne bo in s tem bodo tudi pokazali gotovim "moralistom," ki so skregani z vsem svetom, da ni so oni sodniki, ki bi nam dajali etične predpise. '
Mike Cebašek. _
Poročilo zastopnika | Farrell, Pa.—V zadnjem do-pisu sem poročal iz Ubraryja, kjer sem se bil udeležil Banov-čevega koncerta. Od tam sem se podal na Hermlnie No. 2, kjer sem bil lepo sprejet ln so vsi naročniki ponovili naročnino na list. Lepa hvala vsem sgupaj. Obiskal sem Jeannettein se u-stavll pri Umekovi družini, kjer sem bil lepo sprejet in ga. Umek me je predstavila svojim sinom 4n hčeram ter mi postregla okusno večerjo. Hotel sem odpotovati na Clarldge, pa mi je gospa svetovala, naj počakam njenega soproga, kije izrazil željo, da bi me rad videl. Res sem počakal, pozneje me je pa njegov sin brezplačno odpeljal v Clarldge, kjer sem obiskal Anton Kosoglava, kjer aem bil tudi dobro postrežen. O uspehu v tej nasetitlnlt bom poročal prihodnjič. Hvala vsem za postrežbo.
Anton Zidaašek, zastopnik.
DvsJsiHitsloi velike radarske tragedije
Cherry se spominja katastrofe, pri kateri je tudi 12 Sloves-cev, članov SNPJ, Izgubilo življenje
iz JaHJske Krajiee
Trst, 24. okt. 1929. Položaj Trsta nI aijajen. Pred leti so še smeli o tem govoriti precej odkrito, danes je to
Cherry, IIL—Trinajsti novqp-ver je zapisan s črnimi črkami v zgodovini te naaelblne. Tega dne je poteklo dvajset let, kar je čez 200 rudarjev našlo smrt v premogovniku, v katerem je izbruhnil poŠar. Naselbina ae je v sredo spominjala te strsšne katastrofe, ki je brez malega u-nlčlla prebivalstvo.
(Med žrtvami potfeemakega ognja in dima 13. novembra 1909 je bilo tudi dvanajat alo-venskih rudarjev in članov društva Gora št 46 SNPJ. Radi te katastrofe je društvo potem razpadlo. Sledeči bratje ao bili med dvesto žrtvami: Jernej Lindlč iz Smarjete, Joaip Ermakora Iz Zagorice pri Dobrepoljah. Joaip Rebeel od St. Jerneja. Martin Rebael tudi od tam. Martin Gril iz Vrdona pri Toplicah. Ivan Forgač Iz Medmurja. Anton Kravanja iz Soče pri Tolminu, Frank Jakše iz Gorenje vaai pri dinar jet i. Ivan Kaua iz Soče pri Tolminu. Anton Pavlin ie Gornje vaai pri Novem meetu. Anton Veael iz Velikega Mraševca pri Krškem ln Frank Retel tudi od tam. Naj šivi apomin na te žrtve kapitallatične zanikmoat!!)
m. vendarle le. nekaj poguma, da je izrekel to-le: "Tako je, da mi (Tržačani) ne odrekamo nikomur pravice, da proepeva in ra-«te (mišljene so Benetke in "Lloyd Sabaudo"), toda brez vsakega nasprotujočega stremljenja ugotavljamo, da ima Trst posebno funkcijo na vzhodnem obrežju Jadrana, katera mu prihaja iz preizkušnje v skoro stoletnih bojih za obrambo rodu proti prevratni poplavi. Treba pa je točno določiti, da velja vse to samo za izvrševanje enotne in celotne volje brez primeri pro-vincializma enako za politično kakor za gospodarsko stran. Gospodarice preizkušnje so kakor bolezni; osiromašijo toda teči-stijo."
Nadzorstvo tržaške plovne druž^ Cosulich je v svoji seji IS. t. m. Sklenilo redukcijo sedanjega družnega kapitala na sto milijonov in istočasno obnovitev in povišek na štiri sto milijonov lir. Emisija je celotno zajamčena in deloma prevzeta s strani Italijanske trgovske banke zae-no s Tržaško trgovsko banko in s sodelovanjem "veljavne brodo-lastniške nacionalne skupine." Pri reviziji družbinega premoženja se je postopalo s krKeri jem največje previdnosti. S povišanjem družbinega kapitala se bo poravnal del dolgov podjetja, katerega program ostane neiz-premenjen z naraščajočo ekspanzijo. Zborovanje akcionar jev bo dne 6. novembra. Punctum saHens tega gospodarskega sporazuma je fuzija interesov med tržaškim Coeulichem in ge-novškim "Lloydom Sabaudo," ki predstavlja ono "veljavno brodolastniško nacionalno skupino." Tržaški komentarji navajajo, da je vladnf načelnik vedno želel tesnejšo zvezo med tržaško lokalno in nacionalno ekonomijo. Zato niso uspela dolga Coeulichova prizadevanja v Rimu, da bi dobil za svoje tržaško podjetje potrebno pomoč, a katero bi se ubranil težkih vojnih posledic» Rastlo je ostro nasprotje med tržaško in staro italijansko plovbo. Benetkam je bilo prlsojeno prvenstvo v pomorskem prometu na gorenjem Jadranu. V takih razmerah je Co-sulichevo podjetje vedno bolj pešalo, k čemur so prav izdatno prispevale tudi ogromne davščine., Pri tej hpremembi bodo imeli akcionar j i Cosulichove družbe izgube.
Tržaški fašistični tajnik Co-boli se je peljal v družbi nekaterih članov zveznega direktori-ja dne 18. t m. v Skocijan, kjer je položil šopek na grob fašista Cerkvenika in od tam v Prestra-nek, kjer je položil dva šopka rož na spomenik Uga Del Fiume in Dominika Tempesta. Komen tar pravi, da je hotel fašizem s tem pokazati svojo "ljubezen in priznanje tudi tem žrtvam bar baretva v trenutku, ko je justica v Puli udarila organizatorja pa-zinakega napada."
Poročali smo že o "ponesrečenem požigu" šolskega poslopja v Skrbini na Kraeu. Zgodilo se je to-le: V šolski zgradbi so se vršile razne poprave. Pri čiščenju prostorov in oprave so rabili tudi petrolej. Od žaganja so oatali na tleh drobci. Pomesti so pozsfbili. V šolo je stopila nova italijanaka učiteljica. Za-»mrdel ji je petrolej ia žaganje jo je prestrašilo. Tekla je k o-rožnikom in kmalu je bila ako-vana ovadba, da je bivša učiteljica Orel hotela zaigatl šolo. V ovadbi strašni bencin in šaganje predstavlja vžigalne vrvice. "Plccolo" pa je pisal o emiaar-jih s onatran meje, ki "ao prihiteli v Skrbi no, da sažgo žarišče italijanske kulture."
Pripravlja se načrt za regulacijo Vipave od izvira do Izliva Delo bi stalo nad tri milijone in pol. Država bi prispevala 60*, dežela 10%, občine 10% prizadeti p<geatnlki pa 80 od-stoikov.
V Lokavcu pri Ajdovščini je umri Andrej Lokar. mož stare korenine, v viaoki atarosti 84 let Svoj čaa Je župaaaval v Lokavcu.
(Dalj* m S straaL)
ust
Zobje in zdravje
Oral-eepsis je izraz za ono nezdravo H in sosednih delov, ki je
posebne telesne strupe, ki se radiflfgM
uat po vaem telesu in škodijo vsemu orgaSJ Leglo teh strupov ao lahko notranj^^Tj zobje, bezgavke, jabolko, uho, raznovrstna t ze, ki so nekakšna ognjišča — kakor trdi y rija — odkoder izžarevajo obolenja na v! druge dele telesa.	*
To naziranje se v splošnem ne pij dvomljiva pa je bila in je še vloga, ki J0 pVi2 baje igra zqbovje. V Ameriki obstoja celo J ka šola, ki z vso energijo brani stali.v,, obolenje zobovja, v mnogo več primerih'I bi človek utegnil misliti, vzrok vsakovj težkih poškodb, ki jih utrpi telo. ZdrJ drugih dežela pa tej trditvi nočejo pravi mati, ne zanikavajo sicer teoretične mdfl da utegne biti tako, zahtevajo pa nesp«(3 dolgotrajnim točnim opazovanjem podprtih i kazov, a predvsem se upirajo, da bi se ni p] lagi trditve Američanov pacijentom br« ve kega pomisleka ruvali bolni zobje, ko bi ba dostikrat bolje, da bi ostali, kar »o tudi v An< riki nekaterikrat prepozno izprevideli.
Taka pretiravanja obsojajo sama se^ Lajik, predvsem pa bolnik, ki išče pomoii, pa nemara vzlic temu rad videl, da bi se vn nost nove metode zdravljenja vsaj preizkmj na mezove bolezni. Trpečemu človeku pai ni| meriti, da se mu vidi njegov slučaj zadosti i tereaanten, da lahko zahteva odpomoči svojca trpljenju na vsak način od vsakega sredSvi Pri nas je še tako, da se le pri gekateHh svoji vrstnih boleznih, ki se delj časa in trdovid upirajo zdravljenju, ponavadi na nasvet lu| .avtoritete pogleda pacijentu tudi na zobe, k I se slučajno našla na njih kaka žarišča infd cije.
Iskanje legel telesnih strupov na in t i bovju pa ni lahka reč, posebno še, ako rdS| nizi ran je ali rentgenski snetki, to najučinfe vitejše moderno orodje zobozdravnika odpoi ali pa ne da enoumnega rezultata, ki bi zadad za točno diagnozo. Poleg tega pa je rontu ska fotografija zanesljiva samo v rokah izk šenih zobozdravnikov, ki so imeli dostikrat pi liko opazovati in študirati y kakšni zavisae sta slika in tisto, kar slika predstavlja.
V mnogih primerih pa dado rentgenske i ke jasne migljaje, ki jih je razmeroma laH tolmačiti. Zlasti kje v notranjosti skrite fiat le, ki jih od zunaj na noben način ni moči op žiti, se na rčntgenskih snetkih zelo jasno i kažejo. Pod fistulo razumejo zobozdrivni nekakšne s kožo v obliki vrečice obdane tve ki se radi narede v votlinicah, odkoder sob odstranile kosti oziroma vobče kostno staniA je. Fistule so vselej napolnjene z neko td čino. Posebno rade se napravijo v jamicah votlinah, kjer so popreje tičale korenine u pa tudi med njimi rdntgenska slika nataai pokaže njih lego in velikost, nakar se Uh operirajo. Neprecenljive vrednosti ps rontgenske slike tudi zaradi tega, ker je sai a pomočjo njih moči najti morebitne zaorti zobe, ki se niso mogli razviti in preriti na j vršje, pa povzročajo v čeljustih silne bolečii
Infekcijska ognjišča pa ne nastajajo m na skrajni konici zobove korenine, marvrf celi korenini do dlesni, čeprav na zunaj t< ni mogoče opaziti. In prav zaradi tegi jih tudi tako težko odkriti. Brez specijalne p iskave na "rdntgenu" se najdejo le še sem tja na slepo srečo, ako se zaradi kakih komi kacij zamaše prirodni odtoki strupov, kir i vzroči izdajalske bolečine in otekline na dot nem mestu. Najrajši se to pripeti na robor ki so na kakršenkoli način izgubili svoj« prirodnega hranltelja — svoj živec.
(Po razpravi dr. Gerba.)
življenje
88.
Poplačan smeh
Zgodilo se je tudi to, ds je čalo gledalcu $800, ker se je smejsl medjpn stavo. Smeh v teatru je navadno dobro* v tem slučaju pa nI bil, zato je bil plač*«-
Fred J. Ogar je šel v klnoteater. da* zabaval po težkem delu, ne da se bo kisal. Toda na platnu je bila tragedija* vlekla na smeh. Ogar ee je pa hotel Zato je šel v teater. Cltal Je vmesno ujm filma in se zakrohotal na ves glas. i-^ mu je zdelo tako smešno, ds se Je mow Jati. Vsi drugi so molčali — in ae mor«' dili aaml pri eebi zakaj ss mo* smeje ob vm nem prizoru. Manašer gledališča pa mFJ šale. Pristopil je k Ogarju In mu «F kratkomalo, naj zapuetl teater.	T
ztl? Ali ni plačal vstopnine? Da. P»» pošteno, toda zakaj ee emeje. ko bi * jokati?' On ima pravico, da ee amej«-. je plačal? NIČ ni pomagalo. Ogarja "
Ta pa ne bodi len je zato*i I gl«^* $6.000 odškodnine, ker je bil Lastnik gledališča je pobijal tožbo, f«* ^ tošltelj motil gledalce s smehom in u» nlka. kajti smeh Je slaba reklama» d* ^ godijo. Pa ni nič pomagalo. Porota j la, da Ima vsak pravico do smeha v jp-^j in Ogarjeva pravica Je bila vredna w dolarjev.
fETRTÄ,
Vesti iz Jugoslavije
»imate kak grob, pa ga Te tkeba popraviti?«
(I«Ttrmo.)
Ljubljana» koncem oktobra, 'smo pred 1. novembrom, pred Lropakim spominskim dnevom. Z ta dan hite ljudje na poko-Lliica, da z molitvijo, cvetjem ■ I..rmi DOČastijo spomin ns ^rtve^vo^eT^ prijatelje. Pred P m dnevom hodijo na pokopali Lča ljudje, da popravijo in olep-L m grobovi ali pa pošiljalo tja jivce, da prirede grobove me-to njih samih.
Lep popoldan je bil, pa sem .topil na sprehod-po Dunajski
•euti ter stopil tudi na pokopali-¡¿e sv. Krištofa, na staro ljub-jgnsko pokopališče. Stopiš skozi vhod pa se ti od-jre cel drevored cipres ob gro->ovih in med cipresami steza. Takoj ob stezi aedi onemogel tarček na kamenitem okviru lekega groba, na križ je prisloni lopato in motiko, priigral je >ipo in kadi ter čaka.... čaka, da >ride kdo, kaka milostna gospa tli kak gospod, da mu naroči pojaviti ta ali oni grob. Sedi in laka. Bržkone vsako leto pred . novembrom hodi semkaj z lo-,ato in motiko ter čaka naroČil. Ji težko delo, populiti travo rog groba, zrahljati zemljo, po-mti peska krog groba in name-ititi svetilko, ki jo bodo na Vse ivetnike prižgali. To delo še lah-10 opravlja, dasi je star in bo norda drugo leto že sam ležal v frobu in ne bo nikogar, da bi mu irahljal zemljo in populil plevel ; groba. A dokler živi, je treba iveti.	,
Stopam mimo njega, potfeda ne, potegne iz pipe in ne reče id. Skoro drema se mu, lju<Ji ni n ni dela.	V'tv|L
Grem naprej. Nad mano v zra tu brnj vojaško letalo, prav nad »kopališčem kroži, tt» tsaokrene er leti proti zaloškim hribom, lanevre ima vojska nekje v pol-tograjskih hribih, pa sodelujejo udi lptalci. Motor brni, brni. f«ak otrok bi gledal v zrak za etalom.
Le dvoje otrok menda ne uteg-le gledati za letalom. Od nekod ►reko grobov prfletita predttie ria itezo, kar iznenada, kot bi ae sil-io mudilo. Stopita predme in rpra&ata:
"Imate kak grob za popravi-
ir
Nikogar nimam tu na pokopa-Hiu. To je — kako bi dejal — >rav. A tadva otroka bi Želela, a bi imel nekoga, mislita, da i-nam nekoga, \\ trohni v tej jubljanuki zemlji in ki bi mu »nadva lahko popravila grob ter ako zaslužila nekaj dinarjev, leveža sta. Letalo brni v zraku, » se ne ozreta vanj. Vsak sre-Sen otrok bi se ozrl. Ne, tadva ii»ta srečna. Pritekla sta, kot bi
*	jima silno mudilo. Saj se res nladini mudi živeti. In jaz ni-»am groba, da bi ga jima zaupal v popravilo.
Stojita pred menoj ln ponovila hkrati vprašanje: ^ Imate kak grob za popravila žalost — nimam," sem «jal. In Me potem sem se za-Nel, kaj da aem prav za prav Jki i. oi,stal aem. a Oba fantiča k «pet prav tako naglo kot sta <xihitela preko grobov na jjedno stezo, kjer je prihajal "tar gospod. Kak upokojene b., - aem al mislil prvi hip, ttovo ima ženo pokopano tu. fantiča sta skočila predenj *r mu slavila iato vprašanje 101 meni. Nisem slišal, a starca slišal, ko je odkimal s gla-h in rekel:
«¿Nv' Takoj pa je popravil, ■¡•m. imam seveda, pa kar ^popravim," ^ jima j« nekaj razlagal, a ¡¡*m »iKal. Sel mm 8ta-
*	m"ra Wtl zapuščen in osa-«skaj zdi ae, da je našel v^o-
•jzntičih nekako druibo. Se
■m čaa sem videl, da go-
fj1 njim».	»
po pokopališču in be-E? Jurčič In Roeed, ^ » fV>p — mnogo ljudi h >g"dovlne leži tu pokopa-
*	^«^bovi ao več ali manj sla-
*	ur;j-ni. ("akajo kot čaka sta-2 <*> vh.Klti, da pride nekdo Vh popravni. . L*!"/ Križu na pokopališču V^tmnik žrtvam judenbur-7** »Pora "iovenaklh vojakov, P e^anke ao prepeljali na to
•■•e. UprU ao se mUiUri-
zmu ter padli od krogelj arma de, ki so ji sami pripadali. Takrat so govorili: za domovino.
Nad mano v zraku kroži spet vojaško letalo. Manevre imajo učijo se za slučaj, dal bo spet za-donel klic: Za domovino 1
In tu ti grobovi. Le kakšni smo ljudje, da ne znamo pravilno gledati ? Sel aem s pokopališča....
"ZDRAVNIK" POLJŠAK NA DUNAJU
..... Ljubljana, 25. okt. 1929.
Učitelj Poljšak je dvignil lotos pomladi mnogo prahu s svojim zdravljenjem raka. Dolgo let je študiral bolezen raka ter sestavljal zdravilo proti njemu. Vse svoje privatne Študije je posvetil proučevanju raka, te zle bolezni, proti kateri še ni uspešnega leka in čigar vprašanje beli, glave mnogim znanstvenikom. Kar se drugim še ni posrečilo— to je uspelo Poljšaku—vsaj sam je tako zatrjeval. Sestavil je mazilo, ki v nekaj mesecih ozdravi £aka popolnoma. Kakor hitro je to razglasil, so bili časopisi polni raznih poročjl^ obiskovali so ga tujezemski in inozemski novinarji, obiskovali so ga bolniki, ki so bolehali ie leta na raku ter iskali pri njem poročil, nasvetov in zdravja. Pod nadzorom zdravnikov so potem pustili Poljšaka, da je poizkusno zdravil več bolnikov v mariborski bolnici. Končal je s tem zdravljenjem brez uspeha zase in svoj "izum." V časopisih so se oglašali zdravniki proti njemu, nekateri prav naduto, češ kaj bo tak laik, dočim so drugi prepuščali sodbo izkušnji.
Potem je utihnilo o Poljšaku, nihče ni več slišal zanj.
Zdaj poroča dopisni urad "A-vala" z Dunaja,v da se Poljšak nahaja na Dunaju, kjer zdrahi ljudi, bolne za rakom. Po njegovi metodi je začel zdraviti skupno z njim tudi docent dr. Aach-ner. Baje je pred časom dospel na Dunaj neki Šved, ki je imel raka. Iskal je pomoči, nakar so ga opozorili na Poljšaka in njegovo metodo. Obrnil se je na docenta dr. Aschnerja, ki ga je začel zdraviti s PoljšakoVim zdravilom. S ved je baje popolnoma ozdravel, rana se je ačlstila in mišično tkivo se zarašča. Poleg tega je v zdravljenju še več drugih bolnikov. Kakor hitro se bo pokazal uspeh Poljšakovega zdravljenja tudi ni% ostalih bolnikih, bodo način zdravljenja, ki se za sedaj drži v popolni tajnosti, priobčili javnosti.
Ni preroka v domovini—če hočeš uspeti, morsš iz domovine proč. Morda bo tudi Poljšak z Dunaja postal prerok, vsaj prerok, če ne drugega.
Včeraj 24. oktobra je dospel v Ljubljano moški zbor slovaških učiteljev, ki je imel zvečer v Unionu pevski koncert. Na kolodvoru ob prihodu popoldne so jih pozdravili zastopniki občino in. pevskih društev ljubljanskih, kakor tudi številno občinstvo. Zvečer so imeli koncert, ki je sijajno uspel in je številno občinstvo navdušeno pozdravljalo pevce. Ugajale so zlasti narodne slovsAke pesmi, ki jih je zbor odpel kar najbolj dovršeno.
Ponesrečeni železničar fikofič, ki se je ponesrečil ns tovornem kolodvoru Zldsni most ob izvrševanju svoje službe,¿r v celjskj bolnici umrl. Franc Skoflč iz Marija Gradca pri Laškem je aklopil dva vagona na postaji Zidani moat, med tem pa je vlak potegnil in Skofiča je zgrabilo ter ga precej poškodovalo. Bil je v bolnici takoj operiran, ven-dar je izgubil preveč krvi, Ur je zvečer istega dne umrl.
Otrok, ki so ga našli povitega v cunje v mrtvašnici radvanj-skega pokopališča, je bil naailno udušen s brisačo, ki mu jo je mati potisnila v goltanec. Tako je dognala sodna komisljs, katero sta poleg sodnika tvorila tudi dva zdravnika. Tako je zdaj gotovo, da ga je brezarčna mati u«« morila aama ter je policija začela zasledovati mater.
Tailiiireška šola. — Jugoalo-vanaka knjigarna je Izdala na željo mnogih Umburašev prvo »Iovenako Tamburaško šolo." Spisal Jo Je strokovnjak profesor Marko Bajuk, ki pozna in
spada med prve poznavatelje tega glasbila. Sola nudi prav vse, kar mora znati in vedeti igralec, ki hoče posuti dober tamburaš. Obsega glasbeno teorijo, popis vseh tamburaških glasbil, nudi mnogo nasvetov in praktičnih navodil za sestavo tamburadkih zborov itd. Učna knjiga stane 40 Din. Opozorjamo tamburaške zbore na to publikacijo, ki jim bo mnogo alužilk pri študiju, kakor posebej Še pri izobraževanju tamburafikega naročaja. Tudi bo ta šola gotovo oživela marsikatero tamburaško društvo.
Velik vlom v Ribnici Ljubljana, 26. okt. 1926.
RibniČani so prebrisani, a vlomilci menda še bolj.
O temle najnovejšem vlomu, ki se je dogodil v Ribnici, poročajo sledeče:
23. oktobra je dobil Josip Divjak, trgovec 'v Ribnici pismo, oddano v Ribnici istega dne, v katerem ga neznana oseba opozarja, da hodi krog njegove hiše ponoči neki neznanec, ki najbr-že misli na kak vlom ali pri Divjaku ali pa pri sosedu Pokovcu, in da naj radi tega pazi in ostaja ponoči v trgovini. Morda mu uspe, da ujame vlomilca, še preden mu bo storil kaj hudega s tatvino.
Divjak je vzel pismo za nepomembno atvar, a še late noči je bil oropan za krog 60,000 Din. Tat je na dvorišču pri oknu razširil železno mrežo v oknu ter splezal skoznjo v hišo. Bil je vsekakor bolj šibek, zakaj močna postava ne bi mogla zlezti skozi ozko odprtino. Nato je od znotraj ven odprl še vrata, da si osigura čim brži beg v slučaju potrebe. Tat je šel še v prvo nadstropje, da se uveri, ali spijo vsi domači ljudje. Celo na vrata je potrkal, kjer spi domača hčerka, ki pa je mislila, da hodi po hodniku kdo od domačih. Ko ae je prepričal, da vsi v hiši lepo mirno spe, se je vrnil v pritličje v prodajalno. Teiko, da je bil aam, zakaj toliko blaga, kolikor je bilo pokradenega, ne more en sam človek prenesti, vsaj daleč ne. Izbiral je boljše obleke, več bal sukna za moške obleke, mnogo finih moških srajc, svilenih šerp, nogavic, zobnih Metk, konjak hi čokolada—torej kar malo trgovino z mešanim blagom. Divjak trpi škodo za 60,000 Din.
Blago je zanašal pod Cenetov kozolec, odkoder ga je ekspedl* ral spet dalje. Našli so namreč pod komolcem še nekaj malo blaga, pokritega z deteljo. Ostalo pa so spravili dalje v neznano smer. Vsekakor jih je bila cela družba, ali pa je bil en sam, ki pa je imel s sabo kako voallo.
Orožniki počno to, kar je njihova naloga: zasledujejo . . .
Ponesrečen klepar v Zagrebu Zagreb, 26. okt 1929.
Na tukajšnjih atavbiščih je zaposlenih aelo mnogo sloven-akih zidarjev, katerih precej je iz Primorca. Primorski zidarji so sploh znani ter jih rsdi tega najdete po vsej državi, zaposlenih na atavbiščih.
V Zagrebu Je na neki atavbi delal tudi alovenskl delavec Fra-njo Pšeničnik, star komaj 24 let. Kleparski pomočnik je bil. Prišel je v četrtek 24. t. m. malo Okajen na delo ter splezal v peto nadstropje, odtod pa na streho, kjer Je imel poetavljati in nameščati žlebove. Bil je siguren aam sebe, pa se niti privezati ni maral. Naenkrat začujejo delavci na stavbi obupen krik v zraku, Ukoj za tem pa trd padac aa betonsks tla. Pšeničnik je bil aa strehi izgubil ravnotežje ter o-mahnil s strehe. Grozno razme-aarjenega so hoteli prepeljati v bolnišnico, a je že med potoma umri. PreteAke so bile poškodbe
Penlša Račič se znova pritožil
Beograd, 26. oktobra 1929
Puniša Račič Je bil pred me-aeci obaojen radi atrelov v par Umen tu na 60 let. ali tako nekako. Pritožil se Je na ai*lw ij ako aodišče. To mu Je znižalo kazen na SS let, torej akoro za polovico. Ko so mu k> aporočill, ae je pri tešil na kaaacijska sodišče.
Morda mu zdaj še to zniše kazen sa kakih 30 let. pa da ostane riuia.
ttoivilm 1
SkrivNtti iz »vljuja žuželk
Deviška kobilica
Ob aolnčnih dneh se primeri z redko srečo obdarjenemu zbiratelju žuželk, da ujame na gozdnatih obronkih, ki jih prerašča nizko hraatičje ali leakov-je, kobilico poeabne vrste. V nasprotju s svojimi sorod niča-mi ¿a ta lepa, selena, preko 8 cm dolga kobilica kaj počaana v svojih gibih. Zadnje noge ao ji tenke, zato so ji pa srednja in sprednje tem močneje raavite in opremljene na spodnji strani z dvema vrstama močnih trnov. Sedi v solncu in preži na druge kobilice; čim se Ji Je kakšna priblišala, jo sagrabi in požre v kosih še pri Šivem telesu.
To bi ne bilo še nič čudnega. Toda itoiralca, ki mu uspe ujeti več takšnih šivali, bo sčasoma presenetilo, da nI med njimi nobenega samca. In dejansko: od te pravrste "kobilic čarodejk", kakor jih imenujemo po njihovem latinskem imenu (saga ser-rata), so našli doslej samo tri tksemplarja, dva v Istri, tretjega, ki ga hrani dunajska vseuči-lifika zoološka zbirka, pa neana-no kje. Žival namreč vobče ne potrebuje samcev, da bi se razmnožila, timveč se rasmnoiuje partenogenetsko, kskor slove to znanstvenim Izrazom, to se pravi: iz jajčeo, ki jih nI oplodilo moško teme, se Čisto preprosto izležejo nova kobilloe samice. Ni znano, kako se potem vendarle všasi zgodi, da se izleže tudi kakšen samec. Ta način rasmnožitve poznamo tudi pri mnogih drugih žuželkah, toda vse druge pavrste. naše "čaro-dejke" (ta živi predvsem v južni ln srednji Evropi) se razmnožuje na običajen način. Morilca svojega moža 2e v ljudski šoli smo se seznanili z neko drago vrsto kobilic, ki se odllkpje po svojih ogromnih, kzkpr žepni noš zložljivih sprednji)^ nogah,'po majhni, trikotni glavi, tenkini srednjimi in zadnjimi nogami ln dolgim vratom. Dali so jI ime "bogoipolj-ka", ker fe drži v počivajočem stanju tako Čudno, kakor da bi molila.	i
Toda ta žival je vse prej nego pobožna in kdor ne verjame tega, naj jo samo opazuje, kadar se približuje kakšna druga ko-fcfilica, muha, metulj ali druga žuželka. Tedaj jo pobliskoma zagrabi s svojimi strašnimi sprednjimi nogami ln nič vač ne reši uboge šrtve.,, Počasi, premišljeno jo trže kos sa kosom in jo podira. Spredek in glava žrtvi še šivita, ko Ji je ostalo te-lo še davno izginilo v nenasitni Selodec roparlce. Tudi Če se srečata dve bogomoljki, ae spopadeta in prej ne nehata, dokler ne isgine ena v notranjosti dru-gs. Sovražijo se bogomolke med sabo tako, se zadenejo druga proti drugi celo tedaj, če sta nasičeni. Toda to še ni vse. Celo ljubezen jim služj posredno za to, da si morsjo privoščiti izdatno kosilo> Lns račun svojih — ljubčkov: < Se na vrfauneu ljubezenske orgije razgrize samica šibkejšemu samcu ."vrat" In krila In ga aačne požirati. Prizor je še grozotnejši n«jgo pri pajkih v podobnih okoliščinah, ki so nam bolj znane. Tu je samica vsaj toliko "usmiljena"» da samca naj prvo ln hitro umori, česar bogomoljka ne bo nikoli napravila. Tedaj: roparica, lunibal-ka, aadisUnja, morilka meša In stetohllnka — kdo bi al mislil, da je toliko grehov združenih v eni sami, majhni živalic!?
Muha enodnevnice Imenujemo vrato vitkih žuželk s nežnimi krili, ki se pojsvljo v poletnih
_______
A "
NAZNANILO IN ZAHVALA
"Paaaaylvaala,N aajvečjl aaiarlškl (raovlnukl paralk aa turblnako-elektrUnl portiii Va.. la odrlaa U.S75 toa vaša.	^
popoldnevih v velikanskih množinah ob bregovih mlak in rib» nikov. Svoje ime so si prislužile upravičeno, saj res ne preživijo večera tistega dne, ko so vzletele iz vode, v kateri ao prebile svojo mladost kot ličinke. Manj snano pa je, da traja ta mladost neprimimo daljši čas nego dosorelost in celo leta. V tem stadiju graha neznatni, rjavo in šol to pognati črviček po blatu na dnu stoječih ali mirno tekočih vod in šre in žre. Vmes se levi. Levi se neprestano. Toda nekega dna se to življenji žretja in lovljenja preneha, Ži< valica spleza po steblu kakšne vodne rastline na srak, odvrže s veliko muko.predsadnjo koši» co, ki jo obdaja, In stoji pred nami kot okrilatena žuželka. Njena sunanjoat pa ji še vedno toliko neelegantna, da so olevi še enkrat in zadnjič. Tedaj se dvigne vsa lepa, črnorjavo ma-rogaata v zrak in se pridruši tropu neštetih ovojih vrstnic, ki plešejo še nad vodico. Ce natanko pogledamo, bomo opaallj, da sta prav sa prav dva tropa. Zgornjega tvorijo same samioe, apodnjiga sami samci. Samce spoznamo po velikih, dvojnih o-čeh, čl jih polovica Je namenjena samo temu, da opazuj s sami» ce višji v zraku. Tako plišeta oblačka živalic s nenavadno ena» komernostjo in sloftnostjo sem in tja, gor in dol. Končno se samci začenjajo ločiti la svojega oblačka in si poiščejo vsak svojo samico. Clm so se sparili ji na»» ■topilo zadnje dejanje te eno dnevne drame. Samci počepnejo na tla in v vodo ter pomrejo, samice letajo še nekaj čaaa nad vodo, v katero spuščajo svoja jajčeca in omahnejo mrtve. Se preden je solnee sašlo, Je vso končano in njegovi poaladnji Šariti obsevajo turobno grobiščo neštetih šivalskih telesc, ki so v pičlsm popoldnevu okusila vso slaat življenja in otrpnila, čim so izpolnila svojo dolžnost.
(Po razpravi univ, prof. dr.
Fr. W*rrurja.)
Sgrajva Jt bil v New
ftatotalai trčen naaaaajaaia aarsdalkaia, inaarem la prijateljem Al rum Amerik« lufa* vaat, ša la preminul muj ljubljeni aoprog ealroma tfi
Umrl ia dae 14. oktobra IMS v bebdSalci Holy Craaa v Balt t Lak» Oty, t'tak. Ml je feiletai llaa šraštva Bv. Ještfa it. Si J. g.«, h Pogreb aa Jo vrlll šaa M. oktobra, t. 1. ob vollkl SdataM rojakov, prijateljev la ananeev.* OraŠtvo Hgvl BtaveaT R. B, ae )» odalelllo potfM« v polne« MSvifc la a aaaftavo, ter «lruttvo št. M J. B. K. J., katerega «lae Je Ml, ma Jo puloiil» kraaai veno« v «adajl bralakl PfaSrav. Pokojnik aapašša taka) ««ae, Aalujofo aaprago la ataa Alojaija. 1'okujni Je Ml doma la vaal QJaboko št. 4, fara Krka, v Am.rfcl Je Ml IT lat la «laa »a«-a Jonaga imštva ti lat la vačlalal aarotyilk Uata Proavata. Ka-paMa vol drugih aorošalkov ta v Ameriki aamral, v Proalaaae, Kan«. In aaetra v Masa, N. Y. Da Je Ml raaaMaa prllJsMJaa maš oblin*vom aa Jo »okaaalo ob ajegovem gogrebu, abrala aa Jo velika m nullen ljudi preš njegovim šomom vkljab alabema vre-mana (lati dan. Polotili amo ga aa pokopallU* v Rldvale. Utab, po civilnem obredu. Na tem maeta ao šeljm aahvalitl aa vae pri-Jainoet la pomol aa laa« ajetov« bolaaal, kakor ta« aa lolašbo ob laaa amrtl pokojnika, le po.«fcae dr uit v en Im »obratom, prijateljem. M.r.Kiuikom la aaaaaam, M ato ml MM v pomol la me to-latill v arah ialeatl. Brina bval» vaem. ta krame darovane veeee la «vetljleo, ki ato Jlfc polotili aa krat« pokojnika. Lepa kvala lianam društva "Bvl Sluv.nl" g. H. g., ta tako vtllko «do-letim pri pogr«b«. kakor tsšl vdem lianam dr. Bv. Jotof«. št. M J. B. K. J„ kl ata ga tpr»mlll k aadajema poMtka aa mlrašvor. Ba»k« lepa kvala tadl vaem dragim aa «delašbo pri pogreba, aa vaaae la aa vae kar ato ml dobrega tlorlN ob daaa amrtl mojoga ljubega aoproga la vaem, ki ate ae udalSŠIli pogreb«. Tebi, dragi aagrog In ole ter llaa. telim«, polival v miru la lakka aaj TI bode frudH nove domovine. Oataaal aam aepoaaMJaa Is naš »po-mla aa Te bode aavedao Uvel v naših arelb. ŠalaJoM «alalli Mary Badar,>m>i>rof«i lo«i» B«dar, «la. Pater Blatnik, tej draživa it. M, J. B. K. J. M Id v t le, Utah.
I
NAZNANILO IN ZAHVALA
i
jz j^jjj
(Nadaljevanje a I. atranl.)
V Sv. Krilu na Vipavskem so dobili novsga občinskega komi« sarja, le znznega Orszlanijs, ki je upravljal doslej le dve slovenski občini. Tem povodom ju imel goriški prefekt Dompieri na ljudstvo javsn nagovor. Komisarju Js naročil, da treba jav* ni denar upravljati s taakeveat-no pazljivostjo, ker la tako bo napravil le občinarjev gresta strelo ob mejah domovine. Dompieri je odredil, da so odpadle Is občinskih proračunov za prihodnje leto odškodnine podsštatom, ki so blls ponekod selo visoke. Dompieri je bil opetovano v I-drijl, kjer je moral prejšnji občinski načelnik odstopiti, se ka» misarja Je Imenovan dr. Fablo-II. S seboj Je pripeljal tudi no-vega občinskega tajnika.
t talnim ar«em naanaajame prlJ«t»IJ»m la taaaama Hrom Amerika fohmtao vaat, da am« lagaMli aašaga dragega aam
brau
■V; MILAN SOTOŠEKA
Umrl J« šaa ti. oktobra liti la pograb as J» vri« dae lt okt. t, L aa takajiaje pokodaUMo aa Bprlagdale, Pa. Bojea Jo
Jagddavlja. V Ameriki .. .. m J. fdariKtsmaaim aa v«o «krb, M ata J« dala, da •« «redili llm lepši pogr^ kakor tadl aa darovan« vetrn« 1« «vetljlae, ter aa tolalbo v ari šaloall. lato tak« l«p« hvala mr. la« m n. Jok« Artei, aa Iskaaaaa sam dobrot» la aa durov««« »vet IJ i»». Up« kvtl» tram« ki m priapevali aa kraaai v«tm« I« ««brali gfcapal ad il»vwttv, kad e aadajl p««dr«v naša-ma dragoma brata. Upa kvala mlliiillmn U m ga apremNI k ttdnjama polltks. Naša najlepša hvala vama prijateljem la aaaa-mm li CMswMm la Bprlssdsla, ki to a« «delallU p»«reb» la vaem. ki ae dali avaj« aalomoblle aa raapolago pH bratplalao. B« ^
je an» iv. antonr« in* in p«i| okt. t. L aa takajšaje pokoikiUM» aa Bp Ml 17, mara« ISM v tm-mlja, glevaelja. I» Ml t IM. N«Jl»p4a hvala mr. la mra.
bratplsls«. B« «akrtt ujbak kvala vaal« akanl. Tak brat pa teNm«, polivaj v adr« hi l«bk« n») TI Imd» ti t»mlj«. SalsMI aatoUt Draglss la Uaaa BtepUb, aeatr« la
rST.'d'ragl
«rsk w
Domov, v Orlek pri Sežani ee Ja te dni nenadoma vrnil Josip Bridček is AjrveaUns. imel Ja srečo, v loteriji je sadel 800.0^) lir, ki Jih bo »«daj lahko porabil doma na ureditev tvojega po*, ttva.
Is Idrije In okolice Je odšlo «v. pet 22 fantov s trebuhom sa kruhom v širni t vet Pripravi je a« n« odhod nova skupina. V Idriji se Je mudil prefekt Dompieri, ki Je sprejil tudi taatopnlke delavstva In upokojencev Prefekt Ja dal Občlntkimu komisarju 600 lir, da jih poraadeli med iMHviHllb »
AeropUut sa plaha ljudi
so napravili v Barceloni. Pritrjen Ji na oi, 200 m vlioko v zraku, In ss vrti po prasnlnf/tako da ie morijo ojunačltl tudi strahopetni ta vošnjo po vzdu-hü.
Grobost na svoj račun: — Generat vojaku i "No, kako «ti tekne tvoj komla?" — Vojaki "Bo še, a včasih Je tako trd, da gobat trga." — General: Tu se ne govori o gobcu." ^Vojak: "Oprostit«, gospod general, saj nisom mislil Vašega."
B02lC v STARI domovini
pretleM« b^Un» pratnlk» v njik»v»m krog«. Pri-
II
VI m morate naprsvHi veljega vetelja onim v ata?i rem kraj«, M te Vam IJeM ta dragi, kakor Šd dnišMo ae
VBL1KBMU IZ t ET U V JUGOSLAVIJO
NA BN KM IZ M Kil BLKUftflH IgVMTNIN PAKNIKOV
MAURETANIA («a CkerWg) V SREDO 27. NOVEMBRA
«mg. JOIIN ftAMPOTIČA,
Natt Isfcašoal tpr»mlJevaU-l Vam bodo «UJiall vt» leih «le, tor tkrbell aa Vašo «dobvat la aa-
devolJoost nt pati ad ÄfWa do V«iog« elija B—ti Hi «JU «I tsfeoj
sB ps pri
CUNARD LINE
pri tvojma Wa«l«em

34$ N. Mlakljnn Ave. Chiraja, lil.
rioivni
DMUfmklJ:
zločin in kazen
"Ali naj pridem v »obo, ali naj odidem r'
JC ^vir^r^m^dela pri Zofiji Semenov-ni; čakali ava te obe. Mislili sva, da gotovo
prideš tja."
Razkolnikov je stopil v sobo in se iznemo-
glo sesedel na stol.
"Nekako slab sem, Dunja*, zelo truden sem te. In vendar bi se imel rad vsaj v tem trenutku popolnoma v oblasti.	„ ,
Nezsupno jo je pomeril z očmi.
"Kod pa si hodil vso noč T
"Ne pomnim natanko; vidiš sestra, hotel aem končati enkrat za vselej ln mnogokrat sem zašel k Novi; to vem. Hotel sem se Um končati, toda — nisem se mogel odločiti .. je za-fcpf t hI Razkolnikov in zopet nezaupno pogledal
Dunjo.
"Hvala Bogu! Jaz in Zofija Semenovna pa ova ae ravno tega najbolj bali! Torej ie veruje! v življenje; hvala Bogu, hvola Bogu!
Razkolnikov,se je bridko nasmehnil.
"Nisem verdval, a pravkar sem bil pri materi; objela sva se ln plakala, Prooll som Jo, naj moll seme. Sam Bog ve, kako se to godi, Dunjlca; meni vse to nl Jasno ..." ,
- "Pri materi si bil T AU si ji povedal f Je vzkliknila Dunjlca z grozo. "Ali si je mogel povedati r
"Ne, nisem JI povedal — z besedami; toda razumeta jo mnogokaj. Bližala jo, kako se ti Jo ponoči bledlo; prepričan sem, da ve že polovico. Morebiti ni bilo prav od mene, da sem Sel k nji. Saj niti ne vem, čemu sem ftel. Podel človek sem, Dunja!"
"Podel človek, a vendar pripravljen, da vsamež trpljenje nase! Kaj ne, da pojdeir
"Pojdem. Takoj. Da ubežim tej »ramoti, Dunja, sem se hotel utopiti, toda ko sem ital že nad voclo, sem si mialil: ako sem se smatral do tega trenutka sa močnega, se tudi sranpte ne prestrašim," Je odgovoril Raskolnikov. "To jo ponos, Dunja."
"Ponos je, Rodja."
Kakor ogenj se je zasvetilo v njegovih kalnih očeh; veoel je bil, da je vsaj fte ponosen.
"Ali ne misliš, sestra, da sem se Sbal samo vode!" je vprašal nato In ji i neprijetnim u-smevom pogledal v oblfs.
"Oh, Rodjs, nehsj!" je bridko vzkliknila Dunja.
Par minut sta molčala. Zamišljen je oa» del Razkolnikov na svojem mestu in gledal v tla, Dunjlca pa Js stala ob drugem koncu mile in ga opasovala. In sdajcl je vstal:
"Posno Je že; čas je! Takoj se pojdem naznanit. In vendar ne vem, čemu storim ta korak."
Velike solze so ji takle po obrasu.
"Plakaš, sestra; ali pa ml moreš podati roko?"	v
"AU si dvomil o tem?"
Dunjs gs Je krepko objela.
"Ali s tem, da se rsdovoljno podaš v trpljenje, ni oprana še polovica tvojega sločina!" je vzkliknila, stiskajo ga v objemu in poljubljaj« ga.
"Zločina! Kakšnega zločina?" je vskllknil Raskolnikov v hipni beenoetl. "To, ds sem ubil gnusno, škodljivo uš, staro oderuhinjo, kakršno ubiti Je vredno več nego odpuščanje sa petdeset grehov, pijavko, ki je izsesavala siromakom kri — aU je to zločin? Na U zločin ne mislim ln tudi opirati ga ne nameravam. Le čemu mi blebešsjo s vseh strani, hudodelstvo, hudodelstvo t Edino, kar vidim, je moja nerodnoet ln malodužnoet, ki sem. Jo spoznal šele sdaj, ko sem so še namenil, da vsamem nase to nepotrebno sramoto. Pojdem, toda lo savoljo svoje lastne nlskostl ln nlčevoeti ln morda tudi zaradi ugodnosti, kakor mi je naavotoval ... ta ... Porflrij!..
"Brat, brat, kaj govoriš! Saj si vendar kri prelil!" je obupno zaklicala Dunja
"Ki jo prelivajo vsi," je povzel skoro bes-io "kri, ki se preliva in se je vsokdar prelivala nt svetu kakor slap, kri, ki Jo razlivajo kakor Šampanjca in ki vodi do venčanja na Kapitoli-ju in do imena "dobrotnik človeštva". Le neko-Uko poborneje se ozrl in poglej! Tudi jaz sem želel ljudem dobregg in sto in tisoč dobrih del bi bil storil v nadomestilo za to edino neumnoet, ki pa niti ni neumnost, marveč nespretnost, kajti vsa U misel nikakor ni bila tako neumna, kakor je videti zdaj, ko se je ponesrečila . : . Vse ponesrečene stvari se sdijo neumne! S to neumnostjo sem se hotel samo povzpeti v neodvisen položaj, storiti prvi korak in si preskrbeti potrebnih sredstev, potem pa bi se bilo vse popravilo in zapladilo z neizmerno večjo koristjo . . . Toda prenesel nisem niti prvega koraka, zato ker sem — podlež! To je pravi vzrok vsega! Vseeno pa ne gledam z vašimi pčmi; ako bi se mi bilo poerečilo, bi me ven-čali, tako pá moram v verige!"
"To ni prav, to nikakor ni prav! Kaj go-voriš, brat, pomisU!"
"Ah! Oblika nl prava, kaj ne, zato ker ni lepa in estetična! Jaz pa res ne razumem, za-kstf W bilo lepše, in pošteneje, ako ns primer pri pravilnem obleganju mečejo bombe med ljudi! Strah za estetiko je prvi korak do sla-botnostl. Nikdar, nikdar nisem videl tega tako jasno kakor zdsj in moj zločin ml je ne-umevnejžl nego kadarkoli poprej! Nikoli nisem bil močnejši in bolj trdno prepričan nego danes; nikoli!"
Rdečica mu je udarila v bledi in izmučeni obraz. Ko pa Je izustil svoj poslednji vzklik, je nenadoma srečal Dunjine oči; in v teh očeh jo bilo toliko bolesti sanj, da se Je nehote zavedel. Čutil je, da je vendarle onesrečil ti dve ubogi ženski. Kriv je bil vzllc vsemu!...
"Dunja moja mHa! Ako sem kriv, odpusti mi — dasi ml ni mogoče odpustiti, če sem v resnici kriv! Cas Je, mudi se mi. Ne hodi za menoj, prosim te; še neko pot imam ... Toda vrni se takoj domov in sedi k materi. Rotim te za to! Moja zadnja prošnja je to, največja prošnja, ki jo imam do tebe. Ne zapusti Je ves ta čas; pustil sem jo v nemiru, ki ga morda ne bo preneela: umrla bo aH pa zblaznela. Bodi pri nji! Razumihin vama bo v za-alombo; prooil som ga ... Ne plakaj za menoj; izkužal bom biti pošten in možat do konca svojega življenja, dasi sem morilec. Morda boš še kdaj sližala moje Ime. Ne bom vaju oera-11; videla boš, ko ti dokažem ... A do svi-a," je dodal, ko je zapasll zopet nekak čuden isras v Dunjlnih očeh, ob njegovih poslednjih besedah in obljubah. "Zakaj tako jočež? Ne jokaj, ne jokaj; saj se ne ločiva za vselej! — Ah, res! Čakaj, nekaj sem posabil! . . ."
Stopil je k mizi, vzel debelo ln zaprošeno knjigo, razgrnil jo ln poiskal med listi majhen portret, akvarel na slonokoščeni ploščici. Bila je slika gospodinji ne hčere; bivše njegove neveste, ki je umrls sa vročico, tiste čudne deklice, ki Je hotela Iti v samostan. Nekaj časa je gledal ta israslti in bolehnl obrazek, poljubil sliko in Jo izročil Dunjici.
"Mnogokaj sem govoril z njo; t njo edino sem se pogovarjal tudi o tem," je ispregovoril zamišljeno. "Njenemu srcu sem zaupal mnogo toga, kar se je pozneje tako grdo izpreme-nilo. Ne boj ss," so Je obrnil k Dunji, "ni se strinjsls s menoj, kakor se tudi ti ne strinjaš, in vesel sem, ds je nl več med živimi. Poglavitno jo to, da pojde zdaj vse po novem ln se prelomi na dvoje," je vskllknil naenkrat, vračajo so sopst k svoji bolesti, "vse, vse! AU pa sem pripravljen? Ali je to moja lastna volja?
(Dalje prihodnjič.) ^^^M
moti
ÉnJ
-A*,.'
Inž. Janko Kukovec:
Današnja doba nima moža javnega življenja, čigar besede bi ae vedno tako popolnoma ujemale z dejanjem in čigar dejanja bi bila vedno lo prenoa najvišjih e-tičnth Idej v življenje, kakor o-•pešamo to pri alavnem Indijcu Mahatmi Gandhiju. Ni ge moža. ki bi ae bil Uko neaeblčno spojil s dušo avojega naroda, predvsem l« s dušo nsjbednejšlh, ln ki bi bil rade vol j no kakor Meaija vzel nase težki križ voditelja zatira nega naroda, kakpr ga j« vzel Gandhi.
Kdo JeOandhl? R. Rotland o plsuje njegov« zunanjoet takole: Mirne temne oči. Vitka po«tava. mržav obrat, štrleča ušeaa. No-ai belo čepico, odeva ae v belo haljo In hodi boa. živi od riža In aadja. Pije le vodo in api na go-lem podu. Spi sploh zelo malo In dela bres odmora. Pri prv srečanju te preaeneti najprej Iz-! raz neskončno potrpežljivosti ln IJubetni. Smeje ae «ftpoško nedol žno; sploh Je velik prijatelj o-t rok. Njegova vljudnost prisili tudi
zapsdnl Indiji. PoUks is visoke-gs rodu, vendar ne spada v najvišjo, t j. knežjo kasto. Oče ln ded sU bila vodilna državnika, toda oba aU prišla v nemilost sarodi svoje velike prostodušno stl ln značaj noati. TI lastnosti Je podeloval v največji čletoeti njun veliki potomec. Značilno je nadalje. da se jo Stola U rodbina k neki hlndulski sekti, ki jI je bil prvi zskon — "ahimsa" — non viol ene t. J. me uporabljaj naallja! — Tudi to al moramo dobro zapomniti, da razumemo Gandhljeve akoraj nadčloveške moči; kakor vidimo, so pri ustvaritvi Ukega značaja sodelovali celi rodovi vlaokodužnth ljudi. Tu vidimo, kaj pomeni pravilna selekcijo in kaj je tradicijo v rodbini!
Študiral Jo ns vseučilišču v Londonu. Najprej se je navduševal sa angleško civilizacijo, s prvav kmalu ugasne U ogenj In po triletnem bivanju se vrača 1. IBM. v domovino, bolj kot ka-daj poprej preverjen, da najde svojo IzpolniUv la cilj le mod svojim narodom.
Dve leti po vrnitvi jo bil še v Južni Afriki — na ooemlju Ho-
»lk. ^¡Z^h'ÍTl rS^I1— Angležev, kamor eo nika k Vljudnosti. Vaako najma-l g. k|kall odvetniški poell. Tsm
njše popuščanje nasproti ci mu je nesnosno . fte kratek življenjepis Rodil Se je t 1969, v severno
> Jo živelo kakih 150.000 rojakov, «koraj sami nejpreproeUjši delavci. ki eo Jih beli goepodarjl Is-zaveli |n zaničevali. Niso se
smoli niti svobodno eelltl Celo Gandhija, angleško vzgojene-ga gentkinana, so kot Indijca psovali in oplJuvali;.v hotelu ln na vlaku oo ga poeUvljall pred vraU. Vae to pa 2&—£6 let sUre-ga advokata nl mogli omajati PoaUl Je braniUlj ln vodiUlj za tiranih rojakov. Toda sa razliko od drugih narodnih voditeljev se ni dolgo zadovoljeval s vlaganjem peticij, s časniško kampanjo, kongresi. V njem so je začel velik duhovni preobrat. Zaprl jo dobro idočo odvetniško pisarno, slekel goepodsko sukajo Ur se o-gmil v haljo bednih ln hodil bos. Ts obleka mu je oetala sa vae Si vljenje. Gandhi pa seveda ne i gre bednega, Umveč Je fes prav tako beden kot je bil Prančlšek Asiški, s katerim Ima toliko sku pnega. Saj je ena njegovih glavnih aahUv, da človek ne ime, nič več, kot je m obhodno potrebno sa najpreproeUjše življenje.
V tem času opažamo pri Um Indijcu, da je vplival nanj Lev ToiaUJ. s katerim jo bil tudi plamenih stikih. Vendar ga Tolatoj aamo potrdil v laatnem prepričanju, ki ae jo rodilo v Indijskem svetu! Žrtvoval Je laetn denar, vee svoj saalušek ln zbra toliko arodatev, da Je kupil ob-eslno poeest. Na njem je shiral veliko žtevilo avojlh rojakov, de «•»delujejo zemljo In se tako
Tako je odtrgal belim izkoriščevalcem delavce in njih industrija je imela zaradi U neudeležbe — non participation — veliko škodo. — Tu smo pri prist-no Gandhi jevi metodi: ne udeležuj se tega, kar smatraš za slabo, ali zlo! Četudi boš zaradi tega trpel, bo zmaga tvoja, če si v trpljenju sllnejši.
Že takrat se je pri njem pojavila misel, da je trpljenje edini pravi vir zvišanja človeškega življenja. Človek šele tedaj pokaže ovojo vrednost, če sme prostovoljno vzeti nase trpijo nje in ga hrabro prenaša.
Toda glej! Ko so bili industrije! v nevarnosti, je prekinil svoj odpor ln jim takoj pohiUl na pomoč. — Tako je mod bur-sko vojno organiziral sanitetne Čete in ko je «bruhnila L 1904 v Johannesburgu kuga, je pripravil bolnica Kolikokrat je bil v smrtni nevarnosti! Angleška vlada je bila prisiljena, ga ponovno odlikovati. Vsa njegova požrtvovalna dejanja pa je niso zadržale, da ga ne bi bila obsodila večkrat na Ječo in celo v prisilno deUvnlco! Kolikokrat ga je pretepla razjarjena mndžica— enkrat skoraj do smrti.
Ta junaška' in svojevrstna borba je dosegla višek 1.1906. Na ogromnem zborovanju je zbral Gandhi v Johanneeburgu vse zatirane narode in jih zaprisegel k zvestobi. Organiziral je demonstrativen pohod Indijcev po vsem Transvaalu in povzročil velikanske industrijske sUvke.
Borba je trajala celih 20 let. Boj najvišjih duševnih sil proti mehanični, bruUlni sili, organizirani po "visoki" evropski politiki.—Duh pa je le zmagal nad pestjo! Bil je to visok in prekrasen znak vstajenja novega časa! m. >a *■
Leta 1914. je iašel kraljevski ukaz, ki odpravlja sramotni davek in dovoljuje Indijcem vselje-vanje in prosto seUUv. Gandh je izpolnil zasUvljeno si visoko nalogo Ip se je vrnil čez 21 let kot zmagoslaven priznan in preizkušen vodiUlj v domovino. Bi! je 46 let sUr. Z vestnostjo, k mu je sploh lastna, je zdaj proučeval nesnane mu indijske politične rssmere. Od pričetka 20 stol. obstojiU v Indiji dve struji:
dijaki Rockfeller ne bo nič bolj-i od ameriškega." Črna doba —
doba teme ae mu zdi naša moderna civilizacija, ki je Evropo lasliufls in jo zasužnjila denar-
spo-
mm
zmernejša, \\ Šoli reforme v s; razumu z Angleži, radikalna, hoče izgnati sploh vae Evropce.
Takrat pa izbruhne svetovna vojna. Anglija je navezana na pomoč kolonij. Svečano obeU Indiji popolno prostost. — Indija j veruje, poetgvi skoraj 1 milijon mož na bčjtfče, prispeva s o-gromnimi maUrijalnimi dajatvami in čaka mirno na IzpolniUv svečane obljube. Svetovna vojna je okreplU v veliki meri samozavest kolonialnih narodov ln veda tudi Indijcev.
A mir je prinesel le razočaranje. Na glaanejdo zahtevo Indi Je je odgovorila angleška vlada s proglasitvijo obsednega sU-nja. Indija se je čutiU brezmejno razočarane in preverjena Napovedovala se je krvava rovolu-cija. Usodne odločitve so poklicale Gandhija na krmilo!
Dasi Je todl njemu visoko političen dlj narodna svoboda In enakopravnost (angleško: home rule, indijsko: swaraj), vendar ni razmotrival, aH bi revolucije vodila k uspehu ali no. Brez vsa-
poa cilj
Uvil nsd nerodne
koga kolebanja je naj v IA j i politični c svobode — etični imperativ: ne ubijaj! Krvolltja pod nobenim pogojem ne. sme biti!
LeU 1920. je pisal: "Ca se In dlje odloči ss meč, poUm napoč zame ura težke preizkušnje. U pam, da jo zmagovito preeUnem Moja religija ne poena nosnih pokrajinakli mej. Ako jo v meni vera živa, potem bo zmagala tudi nad ljubeznijo domovine."
Kakšna je neki U vera. ki mu je vedno v življenju odločujoče moč, ki mu je skrivnostni plamen življenja!? Gandhi je globoko a po jen s religijo svojega naroda, zares veren človek, vendar nikdar na stroške svoj«»gM r asu m a 1 Prostodušno in ostro je fte žigosal napake, ki eo ee uti-hoUpUe v hlnduiako ima do nje globoko ljubecen Njegova religiozna dušovnoot je roo širokosrčna, svobodna In Iskrena. podrejena edinole glasu vsoti.
8ocialno eo je bil opredelil sam. ko je dejal, da nl revolaci-onarec. temveč reformator. Zeli pristan narodno-indljakl razvoj, izključujoč evropeko ali a-■I L - meriško civilizacijo In njene ka-četudl selo revno — preživljajo,IpiUlIatlčno temelje. Pravi: "In-
u.
Enako kot Rabindranat Tago-re bi tudi on hoUl obvarovati svojo Indijo pred kapitalizmom, zavrti tok in razvoj časa, da, ce-o potisniti ga nazaj! Sociolog in politik se je umaknil moralistu. Gandhi zahteva bojkot strojev, vrnitev k primitivnemu patriarl-nemu gospodarstvu z zopetno u-peljavo kolovrata v vsako domačijo.
Gandhija najdemo vedno ob stranil potlačenih. Vztrajno skuša zboljšati nizki položaj ženstva n z vso dano mu energijo in gorečnostjo se poteguje za najbe-dnejše, najbolj zaničevane in zatirane — za parijo. Na tem po-ju ga moramo imenovati direktno revolucionarca. Sam je stori! nezaslišno dejanje, ko je kot pripadnik visoke kaste sdoptiral ičer nekega parije.	,
Najvišji Gandhijev cilj mu Je, evoboden človek — svoboden narod, ker samo U ima možnost, da se razvijs kvišku i rt izpopolnjuje svojo življensko misijo! Zaupa svojemu narodu, njegovim dušeynim silam, da bodo zmagale nad materialnimi silami. Sam pravi nS nekem mestu: "Moč ne sloni na telesnih zmož-nostih, temveč predvsem na ne-omahljivi, neupogljivi volji! — "Non violenc* pomeni pač trpr ljenje, zavestno trpljenje, toda trpljenje je temeljni pogoj življenja. Nihče se ni še povzdignil, kdor ni šel skozi očiščujoči ogenj trpljenja! "Non violenc" je zakon naše človeške vrste, kot je "violenc" zakon "bestije".
Ce bi se Indija vdala zakonu sile — bi jo bil moral zapustiti. "Moje domoljubije je podrejeno moji religiji." Njegova religija pa zahteva duševni boj!
Zavedamo se, koliko velikih) duševnih moči zahteva Gandhi-Jeva "non violenc"! Z vso dušo želi zmago in svobodo svojemu narodu, kljub temu pa vidi vedno braU celo v tlačitelju. Rajši trpi sam, rajši so sam žrtvuje, nego da bi storil drugemu nasilje. Nikar ne mislimo, da je to prisilno žrtvovanje plahe, strahopetne duše; ne, to je prostovoljno junsštvo, ki premaguje živalske strasti, zavedajoč se, da je duševna borba višja, silnejša, edina, ki je še dostojna dašanjega človeka in da je tudi sovražnik tvoj brat! Tuj svet, tuje mišljenje in čutenje našemu civiliziranemu svetu, a vendar tako zelo krščansko!
LeU 1919. vidimo Gandhija v uaUvni opoziciji. Njegova stran ka se imenuje "satya grahi" (brez nasilja) in je za sodelovanje z vlado. Ko pa izda vlada neki krivičen zakon, ji odpove po- jf korščino! V glavnem hoče nasprotnika pridobiti s propagando, z lastnim trpljenjem inz ljubeznijo. Gandhi pravi: "Najtrše železo se mora stopiti v ognju ljubezni. Ce se Britanci ne dajo omehčati, je to dokaz, da ni U ogenj zadosti vroč."
V tem času se je izvedelo med ljudstvom, da so Gandhija aretirali. V Pančabu ao izbruhniti nemiri (aprila 1919). Ob nekem velikem, a mirnem zborovanju je dal angleški general streljati s strojnicami na množico. Na prostoru je obležalo 500 do 600 mrtvih. Gandhi je takrat zapisal: "Pripravljeni moramo biti na ugonobitev tlaočev in tisočev nedolžnih ljudi, preden dosežemo glas v svetu narodov." Vlada je proglasila zopet obsedno stenje in pozaprla mnogo uglednih meščanov. Val ogorčenja je pretresel indijski svet; prikipel je do viška, ko so fanUstični mo-sliml izvedeli za mirovne pogoje, ki so jih velesile naložile Turčiji in sultanu4u|lifu. Tako so bila pripravljena tla za skupni nsatop Hindujev in mohamedancev, med katerimi so prej divjali divji in krvavi spori.« ; >, ;. ,
Grozni dogodki so zdaj posuni-li Gandhija z desnice na skrajno levico indijske politike.
Na njegov predlog je proglasil narodni kongres — non coopera-tion (ne sodelovanje) — z bojkotom zakonodajnega sveta in vseh javnih šol ter odločitev odlikovanj javnih in civilnih iun-kcij.
Najvažnejša je swadeshi zahteva (swa-sam; desha-dežela), ki proglaša bojkot tujega uvo-
CETHTEK, 14. NOVKmhbA
Za kretekTa« Insérât, — MnogoàUviyl veteroglavi družinski <»m1 milih darov."
m
Nežna primera. — "Ko bii Vi Uko debel, kakor st«3 dast: največji valjar bil3 pelj proti vam." , Mož (s hudobno ženo) • MrJ malopriden človek moram j biti, Če je moja stara bolii, i levica."	JS4p(
NAZNANILO
Rojaki, tudi letos razpoM^ na vse kraje domače suhej base, šunke, plečeta, želoJ danke po 88c funt, poštni* J sto. Se vam priporočam za j la naročila.
PRED JAZBEC1 1561 E. 49 Street, ClevelsJ
Kako je Gandhi oživatvoril svoje visoke etične ideje v življenju? 2ivljenje je edina pravilna preizkušnja! Lepih besed in programov imamo več kot dovolj, toda beeeda mora postati
meso! c... 1 ---- )
Mlm Aa— L. Bon. Kor^., k^T, ■ ll> Muca-ToDom. ou Bil* Si« «Mfe. lUrpan« in ^M niaMi MU M SSk—o dek» - todTJ
Bitno S» to «no dobro idr»vilo. TInI,] Sih OMb M im ravno tako itrullo. Nugn-Xona tu mora udovoljiti, k 4w>mr povrn«. Podcuiit« g« .ko tsS«. «to Uirpaai in narvouii. nin|| M1. trplu m uprtju, glavobolu] fcMU »Ub poAitok, Mvline in radnoaU. Nuga-Ton« vam ojata iim, m mo» -in krepka*t t«imu in drucin otn, Lckarnarjt prodajajo Nuga-Tonc. Ku^u,
ženega bUga, osamosvojitev domačega gospodarstva, zopetno upeljavo domače industrije, predvsem kplovraU, ki lahko preživlja tudi najbednejšega. Gandhi postane pravi fanatik kolovrata in Tagoreju samemu priporoča, naj obesi svojo liro steno in sede h kolovratu.
(Konec prihodnji!»);/' ,
SUb občutek. nervozni
r
Ne pustite, da bise vas kaielj lotil'
Baadmiljlv kaá.l vaai rMk» ia grlo in vaa n«frMtoai aaibcaja. — Znanji« .M odpor, dn aU dovietai h bolj aovara* bo I rini. (M. pravit* k*iclj g tporik* aovona . o««h Bal«.
mm. PomirJaJ*U
«apoiaa, priljubljen« domaéa adraviU m



nm

- <r, .>¡TW.(Cui
Naravnost-iz lovarae!
Italijanski harmonike
NsiboQie as tfgs
VoMka iabira raalKao vratnih harmonik, K^srtafwll vrato vam Jif naradln» 9a val o |*IJo — la najbolH«sa blaga. Zadovoljatvo Jami«, ao. MI papvpviJaaM In ra»maiwo v —mono Sa rah-Uoao in*trum«ato. Upraial-to aa aal oonik.
ITAUAN ACCORDEON MFG. C0. j 323 Polk Street, Dept. 22	Chicago, ■
Tiskarna S. N. P. J.
SPREJEMA »S»
« TISKARSKO OBRT SPAlAJOtA DELA
Tiska vabila sa veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ,
DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
v '	**» ■ «
Vss pojasnila daje vodatvo tiskarne. Cene zmerne, unijsko delo prve vr*tr.
Pišite po Informacije na
S.N.P.J. PRINTERY
2667-59 So. LawwUle Avenue
CHICAGO, ILL.
TAM 8E DOBE NA ZELJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA