ija* //AND syu6&ce 62 F/c/, 0/^ /y77 - IN SPIRIT _FO«> '•'• /o^ANOUAG^’ONLY IX^ T Itvi i 5 ■ '■.--r^--■ ■? .. Serving Chicago, Milwaukee; Waukegan,. Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, FEBRUARY 24, 1972 ŠTEV, LXXIV — VOL. LXXIV Pohlepa po Formoii tajska poročevalska služba dolži japonsko vlado, da Podpira načrte za neodvisno Formozo, ki naj bi bila dejansko japonska kolonija. HONG KONG. — Kitajska Poročevalska služba je napadla Predsednika japonske vlade Ei-Sa u Sato in ga dolži, da hoče spraviti na Formozi na oblast S UP™°! ki bi se zavzela za ne-v isnost otoka in postopno iz-^£cda njegovo ponovno poveza-°vz Joponsko. Zagovorniki teh .f^ov naj bi bili vključeni v ^a o nacionalne Kitajske na ormozi po predsedniških volit-a Prihodnji mesec. brZa -ačrtom nai bi bil Satov rat Kisi in nekaj ‘militaristov’, ^a tudi zunanji minister Fuku- stI?0lik0 le resnice na teh vete V m 0vbdoIžitvah> je za enkrat p 0 reči. Vsekakor je res, da Skrni0Za ni bila nikdar s Kitaj-tudi^0Se^n° ^rdno povezana, Čehi d 'T D^a uradno njen sestav-Sa 6 ' Uživala je vedno nekako tep °Ul)ravo’ ki je zavisela od ka’.kak0 močna vlada je bila ni ^ltajskem. P0 porazu v voj-lej.j aP°nsko pred koncem pre-ska "r a Stolet;ia ie morala Kitajki i nrmozo odstopiti Japonski, kor)6 n^en g°sPodar nato do jo ;Ca ^ruSe svetovne vojne, ko morala vrniti Kitajski. kitajski0 bi!6 nacionalne sile na ČahgkaišC?mi poražene’ se ha | ajsek z njimi umaknil kjer jih ie 0 S WASHINGTON, D.C. — Po 1 | petih tednih razpravljanja je Senat končno v torek uspel razpravo končati in izglasovati zakonski predlog o enakosti zapos-Ijevanja, katerega odobritev so ! južni senatorji skušali prepreči-I ti z neprestano razpravo. 1 Zakonski predlog bo dal, če bo v sedanji obliki sprejet od j konference predstavnikov obeh ■ zbornic, Komisiji za enako priložnost zaposljevanja pravico j vložiti tožbo prot podjetjem, ki | bi to pravico in priložnost komu I kratila. Komisija je bila ustvarjena z zakonom o civilnih pravicah leta 1964, pa ni imela nobenih sredstev za nadzor in izvajanje zakonskih določil. Podporniki civilnih pravic so hoteli Komisiji dati pravico, da sama prime podjetja, ki bi zakon kršila, večina je to odklonila in se odločila za kompromis, ki ga je podprla tudi Bela hiša. Komisija naj ima le pravico nastopiti proti podjetjem preko sodišča. > m E VV larice za [ Kitajska zahvala policiji irske ima hude nasprclnike reorga- okrehp “A Z ameriško pomočjo VQP ' Danes ima jona mož orn« llua v svojih o- 3na ^nib silah Preko pol mili- fa dm102-’ - deln° KitaJcev. delno 1nacinov- Formoza ie tudi f0sPodarsk 'Po n "° V zadniih 20 le«h ^Sok0apr(:dovaia in d°segia kar zlvljenjsko raven, vseka- le So] )J* .v. " •> w A d v t^Ska1S')0’ kot i° ima kof sama Ki- odlefi v sohofo * Pekinga v 2DAKhING> Kit. - Predsednik d° sobot °Sta^ V glavnem mestu in drugih !f bo med razgovori liki 2i| delom obiskal še Ve- dinrs;ij,e Ming hek(jai v. eaano mesto’, kjer so Sv°jim "VeIi kii:ajski cesarji s V dvorom. ^ahgeh0 ko Kixon odletel v Vališče c ’ nekdanJe letno bi-l10 Jezer,;Sariev’ kler se bo v°2il ^ bedel,- ^ Se udeležil banketa. ^er si bo o 'i °dletel v Šanghaj, Stav° in T f edal kulturno pred-^ Pon n,j Usl'rijsko razstavo. l° predsedhuek’ 28‘ februaria: haia Prekd Ik.°dletel iz šang-^tavn v °a Al;iaske’ kjer se bo V ^ashingto^k°ra^e’ naravnost na^ A^antikom kernT Y0RK, NY v i n trenn+i N'r- — v vsa- okoli je nad Atlanti- ^eriko b 25 letal na poti y A_ Pa od tu v Evropo. Sen. Fulbright ne mara Free Europe in Liberty WASHINGTON, D.C. — Radijski postaji Free Europe in Liberty delujeta že nad 50 let u-spešno iz svojih središč v Muen-chenu na Nemškem. Radio Free Europe oddaja v satelitske države v njhovih jezikih poročila svobodnega sveta o razmerah v lijem, pa tudi o razmerah v njih samih. Radio Liberty oddaja v ruščini za Sovjetsko zvezo. Obe postaji sta nastali v času mrzle vojne in sta svoje naloge dobro vršili. Imata sorazmerno velik krog poslušalcev; svoj program sta prilagodili novim razmeram, toda sen. Fulbright jih ne podporo ZDA, ki je potrebna za njun nadaljni obstoj. |ki je -----o---- Vojna mornarica ZDA bi rada imela v Pireju na Grškem oporišče za letalonosilke šeste flote. WASHINGTON, D.C. — Vlada ZDA se je dogovorila z vlado Grčije o oporišču za letalonosilke Šeste flote v Pireju, pristanišču Aten. To bi bilo domače pristanišče, kjer bi živele družine moštva na letalonosilkah. To bi v marsičem olajšalo vojaško službo in moštvo bi raj-še dalj časa ostalo na ladjah Šeste flote. Večina družin posadk Šeste flote živi v ZDA, zato se moštva večkrat menjajo ali vsaj na daljše dopuste domov. Vprašanje oporišča v Pireju ne bi delalo nobenih težav, če ne bi imela Grčija vojaške vlade, ki je trn v peti prenekaterim vplivnim ljudem v ZDA, pa tudi večjemu številu članov Kongresa. Ti trdijo, da bo odprtje o-porišča v Pireju pomenilo podporo grški vojaški diktaturi. Šesta flota ima oporišče v Gaeti v Italiji, kjer je domače pristanišče poveljniške ladje flote, toda tam ni primernega prostora za številne družine članov posadk letalonosilk. Gre za preskrbo domov za kakih 10,000 A-merikancev, njih žena in otrok. Grčija je pristala na .sprejem teh Arnerikancev, - čeprav jo je Sovjetska zveza pred tem svarila, hoče pa za to tudi nekaj drugih ugodnosti, čemur pa se bodo nasprotniki sedanje grške vlade v Kongresu upirali. Um MOSKVA, ZSSR. — Povabilo predstavnikov policije v New Yorku na večerjo v hotel sevelt, kjer prebiva kitajska j delegacija pri ZN od strani te v zahvalo za prijaznosti in varovanje, je naletelo tu na ostro zavrnitev in obsodbo. Sovjetska zveza se vedno zno- LOZIL 20% POKOJNIN! Poo- Kong. W. Mills, načelnik Domovega odbora za načine in sredstva, je predložil 20% povišanje pokojnin Socialne varnosti s 1. julijem letos. Ker njegova beseda v Kongresu veliko pomeni, je prav verjetno, da bo predlog spi'ejet. i va pritožuje, da njeni uradni WASHINGTON, D.C. — Vče- tere naj bi ga plačevali pa oa raj je kong. Wilbur D. Mills ?10,200 na $12,000. Tako bi tisti predstavniki v ZDA, posebno še v New Yorku, niso zadostno za- 20'/, ščiteni. Pritožile so se v tem po-: za 5 gledu tudi nekatere druge drža-1 gOV predložil v Kongresu povišanje z večjimi dohodki nosili večje pokojnin Socialne varnosti za težo prispevkov. Tisti, ki ve, vendar ne v taki meri. Sovjetski zastopniki in sovjetske u-stanove so bili dolgo glavna tarča Judovske obrambne lige. Ta ^ jih je napadala v protest proti hodijol P0St°Panju sovjetske vlade z j udi v Sovjetij i. V zadnjem času, ko pušča Moskva vedno več judov v Izrael, so ti napadi prenehali, vendar se v Moskvi še vedno jeze. Kitajska zahvala njujorški policiji za prijazno in skrbno varovanje je izgledala tu naravnost kot izzivanje. “'Pravda” je to tudi naglas in odločno povedala. s 1. junijem letos namesto t , kot je to odobril na nje-predlog lani Predstavniški illiende grozi 1 veiom Predsednik republike čile grozi, da bo vetiral ustavno dopolnilo, ki onemogoča n j e g o ve socialistične načrte. o----- ; Črtov. mara domov v ZDA. bo ta SANTIAGO, Čile. -— Kongres je izglasoval ustavna določila, ki onemogočajo predsedniku republike socialistu Allendi izvajanje njegovih socialističnih na-Predsednik je dejal, da dopolnila vetiral, ne bo dom. Millsov predlog je takoj 0-dobril in podprl Carl Albert, predsednik Predstavniškega doma. Ugodno se je o njem izjavil tudi sen. R. Long, načelnik senatovega odbora, ki prav sedaj razpravlja o dopolnilih in spremembah zakona o Socialni varnosti. Senat je lani govoril o 10'r povišanju pokojnin. Tako je zelo verjetno, da bodo pokojnine dejansko povišane za 20' , , kar bo v precejšnji meri izboljšalo položaj 25 milijonov upokojencev v vsej deželi. Nekateri kongresniki sodijo, da je Mills predložil tolikšno povečanje pokojnin Socialne varnosti, ker je predsedniški kandidat, drugi govorijo, da naj bi imela Bela hiša namen predložiti takšno povišanje, pa je kong. W. D. Mills za to zvedel in jo prehitel. Na 10G povišanje so splošno računali, ker je Senat že lani tekom predhodnega razpravljanja govoril o tem, mea tem ko je Dom povišanje omejil lani na 5',. Kong. Mills je v svojem včerajšnjem govoru dejal, da so dohodki Socialne varnosti tolikšni, da bo predloženo povišanje mo- Zči- služi $6,0U0 na leto bi po Miilso vem prealogu plačal prinoanjt leto le $12 več za Sociaino varnost, tisti z $12,U00 letnega uo-hocuva pa kar $242.40! Sedaj je povprečna mesečna pokojnina posameznika $103, pc Miilsovem premogu di Dna $10^,. upokojeni zakonsKi par, Ki zaaj aoDiva povprečno $zz2 na mesec, bi aoDivai po novem $269, povprečna pokojnina vaove D povišana oa $144 na $lo3, me, tem ko bo najnižja mesečna pokojnina od sedanjih $7u.40 popisana na $84.50. iveng. Wilbur D. Mills ima v Kongresu v finančnih vprašanji!, mogočno besedo, ker je njegov predlog podprl predsednik Doma C. Albert in se je ugodno njem izrazil tudi sen. h. Long, načelnik senatnega finančnega odbora, ki prav zdaj razpravlja spremembah socialnega skrbstva, je zelo verjetno, da bc Millsov predlog v Kongresu dejansko sprejet. mara in odklanja finačno1 TORONTO, Ont. — Karleton'pa jih predložil v odločitev za enkrat kriti iz njih, nato d je potrebna za'L' Armstr°ng, pobegli študent, j ljudskemu glasovanju, k čemur Pa hoče P°visati le Bhutto za razgovore z Indijo RAVALPINDI, Fak. — Predsednik Bhutto je napovedal, da 00 skoro odgovoril na indijsko ponudbo razgovorov kadarkoli in brez vsakih pogojev. Indija je to sporočila koncem tedna Združenim narodom. V glavnem gre za izpustitev pakistanskih vojnih ujetnikov v obtožen umora na univer-1 ga izziva opozicija, ki ima veči zi v Madisonu v Wisconsinu,! no v Kongresu, kjer je s sokrivci položil bombo,1 ki je povzročila silno eksplozijo in ubila znanstvenika, ki je bil tam na delu, je bil pretekli teden tu prijet na zahtevo ZDA. Te zahtevajo njegovo izročitev, čemur pa se obtoženi upira z vsemi sredstvi. Da mu to dolgo ne bo uspelo, ve sam, ko se je že obrnil na znanega levičarskega odvetnika Williama Kunstlerja, da bi ga povišati le plačevanje prispevka za Socialno varnost od sedanjih $9,000 letnega dohodka Tri opozicionalne stranke na $10’20?’ Prihodnie leto pa diio. da nredsedniknv vPtn IpM nato Pasati sedanji prispevek od 5.2% na 5.4%, vsoto, od ka- Induji m druga vprašanja v zve -j branil v ZDA. Ta je zdaj zapo-21 2 mdijsko-pakistansko vojno slen v obrambi bratov' Berri-v Preteklem decembru. 1 gdn v Harrisburgu Pa trdijo, da predsednikov veto lah ko preglasujejo z običajno večino. Opozicija ima običajno večino, nima pa dvotretjinske, nja, ker da bi to omejevalo pra-Spor je tako bistvene važnosti vice Kongresa. Nixon ogledal Veliki zid in grobnico Ning Predsednik Nixon si je danes ogledal Veliki zid severno c d Pekinga ter zna no cesarsko grobnico Ming dinastije, nato pa se sestai s ču En-lajem na četrti posvet. in bi ga ljudsko glasovanje lah ko rešilo. Tega ne mara predsednik Allende, ker se boji, da bi na njem izgubil, kot je pri dveh nadomestnih volitvah v Kongres pretekli mesec. PEKING, Kit. — Predsednik ZDA Nixon je s svojo ženo in 2 državnim tajnikom W. P. Ro-gersom v spremstvu kitajskih ! gostiteljev šel pogledat Velik: Ustavno določilo prepoveduje 2^ 0 katerem je dejal, “da jt vsako nadaljnje podržavljen]e neverjeten” v svoji zamisli ir piivatne imovine, pa naj bodo iZvedbi. Veliki zid so zgradil, to farme, tovarne ali kakršna- Kitajci pred več kot 2000 leti, dc Iz Clevelanda in okolice Sv. Matija— Danes je praznik sv. Matije. Ta dan je bil včasih v starem kraju zelo poznan po rečenici: “Sv. Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi.” Vsem, ki danes godujejo, in teh je kar precej, za god iskrene čestitke! Prodaja peciva— V soboto od 11. dalje bodo članice Oltarnega društva fare sv. Vida prodajale v farni dvorani domače pecivo. Visoka starost— Danes praznuje 90-letnico rojstva rojak Joseph Grili, 1213 Addison Rd. K rojstnemu dnevu rojaku iskreno čestitamo in mu želimo še obilo zdravja in zadovoljstva! Zadušnica— V nedeljo ob 12.15 bo v cerkvi sv. Justina Mučenca v Eastlake, O., sv. maša za pok. Angelo Kern za 30. dan njene smrti. Srebrna poroka— Joseph in Mary Stražišar, 19102 Arrowhead Ave., sta pretekli teden obhajala 25-letnico srečnega zakonskega življenja. Čestitamo in želimo, da bi srečna dočakala tudi zlato poroko! Žalostna vest— Anton Cesar, 903 E. 218 St., Euclid, je prejel žalostno sporočilo, da mu je v Rockford, 111., umrl stric Johan Cesar, v starosti 68 let. Rojen je bil v vasi Vrbovec pri Doberniču. V Rock-fordu zapušča 3 sinove in eno hčer, v starem kraju pa druge sorodnike. Štrajk so končali— Delavci mestnega vodnega oddelka so sinoči sklenili, da se po dveh tednih štrajka vrnejo danes na delo. Upanje brez upanja? PEKING, Kit. — Eden od u-radne skupine, ki spremlja predsednika Nixona na obisku tu, je dejal, da predsednik in njegovi sodelavci upajo “proti vsemu upanju”, da bodo našli v svojih razgovorih s Ču En-lajem in Maom kako pot in možnost, ki naj bi pripeljala do končanja vojne v Indokini. koli podjetja, brez posebnega zakona za vsak slučaj posebej. Piedsednik je predložil, naj Predsednik ima 60 dni časa za spor odloči petčlansko ustavno odločitev, ali zakon sprejme ali sodišče, kar pa Kongres odkla-'ga vetira. Vremenski prerok pravi: deŽG^AT2 verjetnostj° atUra oko? 40. Najviš^ temPe- WASHINGTON, D.C. — Ko v naši deželi v zadnjih letih toliko razpravljamo in se jezimo nad rabo in zlorabo vrst mamil, od heroina pa do ma-rijuane, katere prepoved nekateri že kar javno zahtevajo, se le redko spomnimo na alkohol, ki je brez dvoma najbolj široko uporabljano in zlorabljano mamilo v naši deželi in seveda tudi drugod po svetu. Ker smo se ga privadili in je njegovo uživanje v naši sredini nekaj vsakdanjega in sprejemljivega, se nih-šče ob to ne obreguje, če ne pride res do kaj “posebnega”. Zadnji teden nas je na to stanje opozorilo poročilo Narodnega instituta o alkoholizmu in zlorabi alkohola. Iz njega je razvidno, da je postalo uživanje alkohola u-sodno za okoli 9 milijonov ljudi v naši deželi in da nas pitje alkoholnih pijač letno stane 15 bilijonov dolarjev. Poročilo, ki je bilo pripravljeno Alkohol najbolj zlorabljano mamilo v nosi deželi )N n P TT r\ „„ _ za Kongres, podrobno razpravlja o ameriških navadah pitja alkoholnih pijač. Pravi, da “pije” v naši deželi okoli 95 milijonov ljudi in veliki večini to vsaj na videz ne povzroča nobene škode. Žal je 5% takih pivcev, ki imajo zaradi pitja alkoholnih pijač resne probleme. Ti ne povzročajo samo izredne stroške, ampak vodijo često v prave žaloigre. Alkohol je posredno ali neposredno vzrok polovice vseh aretacij in letno 28,000 smrti na naših cestah. Zlorab-Ijalci alkohola skrajšujejo svoja življenja za povprečno od 10 do 12 let; izguba njihovega delovnega časa stane 0-koli 10 bilijonov, njihovo podpiranje in škoda na imovini pa stane še dodatnih 5 bilijonov. Poročilo trdi, da je čas za “odgovornejše, nadzirano uživanje alkoholnih pijač v bolj zdravih družbenih okoljih”. Gostitelj naj se ne trudi, da bi bili kozarci vedno polni, napolni naj jih v določenih presledkih, kajti sicer je “priganjač" k prekomernemu u-živanju, ki naj ne bi imelo mesta v nobeni zdravi sredini. Dr. Morris E. Chaffez, direktor Narodnega instituta in načelnik skupine, ki vrši študijo in je pripravila omenjeno poročilo, je dejal, da vprašanje alkohola daleko presega vprašanja vseh drugih mamil s heroinom vred. “Ameriška družba in večina zdravstvenih poklicev potiska alkoholizem zavestno pod preprogo, alkholizem smatramo napačno za napako značaja, namesto bolezen, ki jo je treba zdraviti,” je razlagal dr. M. E. Chafetz. Po njegovem posvečamo vso pozornost res le pravim pijancem, ki jih je okoli 3-5%, namesto da bi zgrabili vprašanje bolj široko in ga obrav- navali kot splošno družbeno vprašanje v vseh sredinah in na vseh kulturnih ravneh. Poročilo pravi, da je “povprečni” pivec leta 1970 popil 3.93 galonov čistega aklohola, kar je enako 44 “petinam” viskija ali 157 steklenicam namiznega vina ali 928 steklenicam piva. Povprečje bi mogli označiti tudi s tremi unčami viskija na dan. Med odraslimi Amerikanci je 12% abstinentov, takih, ki alkohola sploh ne pokusijo. Med težke pivce šteje poročilo tiste, ki pijejo redno vsak dan, od časa do časa tudi do pet viskijev. Zmerni pivec pije večkrat na mesec, pa popije redko preko 2 ali treh čašic ob eni priložnosti. Zanimiva je ugotovitev, da pijejo sorazmerno največ na Tihomorski obali, nato pa v državah Nove Anglije. Med narodnostnimi skupinami so bi jih varoval pred Huni, ki sc takrat s severa silili na Kitajsko, pa se nato obrnili proti Evropi, kjer so postali “šiba božja”. V kasnejših stoletjih so zid dopolnjevali in ojačevali v taki meri, da_ se je v dobrem delu o-hranil do današnjih dni. Od ogleda zidu, ki je od Pekinga oddaljen le nekaj nad 40 mili> je predsednik s svojo skupino odšel gledat grobnico cesarske dinastije Ming, pa se nato vrnil v glavno mesto, kjer je šal na četrti razgovor s predsednikom vlade Ču En-lajem. Predno so se začeli uradni razgovori, ki se vrše zopet v Veliki ljudski dvorani, je bil predsednik Nixon s svojo skupino povabljen na telovadni nastop v zaprt stadion, kjer je bil toplo pozdravljen. Telovadni nastop je bil odličen in je pokazal kitajsko mladino v najlepši luči. Igrali so tudi ping-pong in badminton in sicer veliko živahnejše in bojevitejše, kot smo tega vajeni v ZDA. največji potrošniki Irci. alkohola Prosta dostava pošte na deželi WASHINGTON, D.C. — Prosta dostava pošte na podeželju j je bila uvedena v ZDA v prvih letih tega stoletja. Zadnje vesti PARIZ, Fr. — Rdeči so današnji sestanek konference o Vietnamu zapustili s protestom proti ameriškemu “poostreva-nju” vojskovanja. Predno so odšli so še izjavili, da bo mogoče vojno v Vietnamu zaključiti le v sporazumu s Hanoiem, kar naj bi bil nekak protest proti razgovorom v Pekingu o Vietnamu. SAIGON, J. Viet. — Pretekli teden so imele ameriške sile v bojih 2 mrtva in 21 ranjenih, južnovietnamske pa 208 mrtvih. Na bojiščih Južnega Vietnama je bilo včeraj in danes sorazmerno mirno. Ameriško letalstvo ni danes izvedi« nobenih napadov na Sever. SAN JOSE, Kalif. — Sinoči je sodnik odobril izpust obtožene Angela Davis iz ječe, ko je položila $102,500 varščine. V ječi je bila 16 mesecev in v ponedeljek se bo proti njej začela sodna razprava. ADEN, J. Jem. — Ugrabitelji so včeraj izpustili posadko in odšli iz letala Boeing 747 Lufthanse, ki so ga ugrabili v ponedeljek na letu iz New Delhija v Atene. Oblasti so ugrabitelje, ki so se izdali za skupino palestinskih gverilcev, prijele. Ali je Lufthansa plačala kako odkupnino, ni znano. Amemiisma Bommum ssasaat wfLWtKTrra, ona,” je poprijela Jera. boste verjeli: komaj je mož °dtegnil nogo s praga, ko je mo- ■ral na vojsko, že nori za drugimi.” Jančarica?” se je še bolj ču- dl1 župnik. “Ni mogoče. Za kom neki?” (Za našim gospodarjem!” Ne verjamem, Jera!” je od-^jal resno z glavo župnik, redobro poznam Franceta.” “O • v oaj čezenj nisem nič rekla. a jaz tudi poznam. Če sem enajst let pri hiši, ga lahko. Ne ^este, kako se je izpremenil, .ar ga lovi ta nastava. Človeka la^sram govoriti o takih rečeh.” Kaj torej veš, Jera? Saj ven-ar^tako kot Franceta poznam ančarico in, odkar je žena, ni-aem zasledil toliko sence na njej, a hi prst položil nanjo.” Stara ljubezen —- če ne gori, Pa 'tli,” je skomizgnila Jera z ra-Kaeni in v očeh je župnik, ki jo le motril izpod čela, zapazil ču-n° zlobno svetlikanje. “Morda 116 Veste, da sta bila pred zako-5l0rn- Prijatelja — Jančarica in France.” No, to je bilo že davno,” je °inenil nalašč malomarno žup-hik. . ^az. serrL svojo dolžnost opra-a. če jih bo sram, bo druge, e_ae ne bo. Pa zbogom!” kov^k ie si;QPil nekaj kora- molči o tem drugod! St-vaT uredim že jaz.” ^ ,ehla je odšla, župnik je začel Vo'sk* ^°r ^ P° S0^^' “Torei t0 d ^ m doma naj se prične izn ^ P° ^ulgom razmišljanju i2 reS°voril polglasno, ko ga je misli poklicalo močno trkanje Ra vrata. mi boste le vi- ystopii je žup ■oe ian. Začeie§tUnCe tmo Pripeljali,” je kloh takoi ^uPan in poveznil Pultu^ na °'3 ^uPnlP°vem “E>v ajset, kajne?” bil i°’ Puvzel župan in dvig-( §las: “Dvainštirideset!” se je čudil dvajset',,, a] 36 bil° piSan° Za kar 6 nobeno pisanje več, t le vojska.” stine^an Potegnil iz žepa li- ■hladn+ln zaP^snik ter začel raz-^ P° pisalni mizi. skrbelo ° PosPravimo?” je čin0 ie Preveč za našo ob-so v ^ kaj hočemo? Siromaki že kako.” kaki rL nev Veste’ gospod župnik, ^rgan V6Z^ S°' ^se je boso, raz-Živali° ln hojim se — še brez ^ na bodo.” ^Pnik8^’, V°;’ska’” ie zmajeval “Na g^avo. “Kje jih imate?” bi Zato sem prišel, da ^Unmu POmagali porazdeliti.” ih odšel le tak°i VZel klobuk “j^e z županom. ^^menJ68^’ Čist0 drugačnega ^zlagal S° k° mi>” ie Potoma kratkip ZuPan- “Majhni so, Ijeni n 110®’ v život pa zava-Pakai P°Sebno ženske. Pa jih še ^Ijaci’'aZUrnem' "Toljaci smo, je ie ’ Pravijo. Ampak čudno ^0tbo,ia ^redo na tako daljno m razrahani. To je edin- ščina — jej-jej Č deli.” Prišla sta sred vasi. Zbor beguncev je sedel ob cesti: nekaj moških, sicer ženske in otroci. Nekateri so imeli svežnje obleke in posteljnine, večina pa ničesar, krog njih so bili zbrani otroci iz vse vasi. Nekaj gospodinj je že prineslo težke hlebe kruha in so ga v velikih kosih rezale beguncem. Druge so delile mleko, ena je prihitela z opranimi plenicami, da so previle dojenčke, ki so bili vsi mokri in so jokali. Ko je župnik stopil mednje, so ga prvi hip začudeno gledali. Menda se niso takoj zavedeli, kdo bi bil. Nato so vsi hkrati vstali, se začeli tiščati krog njega in mu hoteli poljubovati roko: vsi, ne samo otroci. Župnik je izmikal in skrival roke, pa so ga lovili za rokav in mu poljubovali suknjo. Domačini so gledali in se nasmihali. Čudno se jim je zdelo. In ko se je župnik otel beguncev, je takoj modroval župan: “Vidite, vse drugače ko pri nas.” “Navada,” je rekel župnik malomarno. “Za otroke ne rečem, ampak za moškega ta reč ni,” ni bilo všeč županu. Nato je župnik po zapisniku zbral posamezne družine, ki sta jim z županom določila stanovanje za prve dni, dokler se ne uredi drugače. En sam fant je ostal, ki ni spadal k nobeni družini. Povedal je, da je delal na polju, ko so ljudje začeli bežati. Bežal je z njimi vred —- prišel z njimi na vlak in sedaj ne ve ne za očeta ne za mater. Tega je sprejel župnik. Nato je priporočil begunce ljudem in določil nedeljo za to, da se razdele posameznim gospodarjem v rejo. Ko so v nedeljo porazdelili begunce, se je oglasila pri župniku Jančarica in prinesla za mašo za srečno vrnitev Blaža; “ko mu ne morem drugače nič pomagati,” je pristavila. Ob tej priliki se je župnik spomnil Jerine tožbe, na katero bi bil sko-ro pozabil. Župnik jo je skrivaj opazoval, ko je pripovedovala o Blažu, o njegovem odhodu in o tem, da se ni mogla še enkrat posloviti. V orošenih očeh ni bilo nič narejenega in zlaganega; iskrenost je gorela iz njih. “Sedite, Franca,” jo je povabil župnik. Tudi sedaj jo je pogledal, da bi ujel znak nemirne vesti. Ali France ni spreletela barva. “Nekaj vam moram omeniti in vas opozoriti, Franca!” “Le kar, gospod,” je rekla čisto mirno. “Matic vam hodi pomagat delat?” Župnik je pogledal Franci v oči. Franca je za hip vzdržala pogled, nato se je nekoliko zmedla, povesila oči in rahlo zardela. “Blaž ga je naprosil in hvaležna sem mu. Je res veliko postoril pri nas.” “To je prav. Tudi jaz sem ga že pohvalil za to in mu priporočil, da še pomaga.” Franca je spet dvignila oči, rdečica je izginila z lic. “Vendar pa morda včasih kar tako poseda in vasuje pri vas?” Franco je vnovič oblila rdečica. “Zavoljo tiste prošnje je bil res nekajkrat pri nas. Pa ga nisem nič prosila. Prav prisilil me je na prošnjo in Blaž mu je rekel. Sama bi že ne bila vložila za podporo.” (Dalje prihodnjič) Prvi taksiji CHICAGO, HI. — To mesto naj bi imelo prve taksije-avte. Uvedeni so bili leta 1915. (Konec Tudi mongolskega jezika v besedi in pisavi se je naučil, kar je napravilo na vladarja tako imeniten vtis, da ga je menoval za svojega osebnega pooblaščenca in ga z važnimi nalogami pošiljal v skoro vse dežele ogromnega cesarstva. Bil je tako v deželi Mein (Burma), Ciapma (Vietnam), v Sibiriji in tri leta je bil celo cesarjev namestnik v bogatem mestu Jančou, središču orožarstva, s 24 podeželskimi občinami vred, ki so bile pod njegovo sodno oblastjo. In slednjič je bil “vladni komisar” v kanovem državnem svetu. Kamorkoli je že potoval, povsod si je Marko vestno zapisoval, kar je bil videl in prinašal svojemu dobrotniku nove, žive vtise o podložnikih in tujcih, o njihovih navadah in razpoloženju. Tako je postal prvi potopisec azijskega kontinenta in prvi človek, ki je mogel nevedni Evropi pričevati o velikanskem cesarstvu “Cathai” na tisti strani, kjer sonce vzhaja, o njegovem bogastvu in neverjetnih razsežnostih, o širokih rekah, velikanskih mestih, raznolikih izdelkih in gomazečih množicah. Bil je tudi prvi, ki je opisal države na kitajskih mejah, z vsemi njihovimi posebnostmi, religijami in stavbarstvom. Bil je prvi, ki je prinesel v zahodni svet nenavadne vtise, zvoke in vonje številnih dežel — od Zi-panga (Japonska) do Jave, Sumatre in Cejlona. Na svojih službenih potovanjih je videl mesta, kakršnih Evropa ni premogla niti v sanjah. Nanking, Jangšoun, Hang-čou — ob njih so zbledela evropska mesta, pa celo domače Benetke; ob njih so bila brezbarvna, primitivna in necivilizirana. Kitajska mesta so bila čista in urejena, povezovale so jih široke ceste in prenesetljivo dobro organizirana konjska pošta. V mestih je za red skrbela policija in jih je čuvala stalna gasilska služba. Tu so bila javna prevozna sredstva zelo običajna stvar, tudi boljše hitre ceste niso bile nič posebnega, niti odvodni kanali pod cestami. Bili so tu javni parki in pristanišča. Papirnat denar, v Evropi nepoznan, je bilo zakonito plačilno sredstvo v cesarstvu. Modema kitajska mesta Če sodimo po tem, koliko prostora je Marko Polo posvetil Hangčou v svoji knjigi, mu je bilo to mesto najbolj pri srcu. “Nebeško mesto” z 1.6 milijonov družin. Močno se je potrudil po opisovanju, dal je mestu prednost pred vsem drugim na svetu, kar zadeva veličastje in lepoto, pa tudi spričo izbire razvedril, ob katerih je prebivalec lahko pomislil, da živi v raju. Kot njegove domače Benetke je bil Hangčou preprežen s kanali in Marko je spoštljivo omenil 12,000 mostov čez te kanale, ob katerih so mnogi visoko obokani, da lahko pod njimi pljo-vejo jamborice”. V kanovi službi je Marko preživel 17 let, med tem ko sta njegov oče in stric s trgovskimi posli obogatela. Ker se je njihovemu cesarskemu dobrotniku nabralo že nad 70 let, so trije Poli razmišljali, da bi bilo nazadnje kar primerno odpotovati domov; še predno bo cesar zatisnil očrin se začno dvorne spletke in obračuni ljubosumnih tekmecev, ki bi tujcem utegnili zagreniti življenje. Naporna in nevarna vrnitev, za kakršno bi danes potrebovali tri dni, je za Pole trajala tri leta. Ko so leta 1295 pristali v Benetkah, so bili že celih 24 let zdoma in tako jih ni nihče prepoznal. Služinčad jim ni dovolila vstopiti v podeželsko hišo — že zdavnaj so jih imeli Za mrtve. V cilju prepričanja sorodnikov in prijateljev, da niso goljufi, so povratniki priredili sijajno gostijo, razkazali dragocena taborska oblačila in v dramatičnem trenutku preparali šive, da se je iz njuh usul pravcat dež lesketajočih se draguljev. Ko so povabljenci videli prvo prgišče diamantov, rubinov in biserov, so se tudi naj večji dvomljivci prepričali, da popotniki ne lažejo — kajti le kdo bi razen Kub-lajkana še lahko bil tako bogat in tako darežljiv. Kot 17-leten mladenič je Marko Polo 1. 1271 odšel iz Benetk. Vrnil se je kot zrel, izkušen svetovljan 41-ih let z znanjem o ljudeh in deželah, kakršnega ni imel nihče pred njim. Čeprav je o vsem tem živo in nazorno pripovedoval, mu vseeno niso verjeli. Vse svoje žive dni in tudi dolgo potem je ostal prerok, ki v svoji domovini nič ne velja. Tri leta po Markovi vrnitvi je zaradi srdite trgovske konkurence izbruhnila vojna med Benetkami in Genovo. Marko, ki je poveljeval galeji, je 8. septembra 1298 skupaj s svojo ladjo pri Korčuli padel v roke sovražniku in se znašel v genovski ječi. Jetništvo je vedno nemiren in podjeten — dobro izkoristil. Velel si je poslati svoje dnevnike in je narekoval spomine sojetniku, nekemu Rustichelliju iz Piše. Toda sto in stoletja so minila, predno so raziskovalci, hodeč po njegovih poteh, potrdili to njegovo poročilo in priznali, da je osupljivo natančno in niti malo izmišljeno. “ P o t o vanja Marka Pola”, ki je najprej izšlo v francoščini kot “Livre des merveilles du monde”, je bilo prevedeno v vse kulturne jezike in so postala nepogrešljiva knjiga za zgodovinarje in zem-Ijepisee, očarajo pa vsakogar, ki ga žene po svetu. Marko Polo ni nikdar zvedel, da je napisal klasično knjigo. Po njenem izidu so ga javno sramotili in obrekovali, zasme ho vali in črtili češ, da je napletel vse to v pravljice, ker takratni prebivalci niso mogli kaj takega verjeti. Četrt stoletja se je Marko zaman boril za svojo čast in čast svoje knjige, še, ko je januarja 1324 ležal na smrtni postelji, ga je duhovnik silil, naj za pokoj svoje duše prekliče vsaj nekatere najbolj neverjetnih zgodb. Še v zadnjih vzdihljajih je Marko Polo izjavil: “Povedal nisem niti polovice tistega, kar sem videl.” T - -a?..- m TVTAY HO Kupujte danes v mestu od 10 dop. do 7 zvečer, v vseh podružnicah do 9.30 zvečer. Mi dajemo in zamenjavamo Eagle znamke Nova nabava! Moške in mladeniške modne hlače Vesti iz Slovenije Kulturno življenje v Ljubljani Konec decembra je bila v Ljubljani v Operi Slovenskega narodnega gledališča premiera “Hovanščine”. To je opera velikega ruskega skladatelja Mode-sta Petroviča Musogrskega. To je že tretja postavitev tega dela na Slovenskem. Prvič je bilo uprizorjeno leta 1937 in drugič leta 1955. Novo predstavo dirigira Bogo Leskovic. * Državna založba Slovenije z neutrudno vztrajnostjo in ob minimalni družbeni podpori nadaljuje z izdajanjem temeljnih slovenskih knjižnih del. To je o-srednja ugotovitev s tiskovne konference, ki jo je DZS sklicala ob izidu monografije o Rihardu Jakopiču in druge knjige Krajevnega leksikona Slovenije. ■» V Arkadah, razstavišču Narodnega muzeja v Ljubljani, je bila odprta razstava “Iliri in Dačam”, ki sta jo pripravila Narodni muzej v Beogradu in Zgodovinski muzej Transilvanije iz Cluja v Romuniji. Razstava sodi v vrsto izjemno tehtnih srečanj 3.99 4.99 Reg. in če so perf. 7.99 - 12.99 NAD 5000 PAROV! Čistilna razprodaja moških hlač, dveh najbolj znanih in oglaševanih ameriških znamk! . Ogromna izbira krojev, barv in blaga, prav za vsakega moškega. . KROJ A: Trajno zlikane plapolave progaste in enobarvne hlače. • KROJ B: Trajno zlikane ravne hlače kontinentalnega stila v rjavem ali modrem progastem vzorcu. e KROJ C: Trajno zlikane kontinentalne, plapolave hlače, v sivi, modri, vinski ali rjavi barvi. • KROJ D: Novostne 100% bombažaste zvončaste hlače z žepom iz razkošno kosmatenega denima. »..Kompletna selekcija mer: Opasne mere od 28 do 50, notranji šiv 28 do 34. Ne vsaki kroj v vsaki barvi. Style D J \ Style C / /4 . -/ I , m.i } SP Budžetni oddelek moških oblačil v vseh 7 trgovinah s kulturami davnine, ki jih Arkade že nekaj časa sistematično prikazujejo. S to razstavo Narodni muzej zaključuje proslavljanje 150-letnice muzejstva na Slovenskem. Križevci napredujejo Nedvomno je vas Križevci pri Ljutomeru pomembno krajevno središče ljutomerske občine. V 80 hišah živi 358 prebivalcev. Ta vas je tudi med redkimi podeželskimi kraji, ki imajo zaradi hitrega razvoja že sprejet urbanistični načrt. Križevci pri Ljutomeru namreč objemajo stičišče dveh pomembnih asfaltiranih cest, ki peljejo iz Ljutomera proti Murski Soboti in iz Ljutomera proti Radencem. Podobo vasi vedno bolj spreminjajo nove hiše in manjša nova naselja. Po urbanističnem načrtu bodo lahko v vasi na novih površinah postavili še 80 novih hiš. DELO DOBIJO Delo za moške in ženske Iščemo moške in ženske za čiščenje. Poln čas ali delni čas, podnevi ali zvečer, Kličite 777-6363. (41) MALI OGLASI Hiša naprodaj Kot nova, pri E. 185 cesti, 2 spalnici, klet, za dvojico ali vdovo. Samo $22.900. GEORGE KNAUS Real Estate 481-9300 (40) EUCLID POULTRY V zalegi imamo vedno očiščene piščance, na leose zrezane, p« polnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberita! HOWARD BAKER US East 185 STREET, EUCLlD KW l-RIJrt POGREBNI 6502 ST. CLAIR AVENUE COLLIN WOODSKI 452 E. 152nd STREET ji)....uni........... | JOS. ZELE IN SINOVI ZAVOD E Tel.: 361-0583 = URAD Tel.: 481-3118 Avtomobili in bolniški voz redno in, ob vsaki uri na razpolago Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo TMmmmMiiiiiimmijmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiEiimimmiiiimimMHimimiiimiiiiiiim^ Hiša naprodaj Enostanovanjska hiša s 7 sobami, 4 spalnicami, 2 spodaj in 2 zgoraj; vsa podkletena, v kleti delavnica, umivalnica, prha, nova peč; patio, garaža za 1 avto. Kličite: Paragon Real. Inc. 521-5053 po 6. zvečer -(40) Zakonca srednjih let iščeta od 3 do 4 — sobno stanovanje z garažo v bližini E. 185 St. za mesec junij. Kličite 261-3722 (40) V najem Dvoje 4-sobnih stanovanj s kopalnico, se odda na E. 69 in 70 St. Oglasite se osebno na 968 E. 69 Pl. -(40) Hiša naprodaj Dobra 2-družinska, 5-5, prava cena za hitro prodajo, na 1251 E. 74 St. Kličite po 4. uri 845-1912 in vprašajte za Mary. (47) V najem Oddamo dvoje stanovanj, samo samskim osebam ali zakoncem, v St. Clairski slovenski okolici. Kličite po 5. uri 731-9431. (40) Experienced interior painter $20.00 a room Free Estimates 946-2338 V najem Odda se opremljena soba in kuhinja starejšemu moškemu v neposredni bližini sv. Vida na 1153 E. 61 St. Kličite po 5. uri 361-1933 (40) Hiša naprodaj V fari sv. Viljema, blizu Wells šole, 4 spalnice, 18x20 družinska soba, ognjišče, nove preproge vseskozi, razvedrilna soba obita s ploščami, krasno dvorišče, v srednjih 30h. Nobenih agentov. 731-0293 (40) pobija Ritoper, pobija, pobija! !Z njim morajo: Naprej! “Ali ste mi danes čudni!” Rito-perja jezi razmišljevanje in neveselost. “Včasih so peli moji fantje in možje in dekleta, da so vsi ljudje ob železnici vedeli: Ritoperjevi se peljejo!” “Odvadil si jih petja! Odvadil si nas veselosti!” momlja Horvat. Ritoper presliši njegove besede. “Alo, da bo veselejše!” Iz košare izvleče zelenko in jo ponudi Časarju. Zelenka kroži med potniki. Globoko potegne Horvat, noče piti Ivan, pije Andraž, ker misli, da mora piti. Vlak hiti. Z vsakim hipom so dlje od doma. Doma so se zbudili otroci in so začudeni, ker ni ateka. Veren vidi vse obraze od Štefanovega do Aleksandrovega. Včasih se mu zazdi, da čuje Marsiškin krik, včasih mu zazveni Jožkov jok na uho, gotovo mu nagaja Margitka. Dvigne glavo in se naglo ozre po navzočnih. Ko da se boji, da vedo, kaj misli. Mati, mati, kako hodite domov? Ni bilo prav, da sem bil tako osoren in kratek. Kaj pravzaprav briga ljudi? Le čemu me je pred ljudmi strah in sram? Andraž poveša glavo in mu je žal, žal. Kaj misli Ilonka? Kako se mi je iztrgala iz rok in odbežala. Ko otrok, ki spozna, da je storil prvi greh. Ali se jezi name? Kako pa doma? O, kako pečejo materine solze! Lizika poveša glavo. Niti v roko ji ni segel za slovo. Oče je mrk in zlovoljen. Materi in Liziki bo kazal svojo nejevoljo, trpeli bosta radi Ivana. Ivanu je tesno pri srcu. Ali je res bilo treba iti? s Geza se ne gane z Ritoperjeve strani. Včasih poseže z roko za klcbuk in potiplje kito rožmarina. In e vdane j ši je njegov pogled na palirja in še rajši bi razbral njegove misli in mu vnaprej vsaki besedi pritrdil. Gleda ga ujec in ne more razumeti, odkod taka sprememba pri nečaku. Pogovor se ne more razpresti. Ves Ritoperjev trud je bob ob steno. Dolinjci in Ravenci sede zamišljeni in sami zase, ko da jih je sram, da so zašli med go-ričanske kočarje in v Ritoper-jevo družbo. Goričanci so preponosni, da bi jim dali prijazno besedo. Vlak hiti, hiti. Težko, težko je slovo od Slovenske Krajine. Toliko dobrih in mehkih src ostaja na domači zemljici. Vlak hiti. Izmotal se je iz gričevja in hiti po nepregledni ravnini, ki je jezerokrat večja ko vse Dolinjsko in Ravensko. Tuja govorica udarja na uho, šepetaje govore med seboj v domači besedi. Ritoper glasno govori madžarsko, ko stoji vlak na postajah, domače govori le šepetaje in ko vlak vozi in ni niti sprevodnika blizu. Solnce je sijalo nad Slovensko Krajino, ko so jo zapuščali pri Hodošu, toplo, prijazno solnce. Temni oblaki se kopičijo nad ravnino, neprijazen, pust, mrzel dan gleda v vlak skozi okna. Ivan premišljuje, ali bi se na prvi postaji ne splazil neopaženo iz vlaka, počakal drugega in se vrnil domov. Andraž čuti, da je imela mati prav. Vlak hiti, hiti in vozi s seboj sto in sto misli, ki hite nazaj v solnčno Slovensko Krajino. Čim dlje vozi vlak, tem trdovratneje hite misli nazaj in tem silneje. Prehitro vozi vlak, predolgo yozi, predaleč bo do doma. Ritoperju vozi vlak prepočasi. Njegove misli hite v smeri z vlakom, hitrejše so ko vlak in vse nestrpne so. Ritoper čuti, kam hite misli njegovih delavcev, ve, odkod zamišljenost in otožnost. Sama edina njegova misel mora pobijati sto in sto, jezero in jezero drugih misli! Pa jih pobije! Mora jih pobiti in ukloniti svoji volji! Žejni so delavci in bi radi pili in hočejo k vodnjakom na postajah. Ritoper skače sam z vlaka, jim napolnjuje steklenice in streže z vodo. Lačni so nekateri, ki niso vzeli brašnja s seboj, Ritoper jim deli svoj kruh in odpira drugo zelenko. Ko presedajo na druge vlake, skače Ritoper ko po žerjavici po postajah. Boji se, da bi kdo sedel v napačen vlak; morda se boji, da bi kdo zaostal, morda se boji, da bi kdo pobegnil. Vseh jezero in jezero misli Vlak hiti po nepregledni ravnini, hiti v mrak. 2. Vožnje ni konca ni kraja. Utrujenost črta svoje poteze v obraze in sili v oči. “Da nas ni prodal v zamorske kraje? Tam so sužnji!” premišlja Horvat tako glasno, da ga čuje Ritoper. “Še nekaj postaj, samo še nekaj postaj!” menca palir in bulji pri vsaki postaji v noč. “Nekaj pomeni pri nas tri, štiri. Prevozili smo jih že najmanj deset, odkar si prvič rekel, da jih bo samo še nekaj. Zakaj si tako uredil, da pridemo ponoči?” Ritoper presliši Horvatovo vprašanje. “Težko bi bilo najti pot do- položi glavo in zamiži. “Ali poči še to noč?” misli Veren. In v tretje ga zazebe pri misli, da se ne bo mogel izogniti, ko trčita skupaj. Delavci molče. Iz Ritoperje-vih ust so slišali danes prvo stru- V Horvatovih očeh sije neprikrito sovraštvo, ker mora pogoltniti odgovor. Veren ga pogleda, sede k Horvatu in molči. “Na verigi nas ima priklenjene. Samo nategniti mu je treba, pa gremo, če hoče, na delo na pek-1 peno besedo, lenske njive. Zakaj s hudičem i je v zvezi!” j “Molči! Čuje te, pa ti zopet j “Hitro, hitro! Vlak ne stoji oponese dolgove.” J dolgo! K meni, vsi semkaj k Veren pogleda Ritoperja. In 1 meni!” Ritoper vrže svojo pleteža hip ga zazebe po hrbtu, ko | nico na mokra tla, stopi nanjo presodi njegov srepi pogled, ki! in kliče delavce. “Glej, Časar da Premium Deposit fund ................. 2,783.93 6,026.80 Total net ledger assets as of Dec. 31, 1971 ......$ 1,889,465.72 EXHIBIT 2 INCOME: Premium Income — Life Premiums ....................$ 314,762.99 Accident and Health Premiums .... 2,517,548.01 se meri s sivim sovraštvom Horvatovih oči. Globlje ko bi človek mislil sta se zagrizla ta dva drug v drugega. “Kdor se pa zapiše hudiču, prejme tudi od hudiča plačilo. To je tako bilo in tako bo! Zapomni si to, Veren!” Glasno in s poudarkom govori Horvat. In zopet zazebe Verena. Ali se mov. Moder si, Ritoper, letošnje! ni zme3alo v Horvatovi glavi? leto ti nihče ne .uteče z dela. Pogodbe znaš delati bolje ko hudič!” “Če utečeš, Horvat! Jokal ne bom za teboj! Ali lazim za teboj? Ali laziš za mano?” “Priklenil si me nase! Verige ne morem raztrgati!” “Vsaj molči in premišljuj, kako bi jo raztrgal. Rad bi, da jo čimprej raztrgaš!” Nedvoumen pogled spremlja Ritoperjeve besede. '0 Society^ ONE FAIRLANE DRIVE JOUET, IL CQ434 Since 1914 ... ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Schola? ships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, baskeiball and little league baseball. 6. Social activities. 7. Participating in the Catholic Communications Foundation. Družba sv. Družine Officer* President .................... Joseph J. Konrad First Vice-President ........ Ronald Zefran Second Vice-President ........ Anna Jerisha Secretary .................... Robert M. Kochevar Treasurer .................... Anton J. Smrekar Recording Secretary .......... Joseph L. Drašler First Trustee................. Joseph Šinkovec Second Trustee ............... Matthew Kochevar Third Trustee ................ Anthony Tomazin First Judicial ............... Mary Riola Second Judicial .............. John Kovas Third Judicial................ Frances Yucevicius Social Director............... Nancy Owen Spiritual Director ........... Rev. Aloysius Madic, O.F.M. Medical Advisor............... Joseph A. Zalar, M.D. “Kaj zopet gode?” vpraša Ritoper Verena in pomigne z očmi na Horvata. “Predolga je vožnja! Človeka se loteva nestrpnost!” meni Veren, popravlja svojo culo, ne pogleda ne Ritoperja ne Horvata. “Kar sem rekel, sem rekel! In zapomni si to, Veren!” In Horvat ga krepko sune, ko da hoče poudariti pomen svojih besed. Vlak žvižga in vozi počasneje. Ritoper ošine s temnim pogledom Horvata. “Horvat, ko izstopimo, hočem s teboj na samem govoriti par besed. Na samem in med štirimi očmi, da veš!” Ritoperjeve besede so strupene in ne prikrivajo njegovih misli. Horvat ga razdraženo pogleda, pa naglo povesi pogled, sede na klop, položi culo v naročje, nasloni nanjo komolce, v dlani kdo ne ostane v vlaku! — Ali ste vsi? Ni kdo zaspal?” Komaj stopi zadnji delavec s culo v krog okoli palirja, zažvižga vlak in odhrumi v temno noč. Tri, štiri medle luči brlijo na postajici, vse naokrog gluha, črna noč; nikjer ni videti žaru iz razsvetljenega gradu, v temi ni razločiti, da bi kje v bližini migotale lučke na marofu ali po hišah. Droben gost dež pada na delavce. “Ali smo vsi?” Molk. “Potrpite malko! Grad je nekoliko od rok! Kmalu se vrnem in vas popeljem na marofe.” “Kaj ne bi v gradu prenočili?” vpraša nekdo. Glas ni Horvatov. “V gradu, kakopak! In na pernicah in po mehkih naslanjačih!” se obregne drugi glas. Tudi ta glas ni Horvatov. “Ko bi vsaj v grajskih hlevih!’ se brani prvi. “Kdo bo taval v tej črni temi in v tem dežju na marofe?” “Potrpite! Morda ... morda prenočimo pri grajskih.” Ritoper nese svojo košaro v odprto lopo. (Dalje prihodnjič) Oglašajte v “Amer. Domovini” KHemb&rs of the Supreme Board and Members of the Holy Family Society February 15, 1972 This is to notify all of our membership that the Society’s Investment Committee directed me to invest $60,000.00 into the following Savings and Loan Certificate of Deposits at 6% interest. Bell Federal Savings & Loan — Chicago, Illinois $20,000.00 Home Savings & Loan — Chicago, Illinois ......... 20,000.00 Lockport Savings & Loan — Lockport, Illinois 20,000.00 The total amount invested in bonds and certificates of deposit since November, 1971 is $619,861.91. Fraternally yours, HOLY FAMILY SOCIETY—USA Robert M. Kochevar, SECRETARY RMK/br Minutes of the Supreme Board Meeting January 29, 1972 ' The President, Mr. Joseph J. Konrad, requested that the First Vice-President, Mr. Ronald Zefran, open the Meeting with prayer. In the absence of the Recording Secretary, Mr. Joseph L. Drašler, Mr. Zefran made a motion to appoint Nancy Owen to take the minutes of this Supreme Board Meeting. Motion seconded by Joseph Šinkovec. Motion carried. The Roll Call of Officers was now taken and the following I Members of the Supreme Board were present: President, Joseph J. Konrad; First Vice-President, Ronald Zefran; Second Vice-President, Anna Jerisha; Treasurer, Anton J. Smrekar; Secretary, Robert M. Kochevar; First Trustee, Joseph Šinkovec; Second Trustee, Matthew Kochevar; Third Trustee, Anthony Tomazin, Jr.; Social Director, Nancy Owen. Those not present for the Meeting were: Recording Secretary, Joseph L. Drašler; and Spiritual Director, Reverend Aloysius Madic. A motion was made by Anthony Tomazin to dispense with the reading of the minutes of the last Meeting and to approve these minutes. Motion was seconded by Joseph Šinkovec. Motion carried. The President, Joseph J. Konrad, now called upon our Treasurer, Anton J. Smrekar, for his report. Mr. President and Members of the Supreme Board. The following is my report to you. January 25, 1972 Members of the Supreme Board of the Holy Family Society: The following cash statements have been prepared from the general books of the Holy Family Society of the U.S.A. and are presented herewith: Balance Sheet, December 31, 1971 EXHIBIT 1 State of Income for the Period Ended December 31, 1971 EXHIBIT 2 State of Expenses for the Period Ended Decemoer 31, 1971 EXHIBIT 3 Respectfully submitted, ROBERT M. KOCHEVAR, Secretary EXHIBIT 1 LEDGER ASSETS Petty Cash .........................$ 300.00 First National Bank — Miscellaneous Account .......... 337,688.21 First National Bank — Benefit Account ................ 6,086.25 $ 344,074.46 Bonds ............................................... 1,055,227.96 Stocks — Preferred ....................................... 68,308.72 Stocks — Common ......................................... 200,605.22 Certificates of Deposits .................................. 210,000.00 Policy Loans ............................................. 17,276.16 TOTAL PREMIUM INCOME ............ Investment Income — Interest on Bonds ............... Interest on Policy Loans ........ Interest on Certificates of Deposits Dividends — Preferred Stock Dividends — Common Stock ........ Real Estate Income .............. $ 2,832,311.00 30,573.90 788.12 7,809.46 1.907.27 1.822.28 16,666.70 Accrued Interest On Bonds Total Investment Income ..................... Other Income — Profit on Sale—Preferred Stock 4,888.00 Profit on Sale—Real Estate ...... 180,229.46 59,567.73 (- 4,386.91) 55,180.82 Total Other Income ................................... 185,117.46 INCOME FOR PERIOD ENDED DECEMBER 31, 1971 .'.. $ 3,072,609.28 EXHIBIT 3 EXPENSES: Claims — Death ..................$ 32,814.00 Disability Benefits ............. 1 725.00 Cash Surrenders and Endowments 16,500.84 Claims - Health and Accident 1,242,370.54 Total Paid Policyholders ......................$ 1,292,410.38 Commissions Paid — Policy Fees ............ Commissions — Life Commissions — Health and Accident 36,777.60 88,197.77 751.265.39 Total Commissions Paid General Expenses Paid — Rent and Utilities ............ Salaries ....................... I.cgal Fees .................... Medical Fees ................... Inspection Reports ............. Office Maintenance & Supplies Travel ......................... Postage, express, telephone and telegraph .................. Printing ....................... Promotional ................... Fraternal Activities Donations ...................... Advertising .................... I.B.M. Service ................. Office Equipment ............... Official Publication ........... Dues and Subscriptions ......... Actuarial & Accounting Fees ... Depreciation ................... ' Insurance Rental Post Office box and Safe deposit Box .......... Bank collection charges ........ Board Meeting & Per Diem Repairs to building ............ Convention expenses ............ 876.240.76 27,561.87 191,594.10 25,803.97 8,124.80 10,541.05 14,241.39 5.250.06 19,095.85 15,532.77 3,310.62 2,971.72 465.75 1,613.30 47,204.50 1.505.00 797.60 894.62 7,604.43 3.324.00 2.096.07 78.80 512.81 1,196.60 50.00 400.00 Total General Expenses Paid Taxes, Licenses and Fees Paid — Department of Insurance ... O.A.B. expenses ........... Director of Labor ......... Federal Unemployment Real Estate Taxes ....... $ 391,771-68 5,860.00 8,412.75 459.45 316.00 2,973.78 Total Taxes, Licenses & Fees Paid Total Expenses For Period 18,021-98 $ 2,578,444-80 Increase In Ledger Assets For The Period .................... 494,164-48 Ledger Assets at December 31, 1970 .......................... 1,395,301-2^ Ledger Assets at December 31, 1971 ....................... $ 1,889,465-72 A motion was made by Mr. Ronald Zefran to accept the Treasurer’s Report. Motion seconded by Anna Jerisha. Moti011 Carried. (To be continued.) Mention Members of St. John Lodge No. 13 TOTAL $ 1,895,492.52 ledger liabilities Withholding taxes payable ............$ 657.10 Social Security tax payable .......... 250.57 Illinois State Tax ................... 389.75 Reserve for checks written off ....... 1,945.45 CHICAGO, 111. — The February meeting will be held on Sunday, the 27th at 3 o’clock. Note the change of time. As a reminder to those who have forgotten where the meetings are held, we need in the hall under St. Stephen’s Church, located on the corner of 22nd Place and Walcott. This is convention year for the Holy Family Society. All members who would like to ^ delegates must attend at leaS three (3) meetings in order be a delegate. Please make ail effort to attend as many me6^ ings as you possibly can. ft your obligation to the society be an active member. Fraternally yours, Christine Stanek, Recording Secretary