PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLII. št. 287 (12.612)
Trst, petek, 5. decembra ;
Vrsta sklepov na vladni seji
RIM — Vlada je na sinočnji seji sprejela vrsto pomembnih ukrepov, s katerimi je v bistvu obnovila zapadle odloke, ki jih parlament ni potrdil. Tako so potrdili odlok, ki podaljšuje zapadlost roka za predložitev prošnje za gradbeni odpust do 31. decembre. Besedilo tudi določa pogoje, na osnovi katerih bodo lahko tisti, ki so za gradbeni odpust plačali preveč, zahtevali vračilo razlike.
Prav tako so ponovno sprejeli odlok v zvezi z obnovitvijo sta-narinskih pogodb trgovskih obratov in javnih lokalov. Rok za odpoved ali za obnovitev teh pogodb pa zapade 28. februarja 1987 in ne konec tega meseca, kot je bilo določeno v prvotnem besedilu.
Odobrili so tudi novo besedilo nadzorstva nad prometom velikih tovornjakov TIR. Odpravili so določilo o zaplembi vozila v primeru pomanjkljivega tahig-rafa ter omejili določila o prepovedi prometa v prazničnih dneh. V veljavi pa ostanejo vsa dosedanja določila o omejitvah hitrosti in o globah.
Končno pa je bila vlada seznanjena z ukrepom predsedstva vlade, ki je prepovedalo prodajo orožja Siriji. Sklep je prejšnji teden sprejel kabinetni svet, v veljavo pa je stopil šele po današnji vladni seji. Med ostalimi vladnimi sklepi naj omenimo še reformo vojaške zdravstvene službe in nekaj ukrepov s področja šolstva.
h bojazni pred izgubo ugleda zaradi afere »Iranian-Contras-Connen
Glasnik Bele hiše Larry Speakes odstopil Tudi Bush kritičen do predsednika Reagana
Admiral Poindexter
in podpolkovnik North nočeta pričati in zahtevata imuniteto
VVASHINGTON - Glasnik Bele hiše Larry Speakes je včeraj napovedal svoj odstop. Ta do neke mere pričakovani sklep je še poslabšal položaj Reaganove administracije v teh dneh zapleta zaradi afere o tajnih nakazilih nikaragovskim kontrasom iz izkupička prodaj orožja Iranu, saj je zgovorno dokazal, da se je že začel beg s potapljajoče Reaganove administracije. Speakes je že pred časom izrazil željo, da bi si dobil boljšo zaposlitev, to pa je sedaj pospešil, da ne bi afera prizadela tudi njegovega ugleda.
Tudi ameriški podpredsednik Bush, ki se je doslej držal v ozadju celotne afere, ki pretresa Belo hišo, je včeraj prvikrat dopustil možnost »da je bila celotna iranska operacija napačna«, obenem je tudi priznal, daj je omenjena afera »težko prizadela ugled administracije«. Najnovejša izjava drugega človeka ameriške administracije je pomembna predvsem zato, ker predsednik Reagan uradno še vedno vztraja pri trditvi, da je bila tajna prodaja ameriškega orožja Iranu v skladu z ameriškimi nacionalnimi interesi.
Podpredsednik Bush je v svojem govoru zavrnil tudi govorice, da je vedel za prenos dobička od prodanega orožja Iranu na poseben račun antisandi-nističnih sil v Švici. Nekateri člani Kongresa se namreč nagibajo k tezi, da je podpredsednik Bush, kot vodja posebnega kriznega štaba Bele hiše,
ki bedi tudi nad dogajanjem v Srednji Ameriki, že od vsega začetka vedel za celotno operacijo. Sume v to je pred dnevi okrepil tudi oregonski poslovnež Richard Breneke, ki je po pisanju ameriškega tiska Bushevega svetovalca za nacionalno varnost osebno opozoril na to, da namerava kupiti Pentagon orožje za antisandinistične sile z dobičkom od prodanega orožja Iranu. O tem naj bi pismeno obvestil tudi druge člane administracije.
Neformalna kongresna preiskava te afere je medtem zastala, ker je predvčerajšnjim bivši svetovalec predsednika za nacionalno varnost admiral Poindexter že drugič v tem tednu zavrnil pričevanje pred senatnim odborom za obveščevalno dejavnost. V torek je pričevanje pred tem odborom zavrnil tudi podpolkovnik North, ki je po trditvah sekretarja za pravosodje Edwina Meeseja, edini v administraciji vedel za celotno operacijo.
Splošno prepričanje je, da bosta admiral Poindexter in ' podpolkovnik North spregovorila šele, ko jima bo Kongres zagotovil sodno imuniteto, oziroma, da njunih izjav pred tem komitejem ne bodo mogli uporabiti v morebitni sodni akciji proti njima. To zahtevo obeh je sinoči podprl tudi predsednik Reagan, ki je obenem pozabil na svojo izjavo, da ne bodo člani administracije prikrivali resnice.
Zahodnoevropska unija brez lastne strategije
PARIZ — Na zasedanju Zahodnoevropske unije je »sedmerica« ocenila kot nesprejemljivo možnost, da bi se razorožitev omejila le na jedrske sile in ne bi vključila tudi vprašanje konvencionalne oborožitve.
Evropska »sedmerica« išče torej odgovor na sedanjo diplomatsko ofenzivo Sovjetske zveze, ni pa še sposobna zavzeti avtonomnih sta-lišč. Navajanje stare ameriške zahteve o vzpostavitvi ravnotežja sil v Evropi, ki naj bi ga porušil vzhodni blok, je bolj medel odgovor na sovjetske razorožitvene razpoložljivosti, ki_ so prišle do izraza v Reykjaviku. Že res, da je SZ z namestitvijo svojih jedrskih raket SS-20 porušila ravnotežje jedrskih sil v Evropi in povzročila dvojni sklep NATO o modernizaciji svojega raketnega sistema. To napako sovjetskega vodstva skuša sedaj Gorbačov popraviti, saj se dobro zaveda strateške prednosti, ki so jo dosegle ZDA z namestitvijo manevrirnih ra-
ket in raket srednjega dometa. Zahodna Evropa pa je s to modernizacijo postala še hujši talec obeh velesil. V stopnjevanju oborožene tekme je namreč SZ v Vzhodni Evropi namestila taktične jedrske rakete kratkega dometa SS-21, SS-23 in SS-24.
Zahodnoevropska unija zahteva sedaj ob likvidaciji raket srednjega tudi likvidacijo raket kratkega dometa in znižanje konvencionalnih sil Vzhoda. Pozivi k aktivnejšemu pristopu Evrope so se kot kaže izjalovili. Tudi na zasedanju odbora za jedrsko načrtovanje NATO v Bruslju je v bistvu izpadlo, da ni Zahodna Evropa sposobna voditi samostojne politike, da še vedno caplja za Ameriko. Ob skrajno vprašljivi uspešnosti zunanje politike Reaganove administracije pa je taka neodločenost Evrope porazna. Razo-rožitvena pogajanja morajo biti res globalna, a sprejemljiva za vse in ne samo za ZDA.
V okviru proračunske razprave v senatni zbornici
KPI bo predlagala samostojno postavko prispevkov za slovensko manjšino v Italiji
SANDOR TENCE
RIM - Senatne komisije so v teh dneh pričele obravnavati finančni zakon in državni proračun, ki ju vladna koalicija hoče odobriti pred koncem leta, da bi tako preprečila izredno finančno poslovanje ter se tako izognila številnim težavam, tudi političnega značaja, ki so s tem povezane. Petstrankarski večini se torej precej mudi, zato skušajo njeni predstavniki v komisijah kar se da pospešiti postopek za odobritev zakona, ki je v poslanski zbornici letos povzročil manj težav in preglavic Craxiju in ministrom, z razliko od prejšnjih let, ko je bilo vsako tajno glasovanje prava muka za vladno zavezništvo. Bomo videli, kaj se bo v naslednjih dneh zgodilo v senatu.
V razpravi bo gotovo tekla beseda tudi o finančni podpori slovenski manjšini v Italiji in italijanski manjšini v Jugoslaviji, ki jo je vlada poenotila ter jo vključila v posebno proračunsko poglavje notranjega ministrstva. V prejšnjem finančnem zakonu se je ta podpora (35 milijard lir v triletju 1986-1988) nanašala samo na našo narodnostno skupnost, zakladni minister Goria pa je to vsoto med razpravo v poslanski zbornici krčil za dve milijardi (osem milijard za leto 1987, dvanajst milijard za 1988 ter trinajst milijard za leto 1989). Poslanci neodvisne levice so nastopili proti temu krčenju in zahtevali, naj vlada vzpostavi prejšnjo vsoto (35 milijard). Njihov popra-
vek, ki je naletel na podporo KPI, proletarske demokracije in nekaterih zastopnikov drugih narodnih manjšin, pa je večina zavrnila. V razpravi se je oglasil, kot znano, tudi podtajnik pri predsedstvu vlade Amato, ki je podčrtal, da se krčenje podpore uokvirja med splošne varčevalne ukrepe Craxijevega kabineta, tudi zato, ker manjšinskih pravic ni mogoče na noben način kvantificirati. Amato se je v poslanski zbornici obvezal, da bo vlada aktivno sodelovala v parlamentarnem postopku za globalno zaščito naše manjšine ter hkrati napovedal, da bo v kratkem določila svojega zastopnika v senatni komisiji za ustavna vprašanja. Za vladnega predstavnika je bil prejšnji teden imenovan socialistični podtajnik Val-do Spini.
O zgoraj omenjenem proračunskem poglavju notranjega ministrstva je tekla beseda na včerajšnji seji senatne komisije za ustavna vprašanja in to po zaslugi komunistične senatorke Gerbčeve, ki je obširno obravnavala problematiko naše zaščite. Obsodila je vse dosedanje zamude in izrazila upanje, da bo imenovanje podtajnika Spinija pospešilo postopek, tako da bo lahko Garibaldijeva delovna skupina čimprej poenotila razne zakonske predloge.
Predstavnica KPI se je nato osredotočila pri načrtovani podpori dvema manjšinama, ki kot priča poenoteno proračunsko poglavje dokazuje, da mnogi v Italiji (med te sodi tudi zunanji minister Andreotti) trdno verjamejo v teorijo »recipročnosti« obeh skup-
nosti, ki pa je za resnične demokrate povsem nesprejemljiva. Komunisti so mnenja, da je treba problematike obeh skupnosti obravnavati ločeno in to tudi zato, ker se manjšini soočata z različnimi problemi. V tem okviru predlagajo, naj parlament formalno loči proračunsko poglavje in naj podpore za Slovence v Italiji vključi med obveznosti notranjega ministrstva, podpore za Italijane v Jugoslaviji pa med obveznosti zunanjega ministrstva. Senatorka Gerbčeva je tudi ponovno opozorila na hudo finančo stisko Slovenskega stalnega gledališča. O finančni podpori dvema manjšinama bo v prihodnjih dneh tekla beseda v proračunski komisiji in baje tudi na plenarnem zasedanju senata.
Italija in Izrael proti terorizmu
JERUZALEM — Izraelski premier Šamir in italijanski minister za notranje zadeve Scalfaro sta včeraj zjutraj v Jeruzalemu podpisala sporazum o meddržavnem sodelovanju v boju proti »mednarodni teroristični grožnji«.
Pred podpisom pomembnega sporazuma se je minister Scalfaro srečal s Simonom Peresom, nato pa je obiskal izraelski parlament.
Zbornica odobrila zakon o amnestiji
RIM — Poslanska zbornica je odobrila zakon o amnestiji in odpustu. Zanj so glasovali poslanci KD, KPI, PSI, PSDI in PRI (320 glasov), proti PLI (31), del Neodvisne levice, DP in MSI so se vzdržali (43), radikalci pa po svoji stari navadi niso glasovali, čeprav zakonu nasprotujejo. Zakon pojde zdaj v senat za dokončno ratifikacijo popravkov, ki jih je v zakon vnesla pravosodna komisija zbornice.
Amnestija velja za vse lažje prekrške izpred 8. junija letos, ki se kaznujejo z zaporom do 3 let (4 v primeru starosti nad 65. ali pod 18. letom) in z njo se prekršek tudi izbriše. Odpust prekrška sicer ne izbriše, pač pa zaporno kazen skrajša- za 2 leti (3 v pri-®eru starosti nad 65. letom in handi-kapiranih z invalidnostno stopnjo nad Z0 odstotkov). Amnestija naj bi zadevala 400, odpust pa 5.000 oseb.
Minister za zdravstvo Donat-Cattin najavlja akcijo za boj proti virusni bolezni AIDS
RIM — Leta 1985 je bilo v Italiji uradno zabeleženih 30 primerov »nove kuge« AIDS, letos je to število naraslo na 450, zdravniki pa so preračunali, da bo v letu 1988 kar 5.400 okuženih.
Virusna bolezen, ki ne pozna meja, se je torej razpasla tudi po Italiji, kjer so vse do danes skušali minimizirati njene dejanske razsežnosti. Danes je za to že pozno, ne pa prepozno, zato se je tudi vlada odločila, da AIDS obesi na veliki zvon in se z informacijo ter s posebno finančno podporo za razvoj raziskav za odkritje cepiva proti virusu ali zdravljenju bolezni, postavi v bran novi rak rani dvajsetega stoletja.
Za danes zjutraj je najavljena v Rimu tiskovna konferenca ministra za zdravstvo Donat-Cattina, ki je odločil, da odmeri tej virusni bolezni posebno pozornost v svoji najavljeni reformi italijanskega zdravstvenega sistema. Za AIDS naj bi država dala na razpolago 10 milijard lir, ki bi služile za finansiranje kliničnih raziskav in obsežne informacijske kampanje. Virusno obolenje, ki ima, razen redkih izjem, smrtne posledice se namreč ne širi izključno med ljudmi, ki večkrat žive na robu družbe (uživalci mamil in homoseksu-
alci), pač pa se je okužba razpasla širom po svetu, m kajpak širom po Italiji, ne glede na družbeno pripadnost, spol, higienske navade in starostne dobe okuženega osebka.
V Italiji lahko zabeležimo dokaj zaskrbljujoč podatek, da je v zadnjih treh mesecih zbolelo za AIDS kar 12 mladoletnikov. Zato so bodisi Zveza za boj proti AIDS, kot minister Donat-Cattin, Zveza lekarnarjev, zdravniška zbornica m Zveza industrijcev, izrazili nujo po takojšnjem primernem, strokovnem in kapilarnem širjenju vseh potrebnih informacij o bolezni. Skratka, morali bi uvesti celovit načrt večplastnega boja proti AIDS, ki bi kril ključna področja družbe, šolo, vojašnice, bolnišnice, delovne organizacije, kjer so medosebni stiki najpogostejši. Za širjenje informacij, Pre“' vsem v preventivne namene, bi morali izkoristiti vsa sredstva javnega obveščanja, od tiska do televizijske reklame in strokovne literature.	_	.	.
Minister za zdravstvo bo verjetno že danes na tiskovni konferenci razčlenil tudi podrobnosti vladnega načrta za boj proti virusu, vključno s finančnim predračunom za podporo vsedržavni akciji, o katerem se je Donat-Cattin včeraj domenil z zakladnim ministrom Gorio.
Komu koristi tako pisanje?
BOGO SAMSA
V	včerajšnjem Piccolu smo na prvi strani pod mastnim naslovom in s posebnim poudarkom prebrali »Ribolov in 'slovenska zaščita — kritični glas "Vjesnika"«.
To je pač nezainteresirano poročanje o presenetljivem stališču zagrebškega dnevnika, objavljenem na vidnem mestu z naslovom: »Pogled na drugo stran obale«, ki ga je napisal Vjesnikov urednik Radovan Stipetič. Kaj je napisal urednik, da zasluži tolikšno pozornost italijanskega tržaškega dnevnika in — seveda iz povsem drugačnega zornega kota — tudi ostro kritično pozornost našega slovenskega dnevnika?
Citirajmo dobesedno: »Ritualne so postale zahteve o nekih nerealnih beneficijih za Slovence v Italiji (take pa bi bile v vsaki drugi državi), in te zahteve služijo za izvajanje verbalnih ekshibicij in kot alibi za neaktivnost na drugih področjih.«
V	nadaljevanju pisec obžaluje, kako se ravna z ribolovom predvsem pa ostro napada jugoslovansko diplomacijo na splošno, češ da to ne sme biti tabu tema. Ker pa taki napadi običajno niso abstraktna stvar, tokrat najbrž lete na zadnje dejanje jugoslovanske diplomacije italijansko-jugoslovanskih odnosov in torej na obisk jugoslovanskega zunanjega ministra v Italiji, ki ga je pripravil jugoslovanski veleposlanik v Rimu (glej' glej...) hrvaški znani politik in diplomat Ante Skataretiko.
Povrnimo se k nam. Radovan Stipetič na najbolj avtoritativen časnikarsko možen način zviška in odločno proglaša zahteve Slovencev v Italiji za globalno zakonsko zaščito za »nerealistične privilegije«, na katere ne more pristati nobena država. Vse to vzvišeno, nesramno in porogljivo, kar podkrepi z ničemer utemeljenim napadom na jugoslovansko diplomacijo.
Prav tako vzvišena in močno dvomljiva in nesramno dvoumna je ocena italijanskih strank, saj naj bi KPI bila za sodelovanje samo z besedami, PSI z besedami in delom, KD pa brez besed in z mnogo dela, kar pa je po mnenju pisca bistveno. Čudna razdelitev, še zlasti v konkretnem primeru, ko KD, njen predsednik deželne vlade in njeni poslanci, zahtevajo prekinitev odnosov na meji.
Končno še eno vprašanje in razmišljanje: Komu koristi tako izkrivljeno
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
• Komu koristi
NADALJEVANJE S 1. STRANI
in čudno pisarjenje. Odstranjevanju razlogov za težave v odnosih, prav gotovo ne. Pripravi na zasedanje skupščine Alpe-Adria, ki bo prihodnji petek pod predsedstvom hrvaškega predsednika Antuna Miloviča v Zagrebu in katerega se bo udeležil tudi predsednik Biasutti?
Slovenci v Italiji smo lahko samo ogorčeni, užaljeni in tudi užaloščeni, saj si takega bednega pisarjenja uglednega hrvaškega lista nismo mogli niti zamisliti.
BOGO SAMSA
V Mariboru brez carine
MARIBOR — V sodelovanju z reš-kim podjetjem Brodokomercom je mariborska turistično-gostiteljska organizacija Pohorje odprla včeraj dve brezcarinski trgovini.
V obeh malih duty-hee trgovinah — ena je v središču Maribora, druga v hotelu Pretnica — bodo lahko kupovali uvozno blago (pijače, cigarete, keramične izdelke itd.) tuji državljani ter jugoslovanski delavci zaposleni v tujini.
Medtem ko vlada za praznike zagotavlja dovolj pitne vode
Predstavniki pokrajin in Prijatelji Pada predlagajo temeljito »ozdravitev« reke
Na sliki dobava pitne vode s cisternami
MILAN -- Primer Pad je tako. večplasten, da bo njegovo reševanje možno samo na interdisciplinarni ravni, s skupnim delom dežel in z udeležbo države. Sektorske rešitve so zaželene, a začasnega značaja, sprejemljive v sili, ne morejo pa trajno odpraviti nevarnosti zastrupljevanja virov pitne vode. Do teh spoznanj so se včeraj dokopali pripadniki Združenja prijateljev Pada, na posvetu v Milanu, na katerem so razpravljali o temi »Padska nižina, območje, ki želi obstajati« .
Vsi razpravljala so izhajali iz dejstva, da je zastrupitev vodovoda na spodnjem območju Ferrare samo dodatno onesnaženje, ki je sodu izbilo dno. Prisotnost herbicidov atrazina in simozina je namreč le konica ledene gore v celokupnem onesnaženju Pada, ki je postal v bistvu odtočni kanal za vse industrijske odplake Padske nižine.
Živahna zunanjepolitična dejavnost Jugoslavije
BEOGRAD — Na povabilo zveznega sekretarja za zunanje zadeve Raifa Dizdareviča bo danes in jutri na delovnem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji minister za zunanje zadeve LR Madžarske Peter Varkonji. Ministra se bosta srečala in pogovarjala v Subotici. To je na včerajšnji tiskovni konferenci z domačimi in tujimi novinarji sporočil Aleksander Stanič. Kot je dejal, obisk madžarskega zunanjega ministra poteka v razmerah stabilnih odnosov in vsestranskega sodelovanja med sosednjima državama.
V zvezi s sedanjim obiskom predsednika Benina v Jugoslaviji je Stanič dejal, da se predsednik republike in stranke narodne revolucije Benina mudi na povratnem uradnem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji kot gost predsedstva SFRJ. Obisk je namenjen razvoju dvostranskih odnosov, zlasti na gospodarskem področju. Bein je predlagal vrsto programov za angažiranje jugoslovanskih delovnih organizacij v raznih investicijskih delih,
predvsem na področjih kmetijstva in prometa.
Naslednje vprašanje novinarjev se je nanašalo na obisk predsednika komiteja državne varnosti SZ Viktorja Čebrikova v Jugoslaviji. V zvezi s tem je veleposlanik Aleksander Stanič med drugim dejal da ta obisk sodi med tiste stike in povezave jugoslovanskega resorja notranjih zadev, ki potekajo s sorodnimi resorji zahodne in vzhodne Evrope, neuvrščenih in drugih držav. Tudi ta obisk je priložnost za običajno izmenjavo mnenj o vprašanjih, ki zadevajo resor za notranje zadeve.
Novinarji so se zanimali tudi za pravkar končani obisk češkoslovaškega zunanjega ministra Chnoupeka v Jugoslaviji. Stanič je povedal, da so zadovoljni z rezultati tega obiska. Pokazal je visoko stopnjo dvostranskih odnosov in zanimanje obeh strani za nadaljnje poglabljanje sodelovanja na znanih načelih, (dd)
Ortega svari pred napadom ZDA
ililSiiliflSilii
MANAGUA — Nikaragovski predsednik Daniel Ortega je na tiskovni konferenci navedel, da se ameriške vojaške enote nahajajo le 15 kilometrov od nikaragovske meje in 40 kilometrov od območja, kjer že od ponedeljka divjajo srditi spopadi med sandinisti in contrasi. Po trditvah Ortege je ameriška vojska opremljena s 105-milimetrskimi topovi in helikopterji ter namenoma išče incident, ki bi ob razširitvi spopada ameriškemu predsedniku Reaganu služil, da bi pozornost ameriškega javnega mnenja odvrnil od afere »Iranian-Contras-Connection«. Take vesti je Pentagon demantiral, politični opazovalci v ZDA pa so bolj previdni, saj je jasno, da se Reaganova administracija nahaja v hudi zagati glede nadaljnjega nudenja pomoči contrasom, ker ima proti sebi večino v Kongresu	(Telefoto AP)
Posvet so uvedli predsedniki pokrajin Piacenza, Cremona, Pavia, Milan in Mantova in predstavniki Konzorcija Lodigiano, v katerem so včlanjeni tudi Prijatelji Pada. Vsi so se zavzeli za gradnjo čistilnih naprav, pregrad in jezov, kar bi omogočilo sanacijo reke in bi obenem zagotavljalo nova delovna mesta.
»Če država in dežele ne bodo razumele,« so izjavili razpravljalni, »da je potreben hiter in korenit pristop, se bodo sanacije reke lotile pokrajine in zasebni podjetniki.«
Ko je tekla beseda o vladni podpori za namestitev filtrov na vodovodu v Serravallu (danes vlada za praznike obljublja pitno vodo!), so menili, da so ti filtri sicer koristni, vendar ne odstranjujejo vzrokov zastrupljevanja. Potrebna je korenita rešitev z mobilizacijo vseh sil. »Nikamor ne pelje prepoved uporabe atrazina v Emilii, če ga uporabljajo tudi v Lombardiji, posledice pa čutimo pri nas«, so izjavili predstavniki krajevnih ustanov.
Zavzeli so se za izkoriščanje vode za pogon električnih central. »K sanaciji Pada je potrebno pristopiti na enako resen način, kot so pristopili k vprašanju italijanskega Juga«, je izjavil Usu-ardi, eden izmed razpravljalcev. Le-ta je predlagal, naj bi na vsedržavnem posvetu o energetiki v januarju govorili tudi o hidroenergetskih virih na Padu.
Prve poskuse o uporabi atrazina in simazina v kmetijstvu so opravili 1952. leta v Švici. Zelo hitro so ju v Padski nižini pričeli uporabljati za zaščito koruze pred plevelom. Herbicida ležita v zgornjih plasteh zemlje, do globine nekaj centimetrov, od koder ju odplakujeta in v reke nosita namakalna in meteorska voda. Razvite države so ju že davno prepovedale zlasti v bližini črpališč pitne vode.
Primer Pada, podobno kot primer Rena, opozarja, da lahko izgubimo vire pitne vode in da bomo morali graditi sto in več kilometrov dolge vodovode od črpališč do potrošnikov. Koristi od večjega hektarskega donosa zaradi uporabe herbicidov in pesticidov so tako malenkostne v primerjavi z ogromnimi stroški za zagotovitev neoporečne pitne vode.
Mubaraka so hoteli zrušiti
KAIRO — V Egiptu so aretirali 33 oseb, ki so se pripravljale, da zrušijo Mubarakov režim. Med njimi so štirje častniki oboroženih sil. Zarotnike dolžijo »ščuvanja ljudstva proti režimu in državnim oblastem«, sicer pa obtožnica govori o »ustanovitvi ekstremistične verske organizacije«. Gre za pripadnike nezakonitega islamskega integralističnega gibanja Džihad, katerega član je 6. oktobra 1981 umoril takratnega egiptovskega predsednika Anvarja al Sadata. Nekaj aretiranih so menda preiskovalci že izpustili zaradi pomanjkanja dokazov, druge pa bodo postavili pred Vrhovno sodišče za državno varnost.
Tiskovna agencija Mena ni pojasnila, kdaj, kje in v kakšnih okoliščinah so bile izpeljane aretacije, je pa razodela, da so se pučisti hoteli finansirati z oropanjem drugega naj-večjega egiptovskega podjetja Adli Jacub pa tudi manjših tvrdk in trgovin, ki jih imajo v rokah kopti. Prevratniška organizacija se je delila na politično in vojaško krilo. Sled-
njemu so očitno načelovali štirje oficirji, o katerih je državni tožilec Mohamed Abdul al Džendil dejal, da so iz vojaških skladišč ukradli večjo količino orožja, streliva in razstreliva. Nekatere člane zarotniške skupine so celo zasačili med vežbami v streljanju, tako na primer kolovodjo Ahmeda Mohameda Samirja, ki je po poklicu inženir, in častnika Fatija al Baheja, o katerem je dokazano, da je kradel iz orožarn. Oficirji so se polastili tudi številnih zaupnih vojaških listin.
V začetku septembra so kairski časopisi z dokajšnjim poudarkom poročali, da je policija aretirala nekaj dni poprej kakšnih 60 islamskih integralistov. V uradnih krogih so tedaj potrdili, da so aretiranci stregli po življenju predsedniku Hosniju Mubaraku: umoriti so ga hoteli med slovesnostjo ob odprtju nove električne centrale v kairski gosto naseljeni ljudski četrti Saptiha.
Danes v parlamentu razprava o vprašanju Južne Tirolske
BOČEN — Poslanska zbornica bo danes razpravljala o sporu okoli posebnega statuta Južne Tirolske. Pod vprašaj je statut postavil MSI, ki je pred volitvami maja 1985. leta z ljudsko peticijo, na kateri je zbral okoli 20.000 podpisov, zahteval spremembe glede narodnega proporca, štiriletnega stalnega bivališča za pravico do glasovanja, enakosti jezikov in obveznega znanja nemškega jezika.
O tem vprašanju so stranke predložile devet resolucij. Na eni strani so resolucije strank vlade kaolicije, na drugi pa resolucije MSI, KPI, PLI, neodvisne levice, DP in PR. Razen misovske se vse zavzemajo za pravočasno izvedbo preostalih (obveznosti) določil, pogoj, da Avstrija Italiji »odveže roke«. Vse stranke sodijo, da je južnotirolska avtonomija v krizi in je zato potrebno poiskati politične popravke. Nekatere stranke, vštevši MSI, postavljajo različne pogoje. Tako se KPI in PLI borita proti dvomljivemu določilu o uporabi jezika na sodiščih.
Medtem ko bodo v zbornici razpravljali o obveznostih Italije do Južne Tirolske, bodo danes na Trgu sv. apostolov v Rimu pripadniki Heimatbunda zahtevali pravico do samoodločbe za Južno Tirolsko in odpravo fašizma.
Včeraj preplavil Pariz kar milijon študentov
Nočemo univerze bogatih: tako so vzklikali včeraj francoski srednješolci in univerzitetni študentje, ko so v 8 kilometrov dolgi povorki skozi Pariz zahtevali preklic vladnega odloka o avtonomiji univerz. Manifestacija je bila brez incidentov, saj so demonstrantje pomagali policiji osamiti fašistične izzivače (AP)
ZADRUGA
SANTA BARBARA sc,
"SPLOŠNE PROTIPOŽARNE STORITVE"
NOVO PRISTANIŠČE - BIVŠA GASILSKA POSTAJA ■ TEL (040) 303953/741761/817216
NUDI:
•	DODATNO GASILSKO SLUŽBO V PRISTANIŠČU
•	KONTROLO, VZDRŽEVANJE IN POLNJENJE VSEH VRST GASILSKIH APARATOV
•	PREGLED IN ATEST VSEH VRST PLINSKIH JEKLENK
•	ZAŠČITNE PROTIPOŽARNE PREMAZE
•	KONTROLO, VZDRŽEVANJE IN POLNJENJE UDIJSKIH GASILSKIH APARATOV
•	NASVETE IN PRIPRAVO PROTIPOŽARNE DOKUMENTACIJE
•	IZDAJA POTRDILA ZA PREVENTIVNE GASILSKE NAPRAVE
•	PROTIPOŽARNE MATERIALE IN SPLOŠNE PROTINEZGODNE NAPRAVE
BREZPLAČNI PREDRAČUNI
Na pobudo Zveze slovenskih izseljencev
Del Beneške Slovenije na prireditvah v Belgiji
ČEDAD — Danes se bo v Belgiji — točneje v krajih Sambreville in Liege — začel tridnevni ciklus kulturnih manifestacij, ki jih prireja Zveza slovenskih izseljencev iz naše Dežele s pomočjo deželne ustanove F-JK. Kulturne manifestacije bodo v krajih, kjer žive beneški emigranti. V okviru pobud, s katerimi se namerava utrditi vez med izseljenci in rodno zemljo, ima ta iniciativa še poseben pomen, ker skuša neposredno seznaniti belgijsko prebivalstvo s problemi beneških izseljencev. Naj dodamo, da se bodo manifestacije, ki bodo v kraju Sambreville, odvijale pod pokroviteljstvom tamkajšnje krajevne uprave.
Dogodek je še toliko pomembnejši, če upoštevamo, da ta belgijska občina šteje preko 30.000 prebivalcev in da ima v načrtu pobratenje z Gorsko skupnostjo Nadiških dolin. Poudariti gre, da se je predlog o pobratenju porodil prav iz tesnega sodelovanja med slovenskimi izseljenci, ki živijo v tisti Občini in njenimi upravitelji.
Program predvideva predstavitev fotografske razstave »Razgledi iz Nadiških dolin«, ki bo odprta dva tedna in jo bodo med drugimi obiskali učenci šol iz Sambrevilla.
Večkrat bodo nastopili tudi »Trepe-tički« iz Lies, ki bodo ob spremljavi orkestra SSS predstavili niz beneških narodnih pesmi.
zadnjem koncertu
Te manifestacije bodo nadalje lepa priložnost za poglobitev problemov, s katerimi se dandanes spoprijema slovenska manjšina v videmski pokrajini. Zanimivo bo slišati, kako spremljajo razvoj dogodkov v okviru slovenske narodnostne skupnosti vsi tisti izseljenci, ki sicer živijo na tujih tleh, a so na to skupnost navezani zaradi raznih razlogov.
Delegati raznih evropskih sekcij Zveze se bodo poleg tega udeležili 1. zasedanja evropske federacije z izvolitvijo novih vodstvenih organov.
Ciklus manifestacij se bo zaključil v Liegeju z nastopom »Trepetičkov« in z okroglo mizo o rezultatih tretje deželne konference o izseljenstvu, ki je bila v Gradežu.
Na sejmu obrti
Mednarodna udeležba v Pordenonu
PORDENON — Sejemska dejavnost v Pordenonu je bila letos zelo uspešna. Zaključili jo bodo v teh dneh z obrtnim sejmom, ki ga letos v tem kraju prirejajo že dvanajstič. Letošnja sejemska prireditev, ki bo od 6. do 14. decembra, pa ima še poseben pomen. V Pordenonu jo bodo priredili v tesnem sodelovanju z milanskim velesejmom. S tem so stopili v stik letos spomladi, ko so v Milanu priredili mednarodni obrtni sejem z naslovom Mer-catus. Gospodarstveniki iz Pordenona so tam, s podporo Deželne ustanove za razvoj obrti ESA, uspešno zastopali našo deželo. Odtod tudi pobuda, da bi pordonenskemu obrtnemu sejmu dali širši značaj tako v italijanskem kot v mednarodnem merilu. Odtod tudi nov naslov Mercatus-Alpe Adria. Seveda gre za prireditev, ki ji nekako botruje, če smemo tako reči, širša in pomembnejša milanska prireditev.
Prireditelji tega sejma hočejo s tem razširiti pogled tja do Zagreba in Mu-enchena, torej v vse kraje, ki sodijo v skupnost Alpe-Adria.
Razstavljalcev bo veliko. Poleg običajnih razstav obrtnih izdelkov bodo priredili tudi vrsto zgodovinskih razstav. O tekstilni industriji v naši deželi od 13. do 20. stoletja; o oblačilih v Venetu v 16. stoletju; o šoli mozaika v Spilimbergu, o kovanem železu, o lesenih skulpturah.
Na sejmu bodo priredili več strokovnih posvetov. O obrtni dejavnosti ob obratu tisočletja, o odnosih med obrtno dejavnostjo in šolo, o odnosih med sredstvi javnega obveščanja in obrtno dejavnostjo, o perspektivah, ki se nudijo zaposlovanju v obrtnih dejavnostih itd.
MARKO WALTRITSCH
Predsednik IS SRS Dušan Šinigoj na uradnem obisku na Koroškem
CELOVEC — Delegacija Izvršnega sveta skupščine SRS, ki jo vodi predsednik Dušan Šinigoj, je včeraj prispela na dvodnevni, uradni obisk na Koroško. Zvečer sta bila oba predsednika vlad, deželni glavar Leopold Wagner in Šinigoj na otvoritvi razstave »Mlada umetnost iz Jugoslavije«, ki po meddržavnem kulturnem sporazumu potuje po Avstriji (podobno kot je avstrijska obiskala Beograd in Zagreb). Po Dunaju in Gradcu se bodo jugoslovanski umetniki predstavili še koroškemu občinstvu v celovškem »Kuenstlerhausu«. Po večerji, ki jo je Wagner priredil svojim gostom, je Dušan Šinigoj v prostorih generalnega konzulata SFRJ sprejel predstavnike slovenske manjšine na Koroškem. Jutri se bosta obe delegaciji sestali na uradnih pogovorih, po katerih bosta Wagner in Šinigoj povabila na tiskovno konferenco. Ostali del programa obiska gostov iz Slovenije - spremlja jih generalni konzul Borut Miklavčič - je namenjen obisku deželnega parlamenta ter ogledu velike ranžirne po-
staje v Beljaku.
B. G.
Velik odziv Trubarjevih dnevov na Dunaju
DUNAJ — Ne le v njegovi ožji domovini - na Dolenjskem in drugih krajih Slovenije, so se letos spominjali 400-letnice smrti velikega slovenskega reformatorja in očeta prve slovenske knjige, Primoža Trubarja - ampak tudi v tujini so obujali spomin na tega velikega humanista 16. stoletja. Posebne slovesnosti so se med drugim odvijale v Tubingenu, kjer je Trubar preživljal svoja leta v izgnanstvu.
Trubar je ves čas svojega življenja bil prisiljen popotnik; tako ga je pot privedla tudi na Dunaj, kjer je bil vpisan na univerzi. Torej tehten vzrok, da so se tudi na Dunaju spomnili avtorja »Slovenskega katekizma«, in to v okviru »Trubarjevih dnevov na Dunaju«, ki so bili v času od 19. do 22. novembra letos v Palači Pallfi v centru mesta. Kot prireditelji so vabili Kulturno-informativni center SFRJ, Avstrijsko-jugoslovansko društvo in celovška Založba Drava. Bojazen, da prireditev med dunajsko publiko ne bo našla dovolj odziva, se je izkazala kot neumestna, saj so z zadoščanjem beležili pravi naval kulturno zainteresiranih ljudi, ki pa nikakor niso prišli samo iz vrst Slovencev, ki živijo na Dunaju, temveč tudi presenetljivo veliko število nemško govorečih obiskovalcev iz vrst kulturnikov in znanstvenih delavcev. Posebno je to prišlo do izraza na slavnostni akademiji v spomin na Primoža Trubarja, katere sta se poleg ambasadorja SFRJ na Dunaju, Miloša Krstiča udeležila tudi zvezni minister za znanost dr. Heinz Fischer in dunajski podžupan Erhard Busek.
Kot predsednik Av strij sko-jugoslovanskega društva je minister Fischer v svojem nagovoru podčrtal pomen Primoža Trubarja kot občeev-ropskega misleca, ki je za svoj čas daleč presegel duh vsakdanjosti. Fischer je ob tej priložnosti tudi naglasil, da Trubarjevi dnevi na Dunaju potrjujejo tudi plodovit razvoj kulturnega in znanstvenega sodelovanja med Avstrijo in Jugoslavijo.
Slavnostna govornika akademik Milčinski, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter univ. prof. dr. Gerhard Neweklowsky s celovške univerze sta v svojih izvajanjih orisala življenje in delo, in sploh pomembnost osebnosti Primoža Trubarja. Akademijo je s svojim nastopom zaključila pianistka Dubravka Tomšič, in z izvajanjem del skladateljev Scarlattija, Chopina in Srebotnjaka navdušila številno občinstvo.
Zaključek Trubarjevih dnevov na Dunaju je tvorilo predvajanje praizvedbe slovenskega filma »Heretik«. Žal je film razočaral - ne zaradi morebitnih umetniških pomanjkljiosti (Polde Bibič je v vlogi Trubarja izvrsten) -marveč zaradi ponesrečene izbire časovnega obdobja Trubarjevega življenja. Kakor je v diskusiji bilo povedano, je na Dunaju predstavljeni film »Heretik«, ki ga bo prevzela tudi avstrijska televizija, samo eden izmed štiridelne nadaljevanke, ki je posvečena prikazu Trubarjeve biografije.
Film, ki smo ga videli na Dunaju, bo na razpolago tudi v formatu 35 mm - torej tudi za kinematografe. Za ta namen so iz celote zluščili obdobje Trubarjeve vrnitve v Ljubljano, kamor so ga povabili kranjski stanovi kot superintendanta evangelijske cerkve, pa tja do njegovega ponovnega izgona iz Ljubljane. Verjetno je to obdobje eno najdramatičnejših v življenju reformatorja in prav zato tudi vabljiv za pisanje scenarija. V nadaljevanki, ki prikazuje celotno Trubarjevo življenje in delo, je to obdobje gotovo važen del celote; za samostojen film o Trubarju pa je to obdobje njegovega življenja ponesrečena izbira.
Trubar je za slehernega Slovenca v prvi vrsti oče slovenskega pismenega jezika, oče prve slovenske knjige in film, v katerem niti ena sekvenca kaj šele scena, ne prikazuje trenutka, vse-gatruda, dvoma, marljivosti in končno tudi veselja, ko je ta prva slovenska knjiga zagledala luč sveta in prav tako tudi v nobeni sekvenci ne prikaže, kako je slovenski narod zagledal in sprejel to svojo prvo knjigo - tak film ni zadel Trubarjevega pomena. Takšen, kakršen je bil predvajan, je film ponesrečen torzo (morda) posrečene nadaljevanke.
Trubarjeve dneve na Dunaju je zaokrožila uspešna prodajna razstava knjig, ki jo je priredila Založba Drava. V ospredju so seveda stale vse nove izdaje knjig v zvezi s Trubarjem, hkrati pa je tudi dunajski publiki predstavila svojo zavidljivo založniško produkcijo zadnjih let, s katero je slovenski knjigi utirala pot na inozemski, zlasti še na nemški trg. S tako obširnim založniškim programom bi se lahko ponašala marsikatera druga avstrijska založba podobne velikosti. S to svojo dejavnostjo sledi »Drava« Trubarjevemu izročilu: slovensko knjigo med ljudstvo.
Iz »Slovenskega vestnika«
Alarmni krik Staffierija in Gambassinija (LpT) ob nedavnih epizodah
»Furlani nam skušajo odvzeti civilno zaščito«
Večkrat slišimo pripombe, da mora Trst opravljati svojo vlogo glavnega mesta dežele, po drugi strani pa so na delu sile, ki se trudijo, da bi to vlogo čim bolj okrnile. Tako nekako je bilo rečeno na včerajšnji tiskovni konferenci tajnika Liste za Trst Staffierija in podtajnika Gambassinija. Dejansko je polemika med Trstom in Vidmom postala ob nekaterih epizodah kar vroča, Lista pa očitno želi zajahati konja teh kontrapo-zicij, saj kot izključno tržaška stranka nima problemov drugih političnih sil, ki doživljajo v svoji notranjosti posledice nasprotujočih si interesov.
Zadnja epizoda, ki je sprožila nove polemike med Trstom in Vidmom, se je odvijala v deželnem svetu ob odobritvi novega zakona o civilni zaščiti. Prvotno zakonsko besedilo je predvidevalo, da naj bo novi operativni center civilne zaščite v Trstu, nekateri videmski demokristjani so predložili spreminjevalni predlog, da bi bil sedež v Vidmu, ob tem pa je prišlo do kontrapo-zicij v samem odboru, v deželnem svetu in seveda znotraj strank. Lista za Trst meni, da je vprašanje sedeža civilne zaščite izredne važnosti,
tako da je Gambassini celo zagrozil, da bo morala Lista spremeniti svoje dosedanje stališče v prid deželni enotnosti, ko bi bil sedež civilne zaščite premeščen v Videm.
Še pred tem pa se je vnela polemika glede vprašanja posebnih kontingentov za Trst po vzorcu onih, ki jih že imajo v Gorici, ko so nekateri videmski demokristjani izrazili odločno nasprotovanje, češ da je Trst že itak med najbogatejšimi mesti v državi in da bi šlo za nekakšno diskriminacijo do Vidma in Pordenona. Staffieri je vsekakor v tej zvezi opozoril, da je vprašanje kontingentov za zdaj še zavito v gosto meglo, saj še ni znano, za kakšne in kolikšne kontingente bo šlo.
Med včerajšnjo tiskovno konferenco je bil govor tudi o znanem incidentu v Tržaškem zalivu, v zvezi s katerim je tajnik LpT Staffieri dejal,
. da ne sme iti v pozabo in da morajo besedam slediti dejanja. In končno je Staffieri še zagotovil, da ne namerava zapustiti tajništva Liste, češ da nima težav pri istočasnem opravljanju tudi županske funkcije.
Odkrili spominsko ploščo Robertu Saražinu v Križu
SEŽANA — Skupščina občine Sežana in krajevna skupnost Tomaj sta v počastitev praznika dneva republike organizirala slovesnost v Križu, združeno z odkritjem spominske plošče Robertu Saražinu, predvojnemu komunistu, španskemu borcu in prvoborcu NOVJ.
Praznično vzdušje ob zvokih revolucionarnih pesmi in praporjev borčevskih organizacij so vasi dajale razobešene zastave. Kljub mrzlemu in vetrovnemu jesenskemu vremenu so se v Križu zbrali številni še živeči soborci Roberta Saražina, predstavniki družbeno političnih organizacij in skupnosti sežanske občine ter domačini. Ob otvoritvi spominske plošče Robertu Saražinu na njegovi rojstni hiši sta bila slavnostna govornika Rajko Babuder, predsednik Občinske konference ZSMS Sežana in Stane Bobner, španski borec in narodni heroj. Spominsko ploščo je odkril Leopold Caharija, soborec Saražina v španski revoluciji in borec Kosovelove brigade, v trajno skrb pa so jo prevzeli učenci zunanjegja oddelka osnovne šole Edvarda Kardelja Dutovlje iz Tomaja. V pestrem kulturnem programu so sodelovali učenci tomajske šole in moški pevski zbor Avber-Ponikve.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
1. oktobra 1921 so ga vpisali v Slovensko osemrazredno |judsko šolo v Trstu. Učila ga je učiteljica Milica Golob in je dosegal lepe učne uspehe. Ravnatelj tiste šole je bil Andrej Cok z Opčin, ki je po ukinitvi slovenskega šolstva leta 1927 vodil še zadnjo zasebno Ciril-Metodovo šolo v stavbi v Ul. Montecchi 6, kjer je danes sedež Primoskega dnevnika.
Pokazal je posebno nadarjenost za glasbo. Učil se je igranja na violino. Ljubezen do violine ga ni zapustila vsa hadaljnja leta. Igral je pri odprtem oknu v svoji sobi, da se je razlegala ubrana melodija v bližnjo okolico. Vsak prostit-renutek pa se je družil s svojimi vrstniki in mnogi so ga °biskovali na njegovem domu. Njegovi najožji prijatelji so kili Jože Cesar, Danilo Dobrila in bratje Ciril, Drago in Vladimir Martelanc, poleg seveda še drugih sošolcev. Čep-rav je odraščal v mestnem okolju, v sebi ni mogel zatajiti svojega podeželskega izvora. Najgloblja čustva so ga premočno vezala nanj. Že iz otroških let si je na podeželju, kamor so ga vodile želje in pota do najbližnjih sorodnikov
Šolsko leto 192J - 192^ Anno scolasfico
Slcvilka razrednega kataloga Nuincro del rcgislro dclla elasse
H
Številka šolske malice ' Numcro delta malricola generale
Ime in priimek učenca-Nojnc c cognome dello scolaro
JrHuOMŽ
Ime in poklic očeta • Nomc e professione del padrc
Ime, dekliški j/riin
't&VUL;
jniimek matere
Nomc, cognome di nascita delta modre rojena • nata
Kraj in čas učenčevega rojstva (dežela) Liiogo e dala di nascita dello scolaro (Prov.)
žc. j. /J/jr (	,
Kozice cepljene - Vaccinazione:
Vnetje očesne veznice - Oflalmia:
Začel hodili v šolo - Freguenla la scuola dal
-/ 1C ipj.
Predmefi - Maferie	1’nvpri-i' ni rlviimrsnv-Jil
Vedenje • Condotu		 ' Veron.iuk • Religione . .			. »• \ I
Il.ilijanščina ali «lweneonM - Lingua italiana ♦ tlonenn fetje • Canto .		) Risanje in lepopis ■ Disegno e bella serittura ... V thorno čilanje in pnpo*edo*anje • Lettura espressha e recita^	S X
Citanje, pisanje in jezikovne vaje ■ Lettura, aerittura ord. ed esercici di lingua		1 <i
Pravopis • Ortografia . .	■? <?
Računstvo, geometrično risanje in knjigovodstvo • kritmetica disegno geometrico e pontabilita		w \ /D
Razne vede • Noziom rane 		
Umstveno m zabavno zaposlenje - Occupazioni intel. e nereat	
Zemljepis ■ Geografia .	.		 Zgodovina • Storia	l-\ 1
Prirodoslovje, prirodopisje in zdravoslovje • Scienze fisiche e naturali e nozioni org. d’ igiene		.V J
Nauki iz drfavoznanstva m gospodarstva ■ Nozioni di diritto	
e di economia		- -
Zenska ročna dela - Lavori donneschi		_
telovadba in igre • Gmnastica e giuochi		 Vrtnarstvo in ročna dela • Giardinaggio e lavori manualij	»Ca
Opravičene zamude • Assenze giustificate	. _
Neopravičene zamude • Assenze non giustificate .	-
Učenec	bil spoznan za spnschnept avendo l'/!ltinn Cr oHennto 1'idoneita in tuh	
Trst,	J<7.	/ fC6?- Tricste	'	
Šolsko spričevalo Josipa Tomažiča po končanem 3. b razredu na Slovenski osemrazredni ljudski soli v Trstu 30. junija 1924.
v Škrbino in na Janeževo brdo, pridobil dobre prijatelje in znance. (10)
Medtem je njegov stric Emil tudi delal z očetom v bufetu. Njima sta se pridružila še strica Just in Vekoslav. Just pa se je leta 1934 odselil v Jugoslavijo. In tam je v Beogradu, skupaj z bratom Kristanom (Zdenkom) odprl bu-fet Trst v Prisrenski ul. 28. Ta obstaja še danes.
Z dohodki iz dobro poslujočega bufeta je bila družina sorazmerno gmotno preskrbljena. Pinko in njegova sestra Danica nista živela v pomanjkanju. Iz Ul. sv. Frančiška se je družina preselila v vilo v Ul. dei Porta 16, ki so jo začeli graditi leta 1929. O njegovih mladih letih nam je Ema Tomažič povedala še nekaj drobnih zanimivosti: »Vsak dan se je v njem porajala potreba po stikih z ljudmi in naravo. Po navadi je vstajal skoraj ob sončnem vzhodu. Telovadil je približno pol ure. Telo in voljo si je krepil v tolikšni meri, da je bil sposoben prenašati velike napore. S svojimi prijatelji je odhajal na izlete na Kras, v Brkine, v Vipavsko dolino in na Nanos.
Strastno je ljubil petje. Navduševali so ga zlasti narodni motivi. Bila sta še odraščajoča mladinca, ko sta včasih s sestro Danico ubrano zapela prepovedano slovensko melodijo, medtem ko sem ju vsa radostna poslušala. Pogostoma so ga obiskovali sošolci in prijatelji. Nikoli jim ni zmanjkalo snovi za živahne pogovore in pristno mladostno razpoloženje.
V Škrbini je imel staro mamo (nono) Justino in starega očeta Josipa. Na našem domu pri Tonačevih je tudi živel do leta 1927 moj brat Edvard s svojo številno družino, nato je emigriral v Jugoslavijo. Pinka so prisrčno sprejemali vaški otroci in mladinci. Prinašal jim je sladkarije, prijazno besedo in tudi slovensko čtivo. Marsikdo se je pozneje spominjal »študenta iz Trsta«, vselej dovzetnega za prijateljski pogovor. Tudi kmetom je bil na voljo za pisanje raznih prošenj in si tako pridobival njihovo naklonjenost.«
(10) Glej opombo št. 9: iz zapuščine za družino Tomažičevih je več fotografij, dopisnic in nekaj družinskih listin, ki jih je ohranila Ivanka Colja.
Seja TO SKGZ za tržaško pokrajino
Krepitev sodelovanja lahko prepreči incidente in zaostrovanje ob meji
Posledice incidenta pred istrsko obalo, v katerem je izgubil življenje gradeški ribič Bruno Zerbin, ne smejo ohromiti sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Nasprotno, vse bolj trdne vezi bodo preprečile možnost podobnih incidentov in bodo spodbudile k odpravljanju nerešenih vprašanj, ki so povod sporov ter nesoglasij.
To je v skrajni sintezi stališče, ki ga je zavzel teritorialni odbor SKGZ za Trst na ponedeljkovi seji, na kateri je ob incidentu v Tržaškem zalivu obravnaval še vprašanje lokacije svetlobnega generatorja pri Bazovici. Teritorialni odbor je zaskrbljeno ocenil položaj, predvsem pa sklep deželnega odbora, da postavi pod vprašaj stike s Slovenijo in z Jugoslavijo. Zaskrbljenost je še večja po izjavah podtajnika za zunanje zadeve v poslanski zbornici in po srečanju med zastopnikoma deželnega odbora ter zunanjim ministrom Andreottijem, saj se v izjavah in sporočilih, ki so bila izdana ob omenjenih priložnostih, kaže določena težnja po za-
piranju. Slovenska narodnostna skupnost pa namerava vztrajati v svoji dosedanji vlogi mostu in povezovalca in bo naredila vse, kar je v njeni moči, da se vezi ne bodo pretrgale in da se bo sodelovanje še naprej krepilo. V tem smislu bo TO predlagal izvršnemu odboru, naj delegacija SKGZ obišče Beograd in obrazloži najvišjim jugoslovanskim predstavnikom stališče manjšine. TO je bil nadalje mnenja, da morata o problemu odnosov med državama in vlogi manjšine razpravljati tudi izvršni in glavni odbor SKGZ.
V drugi točki dnevnega reda je TO analiziral vprašanje lokacije svetlobnega generatorja pri Bazovici in v tem okviru povsem zavrnil logiko, ki je vodila izvedence in občinski odbor ter svet pri izbiri lokacije T 8. TO je poudaril, da je teritorij velika vrednota, s katero je treba skrbno upravljati in je vztrajal, naj se sinhrotron gradi v sklopu raziskovalnega centra. V tem smislu TO SKGZ povsem podpira prizadevanja domačinov za zaščito lastnih pravic.
rjr v v • ,	• a •
»Zaščitniki italijanstva« spet rovarijo proti manjšini
Zloglasni "odbor za zaščito italijanske identitete Trsta" je imel včeraj v nekem mestnem hotelu nekakšno tiskovno konferenco, na kateri je še enkrat ponovil svoje stare in iz trte izvite teze, po kateri smo Slovenci že "zadovoljivo" zaščiteni (kar verjetno pomeni, da je omenjeni odbor "zadovoljen" z ravnjo naše zaščite), zaradi česar bi vsaka nova "koncesija" pomenila ustvarjanje "nevzdržnih privilegijev" ter celo uvedbo "bilingvizma".
Podrobneje o izjavah predstavnikov odbora — odv. Senesa in prof. Onofri-jeve — ne moremo poročati, kajti na "tiskovno konferenco", če jo lahko tako imenujemo, naš dnevnik ni bil povabljen, ampak je o njej zvedel iz radijskih poročil. Očitno prireditelji niso hoteli tvegati, da bi njihova izvajanja poslušal tudi kdo, ki bi jih lahko postavil na laž. Iz tega pa je tudi jasno, da se sami "zaščitniki italijanstva" zavedajo puhlosti svojih tez, ki jih lahko razlagajo samo pred "dobrohotnimi" in povsem nekritičnimi poslušalci. In žal takih v našem mestu ne manjka: nasprotno, najdejo se celo časopisi, ki prikazujejo njihove teze kot verodostojne, pri čemer pa ne gre več za nekritičnost, niti ne za ignoranco, ampak za načrtno netenje narodnostne mržnje. Dvomimo, da bi takšno početje bilo v interesu Trsta, niti ne njegove takšne ali drugačne identitete.	T. M.
Župan Staffieri: učinkovito upravljati »občinsko podjetje«
Omiljen predlog o pooblastilih odboru
Občinski odbor nikakor noče neke prevlade nad občinskim svetom, ampak si hoče le zagotoviti možnost, da učinkovito upravlja "občinsko podjetje". Tako je tržaški župan Staffieri na včerajšnji tiskovni konferenci utemeljil predlog, da bi si odbor prilastil vrsto pristojnosti, ki sicer spadajo v kompetenco občinskega sveta.
Toda odločen odpor opozicijskih strank, v prvi vrsti KPI, je vendarle rodil nekatere sadove: prvotni predlog je bil namreč spremenjen in omiljen. Od 45 točk, ki naj bi prešle v pristojnost odbora, so jih kakih deset spremenili ali črtali. Poleg tega naj bi vsak sklep odbora proučila pristojna svetovalska komisija, pa čeprav le na posvetovalni ravni. V ta namen naj bi tudi nekoliko spremenili strukturo in sestavo komisij: po novem naj bi jih bilo pet namesto dosedanjih šestih, v vsaki komisiji pa naj bi bile zastopane prav vse politične sile, ki so prisotne v občinskem svetu. Predlog bo vsekakor dan v razpravo na jutrišnji seji občinskega sveta.
Na tiskovni konferenci se je župan dotaknil še vrste vprašanj, s katerimi se je v prvih dveh mesecih in pol svojega obstoja ukvarjal novi občinski odbor, od •reorganizacije osebja do upepeljevalnika, od imenovanj do vprašanja novega nogometnega igrišča. Še posebno pa je Staffieri poudaril, da je bilo zaostalo delo, ki ga je novi odbor podedoval, skoraj v celoti izčrpano, vsekakor pa bo izčrpano do konca leta. Prav tako je odbor intenzivno opravljal tekoče delo, saj je na dvanajstih sestankih sprožil kar 779 sklepov. V tej zvezi se je župan zahvalil občinskemu osebju za opravljeno delo, prav tako je pohvalil delo občinskih svetovalcev.
Župana sta med včerajšnjo tiskovno konferenco spremljala tudi odbornika Salvagno in Cernitz. Slednji je potrdil že znano vest, da so v zadnjih tednih zabeležili nekatere poviške prisotnosti žveplastega anhidrida na področju Skednja v neposredni bljižini železarne Terni. O tem vprašanju se je posvetoval z Deželno komisijo o onesnaženju zraka, v pripravi pa je načrt za ekološko sanacijo celotnega področja okrog železarne, v ta namen je bila že sestavljena posebna delovna skupina, ki bo kmalu začela z delom.
Odbornik Salvagno pa je glede stadiona povedal, da bodo morala nova parkirišča biti nared že ob odprtju novega objekta, kar bo morda povzročilo nekatere zamude, ne pa povišanja stroškov. Staffieri pa je potrdil, da bodo klavnico začasno premestili na Prosek, medtem pa bodo poiskali dokončno rešitev.
V zaključnem delu tiskovne konference je župan na naše vprašanje še napovedal, da bo orisal program odbora občinskemu svetu še pred koncem leta. Doslej namreč odbor še ni predstavil svojega programa kljub temu da redno deluje, kot rečeno, že dva meseca in pol.
Pogovor s pokrajinskim odbornikom Čokom
Za stvarnejši pristop k problemom kmetijstva
Nadaljujemo z objavo intervjujev o razmerah in perspektivah v delovanju dveh največjih krajevnih uprav, tržaške Občine in Pokrajine, ki smo jih pripravili s predstavniki večine in opozicije v obeh organih. Danes objavljamo intervju s pokrajinskim odbornikom Marcelom Čokom.
Kakšne so po vašem mnenju perspektive koalicije, ki se je na Pokrajini umestila pred dvema mesecema, in kakšna je kohezija v njej?
Izražam sicer osebno mnenje, da bo sedanja uprava trajala do naravnega konca mandatne dobe. Kar zadeva odnose z drugimi silami v pokrajinskem odboru so seveda na osebni ravni zelo dobri. Naravno je pa, da so o posameznih vprašanjih stališča različna, ker pač jaz zastopam socialistično stranko, ki ima svojo zgodovino, medtem ko na primer Lista za Trst in v določeni meri tudi krščanska demokracija zastopata drugačne družbene sloje in interese.
Ce preidemo na bolj specifično področje vaših pristojnosti v pokrajinskem odboru, glede kmetijstva in drugih resorov, ki so vam zaupani, bi radi vedeli, kolikšen je delež kmetijstva v proračunu in kakšne so nove pristojnosti, ki vam bi jih morala dodeliti Dežela s pooblastili?
Doslej nimamo primarnih pristojnosti niti na področju kmetijstva, pač pa izvajamo le promocionalne dejavnosti v korist tega pomembnega in mnogokrat preveč zanemarjenega gospodarskega sektorja, v povezavi s stalnim odborom za kmetijstvo in v posvetovanju s kmetijskimi strokovnimi organizacijami in ustanovami.
Glede deleža kmetijstva v proračunu za leto 1986, ki smo ga odobrili
Veliko vedre domiselnosti ob letošnjem miklavževanju
Čeprav ni vreme prav nič zimsko imamo občutek, da visi v zraku nekaj zelo prazničnega, vznemirljivega. Otroci so že nekaj dni nenavadno ubogljivi in marljivi in nič ne jezikajo. Miklavž je pred vrati. Te dni bodo njegov god proslavljali domala v vseh kulturnih društvih, osnovnih šolah in vrtcih.
Ponekod bo dobrohotni dolgobradi mož delil darila kot običajno, ponekod pa ga bodo otroci in odrasli sprejeli na slovesnejši način, z igrico, petjem in recitacijami. Izvedeli smo, da bo v KD Vigred v Šempolaju Miklavž lovil ribe in delil dariia. Prav zanimivo bo videti, kako se bodo stvari odvijale. Ponekod pa se je pričakovanje otroškega dobrotnika začelo že pred nekaj dnevi z raznimi knjižnimi in Miklavževimi sejmi, na katerih si otroci lahko izberejo koristno ali poučno darilo in s tem olajšajo delo pravemu Miklavžu, ki bo prišel šele ponoči. Nekoč, ko Miklavž še ni bil tako bogat, kot je danes, je otrokom nosil pomaranče in prgišča bombonov, otroci pa so ga pričakali tako, da so pod okna nastlali sena in slame, kjer se je nje-
gov osliček lahko odpočil in okrepčal. Danes menda prihaja Miklavž celo z raketo, vsekakor pa ne več na osličku, kot so nam povedali v Prosvetnem domu na Očinah.
Kdor je danes namenjen v Nabrežino, naj skrbno pazi, da ne bo naletel na zlodeja, ki se bo baje, okrog 15. ure kretal v bližini KD Gruden, da bi se grdo spoprijel z angelom. V Skednju, v KD Grbec pa otroke čaka tudi presenečenje, poleg razstavljenih igrač in knjig. Šolarji osnovne šole F. S. Finžgar iz Barkovelj pa bodo letos Miklavža pričakali tako, da bodo čas zapolnili s pravo loterijo. KD Primorec iz Trebč je poskrbel kar za plesno predstavo, čeprav je Miklavž nekoliko prestar, da bi tudi sam poskočil. Bazovski otroci ga bodo sprejeli s pesmijo in igrico, prav tako bo v otroškem vrtcu v Borštu, kjer bodo malčkom priskočili na pomoč tudi postavni šolarji.
Še in še bi lahko naštevali, zato naj nam nihče ne zameri, če smo kaj izpustili. Miklavž nam je namreč zagotovil, da se bo spomnil prav vseh, tudi tistih, ki tu pa tam ponagajajo.
»Miklavž« Grafenauer s knjigami med otroki
V teh dneh se bo Miklavž prikradel v naše domove in posejal darila, ki so si jih otroci zaželeli. Med letošnjimi Miklavževimi darili pa je tudi obilica knjig, ki vselej razveselijo otroke in odrasle, če jih primerno izberemo. Zato je tudi Tržaška knjigarna priredila Miklavžev dan in otrokom, ki so včeraj prišli v knjigarno na srečanje s
Zasedanje zavoda IRRSAE iz naše dežele
Vprašanja in perspektive izobraževanja šolnikov med delovno dobo so bila v središču včerajšnjega zasedanja, ki ga je za šolnike iz vse dežele priredil Deželni zavod za raziskovanje, eksperimentiranje in izpopolnjevanje učnega osebja IRRSAE. Na srečanju v dvorani italijanskega tehničnega zavoda Volta so udeleženci — po pregledu dosedanje ne prav lahke poti, ki so jo prehodili zavodi IRRSAE — skušali poiskati nove smeri, da bi nudili ti zavodi šolam in predvsem šolnikom čim večjo pomoč pri njihovem delu.
Osrednje poročilo o vlogi zavodov IRRSAE v italijan-skem šolskem sistemu je imel predsednik zavoda IRRSAE iz Emme-Romagne Lucio Guasti. Uvodoma je opozoril na nekatere protislovnosti, ki že od nastanka mečejo polena pod noge tem zavodom. IRRSAE je bila ob ustanovitvi leta 1974 poverjena raziskovalna naloga. To vlogo je že prej opravljala univerza; ustanovi sta si tako prišli v mnogočem navzkriž. Zavodi IRRSAE so bili ustanovljeni s pooblaščenim odlokom št. 419 tako rekoč čez noč, brez prepotrebne priprave. Ustanove niso imele na razpolago kadrov, ker teh kadrov takrat v Italiji ni bilo. Sami so morali poskrbeti za kadrovanje, kar je v mnogočem zavrlo njihov doprinos šolam.
Zavodi IRRSAE so bili uspanovljeni z namenom, da bi opravljali raziskovanje na šolskem področju. Zadane so jim bile tri poglavitne naloge: dokumentarna analiza, analiza na področju eksperimentiranja in posredovanje teh spoznanj šolnikom za njihovo sprotno izpopolnjevanje, oziroma za izobraževanje med delovno dobo.
Ob tem se zastavlja vprašanje kako razširjati didaktično dokumentacijo med šolnike, kako torej posredovati šolnikom in šolam nova spoznanja na šolskem področju.
Šolniki prvenstveno poučujejo, poučevanje pa predstavlja le en del njihovega šolskega dela. Ob poučevanju bi se moral šolnik strokovno pripravljati, sprotno izpopolnjevati, seznaniti z novostmi. To delo ni plačano, zato je tudi malo stimulativno, je podčrtal Guasti. To in še druge protislovnosti bi moralo ministrstvo zgladiti, sicer je malo verjetno, da se bo italijanski učni kader kakovostno okrepil.
Člana IRRSAE iz Furlanije-Julijske krajine Bruno Forte in Marta Gruber sta v svojih poročilih omenila nekatere aspekte priprave šolnikov v naši deželi. V razpravi so nato posegli predstavniki šolnikov, Šolskega skrbništva, šolskih okrožij in šolskih sindikatov.
pesnikom Nikom Grafenauerjem, je Miklavž prinesel celo kopico slikanic. Srečanja se je udeležilo približno 140 otrok iz desetih slovenskih osnovnih šol iz Trsta in okolice. Skoraj preveč jih je bilo za omejene prostore galerije, kamor so se posedli na tla. Kljub utesnjenosti pa so otroci v živahnem vzdušju sprejeli pesnika Nika Grafenauerja.
Pesnik je otrokom razložil, da je ime Niko krajšalnica za Nikolaja oziroma Miklavža in da se je sam rodil na Miklavžev predvečer, kar mu tudi daje pravico, da zaenkrat zastopa starega dedka, ki prinaša zaželjena darila. Grafenauer pa je tudi urednik zbirke »Velike pisanice« pri Mladinski knjigi in je iz te zbirke prinesel otrokom dve knjigi: »Lokomotivalokomoti-va«, ki jo je sam napisal in jo je ilustrirala Marija Lucija Stupica, in »Abeceda na polju in v gozdu« z ilustrirano abecedo, ki jo je napisal Oton Župančič. Ker pa je veliki slovenski pesnik v teku svojega življenja ni utegnil dokončati, je preostale črke izpolnil Niko Grafenauer, ilustracije pa je prispevala Jelka Reichman. Pesnik je otrokom prebral nekaj svojih najbolj priljubljenih otroških pesmic iz zbirk »Pedenjped« in »Nebotičniki, sedite!«, nato pa je odgovarjal na vprašanja radovednih malčkov, ki so navdušeno sodelovali. Preden se je poslovil, je otrokom podpisal knjige.
takoj po umestitvi sedanjega odbora, je temu sektorju dodeljenih okrog 100 milijonov lir, toda od tega je treba upoštevati, da je že več kot 60 milijonov namenjenih pobudam agroturis-tičnega značaja, ki so že v teku, medtem ko ostaja za dejanske naložbe kakih 30 milijonov lir.
Pregledal sem osnutek deželnega zakona, ki bi moral dodeliti Pokrajinam nova pooblastila, ki pa niso tako velika, kot bi bilo želeti. Gre v bistvu za razdeljevanje cenejših goriv za kmetijstvo, za prirejanje razstav, sejmov in pa za ureditev poljskih poti, kar ne predstavlja nobenega pravega preokreta v kmetijski politiki Dežele.
Težave so bile vedno z ureditvijo primernih uradov pri krajevnih upravah, ki naj bi zmogli ustrezno aktivnost v korist kmetijstva. Kako je sedaj to urejeno na tržaški Pokrajini?
Kakor hitro sem prevzel odgovornost za kmetijstvo sem se potrudil, da bi dobil pomoč dveh uradnikov, ki sicer nista dodeljena samo kmetijstvu. Jasno pa je, da z novimi pristojnostmi, ki nam bodo prišle od deželnih pooblastil, bo treba to službo ustrezno okrepiti, čeprav so znane težave z osebjem naše, kot drugih krajevnih uprav.
Kakšni so odnosi vašega odborniš-tva z Občinami, zlasti podeželskimi, s Kraško gorsko skupnostjo in s sindikalnimi organizacijami?
S sindikalnimi organizacijami so odnosi odlični, pri čemer skuša pokrajina izvajati povezovalno vlogo pri vseh pobudah na kmetijskem področju in tudi v odnosu do Dežele. Začeli smo vrsto posvetov s posameznimi Občinami, zlasti z manjšimi (ker tržaška doslej ni kazala za vprašanja kmetijstva veliko zanimanja), kar zadeva načrtovanje dela na tem področju. S Kraško gorsko skupnostjo se še nisem sestal, tudi zaradi nekaterih njenih notranjih problemov, toda do srečanja bo prišlo upam čimprej, ker je v tem obojestranski interes, da usklajujemo delovanje.
V času, ki nas loči od konca mandata, kakšne so specifične pobude, ki jih nameravate sprožiti na primer za ovrednotenje kmetijskih pridelkov? Boste obnovili pokrajinske vinske razstave, ali boste izvajali pobude tudi za druge sektorje kmetijstva?
Glavna pobuda bo zadevala izdelavo splošnega integriranega načrta za razvoj kmetijstva v naši pokrajini, za kar smo storili že prve korake za sestavo strokovnega odbora, ki ga bo pripravljal in izdelal, po predvidevanjih v času enega leta. To se nam zdi najbolj smotrn pristop k dejanskemu reševanju vprašanja kmetijstva pri -nas, ker le integriran načrt lahko zagotovi sredstva ne le Dežele, ampak tudi Evropske gospodarske skupnosti, ki finansira samo izdelane stvarne načrte.
Naš namen je tudi, da obnovimo prirejanje pokrajinskih vinskih razstav, toda na nekoliko drugačen način od nekdanjih, z nekoliko drugačnimi prijemi glede organizacije in vsebine teh prireditev, da bi v novih okoliščinah zares mogli stvarno prispevati k valorizaciji vinskega pridelka. Tudi na drugih področjih, oziroma za druge pridelke se da nekaj narediti. Vsekakor bomo stremeli k temu, da ne prirejamo manifestacij, ki bi imele predvsem propagandni značaj za Pokrajino, ampak bi mogle zares ustvariti nekaj novega v korist kmetijstva in ljudi, ki v njem delajo. Skušali bomo tudi vložiti večjo pozornost delu za strokovno usposabljanje in dopolnjevanje obdelovalcev, s primernimi stiki tudi z industrijami kmetijskih strojev in potrebščin.
Upoštevajoč dejstvo, da je velika večina kmetov v naši pokrajini Slovencev, kakšno je delovanje vašega odborništva v odnosih z njimi?
Naš urad je sposoben izvajati vse dopisovanje v italijanščini in slovenščini in to dosledno dela, tudi kljub temu, da pride kdaj do negodovanja nekaterih članov pokrajinskega odbora in sveta.
Kot zadnje bi vas vprašali, kaj s* želite, da bi lahko opravili do konca vašega mandata?
Izrekel bi željo, ki nima zgolj upravno, ampak tudi politično obeležje. S političnimi posegi bo namreč treba doseči od Deželne ustanove za razvoj kmetijstva in od same Dežele, da vlagata ustreznejše napore in finančna sredstva za naše kmetijstvo, kot sta že storili na nekaterih drugih območjih-Moram povedati, da na primer nism° zadovoljni z delovanjem Cvetličarskega centra na Proseku, in da pričakujemo resen poseg Dežele na našem področju na osnovi izrednih programov, kot je bilo to storjeno drugod.
Pogovor zapisal Lucijan Volk
Generalni konzul SFRJ je včeraj obiskal SKGZ
Jugoslovanski generalni konzul v Trstu Livij Jakomin je včeraj obiskal Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo. Predsednik Boris Race je v prisrčnem pozdravu poudaril, da je tudi novi konzul domačin, ki je že seznanjen z zamejskim položajem in zato tudi neposredno bolj prizadet za reševanje odprtih vprašanj. Race je orisal osnovne naloge SKGZ kot politične, vendar nestrankarske organizacije, ki se posebej ukvarja s kulturnimi, gospodarskimi, športnimi in drugimi vprašanji. Obsežneje je orisal pomen odprte meje za razvoj slovenske narodnostne skupnosti in v širšo korist ne samo neposredno zainteresiranega mejnega prebivalstva, temveč za krepitev in plodni razvoj italijansko jugoslovanskega sodelovanja.
Generalni konzul je prav tako izhajal predvsem iz kategorije odprte meje in z njo povezanega širšega sodelovanja. Zadnji tragični dogodek ni koristil nobenemu in je prav gotovo škodoval takemu sodelovanju, zato ga je tudi jugoslovanska javnost obžalovala. Tod je treba iskati vse poti, da se stvari rešijo in ustvarijo pogoji, da kršitev ne bo in da z njimi tudi izginejo možnosti katerih koli incidentov. Zahvalil se je Slovencem v Italiji za obsežno delo narejeno ne smo za razvoj manjšine temveč tudi za splošni razvoj odnosov.
Interpelacija deželne svetovalske skupine KPI
Mar večinske stranke lotizirajo tudi razvojni načrt sinhrotrona?
Šolsko skrbništvo končno dobilo nov začasni sedež
t
Šolsko skrbništvo bo dobilo nov začasni sedež v Ulici Cumano. Tako je včeraj popoldne odločil pokrajinski odbor potem, ko je prerešetal razne možnosti o začasni preselitvi Skrbništva. Tržaška občina je medtem izdala dovoljenje za takojšnjo uporabo nekaterih uradov v dosedanjem poslopju Šolskega skrbništva v Ulici Duca D'Aosta. Kot znano, so bili prostori od pretekle sobote zaprti, ker niso več odgovarjali varnostnim predpisom. Po tej odločitvi Občine, bo morala Pokrajina sedaj poskrbeti za premestitev dokumentov, gradiva m opreme, ki so se v zadnjih letih nagrmadili v nekaterih prostorih Skrbništva, da bi tako čim-prej omogočili uporabo mehanograf-skega centra za pripravo plač približno tisoč učiteljem (med temi je tudi 150 slovenskih učiteljev) in kakim 700 suplentom ter neučnemu osebju. Žal bodo prizadeti šolniki in uslužbenci Skrbništva kljub temu prejeli decembrsko in 13. plačo z zamudo.
Zaprtje Šolskega skrbništva je povzročilo mnogo nevšečnosti njegovemu osebju, izzvalo pa je tudi protest prizadetih šolnikov. Predstavniki uslužbencev Skrbništva in predstavniki šolskih sindikatov CGIL-CISL-UIL in Sindikata slovenske šole so se včeraj srečali s podpreiek-tom Mazzurcom in nato s predsednikom pokrajine Locchijem in jima orisalinevzdržne pogoje dela ter zahtevali primerne delovne prostore.
Predsednik Pokrajine Locchi jih je seznanil z vrsto pobud, ki jih je pod-vzela ta javna ustanova že od začetka lanskega leta za preureditev poslopja. Zagotovil je, da bodo opravili vsa dela v teku dveh let (do konca leta 1988). Osebju Skrbništva je predočil tudi dejstvo, da je pokrajinski odbor že nakazal 70 milijonov lir, s katerimi naj bi krili stroške za preselitev opreme in gradiva Šolskega skrbništva v začasni sedež. Locchi je tudi obljubil, da bo Pokrajina čimprej zagotovila obnovitev dela v
Deželna svetovalska skupina KPI (podpisnik Claudio Tonel) je včeraj naslovila na predsednika odbora interpelacijo, v kateri ga sprašuje, če mu je znano, da je družba Svei-Italstat poverila izdelavo podrobnega načrta za razvoj Področja za znanstvene raziskave tako pri Banih - Padričah kot na kraju, kjer naj bi umestili sinhrotron, trem profesionalcem, ki so poznani kot predstavniki točno določenih političnih krogov. Če je vest resnična, ugotavljajo komunisti, bi to bil ponoven primer lotizacije javne dobrine s strani večinskih strank. Zato predsednika odbora sprašujejo za kriterije pri dodelitvi te naloge, za njegovo mnenje, sploh pa, če se mu ne zdi potrebno, da bi dežela določila točne kriterije za pristojnost in profesionalno pripravo načrtovalcev.
Na Opčinah Miklavž z vesoljsko ladjo
Sinoči je prispel na Opčine Miklavž, vendar ne tako, kot smo ga bili vajeni videti in pozdraviti vsako leto, temveč kar z vesoljsko ladjo, kot se za Miklavža iz leta 2000 spodobi.
V Prosvetnem domu so ga pričakali številni otroci in starši. Kakšno veselje in presenečenje je bilo, ko se je v dvorano spustila vesoljska ladja, obdana z meglo, ki jo je ob prihodu spremljala
mehanografskem centru in v arhivu. Le tako bo mogoče v najkrajšem času izplačati prizadetemu osebju in šolnikom decembrsko in 13. plačo. Predsednik Pokrajine je tudi zagotovil, da bo pokrajinska uprava v prihodnjih mesecih periodično seznanjala sindikalne organizacije o poteku del v poslopju Škrbništva v Ulici Duca D’Aosta. Predstavniki osebja Šolskega skrbništva in predstavniki šolskih sindikatov so medtem za jutri sklicali tiskovno konferenco, na kateri bodo obrazložili svoje poglede na to težavno situacijo.
Odločno zanikana trditev Biasuttija
Obtožba o radioaktivnem onesnaženju, ki naj bi ga — po besedah predsednika deželnega odbora Biasuttija — v naši deželi povzročila premogovna termoelektrarna iz Plomina in ki je bila objavljena v vsedržavnem tisku, se je izkazala za povsem neosnovano. Odločno sta jo ob koncu sinočnjega srečanja, o katerem poročamo zgoraj, zanikala dr. Fulvio Crisciani s tržaškega Meteorološkega inštituta in proi. Romeo Giacomich z oddelka za fiziko Tržaške univerze.
Popolnoma sta zanikala, da bi omenjeni znanstveni ustanovi kdajkoli navedli plominsko centralo kot vir povečanega radioaktivnega sevanja, ki so ga od letošnjega julija zabeležili v tržaški pokrajini. Opozorila sta tudi, da kaj takega ne bi bilo niti mogoče, saj nobena od navedenih ustanov ne razpolaga z zadostnimi podatki o vetrovnem režimu na našem območju. Dodala sta še, da si ne znata razlagati, kako je predsednik deželnega odbora mogel inštitutoma pripisati podobno stališče, kot možna vira radioaktivne ones-nažitve pa sta omenila škedenj-sko železarno Terni intržiško premogovno centralo. Dr. Crisciani je v imenu Meteorološkega inštituta na dnevnik Repub-blica naslovil pismo, v katerem z ozirom na članek, objavljen 3. decembra, zanika, da bi ugotovljeno onesnaženje povzročila plominska termoelektrarna »Fi-anona 1«.
tudi primerna glasba. Miklavž se tokrat ni prikazal, pač pa so lahko otroci slišali njegov glas. Pustil pa je vrečo daril, v kateri je bil za vsakega otroka majhen zavojček, v njem pa so bile barvice in risanke. Otroci so bili takšnega prihoda veseli, veseli pa so bili tudi organizatorji, ko so ugotovili, da je bilo miklavževanje blizu današnji otroški fantaziji.
Še prej je skupina animatork pripravila vrsto animacij, tokrat z balončki, kar je bilo tudi veselo in zanimivo. V Prosvetnem domu se medtem nadaljuje prikazovanje risank, komičnega filma, ob stojnicah, ki so dobro založene z raznimi darilnimi predmeti in drugimi dobrotami, pa ne manjka kupcev. Danes popoldne bo na programu tombola.
Jutri v Miljah kongres PSDI
Na sedežu stranke v Miljah, Ul. D-Annunzio 4, se bo jutri ob 17.30 začel pokrajinski kongres socialdemokratske stranke PSDI. Uvodno poročilo bo imel pokrajinski tajnik odv. Mario Berce, v imenu vsedržavnega vodstva stranke pa bo govoril senator Mauri-zio Pagani. Kongres se bo zaključil z izvolitvijo novega pokrajinskega vodstvenega odbora in delegatov za vsedržavni kongres v Rimu.
Daniela Zenic roj. Škamperle
Pogreb bo jutri, 6. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice nare-pentabrsko pokopališče.
Žalostno vest sporočajo: mož Fe-derico, sin Alberto, hči Wilma, mati Antonija, sestra ter drugo sorodstvo.
Repentabor, 5. decembra 1986
Upravni in nadzorni odbor Društvene gostilne na Opčinah izrekata svojemu odborniku Ivu Sosiču ter svojcem iskreno sožalje ob izgubi očeta Stana.
Ob bridki izgubi sestre Danile izrekamo naše globoko sožalje sestri Sonji Rebuli učiteljice, sestra, italijanska učiteljica in g.a Zofka Baiss osnovne šole A. Gradnik na Repen-tabru.
Ob težki izgubi drage mame izrekajo Albertu in družini Zenic iskreno sožalje sošolci 5. A razreda DTTZ Ž. Zois.
Ob nenadni smrti bivšega kolege Borisa Žafrana izreka ravnateljica, učno in neučno osebje ter člani področnega sveta dolinskega šolskega področja globoko sožalje kolegici Darinki in družini.
Ob prerani izgubi drage Danile izreka svojcem iskreno sožalje pevski zbor Repentabor.
Draga Vilma, ob tem težkem trenutku iskreno sočustvujemo s tabo in tvojo družino.
Pevci in starši MPZ Zvonček
Starši in učenci II. B razreda srednje šole Simon Gregorčič v Dolini izrekajo iskreno sožalje Evi Žafran in družini ob težki izgubi očeta.
DANIELA
za vedno nam boš ostala v spominu. Tvoji prijatelji:
Salvatore in Nella
Pino in Aurela
Stelio in Eta
Angelo in Vittoria
Marco in Bruna
Carlo in Maria
Emilio in Lilia z družinami
Trst, 5. decembra 1986
Nenadoma nas je zapustil naš predragi mož in očka
Boris Žafran
Pogreb bo jutri, v soboto, 6. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ricmanjsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena Darinka, hčerka Eva, sinček Bojan, sestra Milica z možem in drugo sorodstvo.
Žalovanju se pridružujeta Mara in Evgen Dobrila.
Ricmanje, 5. decembra 1986
Starši in učenci 2. razreda celodnevne osnovne šole Mara Samsa pri Domju izrekajo učiteljici Darinki Žafran in družini iskreno sožalje ob izgubi moža.
Odbor srenje iz Ricmanj izreka družini Žafran iskreno sožalje ob izgubi moža in očeta.
Odbor in mešani pevski zbor Slavec iz Ricmanj izrekata iskreno sožalje družini Žafran ob izgubi dragega moža in očeta.
Ob izgubi dragega prijatelja in kolege Borisa Žafrana izrekata globoko sožalje družini Adrijana in Stanko Škrinjar.
Ob nenadni izgubi bivšega stanovskega tovariša Borisa Žafrana izrekata Lidija in Edi Sternad družini občuteno sožalje.
Ob izgubi nenadomestljivega očeta Borisa izrekajo starši učencev 5. razreda celodnevne osnovne šole iz Ricmanj iskreno sožalje družini.
Ob izgubi dragega kolege Borisa Žafrana izrekajo učitelji celodnevne osnovne šole iz Ricmanj in od Domja iskreno sožalje ženi in otrokoma.
Odbor, igralke, igralci in trenerji ŠZ Sloga izrekajo svojemu podpredsedniku - načelniku odbojkarske sekcije Ivu Sosiču najgloblje sožalje ob težki izgubi dragega očeta.
Ob bridki in prerani izgubi drage mame Danile izrekajo sinu Albertu in svojcem občuteno sožalje odbor in člani SK Devin.
Ob izgubi dragega očeta Staneta izrekajo uslužbencu Ivu in svojcem iskreno sožalje upravni in nadzorni odbor, ravnateljstvo ter kolegi Hranilnice in posojilnice na Opčinah.
Prijatelji in prijateljice iz Repna izrekajo Albertu in družini iskreno sožalje ob izgubi drage mame.
Kolegi Radia Trst A izrekajo globoko sožalje Nataši ob izgubi dragega očeta.
Ob žalostni izgubi Staneta Sosiča izrekata svojcem iskreno sožalje družini Fabjan in Bajc.
Dijaki 2. A razreda DTTZ Ž. Zois izrekajo sošolki Vilmi globoko sožalje ob izgubi predrage mame.
Je Černobil res mimo?
Kolikšno je radioaktivno onesnaženje v naših krajih sedem mesecev po nesreči v Černobilu? Kako so se izkazale oblasti ob tej priložnosti? Na takšna in podobna vprašanja je skušalo odgovoriti javno srečanje, ki je bilo sinoči v konferenčni dvorani tržaške Trgovinske zbornice. Pobudo zanj je dal Informacijski odbor za radioaktivno onesnaženje iz Trsta, pritegnilo pa je res velkiko ljudi.
V imenu Odbora sta uvodni poročili podala fizik Luciano Benini in kemik Fabio Gemiti. Povedala sta, da so Odbor osnovali nekateri tržaški znanstveniki,
zdravniki in tehniki, potem ko so posamično ugotavljali, da so javne strukture in službe v večji ali manjši meri odpovedale, bodisi pri zbiranju podatkov o onesnaženosti bodisi pri sprejemanju ukrepov v prid zdravstvene varnosti. Odbor je na lastno pest izvedel dokaj podrobno raziskavo o onesnaženosti v naši deželi ter ugotovil, da je stanje hujše, kot pa ga rišejo uradni podatki. Zato je tudi skušal prek tiskovnih sporočil nuditi javnosti prehrambene in druge nasvete omejitev škodljivih posledic.
Na srečanju so posegli tržaški občinski odbornik Cernitz, predstavnik deželnega odborništva za zdravstvo Padovani, predstavnik tržaške KZE Botteghelli, posebno pozornost pa so pritegnila izvajanja ravnatelja fizikalnega laboratorija na Višjem zdravstvenem inštitutu v Rimu prof. Tabeta in predstavnika ENEA iz Bologne prof. Lemba. Zlasti slednji je skušal pomiriti duhove, češ da so posledice Černobila v daljšem roku prezirljive.
Tržaški gasilci počastili svojo zaščitnico sv. Barbaro
Tržaški gasilci so včeraj na decentraliziranem sedežu v Starem pristanišču svečano praznovali svojo zaščitnico sv. Barbaro, ki varuje tudi pomorščake in topničarje. Mašo je daroval škof Bellomi, ki je v svoji homiliji podčrtal neprenehen trud gasilcev v korist tržaškega prebivalstva. Po verskem obredu, ob prisotnosti prefekta De Feliceja in drugih civilnih ter vojaških oblasti, je pokrajinski poveljnik Lagalla podal letni obračun dejavnosti.
Skupno so gasilci opravili 5.171 posegov tako porazdeljenih: 817-krat so gasili, 573-krat so posegli v primeru rušenja ali škode na stavbah, ljudem >n živalim so pomagali iz težav 975-krat, v prometnih nesrečah so posegli 619-krat, 650-krat so sušili poplavljene Prostore, prevažali bolnike, odpirali vrata in druge službe so zabeležile kar 1-537 posegov, tehničnih pregledov za Prevencijo požarov pa so opravili 1-595-krat. Poseben poudarek je Lagalla namenil posledicam černobilske nesreče, ki je sprožila vprašanja v zvezi s hitrim in učinkovitim posegom civilne Zaščite. Za tržaške gasilce je bila to Poučna izkušnja, saj so lahko preverili svoje teoretsko in tehnično znanje, pa tudi aparaturo. »Upajmo, da do podobnih nesreč ne bo več prišlo,« je dodal Lagalla, »vendar vsekakor bi bila v Lodoče potrebna večja koordinacija hied centralnimi in perifernimi organi, tako da bi preprečili nasprotujoče si informacije in navodila.«
Nadalje je Lagalla povedal, da je notranje ministrstvo dodelilo naši pokrajini nova in učinkovita reševalna sredstva, izboljšali pa so tudi bivanjske prostore gasilskih sedežev v Trstu, Miljah in na Opčinah.
Med svečanostjo so nato podelili priznanja za dolgoletno delo gasilcema Giorgiu Zangrandu in Paolu Sve-vu.
Svečanosti sta včeraj bili tudi za pomorščake (v luški kapitaniji) in na sedežu topniške grupe Murge za topničarje.
Panika v šoli zaradi odslužene ročne bombe
Veliko panike je povzročil včeraj 10-letni Igor, učenec italijanske osnovne šole Suvich v Ul. Cunicoli, ki je v razred prišel z ročno bombo vrste »ananas«, ki jo je našel na domačem dvorišču. Očitno se je hotel postaviti pred sošolci, a je sprožil pravi preplah. Učitelji so nemudoma izpraznili učilnico in bližnje prostore ter poklicali policijo, ki je »bombo« odstranila. Kaj kmalu pa se je izkazalo, da je šlo za »slepo« orožje, napolnjeno s svincem, prav tako kot so povsem odsluženi in nenevarni nekateri drugi ostanki strelnega orožja (prazni metki, svetlobna raketa in granata), ki so jih agenti našli na mestu, kjer je deček izkopal ročno bombo.
Prijeten popoldan z Marijo Vilfan v dolinskih društvenih prostorih
V nedeljo popoldne je KD Valentin Vodnik iz Doline priredilo v društvenih prostorih Srečanje z borci, aktivisti in interniranci. Častni gost letošnjega srečanja, ki je bilo že 7. po vrsti, je bila tovarišica Marija Vilfan, ki je bila letos v Kraljevu nagrajena z Listino miru za dolgoletno zavzetost in delo za mir in razorožitev.
Nedeljsko srečanje je po slovenski himni in internacionali otvoril predsednik KD Valentin Vodnik Vojteh Lavriha, ki je pozdravil vse prisotne in nekatere goste, ki so se prijazno odzvali vabilu dolinskega društva, med temi pokrajinskega tajnika VZPI-ANPI Dušana Košuto, predsednika sekcije VZPI-ANPI iz Doline, Mačkolj in Prebenega Dušana Lovriho in dolinskega župana Edvina Švaba.
Marija Vilfan se je nato kar sama predstavila in pripovedovala o svojem življenju. Zvedeli srno tako, da je točno 50 let, odkar je napisala svoj prvi članek za razožitev v prvem legalnem časopisu jugoslovanskih komunistov in tako začela svojo dolgoletno angažiranost v političnem boju proti oboroževanju, vojnemu nasilju in za mirno sožitje vseh narodov in narodnosti sveta. Začelo seje tako tudi njeno novinarsko delo. Življenje jo je nato postavilo pred bolečo izkušnjo kominfor-ma, ko se je za mnoge podrl svet resnic in idealov, za katere so se borili. Kmalu je šla z možem v Indijo v diplomatsko službo. To leto je bilo zanjo
izredno stimulativno, ker je lahko v prvi osebi prisostvovala rojevanju politike neuvrščenosti. Začela se je tako tudi od blizu zanimati in skrbeti za mednarodne odnose. Ko se je spet vrnila v rodno Slovenijo, je postala direktor Cankarjeve založbe in predsednik jugoslovanske komisije za sodelovanje z Unescom, kjer se je spet srečala s problemi neuvrščenosti in še posebej z vprašanji funkcije in razvoja izobraževanja ter kulture. Sedaj se s svojimi sodelavci trudi, da bi vsebine raznih mirovnih pogodb in resolucij, ki so bile sklenjene v povojnem času, razširila tudi med tako imenovane
»navadne« ljudi in jim s tem nudila osnovne informacije o perečem problemu oboroževanja in razorožitve. Pri tem je Marija Vilfan poudarila negativne posledice oboroževalne tekme, ki zavira gospodarski razvoj družbe in obenem ogroža gospodarsko ravnotežje.
Nato je nastopil mešani pevski zbor Primorsko iz Mačkolj, ki je pod vodstvom Toneta Baloha zapel nekaj partizanskih pesmi. Sledila je živahna diskusija, potem pa veselo razpoloženje ob še toplem pršutu in kozarcu dobre kapljice.
dam
Pred osmimi leti je šola dobila ime po Bazoviških junakih
Rojanski učenci proslavili obletnico poimenovanja šole
Osem let je poteklo, odkar je osnovna šola v Rojanu dobila ime po bazoviških junakih, tistih štirih srčnih fantov, ki so v najbolj mračnih letih našega obstoja žrtvovali svoja mlada življenja za vrednote, katerih lesk ne bo potemnel. »V mladem naj rodu njih plamen gori«, je predvčerajšnjim stalo zapisano nad šestindvajsetimi otroškimi glavicami na proslavi te obletnice. Recitacije in petje narodnih in borbenih pesmi so našle pot med mlade sicer skromno a pozorno občinstvo očkov in mamic v največji šolski učilnici. Droben utrinek s proslave smo ujeli tudi v kamero, le poglejte jih: mladi rod se zna postaviti.	JB
gledališča
SSG
Slovensko stalno gledališče -
Kulturni dom
Danes, 5. t. m., ob 20.30 ponovitev predstave Daria Foja IL RATTO DELLA FRANCESCA (UGRABITEV FRANCES-CE) v izvedbi France Rame.
Ponovitve: jutri, 6. t. m., ob 20.30: v nedeljo, 7. t. m., ob 16. uri ter v ponedeljek, 8. t. m., ob 16. uri.
Prodaja vstopnic: danes in jutri od 11. do 13. ure ter od 17. do 20. ure: v nedeljo in ponedeljek eno uro pred pričetkom predstave.
Slovensko stalno gledališče v Trstu gostuje jutri, 6. t. m., ob 16. in 20. uri v CELJU s komedijo PRIMORSKE ZDRAHE C. Goldonija.
VERDI
Danes ob 20. uri peta predstava (red C/F) V. Bellinijeve opere NORMA. Dirigent R. Gandolfi.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Danes ob 20.30 bo Teatro Regionale Toscano predstavil delo S. Becketta FINALE Dl PARTITA z R. Rascelom in W. Chiarijem. Režija G. Di Leva. V abonmaju odrezek št. 4. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 69406).
Od 12. do 14. t. m. bo na sporedu delo G. B. Shawa NON SI PUO' MAI SAPE-RE. Nastopajo Ernesto Calindri, Olga Villi, Luigi Pistilli, Antonio Fattorini,
Patrizia Milani. Režija - Lamberto Pug-gelli. Predstava je izven abonmaja. Pred-porodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Jutri, 6. decembra, ob 19.30: BALETNI TRIPTIH. Ponovitev baletne uprizoritve.
Danes, 5. decembra, ob 20. uri: KONCERT SIMFONIKOV RTV LJUBLJANA.
Dvorana Slovenske filharmonije
Danes, 5. t. m., ob 20. uri: BERNARDA FINK - mezzosopran in BLAŽENKA ARNIČ - klavir.
Mala dvorana
Jutri, 6. t. m., ob 11. uri: URA PRAVLJIC Z ZVEZDANO MLAKAR - otroška matineja.
Srednja dvorana
V	Srednji dvorani in Mali dvorani bodo 8., 11. in 12. decembra predvajali celovečerne filme GEORGA WILHEL-MA PABSTA (Zahodna fronta 1918, Pandorina skrinjica 1930, Tovarištvo 1931, Skrivnost neke duše 1926).
Danes, 5. t. m., ob 19.30: B. Brecht BOBNI V NOČI - Drama SNG Maribor. Režija - Mira Erceg.
KULTURNI DOM NOVA GORICA
Velika dvorana Kulturnega doma
V	ponedeljek, 8. t. m., ob 20.15 - KONCERT AMERIŠKEGA PIANISTA SRBSKO-RUSKEGA POREKLA.
kino
ARISTON - 16.30, 21.30 II nome della rosa, dram., It./Fr. 1986, 127': r. Jean-Jacgues Annaud; i. Sean Connery, F. Murray.
EKCELSIOR I - 17.30, 22.15 Luna di mlele stregata, kom., ZDA, r. G. Wilder; i. G. Wilder, G. Radner.
EKCELSIOR II - 17.30, 21.45 Mission, dram., VB 1986, 123’; r. Roland Joffe; i. Robert De Niro, Jeremy Irons.
PENICE - Dvorana rezervirana. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Oltre ogni limite, dram., ZDA 1986, 90'; r. Robert M. Young; i. Farah Fawcett, James Russo, □□
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 The Hit-cher - La Lunga strada della paura,
dram., ZDA 1986, 97’: r. Robert Har-man; i. Rutger Hauer, Jennifer Jason Leigh, □
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 A distanza ravvicinata, dram., ZDA 1986, 115'; r. James Foley: i. Sean Penn, Christopher Walken.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Signore biondo erotico, pom., □ □
EDEN - 15.30, 22.00 Dolce suono del ses-so, pom., □ □
MIGNON - 16.00, 22.15 Fantasia, ris., ZDA 1940, 120'; prod. Walt Disney. CAPITOL - 16.30, 22.00 Top Gun, akc., ZDA 1986, 110'; r. Tony Scott; i. Tom Cruise, Kelly McGills.
ALCIONE - 16.30, 22.00 Rashomon, r. A. Kurosawa.
LUMIERE PICE - 16.30, 22.00 La messa 6 finita, dram., It. 1985, 90'; r. Nanni Moretti; i. Nanni Moretti, Enrica Maria Modugno.
VITTORIO VENETO - 15.15, 22.15 Ali-ens scontro finale, fant., ZDA 1986, 120'; r. James Cameron; i. Sigourney Weawer, M. Biehn.
RADIO - 15.30, 21.30 Amore top secret,
porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
SLOVENSKO 'STALNO,* GLEDALIŠČE V TRSTU
Miha Mate
ŠIROKA USTA
Izvaja Stane Starešinič
V ponedeljek, 8. t. m., ob 17. uri v KD Barko vij e v BARKOVLJAH
v torek, 9. t. m., ob 20.30 v KD Union v PODLONJERJU
v sredo, 10. t. m., ob 20.30 v Babni hiši v RICMANJIH
v soboto, 13. t. m., ob 20.30 v Srenjski hiši v BORŠTU
Prednaročnina za Primorski dnevnik za leto 1987
CELOLETNA . ...................... 95.000 lir
MESEČNA ............................ 13.000 lir
Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 95.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1987. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 156.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. Naročnino lahko poravnate na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici, pri raznašalcih časopisa, preko pošte na t/rn ZTT št. 13512348 in pri vseh slovenskih kreditnih zavodih.
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča vse tiste, ki bi se odzvali na literarni natečaj Pokrajine, naj pošljejo svoje prispevke na naslov: Provincia di Trieste, Tajništvo predsedstva pokrajinske uprave, Natečaj "Božič: praznik za vse?", Trst - Ul. Geppa 21. Rok za dostavo prispevkov zapade 13. decembra.
ŠD Adria - ženska telovadba - sporoča vsem zaiteresiranim ženskam, da se je začela telovadba in sicer vsak torek in petek od 21. do 22. ure v telovadnici O. S. F. Milčinski - Katinara.
ŠD Mladina obvešča, da za letošnje tradicionalno zimovanje, ki se bo odvijalo na Pohorju od 20. do 27. t. m., se interesenti lahko vpišejo in dobijo vse podrobne informacije še jutri, 6. t. m., od 19. do 21. ure v Domu-A. Sirk v Križu.
Sekcija PSI Dolina priredi jutri, 6. t. m., ob 20.30 v restavraciji SONJA pri Domju predvajanje filma o izletu v Mar-zabotto. Ob tej priložnosti se bomo srečali s tovariši iz te pobratene občine. Vabljeni vsi izletniki, člani in prijatelji.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava Draga Tršarja - skulpture, bron in keramika.
V	galeriji Cartesius bo do 12. decembra odprta razstava tržaškega slikarja LOJZETA SPACALA.
V	občinski galeriji na Trgu Unita bo od 10. do 17. t. m. razstavljal svoja dela tržaški slikar RENATO ARIOSI. Otvoritev bo v sredo ob 18. uri.
čestitke
V Dolini, na klancu hiša 111 stoji. V njej LUCIJA SANCIN 80 let slavi. Da bi slavila v zdravju še mnogo takih dni ji kličemo iz srca vsi mi: Dani, Silvana, Nerina, Vilma, Lučano, Ezio, Valter, Klara, Katja, Sandro, Cinzia, Patricija, Moira, Irene, Sara, Monika in Martin.
Danes praznuje 18. rojstni dan TIZIANA GUŠTIN. Obilo sreče, zdravja in vse, kar si sama želi ji voščijo Franko, Marko in David.
včeraj-danes
Danes, PETEK, 5. decembra
SAVO
Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.52 - Luna vzide ob 11.34 in zatone ob 20.28.
Jutri, SOBOTA, 6. decembra
NIKOLAJ
PLIMOVANJE DANES: Ob 00.18 najvišja 30 cm, ob 5.18 najnižja -1, ob 10.42 najvišja 36 cm, ob 17.58 najnižja -56 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 8,8 stopinje, zračni tlak 1036,2 mb narašča, brezvetrje, vlaga 59-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 13,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Anna Pegan, Manuel Krammerstetter, Athina' Nicole Gianna-ris, Gabriele Bossi.
UMRLI SO: 86-letni Venanzio Deanco-vich, 57-letni Mario Giurgevich, 71-letni Pietro Zocchi, 83-letni Santo Deponte, 85-letni Silvio Passalacgua, 47-letni Giordano Simicich, 80-letna Stella Bossi, 82-letni Giordano Kanobelli, 72-letna Au-gusta Molinaro, 28-letni Marco Costanti-ni, 101-letni Fausto Corsi.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 1., do sobote, 6. decembra 1986
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Mazzinijev drevored 1 (Milje), Ul. Oriani 2, Trg Ve-nezia 2.
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Mazzinijev drevored 1 ( Milje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
SKD Vigred - Šempolaj
vabi na
MIKLAVŽEVANJE
Otroci (in seveda tudi starši) pridite pogledat! Letos bo res čudo v Sempiolaju: sv. Miklavž z ribami se lovi in darila vsem deli.
Kdaj? Jutri, 6. t. m., ob 19. uri v osnovni šoli v Šempolaju.
Čakamo vas.
menjalnica
razne prireditve
KD Rovte - Kolonkovec priredi 8. t. m., ob 17. uri v društvenih prostorih, Ul. Monte Sernio 27, gostovanje KD F. Venturini. Nastopajo: otroški pevski zbor, duet harmonikašev pod vodstvom Suzane Žerjal ter ljudski godci na diatonične harmonike. Vljudno vabljeni.
KD Vesna in Kriški mladinski krožek obveščata, da je v Domu A. Sirk v Križu odprt MIKLAVŽEV SEJEM vsak dan od 17. do 19. ure.
SKD I. Gruden priredi MIKLAVŽEVANJE za otroke danes, 5. decembra, ob 17. uri v društveni dvorani v Nabrežini. Angel in zlodej se bosta istega dne kre-tala v bližini že od 15. ure dalje.
Miklavžev sejem danes, 5. decembra od 16. do 22. ure v Prosvetnem domu na Opčinah. Na razpolago ročno izdelani predmeti, primerni za darila, nove in stare knjige, domače slaščice in voščilnice. Za otroke smo pripravili lutkovno animacijo in animacijo na temo Miklavž leta 2.000 ter risanke. Tabor mladih.
Osnovna šola F. S. Finžgar in otroški vrtec iz Barkovelj vabita na MIKLAVŽEVANJE, ki bo danes, 5. decembra v župnijski dvorani. Začetek loterije ob 15. uri, ob 15.30 prireditev.
KD Slovan priredi MIKLAVŽEV SEJEM še jutri, 6. t. m. v prostorih Gozdne zadruge. Urnik: vsak dan od 16. do 20. ure. Vabljeni!
SKD Primorec - Trebče prireja MIKLAVŽEV KNJIŽNI SEJEM danes, 5. t. m od 15.30 do 18. ure v društvenih prostorih.
Miklavž bo obiskal osnovno šolo "Bazoviški junaki" danes, 5. t. m., ob 12. uri. Učenci ga bodo sprejeli s petjem in igrico. Učenci ga bodo sprejeli s petjem in igrico. Prisrčno vabljeni.
KD Krasno polje - Gročana prireja v sodelovanju z župnikom MIKLAVŽEVANJE danes, 5. t. m., ob 20. uri. Pred obdarovanjem bo na sporedu zanimiv film in nastop učencev osnovne šole D. Kette.
Otroški vrtec in učenci COŠ F. Venturini iz Boljunca vabijo na MIKLAVŽEVANJE, ki bo v Mladinskem domu danes, 5. t. m., ob 16.15.
Učenci in učiteljstvo šole K. Širok vabijo starše in prijatelje na MIKLAVŽEVANJE, ki bo danes, 5. t. m., ob 11. uri v šolski telovadnici v Ul. Donadoni.
SKD Vigred - Šempolaj prireja MIKLAVŽEVANJE danes, 5. t. m., od 17. do 20. ure v društvenih prostorih. Vabljeni!
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 8. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila skupina SOLISTI IZ SALZBOURGA s hornistom H. Baumannom.
__________prispevki_______________
Namesto cvetja na grob Marjana darujejo Valerija, Mariza in Marta 50.000 lir za pevski zbor M. Pertot - Barkovlje.
V spomin na Ernesta Gombača darujeta Vojka in Giorgio Del Piero 10.000 lir za KD Lonjer-Katinara.
Ob obletnici smrti našega nepozabnega Albina Kalca se ga spominjajo nonoti, mama in brat in darujejo 10.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
_________mali oglasi
NEDOGRAJENO STANOVANJSKO HIŠO prodam v Saležu št. 11. Informacije po telefonu na št. 003864/39604.
IŠČEM zazidljivo parcelo za enostano-vanjsko hišo v Barkovljah ali na Opčinah ali v Repnu. Tel. 412031.
V	RONKAH prodam prosto stanovanje, 80 kv. m: 2 spalnici, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, garaža in klet. Telefonirati na št. 0481/83909 ali na št. 0481/82253.
OSMIČA je odprta v Borštu pri Zaharju.
VAJENCA, starega 15-16 let, išče karoserija na Krasu. Tel. 226161.
PRODAM prostorno stanovanje v Nabrežini: kuhinja, jedilnica, 3 sobe, dvojne sanitarije, z garažo. Zainteresirani lahko telefonirajo v popoldanskih ali večernih urah na št. 200144.
PRODAM vinograd, tudi delno, 2.880 kv-m, področje Dolina. Tel. 228390.
PRODAM hišo v Boljuncu, 110 kv. m, z ogrevanjem in dvoriščem. Tel. 228390.
NUDIM LEKCIJE iz latinščine. Tel. v večernih urah na št. 231914.
OTROŠKE SMUČI Rossignol, 160 cm z vezmi Tyrolia 80, prodam za 90.000 lir-Tel. na št. 52277 v večernih urah.
DRUŠTVO išče v centru ali okolici Trsta prostor za sedež, tudi potreben obnovitvenih del. Tel. 040/763856 v jutranjih urah.
CENTRO DEL COLLEZIONISMO - UL
Piccolomini 3/D, Trst - 15. dražba zbirateljskih predmetov v soboto, 6. t. m-ob 9.30, 15.30 in 20.30: numizmatika, avtogrami, fiskalistika, igrače, vojaški predmeti, zlatnina in razno.
V	DOLINI na št. 232 je odprl osmico Cunjo. Toči belo in črno vino.
4. 12. 1986
]
Ameriški dolar............ 1350.—
Nemška marka ............. 691.—
Francoski frank........... 209.—
Holandski florint .......... 610,50
Belgijski frank.............  32.50
Funt šterling............. 1930.—
Irski šterling............ 1860.—
Danska krona................ 180.50
Grška drahma ................. 9.30
Kanadski dolar ........... 970.—
Japonski jen......
Švicarski frank __
Avstrijski šiling_
Norveška krona ...
Švedska krona.....
Portugalski eskudo Španska peseta .... Avstralski dolar ...
Debeli dinar......
Drobni dinar......
8.— 827.—' 98.--
180.—
196.—
8.60
9.60
840.—
2.60
2.50
DS^Il/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 DUH\b TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agenci|a Domjo 831-131
Koledar za december 1986
Dramski spored Radia Trst A
Do 13. decembra, vsako soboto ob 18. uri: Janez Povše ČEMU MI GOSLI, GOSLI ZLATE. Življenje Simona Gregorčiča v treh podobah. Druga in tretja podoba: Trpkost dozorelosti in Svetloba smrti.
Ob 80-letnici smrti Goriškega slavčka smo realizirali to dramatizirano biografijo v treh delih, ki želi spregovoriti o Gregorčiču drugače, bolj sodobno in mestoma tudi kritično. Režija Janez Povše. Produkcija Radio Trst A.
V torek, 9. decembra, ob 18. uri: Peter Goedel in Herbert Hoven TUKAJ NI MOGOČE DRUGEGA KOT PISATI PISMA.
Na zatožni klopi te pretresljive in v mnogočem s pogumom napisane igre je ves šolski sistem, pa vse njegove represivne metode in hlapčevski odnos do tako imenovane morale oz. do tega, kar »žali čut normalno čutečih ljudi«, kot pravi eden od protagonistov te igre. Vsekakor radijska igra, ki bi je ne smeli prezreti, še zlasti vzgojitelji ne! Prevod Lučka Jenčič. Režija Jože Babič. Produkcija Radio Trst A.
V	torek, 16. decembra, ob 18. uri: Ob 50-letnici smrti Federica Garcie Lorce. F. G. Lorca LJUBEZEN DON PERLIMPLINA. Erotična aleluja.
S to igro, ki ima sicer v originalu daljši naslov (El amor de Don Perlimplin con Belisa en su jardin) se bomo kot v slovenskem kulturnem prostoru edina ustanova spomnili 50-letnice mučeniške smrti enega največjih gledaliških genijev tega stoletja. Spominu na Lorco se bomo oddolžili s to v slovenščini še nikoli izvedeno ljudsko kratko igro. Prevod Jože Rode. Režija Adrijan Rustja. Produkcija Radio Trst A.
Od 20. decembra do 3. januarja 1987, vsako soboto ob 18. uri: Saša Vuga DVOREC RANOCELNIKOV. Radijska nadaljevanka v treh delih.
Radijska nadaljevanka Dvorec ranocelnikov iz romana Saše Vuga Zarjavele medalje (1966) je v bistvu Petkin roman oz. povest protagonistke tega dela. Skozi Petkino retrospektivo je namreč moč spoznati hrepenenje in vso tragiko vojnega časa na Slovenskem, točneje ob Soči. Radijska priredba in režija Mario Uršič. Produkcija Radio Trst A.
V	torek, 23. decembra, ob 18. uri: iz mednarodnega radiofonskega natečaja Prix Italia. Luigi Santucci ČA-ROVNIČIN SIN.
V	času, ko se pri nas še ni povsem polegla polemika o splavu - ali če prevedemo avtorjevo misel - o smislu ali nesmislu življenja v tem, tako proti življenju začaranem svetu, se Santuccijeva radijska igra vprašuje prav o poslednjih vrednotah. Vse pa se dogaja na dvojnem tiru med čisto utopijo in tragično pravljico. Prevod Marija Ravnik. Režija Marjana Prepeluh. Produkcija Radio Trst A.
V	sredo, 24. decembra, ob 18. uri: Vinko Beličič BOŽJE DREVCE.
Božična idila, v kateri je avtor ubesedil navade in običaje na predvečer praznika. Božično pričakovanje vlada tudi v Martini družini, »zvonovi se že oglašajo«, - pravi Marta »kar naprej razglašajo vsak božič in po vseh deželah veselje, kakršnega svet ne more dati; veselje, ki ne traja samo eno uro, niti en sam dan in niti eno samo leto, marveč veselje, ki nenehno soutriplje s srcem v prsih«. Režija Stana Kopitar. Produkcija Radijski oder, 1977. Ponovitev.
V	četrtek, 25. decembra, ob 15.15: stare božične razglednice. Charles Dickens TRGOVINARSKI SVETI VEČER.
Radijski prikaz božiča v majhnem angleškem mestu v prejšnjem stoletju. Iz Svetonočne povesti Charlesa Dickensa prevedel in dramatiziral Lev Detela. Režija Glavko Turk. Produkcija Radijski oder, 1979. Ponovitev.
V	torek, 30. decembra, ob 18. uri: Branko Šomen SLOVENSKI HUMORISTIČNI PRAZNIKI.
Radijski humoristično-satirični kolaž, ki ga je avtor pripravil po predlogi dveh knjig humoresk Rdeči gumb in Skregan s pametjo. Za svoje humoreske je Šomen prejel zlato sireno na Festivalu jugoslovanskega humorja in satire. V lepljenki Slovenski humoristični prazniki je osrednji junak novinar. Kot bister opazovalec vsega dogajanja zna Šomen na lahkoten način prikazovati težave našega vsakdana. Režija Jože Babič. Produkcija Radio Trst A.
Vsak ponedeljek in petek ob 16. uri: OSEBNO.
Gost prvih štirih oddaj bo biologinja Marinka Pertot. Posredovala bo svoja razmišljanja o naravoslovju, s posebnim poudarkom na Kras. S krajšimi odlomki iz strokovne literature raznih avtorjev bo prikazala naravoslovni razmah od začetka do današnjih dni. V drugi polovici meseca pa bo Nada Pertot, sestavljalka literarnih antologij za srednje šole, pripovedovala o potrebah današnje šole po novih razgledih in področjih, ki doslej v antologijah niso bila zastopana. Radijska realizacija vseh oddaj Nataša Sosič. Produkcija Radio Trst A.
filmi na tv zaslonu kinoatelje
GETAWAY! (Fuggivano, si amavano, sparavano, ucci-devano) - The Getaway -Beg, ZDA 1972.
Režija: Sam Peckinpah. Igrajo: Steve McOueen, Ali McGraw, Ben Johnson, Al Lettieri. Italia 1, nocoj ob 20.30.
Pretirano in rutinsko predvajanje Peckinpahovih filmov je gotovo že marsikoga naveličalo, vendar je film Getaway srečna izjema v tem pogledu: Peckinpahova sentimentalna in krvoločna zgodba o begu kriminalnega para zaljubljencev po Ameriki, v slogu Bonnie & Clyde, je še dovolj »televizijsko sveža«, da nas lahko očara! Kot pravi podnaslov italijanske izdaje filma, mlada zaljubljenca »bežita, se ljubita, streljata in ubijata« in tako uresničujeta edino možno obliko družbenega prevrata v Ameriki: osamljeni anarhistični upor, v slepi logiki »vsi proti vsem«.
MALOU - NDR 1983.
Režija: Jeanine Meerapfel. Igrajo: Ingrid Čaven, Helmut Griem, Grischa Huber, Ivan Desny. TV Ljubljana, nocoj ob 22.20.
Malou je prvenec mlade filmske scenaristke in režiserke iz Nemške demokratične republike in se ukvarja z vprašanjem človekove identitete, z nastajanjem in razkrajanjem neke duševnosti. Tridesetletna ženska se znajde v hudi krizi, življenje ji postaja nesprejemljivo in bodočnost polna neznank, zato se zazre v svojo preteklost, da bi dobila odgovore in smernice za naprej'. V zgodovinski povezavi preteklosti in sodobnosti je še čutiti mrko in grozečo prisotnost nacizma, ki ni še povsem izginil iz nemške zavesti.
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
THE VELVET UNDERGROUND ■ ANOTHER VIEW LP
Velvet Underground, ena izmed najpopularnejših v letih 60, spada še vedno med nosilne stebre rock glasbe. Čeprav sta Nico in John Cale nekoliko spremenila podobo ansambla, je stil ostal isti, in prav iz tega lahko sklepamo, da rock ne bo tako hitro preminil. Tistemu, ki še ni kupil nobene plošče tega ansambla, priporočam, da si čimprej nabavi vsaj prvi album, ali pa predzadnji V. U., ki je žel veliko uspeha na svetovnem nivoju.
Tudi Another View je LP, ki spominja na glasbo v letih '68 in '69, čeprav je prilagojena našim časom. Upoštevati moramo predvsem značilen zvok današnjih sintysizerjev, električnih kitar in bobnov, vse to pa nikakor ni pod standardnim kvalitetnim nivojem, ki ga iz plošče v ploščo dokazujejo člani skupine Velvet Underground. V tem zadnjem LP lahko zasledimo tudi nekaj punkovskih prvin in to v pesmi Guess Im Falling in Love.
Ne bom vas več zadrževal, ampak zelo resno svetujem, da si čimprej nabavite Another View ali katerokoli drugo ploščo ansambla The Velvet Underground.
Ostale pesmi so še: We're Gonna Have A Good Time Together, Tm Gonna Mo ve Right In, Hey, Mf. Rain, Ride Into The Sun, Coney Is-land Steeplechase, Hey, Mr. Rain 2, Ferryboat Bill, Rock'n'roli.
Z nagradami sodelujejo še:
takr« TOZD
EI*ktroaku*flka
Satana
/O
:k-----------------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:............................................................
Naslov:....................................................................
Glasujem za:...............................................................
Moj predlog:...............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
								današnji	televizijski in	radijski	sporedi								
C. ra> 1					| # RAI2	I	A- RA' 3					□	j (Ijf* RTV Ljubljana					(IPj TV Koper			
10.30	Nadaljevanka: Melissa (3. del)
11.30	Nanizanka: Taxi
11.55	Vremenska napoved .
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Glasbena oddaja: Discoring
15.00	Aktualnosti: Primissima
15.30	Zabavna oddaja: Pista!
16.55	Danes v parlamentu in dnevnik
17.05	Pista! (2. del)
18.30	Kviz: Parola mia
19.40	Almanah in dnevnik
20.30	Film: Un maggiolino tutto matto (kom., ZDA 1969, r. R. Steven-son), na koncu risanka Papperi-no guardiano del faro
22.20	Dnevnik
22.30	Alfred Hitchcock predstavlja: Svegliami guando šaro morta
22.55	Koncert: A. Vivaldi - Koncerti št. 4, 5 in 6 (I solisti veneti z dir. Claudiom Scimonejem)
23.25	Dok.: Strupi v živalskem svetu 23.50 Dnevnik
0.05 Šport: Tennis Masters
11.45	Variete: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik - Ce da salvare
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
17.00	Smučanje
17.25	Iz parlamenta
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Tedenska rubrika o turizmu in prostem času
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: 11 commissario Kbs-ter - Viaggio senza ritorno
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	TV film: Lenigma di Rue Martin 98 (2. del)
22.10	Dnevnik
22.10	Aktualnosti: Aboccaperta
23.40	Dnevnik
23.40	Film: I deportati di Botany Bay (pust., ZDA 1952, r. John Farrow,
i.	Alan Ladd, James Mason, Pat-ricia Medina)
13.00	Nadaljevanka: II cappello del prete (2. del)
14.00	Tečaj ruskega jezika
14.30	Tečaj francoskega jezika
15.00	Iz New Yorka: Tennis Masters
16.00	Dokumentarec: Biblioteka - Od kodeksa do tiskane knjige
16.30	Izobraževalna oddaja: Znanost za vse - O konzerviranju hrane
17.00	Glasbena oddaja: Dadaumpa
18.00	Glasbena oddaja: Beat Club -The Guitar Heroes
19.00	Dnevnik
19.35	Izobraž. oddaja: Na preturi
20.05	Izobraževalna oddaja: Sindikalni
odnosi
20.30	Iz niza Teatro storia: Gli anni della ricostruzione 1946-1949 (ured. Consuelo Priasco, strokovni sodelavec Pietro Pastorelli, vodi Edgardo Bartoli)
22.00	Dnevnik
22.35	Nadaljevanka: La corsa al Polo (po knjigi Rolanda Huntforda, r. Ferdinand Fairfax, i. Martin Show, Susan Wooldridge, 1. del)
23.30	Film: Shoah ( 3. del)
9.00	Tednik
10.00	Glasbeni niz: Po belih in črnih tipkah (5. del)
15.45	TV mozaik (pon.)
17.25	Poročila
17.30	Pravljica: Medvedek s tranzistorjem (Vjekoslav Majer)
17.45	Nanizanka: Zgodbe modrega telefona - Stare vrane (7. del)
18.10	Izobraževalna oddaja: Računalniški informacijski sistemi - Evropski sistem (3. del)
18.45	Risanka
19.00	Danes: Obzornik ljubljanskega območja
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Dokumentarna oddaja: Novi Pacifik - Vrči, ki jih je treba napolniti, ali sveče, ki jih je treba prižgati (4. del)
21.10	Nadaljevanka: Hollywoodčanke (4. del)
22.00	Dnevnik
22.20	Film: Malou (dram., NDR 1980, r. Jeanine Meerapfel, i. Ingrid Čaven, Helmut Griem, Grischa Huber, Ivan Desny)
13.00	Smučanje: smuk moški
14.00	TV novice 14.10 Otroški program
18.00	Nadalj.: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
TRST - Obisk konzula SFRJ Livija Jakomina pri SKGZ GORICA - anketiranje prebivalcev goriškega mestnega središča TRST - Srečanje otrok s pesnikom Nikom Grafenauerjem v Tržaški knjigarni
TRST - Razstava Draga Tršarja v TK Galeriji
TRST - Jazz s skupino R. Suttona
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV novice
20.30	Koncert: Mahlerjev Adagio, z dunajsko Filh., dir. L. Bernstein
21.10	Koncert: pianist Kemal Jekič
22.25	Dokumentarec
22.35	Športna oddaja
M CANAIE5
8.40	Nanizanka: Una fa-miglia americana
9.30	Nadaljevanki: Una vita
da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.20 La valle dei pini, 15.10 Cosi gira il mondo
16.00	Dokum.: Big Bang
16.30	Nanizanka: Tarzan - II prigioniero
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanka: Baby Sit-ter
18.30	Kojak - Terapia con dinamite
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nadaljevanki: Dynas-ty, 21.30 Segreti
22.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo Show
0.30 Nanizanka: L'ora di Hitchcock
[ ^	RETEOUATTRO
8.30	Nanizanki: Vegas, 9.20 Switch
10.10	Film: Classe di ferro (kom., 1957, r. Turi Va-sile, i. Renato Salvato-ri, Madeleine Fischer)
12.00	Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Memole, dolce Memo-le, Mimi e la nazionale di pallavolo, Masters i dominatori delTUni-verso
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.30	Film: Donne proibite (dram., 1953, r. Giuseppe Amato, Lea Pado-vani, Valentina Cortese, Carlo Dapporto)
17.30	Nanizanka: Febbre d'-amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Variete: Un fantastico tragico venerdi
23.00	Film: In corsa con il di-avolo (dram., 1975, r. Jack Starrett, i. Peter Fonda, Warren Oates)
0.45 Nanizanka: Vegas
ITALIA 1
8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.10 VVonder Woman, 10.00 L'uomo da sei milioni di dolla-ri, 11.00 Cannon, 12.00 Agenzia Rockford, 13.00 La strana coppia, 13.30 Tre cuori in affit-to
14.00	Variete: Candid Ca-mera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television, vodi Jerry Scotti
15.00	Nanizanki: La famig-lia Addams, 15.30 Fu-ria
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji i due fuoriclasse, Lady Os-car, Occhi di Gatto
18.00	Nanizanki: La časa nella prateria, 19.00 Arnold
19.30	Nanizanka: Happy Days - Una breve car-riera
20.00	Nanizanka: Love me Licia - Dove sei Giuli-ano
20.30	Film: Getaway! (dram. ZDA 1972, r. Sam Peckinpah, i. Steve McOueen, Al Lettieri, Ben Johnson)
22.45	Športna rubrika
23.20	Košarkarsko prvenstvo NBA
(iMfM TELEPADOVA
12.00	Nad.: Senorita Andrea
13.00	Risanki: Tranšformers,
13.30	Mask
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.00	Nad.: Senorita Andrea
16.30	Risanke: Gli orsetti del
cuore, Coccinella,
Gigi la trottola, Tran-sformers, Voltron, Mask
19.30	Nanizanka: Dr. John
20.30	Film: Fischia il sesso (kom., It. 1974, r. G. Luigi Polidoro, i. Rita Tushingham, Aldo Maccione)
22.30	Športni tednik: Euro-calcio
23.30	Film
[ ^ TELEFRIULI
13.00	Rubrika o potrošništvu
13.30	Nadaljevanka: Rosa De Lejos
15.30	Glasbena oddaja: GTX mušic
17.45 Nadaljevanka: Rosa De Lejos
19.00	Dnevnik
20.00	Rubrika o poljedelstvu
20.30	Rubrika: Buinesere Friul
22.30	Dnevnik
23.00	Dražbi: Il tappeto ori-entale, 23.30 Roberta pelle
[ 3E TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Kratka poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, glasba; 8.10 Alamanah: Na goriškem valu; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30	Beležka, Sestanek ob 12.00, Glasbeni mozaik; 13.20 Zborovska glasba;
13.40	Glasbene skice; 14.10 Naš jezik, Ne prezrimo; 15.00 Mladinski pas: Iz filmskega sveta; 16.00 Zbornik: Osebno; 16.20 Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Glasbena pravljica (J. Golob - N. Gra-fenaure);9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije; 13.30 Melodije; 14.05 Jesenski ognji; 14.30 Človek in zdravje;
14.40	Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Stari mojstri; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Morje in pomorščaki; 22.30 Iz glasbene skrinje; 22.50 Literarni nokturno; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Tržnice; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val Radia Koper; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Slovenijales; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Glasbene aktualnosti; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30, Poročila; 7.15,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi;
8.00	Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri;
9.15	Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Popevka tedna; 10.05 Hit parade;
10.35	Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila; 11.15 Glasba; 11.30 Na prvi strani;
11.35	In tako dalje; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanska glasba; 15.00 Kultura in umetnost; 15.45 Sintonizza-tissimi; 16.00 Country mušic; 16.33 Blitz; 17.00 Bubbling; 17.33 Folk glasba; 18.33 Jazz glasba; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 13.30 Kupim, prodam, podarim; 16.30 Glas. oddaja: Brez naslova; 19.00 Otroška oddaja: V svetu fantazije; 20.00 Disko glasba: Mix-Time; vmes glasba.
Sejem kmetijskih potrebščin nekaj dni na goriškem razstavišču
Danes ob 11. uri bodo odprli goriško sejmišče, v katerem so pripravili zadnjo letošnjo sejemsko prireditev, sejem kmetijstva in strojev, ki ima naslov Agricola. Kot smo v našem listu že napisali, gre za sejem, ki ima za seboj precej dolgo tradicijo, saj se naše mesto nahaja ob meji, v kateri je kmetijstvo zelo razvito. V Gorici pa imamo veliko trgovcev, ki so, nekoč bolj kot danes, zalagali sosedni jugoslovanski trg s kmetijskimi stroji in vsemi drugimi pripomočki za kmetijstvo.
Veliko bo na letošnjem sejmu strojev in naprav za vinogradništvo. To je tudi razumljivo, saj imamo pri nas zelo razvito vinogradništvo. Krminska zadružna klet bo razstavljala in ponujala tudi tako imenovano vino miru, ki so ga pridelali na skupni trgatvi nekaj sto sort vina, ki so ga naredili iz groz-dnja trt, ki so jih iz raznih dežel sveta v Krmin prinesli in tam'vsadili.
Na voljo pa bo tudi vse kar potrebujemo na vrtu. Še zlasti veliko pozornosti bo dane cvetličarstvu.
Jutri, v soboto, 6. decembra, ob 10. uri, bo Zveza neposrednih obdelovalcev priredila posvet o vlogi kmetijstva pri nas. V ponedeljek, 8. decembra, pa bo, ob 9.30, mednarodni posvet o dietni vlogi prehrane z medom.
Prireditelji so poskrbeli tudi za veselo razpoloženje obiskovalcev. Danes, v petek, ob 18. uri, bo nastopil že star pevec Achille Togliani. Jutri, ob 16. uri, bo koncert godbe na pihala iz Turjaka. V nedeljo popoldne, ob 17. uri, bo nastopila folklorna skupina Santa Gorizia. V torek, 9. decembra, ob 17. uri, pa bo igral domač orkester I Trovieri.
Sejmišče bo v prazničnih dneh od-
prto ves dan, ob delavnikih pa le popoldne od 15. ure dalje.
To je zadnji letošnji sejem v Gorici. V Goriški trgovinski zbornici, kjer so letos prevzeli neposredno upravljanje sejemskih prireditev, so že izdelali okvirni program sejmov v prihodnjem letu. Prva bo na vrsti spomladanska priredba sejma Flash Moda, potem ko je letošnja prva, jesenska izvedba, imela toliko uspeha.
Nepredvidene zapreke v Rimu glede obnove proste cone
Predsednik goriške Trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilacgua se je mudil včeraj, skupaj z ravnateljem urada za prosto cono dr. Lucianom Martellanijem, v Rimu, kjer je imel vrsto pogovorov s funkcionarji ministrstva za finance, zaklad in industrijo, v zvezi s pričakovanim podaljšanjem zakona o goriški prosti coni ter z njegovo razširitvijo tudi na tržaško pokrajino. Iz Rima so namreč prav v zadnjem času prispele vesti, ki povzročajo precejšnjo zaskrbljenost. Tako nameravajo menda znatno skrajšati rok veljavnosti novega zakona, po drugi strani pa naj bi država na račun proste cone, znižala že predvideno financiranje Goriškega sklada iz sredstev paketa Altissimo. V letu 1987 predvideno financiranje (devet milijard lir), naj bi znižali za več kakor eno tretjino.
Trgovinska zbornica vztraja pri zahtevi, da mora biti goriška prosta cona podaljšana najmanj za deset let. Tak rok je predviden tudi v paketu Altissimo, ki bo do leta 1995 Goriškemu skladu zagotovil okrog 90 milijard lir. Po obisku ministra Zanoneja v Gorici je zgledalo, da je zadeva v zvezi s podaljšanjem zakona o prosti coni že skoraj rešena. Zdaj so se pojavile določene težave.
Knjižnica v Doberdobu v novih prostorih
V Doberdobu bo jutri popoldne ob 17. uri slovesnost ob vselitvi občinske knjižnice v obnovljene prostore stavbe, kjer je tudi nižja srednja šola. Na slovesnost vabita občinska uprava in Javno večnamensko kulturno središče iz Ronk, ki skrbi za medobčinski sistem knjižnic na Tržiškem.
Ob tej priložnosti bodo v obnovljenih prostorih odprli razstavo risb dveh znanih mojstrov karikature Altana in Stupice. Razstava bo na ogled do 20. decembra.
Knjiga o legendah v naših krajih
Sredi dvajsetih let je v Nemčiji izšla knjiga o legendah v Furlaniji in v Julijskih Alpah. Knjiga je bila izpod peresa takrat že umrlega Goričana Antona von Maillyja, ki je ob obratu stoletja živel v Gorici. Kot veliko naših someščanov je bil tudi ta zbiratelj ljudskih legend v družini, kjer so govorili različne jezike: nemško, slovensko, furlansko, italijansko.
Zanimivo knjigo bomo tokrat dobili v italijanskem prevodu, po zaslugi iste goriške založbe, ki je pred kratkim izdala prevod knjige o avstrijskem feldmaršalu Boroeviču. Pri izdaji knjige je pomembno besedo imel tudi član Slovenske akademije zna-
Za devet ustanov 450 milijonov iz sredstev Goriškega sklada
Devet ustanov bo iz Goriškega sklada prejelo za približno 450 milijonov lir prispevkov. Tak sklep je na zadnji seji sprejel razširjeni odbor Trgovinske zbornice, ki, kakor znano, upravlja tudi Goriški sklad. Ne gre za nove posege, ampak za dodatno financiranje zaradi višjih stroškov, za izvedbo že financiranih del, za dodatne posege itd. O novih prošnjah, ki jih je nad dvajset, bo odbor Trgovinske zbornice razpravljal na prihodnji seji, ko bo moral določiti, katere se upoštevajo.
Prošnje za financiranje namreč znašajo skupaj okrog 10,5 milijarde, medtem ko je dejanska razpoložljivost sklada precej nižja (okrog 3,3 milijarde). Gre v bistvu za vrednost prelevmanov v letu 1986 in za vsoto aktivnih obresti. Postopek glede dodatnega financira
nja iz paketa Altissimo še ni zaključen in je ta denar zato zaenkrat še neupo-rabljiv.
Razširjeni odbor Trgovinske zbornice je na zadnji seji razdelil samo manjši del razpoložljivih sredstev in skušal upoštevati najbolj nujne primere.
Dopolnilni prispevek bodo tako lahko koristili: konzorcij za industrijski razvoj na Tržiškem 63,9 milijona lir za dodatna dela melioracije pri Moščeni-cah, občina Gradišče za nakup in preureditev hale v obrtniški coni 102,2 milijona lir, občina Krmin 35 milijonov lir za dokončanje prvega posega obnove palače Locatelli, občina Moš 73,6 milijona lir za kritje višjega stroš-
ka za izgradnjo podvoza, zavod "A. Cerruti" iz Koprivnega 30 milijonov lir, za višji strošek preureditvenih del, posebna agencija za tržiško pristanišče 50 milijonov lir, za dokončanje nujnih posegov na območju pristanišča, občina Sovodnje, 42 milijonov lir, integracija vsote, ki je bila predhodno namenjena drugemu posegu, občina Fara 20 milijonov lir za zgraditev vodovodnega omrežja v obrtniški coni na Majnicah, občina Ronke, 32,2 milijona lir za stroške načrtovanja druge skupine del na območju obrtniške
ZVEZA
SLOVENSKIH
KULTURNIH
DRUŠTEV
ZKD
Otroci!!
Danes ob 15. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici
MIKLAVŽEVANJE
Vaš gost bo Lutkovno gledališče
P APILU
Starši! Darila sprejema hišnik Kulturnega doma od 8.30 dalje.
Rajonski svet v Štandrežu
V kratkem začetek del za razširitev pokopališča
Gradbeni pravilnik, ekološka problematika, toponomastika. To so bila tri vprašanja na dnevnem redu zadnje seje rajonskega sveta v Štandrežu, veliko besedi pa je bilo še o četrtem, ki sicer ni bilo najavljeno, to je o skorajšnjem začetku del za razširitev in preureditev vaškega pokopališča, na kar štandreška skupnost čaka že vrsto let.
Delati bodo pričeli predvidoma še letos. Tako bo pbčina zasegla okrog 3200 kvadratnih metrov zemljišča, kjer bo prostor za 380 novih grobov, kar naj bi v projekciji zadostovalo za prihodnjih trideset do štirideset let. Pokopališče naj bi seveda služilo v glavnem štandreški skupnosti.
Skoraj istočasno z novico o skorajšnjem pričetku del, pa so se pojavile tudi določene težave. In prav o teh je bil govor na zadnji seji rajonskega sveta, ki so se je udeležili tudi lastniki zemljišč, ki naj bi jih že v kratkem zasegli. Ti se s predlagano in načrtovano razširitvijo ne strinjajo in so menda tudi vložili priziv na deželno administrativno sodišče. Svoje nasprotovanje načrtu razširitve pokopališča so pojasnili tudi na torkovi seji rajonskega sveta. Predsednik Reščič je dejal, da je o ureditvi pokopališča govor že dolgo let, da je sam postopek načrtovanja trajal tudi zelo dolgo in da je bil, kot predsednik rajonskega sveta,
zmeraj na razpolago za sprejem predlogov in priporočil.
Predsednik rajonskega sveta je pojasnil tudi, da bodo v okviru načrta ureditve pokopališča razširili steze med posameznimi vrstami grobov, uredili sanitarije, kostnico, kopanje jam pa bodo po preureditvi lahko opravljali s strojem.
Rajonski svet se je na torkovi seji seznanil z osnutkom gradbenega pravilnika, ki ga je izdelala posebna ekipa strokovnjakov, pod vodstvom arh. Luise Codellia. Slednja je članom sveta tudi pojasnila bistvene točke novega pravilnika, ki naj bi ga že v kratkem odobril tudi občinski svet.
Rajonski svet bo svoje mnenje in pripombe k osnutku izrazil na prihodnji seji, ki bo predvidoma v sredo.
Posebno pozornost so na seji nadalje namenili razpravi o ekoloških problemih, zlasti v zvezi s prisotnostjo in delovanjem upepeljevalnika za smeti.
Predsednik rajonskega sveta je že pred časom zaprosil občino za izvedbo podrobnih analiz dima in vzorcev zemlje v bližini upepeljevalnika. Odgovora še ni prejel. Stališče rajonskega sveta glede upepeljevalnika je zelo jasno: objekt ne sme onesnaževati in zastrupljati okolja. To pa bo najbrž težko doseči samo z raznimi manjšimi prilagoditvami, kakor nakazujejo na občini.
Drevi v Kulturnem domu koncert celjskega orkestra
Bizjaki hočejo ovrednotiti lastno domačo kulturo
V Kulturnem domu v Gorici bo drevi prvi koncert, ki ga Glasbena matica prireja v tej sezoni. Gost večera bo Celjski godalni orkester, ki ga vodi Radovan Marvin. Kot solist bo na nocojšnjem koncertu igral pianist Aleksander Rojc iz Trsta
V tržiškem okraju so v zadnjih letih imeli vrsto prireditev in raznih pobud s katerimi so hoteli ovrednotiti ljudsko kulturo, ki je bila dotlej pozabljena, potisnjena vstran. Gre za kulturo domačega prebivalstva, Bizjakov, t.j. prebivalcev med Sočo in Timavo. V prvo vrsto take oplemenitve ljudske kulture sodi jezik.
Zaradi tega so nekateri, na čelu teh je bil in je učitelj, pesnik ter domač zgodovinar Silvio Domini, pričeli prirejati večere ljudske pesmi, izdajati knjižice in pesniške zbirke, izbor ljudskih pregovorov in zajeten slovar biz-jaškega narečja.
Sedaj so ti ljubitelji domače kulture ustanovili še kulturno društvo, pravzaprav neko medobčinsko zvezo, v katero so včlanjeni ljudje iz osmih občin tržiškega okraja.
Ne gre za dvojnik Večnamenskega kulturnega centra v Ronkah, ki je odraz občinskih uprav, so poudarili na ustanovitvi, ki je bila konec prejšnje-
ga tedna v nekakem središču tega okraja, v Ronkah.
Novo društvo si je zadalo nalogo ohranjati in ražvijati ljudske običaje, podpirati literaturo v bizjaškem narečju, boriti se proti kulturni in jezikovni masifikaciji, ki prihaja do izraza tudi zaradi priseljevanja zlasti v večja središča. Skratka, bizjaško kulturno društvo hoče biti nekaj podobnega furlanskemu filološkemu društvu, ki svoje poslanstvo opravlja že več kot šestdeset let.
Tečaj prve pomoči
V konferenčni dvorani Trgovinske zbornice se bo nocoj, ob 20.30, začel tečaj prve pomoči, ki ga pripravlja Zeleni križ, v sodelovanju z zdravniki Goriške splošne bolnišnice, poveljstvom prometne policije in raznih drugih ustanov. Tečaj bo vsak petek in se bo predvidoma zaključil 20. februarja. Tečaj je odprtega značaja in se ga lahko udeleži vsakdo.
POSEBNA USTANOVA PRI GORIŠKI TRGOVINSKI ZBORNICI
GORICA
5. - 9. december
^Sricola 86
•	STROJI ZA KMETIJSTVO
•	STROJI ZA VINARSTVO
•	RASTLINJAKI
•	SADIKE
•	KMETIJSKE NAPRAVE
URNIK: delavniki od 15.00 do 22.00
praznik in predpražnik od 10.00 do 21.00
nosti in umetnosti Milko Matičetov, ki bo, skupno s profesorjem Gian Paolom Grijem, govoril drevi, ob 18. uri, v palači Attems, na predstavitvi knjige. Izbor legend bosta prebrala igralca Lidija Kozlovič in Mimmo Lo Vecchio.
Koncert pianista Sandra de Palma
V okviru ciklusa glasbenih prireditev "Glasba in čas", ki jih prireja goriška občina, bo danes zvečer v deželnem avditoriju nastopil pianist Sandro de Palma. Na sporedu skladbe Skrjabina in Musorskega. De Palma izhaja iz znane šole Vincema Vitale-ja. Za sabo ima zelo bogato zbirko nastopov v Italiji, ZDA, Nemčiji in Sovjetski zvezi.
Začetek ob 20.30.
d
GLASBENA
MATICA
GORICA
CELJSKI
GODALNI ORKESTER
Dirigent: Radovan Marvin Solist: Aleksander Rojc, klavir
Kulturni dom, danes, 5. decembra 1986, ob 20.30
razna obvestila
Miklavževanje bo tudi letos v prostorih KD Jezero v Doberdobu in sicer danes, v petek, 5. decembra, ob 18. uri.
SKPD Mirko Filej in slovenski goriški skavti vabijo na miklavževanje, ki bo danes, v petek, 5 decembra, ob 17. uri v Katoliškem domu. Nastopajo goriški otroci z igrico Lučke Susič Čudne želje. Darila sprejema hišnik do 16.30.
Kulturno društvo Kras Dol-Poljane vabi danes na miklavževanje, ki bo danes ob 19.30 v društvenih prostorih na Palkišču.
KD Sovodnje prireja tradicionalno miklavževanje danes ob 19. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah.
Miklavževanje bo danes ob 19.30 tudi v župnijskem domu v Doberdobu.
Kmečka zveza obvešča, da ta mesec zapade rok za obvezno prijavo vina, in sicer 10. decembra za vina DOC in 15. decembra za navadna namizna vina. Urad Kmečke zveze je odprt ob delavnikih od 8.30 do 12.30.
razstave
V	likovni vitrini Triglav v Novi Gorici razstavlja slikar Franco Milani iz Štarancana.
V	galeriji Rabedula v Červinjanu bo v nedeljo, 7. decembra, ob 11.30 odprl razstavo svojih del goriški slikar Mario Palli. Odprta bo do 19. decembra.
kulturni dom
Zveza slovenskih kulturnih društev
vabi danes, v petek, 5. t. m.,ob 15. uri na MIKLAVŽEVANJE v malo dvorani Kulturnega doma. Nastopilo bo lutkovno gledališče PAPILU iz Kopra. Darila sprejema hišnik Kulturnega doma, v petek od 8.30 dalje.
kino
Gorica
VERDI 20.30 »Deus ex machina«. Gledališka predstava.
CORSO 17.30 - 22.00 »II caso Moro«. VITTORIA 17.30 - 22.00 »La signora vizi-osa di Manhattan«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EKCELSIOR 18.00 - 22.00 »Top gun«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 »Indiana Jones«. KULTURNI DOM (mala dvorana) 20.15 »Moskva ne verjame solzam«. Filmsko gledališče.
DESKLE 19.30 »Najstnice«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti, na Travniku 34, tel. 84972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla salute, Ul. Cosulich 117, tel. 711315-
POGREBI
Danes v Gorici, ob 10.30, Pavla Zavadlav vdova Mučič iz hiše žalosti v Ul. sv. Mihaela 211 v cerkev v Štandrežu in na tamkajšnje pokopališče, ob 12.30 Attilio Ungaro iz splošne bolnišnice v kapucinsko cerkev in na glavno pokopališče.
Iz kamna pričarati duh naroda
Kristjana Bavdaž
Ko samo okolje, zgradba povzpne človeka do višjih ciljev, je delo arhitekta opravljeno.
Plečniku je to uspelo... in še več. Slovenski narod se je z njegovo arhitekturo postavil na isto kulturno raven tedanje evropske arhitekture in sicer take, pri kateri se narod izpove, prikaže svojo najplemenitejšo notranjost, dobi novo samozavest.
Po razpadu habzburške monarhije se je slovenski narod zavedal pomena kvalitetnega ustvarjanja ob za-mudniš tvu na literarnem, likovnem, gradbenem, glasbenem področju.
Mnogo Slovencev je tedaj zapustilo evropske prestolnice, kjer so že mnogi delovali v slavi. Na slovenski prebujeni zemlji so omenjeni mojstri začeli delovati s skupnimi močmi.
Arhitekt Jože Plečnik je zapustil dunajske načrte in praško univerzo, to je ugodno okolje za ustvarjalcem se vrnil v rodno Ljubljano.
Njegova življenjska pot je prav zaradi velike ljubezni do naroda potekala sicer v obratni smeri od poti, ki so vodilevelike arhitekte. Sijajni začetek v tujini se je po povratku v domovino spremenil v razmeroma skromno ustvarjalnost zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev. S svojo živo domišljijo pa se je vedno pogumno lotil dela in raznim problemom našel takoj več odgovorov, vsekakor je moral mnogo širokopoteznih in ambicioznih idej skoraj v celoti spremeniti ali celo opustiti. Njegovo delo, lahko si predstavljamo njegovo delavno zmogljivost in količino uresničenih načrtov, je doseglo že pred začetkom druge svetovne vojne tak obseg, da bi preprost opis zahtevalže pravo samostojno študijo.
Velikega arhitekta lahko danes pojmujemo kot »varuha« mesta Ljubljane. Mestu je dal svojstven, kvaliteten, mesten značaj trajne vrednosti. Skoraj na vsakem koraku nas spremljajo opeka, kamen, izdelek iz smrekovega lesa, ki nas svari, vabi, navdihuje. Kot so Prešernovi verzi budili, rotili, opominjali, tako je isto slovenski »kamen« budil, rotil... Plečnik je svoje »kamne« postavil in urejal za svoj ljubljeni narod, kajti prepričan je bil, da vsaka oblika ali material vsebuje »dušo«, ki se jo lahko privabiiz navideznega molka.
Vera v moč domače arhitektonske govorice ga je vodila v umetniško obrtne delavnice. Od tod prefinjena rokodelska obdelava detajla, ki je prevzela osrednje mesto umetnikove ustvarjalne dejavnosti in tako zasen-
čila drznost na konstruktivnem področju.
Ko se predamo vodiču, ki nas bo v treh urah (peš ali z avtobusom) pospremil po Ljubljani do posameznih Plečnikovih del, bomo takoj spoznali arhitektovo gradbeno zamisel: »graditi, ustvarjati za človeka in predvsem za Slovenca. Vsako delo je prefinjeno dodelano in do skrajnosti analizirano, da bo duhu kraja, »geniusu loči«, zadoščeno, da bo človek, ki se bo približal kraju z nečim navdihnjen, da mu bo gib ali delo olajšano, da bodo misli polne in plodne.
Kratek primer: stopnišče Univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Temne, premnoge stopnice morajo po arhitektovi zamisli ustvariti strog, enoten, te-
mačen prostor, kjer se duh lahko umiri in zbrano pripravi na težko, važno delo širjenja lastne kulture. Plečnik je bil vedno prepričan, da mora majhen narod trdo, vztrajno in resno delati, »da bo kvaliteta in ne kvantiteta«. Kvantitetno delo si lahko namreč privošči le velik in mogočen narod.
V stopnišču je torej tudi simbolično prikazano življenje slovenskega naroda, ki se mora povzpeti po težki in strmi poti do cilja. Cilj je v realnem prikazu svetloba, ki v prvem nadstropju osebo kar prevzame. Plečnik je bil prepričanda je slovenski narod velik narod z globokim duševnim bogastvom in da mu je pot do cilja odprta.
Sam Jože Plečnik se je »povzpel do vrha stopnišča«. Postal je eden izmed
velikih ustvarjalcev moderne arhitekture na svetovni ravni. Danes ga poleg evropskih fakultet iz arhitekture obravnavajo in skušajo v celoti spoznati in razumeti tudi preko oceana.
Plečnik je za nas Slovence presenetljiva podoba. Prvič, ker so njegova dela izredno napredna za tisto zgodovinsko obdobje na Slovenskem in drugič, ker se je znal izgoniti »malomeščanstvu«, ki je, kot je sam večkrat opozoril, strup za dosego narodne osamosvojitve.
Presenetljiv in nenavaden, genialen v vsakem merilu, se je spretno gibal-med ustvarjalnostjo in globokim poznavanjem posameznih stvarnosti. Mali obrtniški predmet, ureditev hišnega prostora, urbanistični problem
so mu bili na isti način priljubljeni in vestno jih je reševal. Premostil je tudi marsikateri ekonomski problem, kot na primer, ko je šlo zagradnjo podruž-ne cerkve sv. Mihaela na ljubljanskem Bariju, kjer si je domislil celo gradbeno novost. Za stebre je uporabil cevi kanalizacije. In še, težek zvonik, z njemu priljubljeno primorsko tipologijo, je revolucionarno odmaknil od ostalega dela zgradbe in tako rešil statični problem zgradbe, ki je bila postavljena na močvirnata tla. Tudi v zgradbi zvonika je bil Plečnikov nov formalni doprinos v arhitekturi.
Še nekaj o razstavi, ki so jo pred mesecipredstavili naslovnem pariškem razstavišču Bouburga ali, kot so razstavišče sami Parižani, zaradi značilne zgradbe, imenovali »rafinerija« ali »kulturni supermarket«. Od tedaj se je Plečnikovo ime res razglasilo vsepovsod in arhitektu je bilo priznano vse njegovo nazorno delo. V času zmede, negotovosti, površnosti so njegova dela posredovala red in globino idej, prikazala so značaj formalno korektnega arhitekta. Svetu je Plečnik podal najgloblji duh in značaj naroda, razodel je slovensko duševno bogastvo, kot so v davnih časih sami Grki, Rimljani ali Etruščani posredovali v zgradbah svoje duševno bogastvo. Plečnik je torej med Slovenci lahko pojmovan kot povezava današnjega časa s preteklostjo, polno globokih nazorov.
O razstavi, velika pohvala gre oblikovalcem in sodelevalcem, ki so bi-limnogi in ugledni. Naj omenim le arhitekta Borisa Podrecco, ki je razstavo zasnoval in oblikoval in umetnostnega zgodovinarja Lojzeta Gostiša, ki je vsestransko sodeloval in originalno uredil katalog.
Danes si razstavo lahko ogledamo v Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Izreden arhitekt v izrednem razstavišču. Dvorana A Gospodarskega razstavišča, ki je bila zgrajena leta 1958 za gostovanje VII. kongresa ZKJ, je prvi objekt z večjo lupinasto streho na jugoslovanskih tleh. Tu bo 3. 1. 1987 Plečnikova razstava, ki bo privlačna za vsakogar, saj je bila res temeljito pripravljena: od risb, slik, rokodelskih izdelkov, maket v naravni velikosti, izbora Plečnikovih publikacij, izbora diplomskih nalog in načrtov Plečnikovih študentov, fotografska razstava Plečnikovih stebrov Damjana Galeta, do sprehoda ali vožnje z vodiči mimo Plečnikovih del po Ljubljani. Na visoki ravni je tudi sama priprava prizadevnih vodičev na razstavišču, katerim je res vredno prisluhniti.
Vsedržavna praizvedba v KD
Briljantna Fojeva komedija kot sodobna politična satira
MARIJ ČUK
Ali ohranja ostra družbena in politična satira še svojo avtentičnost v času, ko se gledališče skuša spoprijemati predvsem z vprašanji človekove svobode, ko skuša nadgrajevati ideologije in sisteme? Najbrž bo odgovor pritrdilen, saj se tudi direktno eksploatiranje življenjskih zablod, razkrinkavanje »novih gospodarjev«, obelodanjenje psihologije množic tesno navezuje s prabitnim v teatru, ki v bistvu ni nič drugega kakor umetniška translacija življenja na oder. Če pa je ta prenos ujet v točno zamajene zidove kritike, ki črpa svojo energijo iz natančno začrtanih zornih kotov (v tem primeru levičarskih) potem je lahko igra nekaj več kot samo politična farsa, je že na robu protesta, rušenja določenega konformističnega družbenega reda, to se pravi, da je nosilka ideje o spreminjaju ustaljenih paradigem življenja.
Dario Fo je v svojem gledališkem poslanstvu že pravi pionir »drugačnosti« v italijanskem in evropskem kulturnem prostoru. Njegove igre in nastopi so brez dlak na jeziku, trn v peti vladajočim, brezkompromisno razkrinkavajo vse, kar je Po avtorjevi presoji v družbi gnilega. Taka je tudi usoda zadnjega Fojevega dela »Ugrabitev Frančiške« (II ratto della Francesca), ki je doživelo svojo (svetovno) Praizvedbo na deskah našega Kulturnega doma v sredo in ki si ga je ogledalo številno italijansko in slovensko občinstvo (ponovitve bodo do ponedeljka, 8. t. m.).
Fojeva dramatika seveda ne more iz svoje kože. Pisana je na dlan aktualnosti, zato se ne more izogniti situacijskim, predvsem pa elementom aktualnosti. To se Pravi, da se navezuje na klasično commedio dellarte, ki omogoča hitro, celo hipno spreminjanje pisne predloge. Tako se dogaja tudi s to komedijo, ki je silno Preprosta, a zato tudi izjemno učinkovita in neposredna, trenutna kritika časa in njegove psihologije. Fo je v svoji dvodejanki orisal »novo« mišljenjsko deviacijo italijanske mase: mit bogastva, identifikacijo množic v bogataših. Bogati postajalo resnična politična in vsakršna tehtnica našega življenja, v njihovih rokah so tudi tisti, ki kujejo usodo države - predsedniki vlade in ministri. Bankirji ubijajo, Podkupujejo, uničujejo, vodijo vse niti, ekonomski sistem je celo naddržavni, z eno besedo - gre za mednarodno mafijo, ki se podi za dobičkarstvom in uveljavljanjem svoje moči. V »Ugrabitvi Frančiške« je vse polno aluzij na ta račun, še več, vse polno je direktnih navezav na danes. Na primer: Spadolini, Craxi, Andreotti, De Mita, Reagan niso nič drugega kot banditi, ugrabitelji, nasilneži, a sami tudi lutke in v rokah bankirjev, V igri nastopajo seveda pod krinkami dostojanstva, vendar pa so nosilci vsakršnih grdobij in laži.
Skratka, današnji državni aparati niso nič drugega kot podivjane tolpe oblastnikov, ki se pokoravajo logiki monetarnih kraljestev.
Komedija, v kateri nastopa v glavni vlogi Franca Rame z igralci skupine La Comune, je brez dvoma briljantna satira, celo ostrejša (na račun socialistov) kot znani nastop Beppeja Grilla v TV oddaji Fantastico, polna duhovitih domislic, humornih dialogov, ki dvigajo na noge gledalce in zbujajo nezadržen smeh. Kajti vse je tako znano, domače - od škandalov do korupcije, od mednarodnih Prekupčevanj z orožjem do nacionalnega kriminala. Vse teče tako, kot da bi hrali časopis, vse je realno in zato toliko bolj učinkovito.
Menimo, da bo Fojeva praizvedba v slovenskem Kulturnem domu dvignila har nekaj prahu in nemara celo polemiko. To pa je seveda usoda vseh brezkompromisnih dejanj, kakršna je tudi komedija »Ugrabitev Frančiške«.
Otrokom v veselje
PREKO 50 KASET
z najlepšimi pravljicami in pripovedkami iz svetovne in domače klasike
MARTIN KRPAN z ilustracijami Klavdija Palčiča


KNJIGE S PLOŠČO iz zbirke Tobogan Miškolin, Picko in Packo, Medvedki, Sonce se smeje, Naša četica koraka
SLIKANICE...
Podarite nekaj trajnega!
Izberite v TRŽAŠKI KNJIGARNI - KNJIGARNI TERČON, Nabrežina - KATOLIŠKI KNJIGARNI, Gorica
Smučanje: v poskusnem smuku v Val D'Iseru
Zurbriggen pred Mairom
Košarka: v 1. kolu pokala prvakov
Zadar ni razočaral
Danes bo na sporedu na snežiščih v Val D Iseru smuk za moške veljaven za svetovni pokal. Včeraj so opravili poskusne spuste, na katerih je bil naj-hitrejši svetovni prvak v tej disciplini, Švicar Pirmin Zurbriggen. Za borih deset sekund je prehitel Italijana Michaela Maira, ki je tako dokazal, da se bliža vrhuncu svoje forme. Na lestvici sledijo trije Švicarji in sicer Mahrer, Alpiger in Mueller.
VČERAJŠNJI REZULTATI: 1. Zurbriggen (Švi.) 2.02T1; 2. Mair (It.) 2.02"21: 3. Mahrer (Švi.) 2.02"36; 4. Alpiger (Švi.) 2.02 70; 5. Mueller (Švi.) 2.02'75; 6. Stemmle (Kan.) 2.03"25; 7. Resch (Av.) 2.03 "34; 8. Cathomen (Švi.) 2.03"48; 9. Heizer (švi.) 2.03"55; 10. Rupp (Av.) 2.03 "70.
Kot znano, Zurbriggen vodi na skupni lestvici svetovnega pokala, saj ne smemo pozabiti, da so že avgusta opravili dva spusta v Argentini. Tekmi sta bili veljavni za svetovni pokal.
Prvi nasprotnik Zurbriggna bi lahko danes bil vsestranski Girardelli, ki je sicer »izvedenec« za slalom in veleslalom, vendar zna biti zelo nevaren tudi v smuku.
Kakorkoli že, Švicarji so jasno izjavili, da se bojijo predvsem Avstrijcev. Imena kot Weiraither, Wirnsberger ali Steiner še vedno nekaj pomenijo v svetovnem smuku, prijetno presenečenje pa je lahko Italijan Mair.
Jutri bo na sporedu superveleslalom, medtem ko so sinoči organizatorji tekmovanj v Val D Iseru sporočili vest, da nedeljski veleslalom odpade zaradi pomanjkanja snega. Slednjega je, kot kaže, dovolj za dve tekmovanji, ne pa za tri.
V VVatervillu v ZDA se bodo nadaljevala tekmovanja za svetovni smučarski pokal v ženski konkurenci. Jutri bo na sporedu slalom, v nedeljo pa veleslalom (če bo seveda dovolj snega).
Makabi Tel Aviv - Zadar 99:83 (51:33)
ZADAR: Pahlič, Hrabrov, Matulovič 36, Babič, Blaževič 10, Vrankovič 16, Šarlija, Komazec 5, Obad 12, Skroče 4.
TEL AVIV — V svojem prven nastopu finalne skupine pokala prvakov je Zadar po pričakovanju izgubil na neugodnem igrišču v Tel Avivu, vendar ni doživel nikakršne katastrofe, kot so se nekateri celo bali.
Začetek je bil še kar izenačen in do 15. minute si Makabi ni nabral več kot pet točk naskoka. Nato so imeli domači uspešno serijo metov in vodstvo povišali, a Zadar ob agresivni igri nasprotnika ni mogel priti v dober položaj za met. Tako so domači polčas sklenili z 18 točkami naskoka.
V drugem polčasu pa je Zadrar pokazal značajno igro in se dvakrat približal na samih devet točk zaostanka. Pod košema sta bila zlasti solidna Blaževič in Vrankovič, Matulovič pa je bil z 38 koši najuspešnejši strelec sre-
čanja. Pri Makabiju so namreč največ točk dosegli Berkovitz (27), Magee (25) in Johanson (23).
Včeraj je bilo na sporedu še srečanje med Žaljgirisom iz Kaunasa in Real Madridom. Zmagala je sovjetska ekipa z 91:83 (53:39).
LESTVICA PO 1. KOLU: Žaljgiris (SZ), Makabi (Izr.) in Orthez (Fr.) 2, Tracer (It.), Real Madrid (Šp.) in Zadar (Jug.) 0.
SPORED 2. KOLA (11. 12.): Real Madrid - Orthez, Makabi - Tracer, Zadar - Žaljgiris.
KORAČEV POKAL
NEKAJ IZIDOV: Limoges (Fr.) -Spartak Leningrad (SZ) 104:75; Barcelona (Šp.) - Oylmpic Antibes (Fr.) 107:73.
POKAL PRVAKINJ
Primigi Vicenza (It.) - Cluj Mapoca (Rom.) 80:40; Dinamo Novosibirsk (SZ) - Partizan (Jug.) 82:69.
Jadranje: America’s Cap
Dvojni poraz italijanskih jadrnic
FREMANTLE — Na tretji regati tretjega izločilnega kola za uvrstitev v finale Ameriškega pokala sta obe italijanski jadrnici ostali praznih rok: Ita-lia je zgubila proti White Crusadru, Azzurra pa proti USA. S tem novim porazom se je še bolj zmanjšalo upanje Italie, da bi se prebila v polfinale. Sedaj si ne more več dovoliti spodrsljajev, a obenem mora upati na napake neposrednih tekmecev.
Včeraj je še največ zanimanja vladalo za dvoboj med vodečim New Zea-landom in drugouvrščenim Starš and Stripesom. Zmagal je prvi in tako še povečal naskok na skupni lestvici, ki je naslednja:
New Zealand 102; French Kiss in Starš and Stripes 70; America II 68; VVhite Crusader in USA 67; Italia 51; Canada II 43; Heart of America 37; Eagle 24; Azzurra 11; Challenge of France 2.
Lestvica med branitelji naslova je po 3 regatah 3. kola taka: Kookaburra III 35; Australia IV 29; Kookaburra II 25; South Australia 11; Sydney Steak N'Kidney 3.
Na teniškem turnirju Masters
Brez presenečenj

: :
Pred sobotno tekmo proti Malti
Italija v La Valletti
Italijanska državna nogometna reprezentanca je včeraj popoldne prispela na letališče v La Valletto, kjer jih je pričakala velika množica nogometnih navdušencev ter radovednežev. Največ avtogramov so morali podpisati svetovni prvaki Altobelli, Bergomi in Bearzot, ki je torej po popularnosti prehitel Vicinija.
Kot znano, se bo Italija v soboto ob
14.15	spoprijela z domačo ekipo v tekmi, ki bo veljavna za kvalifikacijo v finale evropskega pokala. Malta je pred kratkim katastrofalno izgubila s Švedsko 5:0, Italija pa bo skušala tak izid vsaj ponoviti, saj bo razlika v golih na koncu bržkone zelo važna.
Vicini je ob napovedi enajsterice, ki bo v soboto stopila na igrišče, opravil pravo »minirevolucijo«. Najprej je izpustil Cabrinija, ki ima še težave z neko staro poškodbo, nato pa še Bo-nettija, De Napolija in Ancelottija. Sredina igrišča se bo torej popolnoma naslonila na os Giannini - Dossena, pomagal pa jima bo »tekač« Bagni.
NEW YORK — Šved Mats Wilander je prvi zmagovalec teniškega turnirja Masters v New Yorku. VVilander je s precejšnjo lahkoto opravil s Francozom Henryjem Lecontejem, ki se je upiral le dva seta, ki ju je izgubil s 6:1 in 7:5. Tisti, ki dobro poznajo Leconte-ja, pravijo, da je bil precej razburjenin sploh ni pokazal tega, kar zna. Še zlasti mu ni šlo v prvem setu, kar sicer najbolj zgovorno kaže že sam rezultat. V drugem nizu se je nekoliko zbral, vendar mu za zmago ni bilo dovolj.
Ivan Lendl
Poleg VVilandra so se v prvem dnevu uveljavili še Zahodni Nemec Boris Becker, ki je prav tako zlahka odpravil Šveda Joackima Nystrdma s 6:1 in 6:3, ter Šved Stefan Edberg, ki je tudi v dveh setih slavil zmago proti Ekvadorcu Andreasu Gomezu (6:2, 6:3).
Becker je imel olajšano nalogo, saj se je Nystrdm vrnil na igrišče šele po desetih tednih (bil je namreč poškodovan). Vsekakor je mladi Nemec dokazal, da je v odlični formi.
To noč so bili na vrsti srečanja med Edbergom in Noahom, med Lendlom in Gomezom ter med Wilandrom in Nystrdmom.
Rokomet za SP
HERLEN — V prvem dnevu svetovnega ženskega rokometnega prvenstva na Nizozsmekewm so zabeležili naslednje rezultate: SKUPINA A: Jugoslavija — Poljska 25:15, SZ - Avstrija 30:15; SKUPINA B: Madžarska -ZDA 30:15, NDR - Nizozemska 34:18; SKUPINA C: Kitajska - Norveška 20:19, ČSSR - Japonska 24:17; SKUPINA D: Romunija - Južna Koreja 25:22, ZRN - Francija 21:17.
Na prijateljski tekmi Napol! premagal Lazio
RIM — Na včerajšnji prijateljski nogometni tekmi v Rimu je Napoli gladko s 3:1 (1:0) premagal Lazio. Gole so dali Muro v 28. min, Caffarelli v 60. min, nakar je iz enajstmetrovke za Lazio v 63. min znižal izid Fiorini. V zadnji minuti igre je končni rezultat postavil Sola, ki je v samostojni akciji premagal vso obrambo Lazia ter še vratarja lelpa.
Tekma je bila domenjena v okviru prehoda igralca Raimonda Marina k Laziu ter ob 10. obletnici smrti trenerja Tommasa Maestrellija, ki je vodil Lazio do državnega naslova.
Balestre v bolnici
PARIZ — Jean Marie Balestre, predsednik mednarodne zveze za avtomobilski šport, je moral v začetku tedna zaradi srčnega infarkta v bolnico, kjer ga bodo morali operiratTSVest so javnosti sporočili šele včeraj, ko so tudi povedali, da je zdravstveno stanje 65-letnega Balestreja zadovoljivo. Težave z zdravjem naj bi Balestre imel predvsem zato, ker je zadnje tedne preveč delal.
Motori ford za benetton
MILAN — Po umiku BMW iz formule ena bodo vozila benetton v prihodnji sezoni razpolagala z motorji ford V6 turbo 1500 ccm. Poleg tega imajo pri Benettonu v načrtu povsem novo vozilo, ki ga bodo zaupali Teu Fabiju in Thierryju Boutsenu.
WBA za odložitev dvoboja med Olivo in Gonzalesom
PANAMA — WBA je sporočila, da se strinja z odložitvijo boksarskega dvoboja med Italijanom Patriziom Olivo, svetovnim prvakom v superlahki kategoriji, ter izzivalcem, Mehikancem Rodolfom Gonzalesom. Srečanje bi morali izpeljati že ta mesec, vendar naj bi ga zaradi težav s televizijskim prenosom odložili na 10. januar 1987.
Še ta mesec McKinzie - Pinna
ACOUI TERME (Alessandria) — Italijanski boksar Giampiero Pinna se bo 17. t. m. pomeril z evropskim prvakom v mušji kategoriji, Angležem Du-kejem McKenziejem. Srečanje bo v kraju Acgui Terme in bo veljalo za evropski naslov.
Na sestanku nogometne komisije ZSŠDI
Še vedno razhajanja
V ponedeljek se je ponovno sestala nogometna komisija pri ZSŠDI. Z razliko od prejšnjih sej je bila prisotnost številnejša, vendar tudi tokrat se vabilu niso odzvala vsa društva, kljub temu da je bila na dnevnem redu zelo važna razprava o večletnem organizacijsko-razvojnem programu zamejskega nogometa, ki ga je na željo samih društev pripravil Teritorialni odbor naše osrednje športne organizacije.
Predloženi osnutek programa v načelnih obrisih obravnava možnosti delovanja društev in se opredeljuje za take organizacijske prijeme, ki bi lahko dovoljevali skupno delovanje — predvsem na področju začetnikov ne da bi s tem bistveno spreminjali trenutnega številčnega stanja samih društev. Razprava je bila zelo živa, vendar je ponovno dokazala, da so gledanja še preveč različna ter da ni še napočil trenutek za resnejši, skupni pristop k reševanju problematike. Društva se sicer zavedajo resnosti se-
danjega stanja in v načelu odobravajo rešitve, ki jih program nakazuje, vendar še vedno prevladujejo ozko društvena gledanja, ki povzročajo stagnacijo in s tem dejansko nazadovanje. Nekaj društev se je jasno izrazilo za nov način dela, druga so bila proti, nekatera pa so pokazala samo svoj načelni pristop, niso pa pripravljena na konkretnejše korake. Stanje torej ni še brez izhoda. Upati je samo, da se bo čimprej pomaknilo s sedanje mrtve točke.
Tudi sklep glede delovanja nogometne komisije je bil logična posledica te razprave: društva so se opredelila za minimalni program, ki predvideva izpeljavo medšolskega nogometnega turnirja in drugih manjših pobud kot so Dan nogometa in eventualni nastopi reprezentanc. Pred tem pa bodo morala društva še skupno določiti novega načelnika komisije, ki ga niso mogla na ponedeljkovi seji, predvsem zato, ker ni bilo kandidatov, (kg)
Na včerajšnji prijateljski tekmi v Tržiču
Učinkovita igra Jadrana pred domačo tekmo s Spineo
Solvay Monfalcone - Jadran 107:126
JADRAN: Ban 12, Rauber 21 (5:6), Žerjal 7 (0:1), Daneu 23 (1:2), Sosič, Štoka 12 (2:4), Terčon 4 (0:1), Gulič 19 (0:1), Čuk 10 (2:2), Lokar 16, Lippolis 2.
Včerajšnja prijateljska tekma Jadrana s solidno ekipo Solvay iz Tržiča, ki uspešno nastopa v C ligi, je bila vsekakor zelo koristna za obe ekipi. Igralo se je neprekinjeno 60 minut, oba trenerja pa sta srečanje izkoristila za preizkus raznih obrambnih in napadalnih kombinacij in shem.
Jadran je bil stalno v vodstvu, vendar so se mu nasprotniki približali na samo točko po približno treh četrtinah tekme. Tedaj so jadranovci pritisnili in čeprav razlika v točkah seveda ni bila važna, so zmagali z dokajšnjo prednostjo.
Jadran je v tej tekmi preizkusil obrambo cono-press, ki je sicer med pr-
venstvom ne uporablja nikoli, izognil pa se je obrambi mož-moža, ki je njegovo najuspešnejše orožje med prvenstvom.
Omenili bi dobro in učinkovito igro Rauberja, ki je polovil kar 16 odbitih žog ter skupno dosegel 21 točk. Rauber v zadnjih tekmah stalno napreduje, to pa se tudi pozna pri igri in učinkovitosti vse ekipe. Ban je zadel kar štiri trojke na pet poskusov, trojke pa sta še poskušala Gulič (4:9) in Lokar (2:2).
Dodali bi, da so nasprotniki solidna ekipa z dobro tehniko ter-zelo racionalno in umirjeno igro. Žal je njihova peterka nekoliko nizka, kar se pozna predvsem pri odbitih žogah. Jadran se torej intenzivno pripravlja na nedeljsko domačo tekmo proti ekipi Spinea, ki trenutno zavzema prvo mesto na lestvici, (j. k.)
Nogomet: prvenstvo najmlajših
Tesen poraz Primorja
Primorje - S. Giovanni	0:1 (0:0)
PRIMORJE^ Franza, M. Trampuž, Pahor, Luxa, Škabar, M. Trampuž, Li-gozzi (Savi), Štoka, Battigelli, Sardoč (Husu), Eriolino.
V zaostali tekmi prvenstva najmlajših je Primorje tesno izgubilo proti solidni enajsterici S. Giovannija. Tekma je bila vseskozi izenačena, Prosečani pa so dobro igrali v obrambi ter se občasno spuščali v protinapad. V prvem polčasu so tudi imeli lepo priložnost za zadetek s Sardočem, ki je streljal s šestih metrov, a nasprotni vratar je bil na mestu. V drugem delu tekme so nasprotniki dvakrat nevarno ogrozili vratarja Franzo, tri minute pred koncem pa so presenetljivo dosegli še zadetek: napadalec S. Giovannija je žogo skušal podati proti sredini kazenskega prostora, vendar je zgrešil in žoga se je zakotalila v mrežo presenečenega Franze. (M. Š.)
ODBOJKA: UNDER 18 ŽENSKE
Sokol Indules -
Sloga Sklad Mitja Čuk	1:3
Po uspešnem začetku nove sezone
Zadovoljstvo pri ŠD Mladina
ŠD MLADINA
obvešča, da se za letošnje tradicionalno zimovanje, ki bo na Pohorju od 20. do 27. decembra 1986, interesenti lahko vpišejo in dobijo vse podrobne informacije še jutri, 6. decembra, od 19. do 21. ure v Domu A. Sirk v Križu.
SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG prireja 6. in 7. t.m. na sedežu društva SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME. Sprejemanje opreme bo danes, 5. decembra, od 17. do 21. ure. Urnik sejma: v soboto od 14. do 21. ure in v nedeljo od 9. do 13. ure.
MEBLO
obvešča, da bo odhod avtobusa v Fies-so Umbertiano jutri, 6. t. m., ob 12.30 s trga v Nabrežini
KOŠARKARSKI KLUB BOR obvešča, da bo sestanek odbora danes, 5. t. m., ob 20. uri na stadionu »Prvi maj« v Trstu.
ŠD BREG — SMUČARSKI ODSEK priredi od 22. do 28. t. m. zimovanje v Domu Mangart v Žabnicah. Vpisovanje od 9. do 12. t. m. od 20.30 do 21.30 na sedežu društva.
SPDT
obvešča, da je na liceju Prešeren (Vr-delska cesta 13/2) na sporedu predsmu-čarska telovadba in rekreacija vsaak petek ob 20.30. Vodi jo Davor Zupančič. Vabljeni!
Zimsko sezono so pri športnem društvu. Mladina začeli z rekreacijsko telovadbo, ki se dvakrat tedensko odvija v telovadnici pristaniških delavcev na Proseku. Omeniti moramo, da vlada med telovadci veselo, sproščeno in prijateljsko vzdušje. V dneh 15., 16. in 17. novembra pa je bilo v mali dvorani društvenega Doma Albert Sirk vse živo, saj so priredili sejem nove in rabljene smučarske opreme.
Tokrat so odborniki podčrtali važnost izmenjave rabljene opreme, kar se v prejšnjih letih ni dogajalo. Opaziti je bilo res veliko zanimanje pri izmenjavi smučarskih čevljev, smuči in oblačil. Šlo je predvsem za opremo najmlajših. Ne smemo pozabiti, da so obiskovalci imeli na razpolago še druge izredno kvalitetne in najnovejše artikle, od čevljev, vezi in smuči do jopičev, hlač in očal.
Torej res bogata izbira. Poleg tega pa so dvorano krasile nove društvene majice in trenirke. Po več dneh trdega
in uspešnega dela so se prodajalci »v modro-belih« majicah sestali in se pogovorili o letošnjem zimovanju.
V programu imajo namreč že tradicionalno zimovanje, ki je doslej bilo v Kranjski gori. Letos pa so se odločili, da se bodo podali na Pohorje, in sicer od 20. do 27. t. m. Nastanjeni bodo v Hotelu Bellevue. Predvideni so tudi tečaji za vse jakostne skupine. Hotel Bellevue leži na 1050 m nadmorske višine v samem centru pohorskih vlečnic. V bližini sta tudi smučarska šola in servis za popravila smuči. Kot vidimo, so se odborniki ŠD Mladine vneto spoprijeli z delom in izpolnili doslej začrtani program.
Dodati pa je treba, da jih čaka še veliko dela oziroma razni skupinski izleti in še vsa smučarska tekmovanja. Lahko rečemo, da ima ob tem vsakdo priložnost, da se brez težav približa smučanju in pridruži ŠD Mladina.
Odbor ŠD Mladina
V tretji amaterski ligi igrajo naše ekipe s spremenljivo srečo. V goriškj skupini sta Juventina in Sovodnje tik pod vrhom, v tržaški in tržaško-goriški Gaja, Mladost in Primorec so nekoliko oddaljeni od vrha, ki na koncu prvenstva pomeni napredovanje, Breg pa se trenutno nahaja na spodnjem koncu razpredelnice. Na sliki vidimo prizor z »vaterpolske« tekme z dne 23. 11. med Gajo in SanfAnno Rizzotti. V »riževem polju« se gajevci niso najbolje znašli
ter nato izgubili s 3:1
Košarka: jutri v promocijski ligi na Goriškem
Domovci nesporni favoriti
Domovci bodo jutri gostili skromno ekipo Polisontine iz Pierisa. Naši so v prejšnjem kolu premagali z visoko razliko solidno ekipo Libertasa. Kljub zmagi pa so »belo—rdeči« igrali pod lastnimi sposobnostimi, saj je le protinapad učinkovito deloval. S to zmago so utrdili četrto mesto na skupni lestvici, saj so edina ekipa, ki še ni izgubila stika z vodilno trojico.
Naši so v jutrišnjem srečanju nesporen favorit, toda nasprotnika vseeno ne gre podcenjevati. V prešnjem kolu je namreč proti vsakemu pričakovanju na domačih tleh premagal močnejši Corridoni.
V tem kolu je na sporedu prvi spopad med tremi vodečimi ekipami. V Gorici bosta srečali ekipi domače Ar-dite in Gradeža. Zato imajo »belo-rdeči« v tem četrtem kolu možnost, da se prebijejo na tretje mesto skupne lestvice. Srečanje med Domom in Po-lisontino bo v telovadnici Kulturnega doma s pričetkom ob 20. uri.
(M. Č.)
________NA TRŽAŠKEM__________
V 7. kolu promocijskega prvenstva so bili razpleti dokaj ugodni za vsa
naša moštva z izjemo Brega Adriat-herm. Kontovel Electronic Shop in Polet sta osvojila novi točki. Boru Radenska pa poraz s Poletom ni škodil kot bi lahko: vodilna Stella Azzurra je namreč utrpela poraz z Alabardo, tako da ni povečala svoje prednosti nad ostalimi ekipami. Z dvema točkama zaostanka za Stello Azzurro se gnetejo trenutno tri moštva. Razveseljivo je, da sodi med le-ta tudi Polet, ki ga sedaj sploh ni mogoče več obravnavati kot »outsiderja«.
Openci so prav v dvoboju z Borom pokazali precej kvalitet. Ob tem pa so presenetili z zvrhano mero srčnosti in borbenosti. Bor Radenska je zamudil priložnost, da bi se povzpel do vrha začasne lestvice. Košarkarji Radenske pa so prav v srečanju s Poletom potrdili, da niso brezhibna ekipa in da so vse preveč odvisni od razpoloženja zunanjih igralcev, ki pa kdajpakdaj odpovejo.
Iz začetnega težavnega položaja se postopoma rešuje tudi Kontovel, ki pa bo imel »ognjen« spored tekem v teh zadnjih štirih kolih. Isto velja za Breg Adriatherm. Korenovi fantje so doslej
imeli precej smole, vsekakor bi se morali in mogli izogniti vsaj dvema porazoma.
V soboto bodo trije naši predstavniki igrali na domačih tleh in za vse bo opravilo precej težko. Brežani sprejmejo v goste Alabardo, ki je prav pred tednom dni premagala prvouvrščeno Stello Azzurro. Bor Radenska bo zasledoval zmago proti Ferroviariu, Kontovel Electronic shop pa se bo spopadel z nevarnim Santosom, v nedeljo pa bo Polet igral na tujem proti zadnjeuvr-ščeno ekipo Green Star.
(Cancia)
MLADINSKA KOŠARKA
V kadetskem prvenstvu bo na Proseku zanimiv derbi med še nepremaganima postavama Kontovela Electronic Shop in Bora Adriaimpex. Sokol bo gostoval pri Alabardi, med naraščajniki bo Bor Adriaimpex igral doma s Servolano Leasest, začel se bo tudi prvi del prvenstva dečkov za moštva A skupine, med katerimi nastopata Bor Indules in Sokol. (Cancia)
Smučarsko delovanje SPDT
SPDT prireja tudi letos redni tadici-onalni smučarski tečaj za začetnike (dijake), začetnike (odrasle) in nadaljevalni tečaj za tiste, ki že znajo smučati. Tečaji bodo že deseto leto zaporedoma v Ravasclettu oz. na Zon-colanu in sicer ob nedeljah 11., 18. in 25. januarja ter 1. februarja 1987. Vpisovanje je na sedežu društva (VI. sv. Frančiška 20, 3. nad.) ob ponedeljkih od 19.00 do 20.00 ter v četrtek, 18., in petek, 19. t. m., od 19.00 do 21.00 ter v soboto, 20., od 10.00 do 13.00. Cene so nespremenjene že tri leta, organizator pa poskrbi tudi za varstvo osnovnošolskih otrok, ki imajo probleme glede spremstva. V tem primeru je obvezno včlanjenje v smučarsko zvezo FISI.
Odhod avtobusov bo točno ob 6.30 izpred sodnijske palače na Trgu Ulpi-ano v Trstu. Člani in tečajniki imajo popust na dnevnih kartah.
Predsmučarska
in rekreacijska telovadba SPDT
Drevi se nadaljuje predsmučarska in rekreacijska telovadba SPDT, ki jo na Liceju Prešeren (Vrdelska cesta 13/2) vsak petek ob 20.30 vodi Davor Zupančič. Telovadba se odvija že mnogo let, traja pa tja do poletja. Mnogo sezon jo je vodil Giani Furla-nič, lani Rado Gruden, letos pa jo je prevzel alpinist Zupančič.
,/<•••	-/» IVIV
Vera Stopper
totocaldo
Cagliari - Bologna	1 X
Cesena - Bari	1
Cremonese - Campobasso 1 X Genoa - Lecce	1X2
Lazio - Triestina	1X2
Messina - Modena	1
Parma - Vicenza	1 X
Pescara - Sambenedettese	X
Piša - Arezzo	X 2
Taranto - Catania	X
Livorno - Monopoli	1
Pistoiese - Derthona	X
Angizia - Ternana	X
Vera Stopper (letnik 1965) se ukvarja z odbojko vrsto let. Najprej je nastopala z ekipo Friulexporta, nato z Borom, letos pa v C - 2 ligi z Borom Friulex-port, kjer je v vlogi krila ena najkonstantnejših in najbolj borbenih igralk. V tej ekipi, ki trenutno zavzema drugo mesto na skupni lestvici, je tudi blagajničarka. Stopperjeva se rekreacijsko tudi ukvarja s smučanjem. Prejšnji teden je Marjan Blažina pravilno napovedal sedem izidov na dvanajst možnih (tekmo Catania - Genoa so odložili).
V	Rimu je glavni favorit Dalila Om (sk. 1), za 2. mesto bi se morala potegovati Corte Suprema (sk. X) in Claymore (sk. 2). V Firencah bi moral zmagati Bornaccia (sk. 2) pred Cisoriom (sk. 1) ali Bisantejem Pl (sk. X). V Bologni bosta Carrasco (sk. X) ali Benchmark (sk. 2) težko presenetila Conservata (sk. 1). Težavna je napoved za dirko v Trstu, kjer bi se znala uveljaviti tako sk. 1 z Basso-iodnum kot sk. 2 s Cimadeom MO ali Ankogelom.
V	Padovi je favorit Domec OM (sk. X), saj ga Drimat (sk. 1) in Cavrato
Preživite razburljiv popoldan na hipodromu Montebello
danes oh 14.30
(sk. 2) ne bi smela ogroziti. Isto velja za dirko v Livornu: favorit je Bele-nos (sk. X), za 2. mesto se bosta borila Savissima (sk. 1) in Alameda (sk. 2).
DIRKA TRIS
Na dirki tris v Trstu bo startalo 17 konj. Naši favoriti: Bioscal (št. 6), Donomay Ci (št. 11), Cucciolo (št. 5). Za sistemiste: Dado d'Ausa (št. 1), Dirteo (št. 2), Crino Effe (št. 3).
1.	—	prvi	1
drugi	X	2
2.	—	prvi	2
drugi	X	1
3.	—	prvi	1
drugi	X	2
4.	—	prvi	1	X
drugi	X	1
5.	—	prvi	X
drugi	1	2
6.	—	prvi	X
drugi	1	2
Društveni večer SPDT
Društveni večer SPDT bo na sporedu v četrtek, 18. t. m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20,
2.	nad.) ob 20.00. Člani bodo s svojimi diapozitivi prikazali delovanje skozi vso letošnjo sezono.
Decembrski številki Alp in Rivista della Montagna
Glavni članek je seveda posvečen Messnerju in njegovemu rekordu osvojitve vseh osemtisočakov na svetu. Članek ni kritičen, kot se pri obravnavanju Messnerjevega rekorda dogaja, temveč poln slik in statističnih podatkov. Za alpiniste je tudi zanimiv sestavek o previsnih granitnih stenah v El Capitanu v Kaliforniji, ki je pravi paradiž za proste plezalce.
Najdaljši sestavek sta napisala alpinista Angelo Pozzi in Gabriele Spi-nelli z enostavnim naslovom »Fitz Roy«. Odprava je preplezala izredno težko smer »Teheuelche«, udeležila pa sta se je tudi Tržačana Marco Sterni in Mauro Petronio. Prijetno presenečenje je dolg in izčrpen sestavek »Slovenia«. Da, prav tako! Slovenija. V tem avtor Nemo Canetta in fotograf Giovanni Pidello opisujeta mnogo lepih in privlačnih stez smučarskega teka v okolici Triglava in v dolini reke Save. Največ opisanih stez je na Pokljuki, nato pa so še v Krmi, v Vratih, v Kotu in še drugje. Vsekakor lep članek, s katerim lahko širša italijanska javnost spozna Slovenijo v vsej svoji magičnosti. Sloviti prosti plez.a-lec Stefan Gloviacz pa je prispeval članek (s krasnimi slikami) o prostem plezanju v Avstraliji.
Decembrska številka Rivista della Montagna prinaša celo vrsto člankov z domačih in tujih gor. Na vrsti je Himalaja ter... Karnijske Alpe, za naše alpiniste pa je morda zanimivo, da je opisana in narisana prvenstvena smer Toma Česna na K 2, ki jo je opravil letos med 3. in 4. avgustom med odpravo v Karakorumu.
Pohod na Panovec
Če bo vreme tokrat naklonjeno prirediteljem, bo v nedeljo, 7. decembra, končno stekel 1. pohod po Panovcu, ki so ga novogoriški telesnokulturni delavci pripravili že za konec oktobra. Takrat pa je slabo vreme prekrižalo račune prirediteljem.
Kar zadeva pohod, ki je netekmo-valnega značaja, bo razdeljen na dve progi, 10- in 20-kilometrski, ki bosta skoraj v celoti speljani po stezah Pa-novca. Start udeležencev bo ob 10. uri pred hotelom Park, kjer bo postavljen tudi cilj.
Krajši pregled najboljših tekmovalnih dosežkov ob izteku sončnega leta
Kot je že običaj objavljamo tokrat krajši pregled dosežkov naših ekip in posameznikov v sončnem letu 1986. Pregled je neke vrste »neobveznega čtiva« za naše dopisnike, ki bodo tudi letos po že ustaljeni navadi izbirah športnika in ekipo leta. Tako v pregledu, kot pri izbiri, upoštevamo slovenske zamejske športnike, ki v slovenskih društvih v Italiji nastopajo na uradnih italijanskih in mednarodnih tekmovanjih.
Zaradi boljše preglednosti tudi letos beležimo uspehe po posameznih panogah, startna osnova pa so zmage v deželnem merilu, razen, kjer uspehi ne presegajo pokrajinskega okvira.
ATLETIKA
Sezona je bila za naše atlete letos nekoliko manj uspešna od lanske, predvsem zaradi poškodb nekaterih vidnejših posameznikov. Na državnem prvenstvu v Gorici sta med naraščaj-nicami v mnogoboju nastopili le članici Bora Infordata Tanja Kalc (27.) in Vera Krmec (36.). Najuspešnejša tekmovalka pa je bila verjetno borovka Martina Gherlani, letos najboljša metalka kopja v deželi med naraščajnica-mi z metom 37,16 m. Med moškimi je treba omeniti člana Igorja Sedmaka, ki je v deželi dosegel letos najboljši rezultat v troskoku z znamko 13,41 m. Na poletnih igrah Alpe - Adria under 17 v Pulju sta dres deželne reprezentance oblekla Martina Gherlani in Mitja Možina.
Na državnem prvenstvu za telesno prizadete je Pavel Križmančič osvojil v metu diska bronasto kolajno.
ALPINIZEM
Vzpon člana SPDT Duška Jelinčiča na osemtisočak Broad Peak (8047 m) v Karakorumu je doslej največji »podvig« kakega zamejskega alpinista. Jelinčič je prvi alpinist FJ-K, ki mu je uspelo premagati tako visoko goro. Z nekaterimi drznimi vzponi v domačih gorah se je izkazal tudi Ivo Kafol.
BALINANJE
Ekipa openskega Poleta je prvič nastopila v pokrajinskem prvenstvu B kategorije in osvojila odlično končno drugo mesto.
ŠPORTNO - RITMIČNA GIMNASTIKA
Članica Bora Vanessa Mezgec je v svoji kategoriji (1. selekcija) osvojila naslov pokrajinske prvakinje.
JADRANJE
Članica TPK Sirena in državne reprezentance Arjana Bogateč je tudi letos nastopila na svetovnem prvenstvu v razredu »europa«. Prvenstvo je bilo na Finskem, Bogatčeva pa je bila letos v ostri konkurenci kar peta, potem ko je bila predlanskim 28. Na državnem prvenstvu je bila 14., Sara Bensi (Čupa) je bila 20., Peter Sterni (Sirena) pa 22. V razredu »optimist« sta bila Karlo Ferfolja in Miran Guštin (oba Sirena) 22. oziroma šestinštirideseti. V razredu »laser« je bil Maksi Ferfolja 30. Član državne reprezentance v razredu »finn« je bil tudi letos Lorenzo Bogateč.
KOLESARSTVO
Član lonjerske Adrie Ivo Doljak je bil letos deželni prvak med cikloama-terji v kategoriji seniorjev.
KOŠARKA
Po .zmagoslavju v sezoni 1984/1985 ni košarkarjem Jadrana uspelo obdržati statusa B-l ligašev, treba pa je poudariti, da so se znašli v izredno ostri konkurenci in povsem nenormalnem prvenstvu. Če bi bilo število izpadov na primer omejeno na običajno število ekip, bi si bili jadranovci mirno zagotovili obstanek v ligi. Od ostalih članskih ekip si je Polet zagotovil napredovanje v promocijsko prvenstvo.
Dečki Bora Adriaimpex so z uvr-stitvjo na šestem mestu v sklepni fazi državnega prvenstva dosegli doslej največji uspeh zamejske mladinske košarke. Pred tem so bili seveda tudi deželni prvaki. Deželni prvaki, vendar v deželnem prvenstvu, so bili tudi Borovi mladinci in mladi košarkarji v kategoriji »propaganda«.
Marko Ban je bil drugi izbrani strelec B-l lige. Jadranovec Marko Lokar
Uspehov tudi letos ni manjkalo
je bil član deželne reprezentance »under 17« na poletnih igrah Alpe-Jadran v Pulju.
tošnji sezoni dosegel v prvenstvu F1 štiri končne uvrstitve, od teh je bila najboljša peto mesto.
dosti Luka Colja je bil v kategoriji »najmlajših« član tržiške reprezentance.
KOTALKANJE
Dvakratni zaporedni zmagovalec naše ankete o športniku leta poletovec Samo Kokorovec je bil tudi v minuli sezoni velik protagonist. Na evropskem prvenstvu v Amsterdamu je v kategoriji mladincev osvojil absolutni naslov evropskega prvaka z drugim mestom v obveznih likih in prvim v prostem programu in kombinaciji. Kokorovec je osvojil tudi naslov državnega prvaka. Na državnem prvenstvu se je izkazal tudi par Nicoletta Sossi in Mauro Renar. Deželna prvaka sta bila poleg običajnega Sama (državni člani), tudi Mitja Kokorovec (državni mladinci) in Damjan Kosmač (senior). Damjan Kosmač je na evropskem pokalu v Palermu osvojil zlato odličje.
LOKOSTRELSTVO
Po uspehih na mladinskih igrah je lanica Našega prapora Vesna Lutman ostala tudi absolutna državna prvaki-ja med mladinkami v Turinu. S 1.019 rčkami je tudi dosegla nov državni
MLADINSKE IGRE
Naši dijaki in učenci so bili tudi letos izredno uspešni na vseh ravneh. Omenimo naj le najvidnejše uveljavitve. Na sklepnem državnem delu v Rimu je lokostrelka Tamara Ražem (Kosovel) osvojila srebrno kolajno, ko-talkarica Katja Tommasi (Trinko) pa bron. Obe sta bili seveda tudi deželni prvakinji. Na državnem finalu so nastopili tudi odbojkarji goriške šole Trinko, ki so bili po vrsti zmagovalci deželnega in meddeželnega dela. Deželni prvaki so bili tudi rokometaši šole Kosovel. Nič koliko je bilo pokrajinskih in medpokrajinskih naslovov v prenekateri od panog, s katerimi se ukvarjamo pri nas.
MOTOCIKLIZEM
Naš edini predstavnik, ki tekmuje na uradnih italijanskih in mednarodnih tekmovanjih, Danilo Štoka, je v le-
NAMIZNI TENIS
Po dve letih so morale igralke Krasa Globtrade prepustiti absolutni ekipni državni naslov Verončankam Arene, a so vseeno osvojile odlično drugo mesto. V pokalu Sejemskih mest so uspešno premostile prvo kolo, v katerem so premagale portugalsko moštvo Estre-lo, v drugem kolu so jih izločile premočne Madžarke Butorgyara. Od naših ekip je treba omeniti še napredovanje domovk v B ligo.
Na absolutnem državnem prvenstvu posameznikov v Molfetti (Bari) je med moškimi mladinci Boris Štoka osvojil končno 11. mesto, med šestnajsterico najboljših v italiji pa se je uvrstila tudi Tanja Ukmar. Med osmerico najboljših za podelitev naslova absolutnega prvaka v igri ženskih dvojic sta se uvrstili tudi Damjana Sedmak in Sonja Milič.
Krašovci so osvojili tudi osem deželnih naslovov in sicer dvojica Simoneta - Grilanc med deklicami in dvojica M. Raubar - Širca med naraščajnicami, T. Ukmar med mladinkami in dvojica T. Ukmar - Guštin med mladinkami. Dvojica Štoka - Ukmar med mešanimi dvojicami (mladinci) Sonja Milič med članicami, S. Milič in T. Ukmar med ženskami dvojicami (čalnice) in Bole -S. Milič med mešanimi dvojicami.
Krasovke Tanja Ukmar, Damjana Guštin in Alenka Obad so bile članice deželne reprezentance »under 17« na poletnih igrah Alpe-Jadran v Pulju. Tanja Ukmar je tudi sodelovala na skupnih treningih mladinske državne reprezentance.
NOGOMET
Tudi letos, kot že nekaj let, je od naših ekip najvišjo uvrstitev dosegla kriška Vesna, ki je v 2. amaterski ligi osvojila končno drugo mesto, medtem ko je bila Zarja šesta. Iz 3. sta v 2. ligo napredovali enajsterici Primorja in Krasa. Naraščajniki združene ekipe Kras so bili v pokrajini podprvaki.
Mladi nogometaš doberdobske Mia-
ODBOJKA
Združena ženska ekipa Meblo je z osvojitvjo tretjega mesta spet dosegla svojo najboljšo končno uvrstitev v prvenstvu B lige, kar je obenem tudi najboljša končna uvrstitev kake naše ženske odbojkarske ekipe v skorajšnjem dvajsetletju.
Odbojkarji štandreškega Vala so z napredovanjem v C-l ligo pripomogli, da je naša moška odbojka po več letih spet dobila državnega Ugaša. Od članskih ekip naj še omenimo napredovanje v D ligo moških šesterk Soče in Bora ter deklet Sokola.
Zelo bogata je bila bera na mladinski ravni. Združena ekipa Friulexport med mladinkami »under 18« in Sloga Sklad Mitja Čuk med starejšimi pionirkami »under 16« sta po osvojitvji naslova deželnega prvaka sodelovali tudi na meddeželni ravni, kjer sta morali priznati premoč le mladinskih ekip državnih prvoligašev. Mladi pionirji štandreškega Vala so postali deželni prvaki v kategoriji »under 14«.
Odbojkarici Mebla Lajris Žerjal in Sandra Foraus ter domovka Ivana Ro-ner so bile članice deželne reprezentance »under 17« na poletnih igrah Alpe-Jadran v Pulju.
ROKOMET
Rokometaši Krasa Trimac so v prvenstvu D lige osvojili dobro končno
3.	mesto.
ROLKANJE
Rolkarji SK Devin so se letos zaradi finančnih težav udeležili le štiri od šestih preizkušenj za državno prvenstvo. Kljub temu sta Andrej Antonič (mlajši začetniki) in Andrej Legiša (cicibani) dosegla končno peto mesto na absolutni lestvici v svojih kategorijah. Društveno je bil SK Devin 15. na 50.
SMUČANJE
Nastop na deželnem finalu prvenstva FISI so si zagotovili vsi člani eki-• pe MZSTE.
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
5. decembra 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	IrVf^ri	član italijanska
“*• r ^Trw	itiliil
Letos manj ameriških turistov
FIRENCE — Ker so Amerikanci letos Italiji pokazali hrbet, se bo prihodek od turizma zmanjšal za tisoč milijard lir. Državljani ZDA letos niso prišli na počitnice v Italijo zaradi mednarodne napetosti, zlasti v Sredozemlju, in zaradi padca vrednosti njihove valute.
To mnenje je Piero Brogi, predsednik organizacijskega odbora borze kongresnega turizma v Firencah, včeraj povedal predstavnikom tiska. V Rimu, Firencah in Benetkah bo zaradi zmanjšanja števila ameriških turistov in tudi turistov nekaterih drugih držav prihodek manjši kar za 15 odstotkov.
Amerikance so delno nadomestili turisti iz Zahodne Nemčije, Francije in Velike Britanije in tako ublažili gospodarsko škodo. Nekateri hoteli v teh mestih so zabeležili tudi do 30 odstotkov manjši prihodek.
Na celotnem območju države pa bodo v primerjavi z lanskim letom izgube zanemarljivo majhne, če ne bo prišlo v nekaterih krajih celo do pribitka. Za naslednje leto italijanski turistični delavci načrtujejo skupno strategijo, ki jo bodo predstavili v ZDA in bo temeljila na letošnjih cenah.
Tako bodo v nizki sezoni uvajali tudi 30-odstotne popuste. V nekaterih krajih bodo turistom, ki bodo tri ali štiri dneve preživeli v nekaterih hotelih, priznali »brezplačen dan«. V ponudbo bodo nadalje vključili brezplačen obisk muzejev in izlete, spremljevalcem pa bodo ponujali polovično gostitev.
»Načrt Amerika«, ki naj pridobi turiste ZDA, so pričeli izvajati jeseni. V njegovem okviru prirejajo seminarje, informacijska potovanja in druge pobude, da bi v ameriškem svetu utrdili »podobo Italije«.
Ker imajo v Rimu, pa ne samo v njem, hude ekološke težave zaradi slabega zraka, umazanije in gostega prometa, je federacije za turizem, včlanjena v konfederacijo trgovcev, izdelala dokument, ki ga bo izročila vsedržavni konferenci o turizmu, napovedani za prve mesece naslednjega leta. Velika večina turističnih dejavnikov, ki so se včeraj sestali v Firencah, namreč podpira predlog, da bi zgodovinska mestna jedra vrnili turistom, prav tako pa naj bi povečali število za promet popolnoma ali delno zaprtih cest.
Precej denarja pojde tokrat tudi ženskam v podrejenem delovnem razmerju
Za »trinajsto« letos 16.000 milijard lir Ugoden nakup vina in gospodinjske opreme
RIM — Ljudem v podrejenem delovnem razmerju in upokojencem pojde letos 15.970 milijard lir trinajstih plač ali 920 milijard več kot lani, od tega okrog 4.250 milijard zaposlenim ženskam. Vsedržavno združenje potrošnikov navaja, da bo šlo 10.360 milijard lir zaposlenim v privatnih sektorjih industrije, kmetijstva in storitvenih dejavnosti, 2.110 milijard javnim uslužbencem in 3.500 milijard upokojencem. Po odštetju socialnih prispevkov in davkov bo tako poprečni delovni človek v industriji dobil čistih 1,124.000 lir trinajste plače, če ni oženjen, a 1,167.000 lir, če je poročen in z dvema otrokoma.
Največ denarja gre za trinajste plače v Lombardiji - 3.030 milijard lir, sledijo pa po vrsti Lacij s 1.455, Piemont s 1.415, Kampanija s 1.260, Veneto s 1.243, Emilija-Romagna s 1.220, Sicilija s 1.120, Toskana s 1.070, Apulija z 935, Ligurija s 520, Kalabrija s 497, Marke in Molize-Abruci s 390, Furlanija-Julijska krajina s 364, Sardinija s
360, Tridentinsko-Gornje Poadižje z 257, Umbrija z 247, Bazilikata s 144 in Dolina Aosta s 35 milijardami lir.
Značilen je porast v obsegu trinajstih plač ženskam v podrejenem delovnem razmerju, katerih število se je povečalo v zadnjih 10 letih za 1,218.000, medtem ko je število moških v tem pogledu upadlo za 348.000. Združenje potrošnikov ob tem pripominja, da so ravno ženske tiste, ki največ pripomorejo k pomnožit vi božičnih in ■Sploh prazničnih nakupov ob koncu leta; tedaj se nakupi povečajo kar za 140 odstotkov nasproti letnemu poprečju. Omenjeno združenje je skupaj z Odborom za zaščito potrošnikov javno pozvalo ljudi, naj kupujejo domače dobrine, posebno tiste, ki jih uradno reklamizira kmetijsko ministrstvo: kokoši, piščance, zajce, ovčje in kozje meso, postrvi, agrume in povrtnine.
Cene bi morale biti zmerne, zlasti ugoden pa naj bi bil nakup vina in gospodinjskih strojev.
V Milanu je že božično vzdušje
(Telefoto AP)
Dan boja proti kajenju
TURIN — »4. december, dan brez kajenja«, s tem geslom so turinska občina, združenja za boj proti raku, ekologistične organizacije, oborožene sile, šolstvo, sindikati in podjetniške organizacije skušale vsaj za en dan Turinčane prepričati, naj omejijo kajenje. Delili so posebne nalepke, kot jo na sliki razkazuje turinski župan Giorgio Cardetti, ki je v normalnih okoliščinah strastni kadilec z dvema zavojčkoma ali štiridesetimi cigaretami dnevno. Protikadilske pobude se bodo v Turinu nadaljevale tudi v prihodnjih dneh z razdeljevanjem cigaretnih nadomestkov: slaščic in bombonov, saj so kadilci v resnici veliki otroci - vedno morajo imeti kaj v ustih, če ni cigareta, pa mora biti prst ali kaj drugega. To je v bistvu prva generalka pred vsedržavnim dnevom boja proti kajenju, ki bo 15. junija prihodnje leto.
V Jugoslaviji pričakujejo k letu več turistov
BEOGRAD — Jugoslovani pričakujejo prihodnje leto od turizma približno 6 odstotkov več nočitev tujih turistov in tudi do 20-odstotno povečanje deviznega priliva. To so poudarili na posvetovanju predstavnikov Turistične zveze Jugoslavije v tujini in domačega hotelsko-gostinskega gospodarstva.
Po ocenah poznavalcev tujih tržišč mora možnosti za ugodno turistično sezono spremljati premišljena in skupna propagandna akcija in organizacija. Posebno pozornost so na posvetovanju namenili sodelovanju s tujimi »tour operatorji«, ki kažejo veliko zanimanja za jugoslovansko ponudbo. Nekatera vodilna imena na tem področju v svoje akcije za prihodnje leto prvič vključujejo tudi kmečki turizem.
Usmrtitev v Texasu
NEW YORK — V Huntsvillu (Texas) so s strupeno injekcijo usmrtili 30-letnega mehanika Michaela Wayna Evansa, ki je leta 1977 umoril nekega organista. To je 67. izvršitev smrtne obsodbe v ZDA (in 19. v Texasu), odkar je vrhovno sodišče leta 1976 spet uvedlo najvišjo kazen.
Hude težave z dobavo električnega toka v SFRJ
BEOGRAD — Jugoslovanska vlada je proučila elektroenergetske razmere v državi in ocenila, da so le-te izjemno težavne. V zvezi s tem je vlada priporočila občanom in delovnim organizacijam kar največje varčevanje in smotrno porabo električne energije. Zaradi dolgotrajne suše, ki je poglavitni vzrok sedanjega težavnega eletroenergetskega položaja bodo sprejeli tudi druge ukrepe, kot na primer dodatni uvoz mazuta za proizvodnjo električne energije v termoelektrarnah na tekoča goriva in nabava interventnih količin električne energije v tujini.
Pretoki voda za hidroelektrarne so zaradi dolgotrajne suše nizki - skromnih 30 odstotkov od načrtovanih za to letno obdobje. Zaloge energije v zbiralnih jezerih so vedno manjše. Termoelektrarne na premog in jedrska elektrarna Krško uresničujeta načrtovano proizvodnjo, vendar nekatere termoelektrarne na tekoča in plinasta goriva ne delajo zaradi pomanjkanja mazuta in plina. Uvažajo in posojajo si določene količine energije, vendar so tudi pri tem možnosti omejene. ZIS zaradi vsega tega priporoča kar največje varčevanje z električno energijo.
Pritok novih radikalcev
RIM — Radikalcev je, vsaj po izkaznicah sodeč, vse več. Iz dneva v dan se okoli nadebudnega vodstva radikalne stranke zbere grozd slavnih in manj slavnih predstavnikov italijanske in tuje kulturne, družbene in gospodarske scene. Tako so poleg mojstra »gledališča absurda« Ionesca plačali svojo članarino radikalni stranki tudi Nobelov nagrajenec za medicino George Wald in gambijski minister za kmetijstvo Saioku Sabally, ustanovitelj gibanja SOS Ra-cisme Marek Halter in vodja francoskega ekološkega gibanja Brice Lalonde ter vrsta drugih. Radikalci so svojih novih članov kajpak zelo veseli, skrbi pa jih njihovo število. Manjka jih namreč še 2.664, sicer se bo radikalna stranka, tako je vsaj obljubilo-zagrozilo vodstvo, razšla.
Leni, a zagoreli smetarji
NEAPELJ — Pravijo, da so neapeljske ulice pravi smetnjak. Zaradi kupov smeti se z neverjetno naglico razmnožujejo vse vrste miši in podgan, otroci se igrajo v skrajno nehigijenskih razmerah, nihče ne skrbi za mestno čistočo.
Vse kaže, da še tako pereči problemi neapeljske umazanije niso prav nič motili treh občinskih smetarjev, ki so jih karabinjerji zasačili, ko so se v delovnem urniku blaženo sončili v nekem mestnem parku. Neapeljčani, ki stanujejo v Ul. Acton, ki bi jo morala čistiti trojica zagorelih smetarjev, so tako vsaj odkrili razlog kopičenja smeti na ulici.
Zaradi ljubkovanja ob bar
MILAN — Slabo navado ljubimkanja v avtomobilu lahko koga drago stane, 38-letnega Milančana Giuseppa Minasija pa je že stala kar preveč. Pred dvajsetimi leti ga je policija zasačila, ko se je z zaročenko v parkiranem avtomobilu »pogovarjal« v nekoliko odmaknjenem kraju. Obsodili so ga na dva meseca in deset dni zapora... zaradi katerih mu ni odbor za trgovino milanske občine izdal dovoljenje za upravljanje majhnega bara. Zakon je pač zakon in kdor je kršil moralo ne sme upravljati javnih lokalov, tudi če je šlo le za ljubkovanje v avtomobilu in če gre za danes poročenega človeka, ki mora skrbeti za tri otroke.
Angleški vrtnar kralj
LONDON — Na božični večer se bodo v Veliki Britaniji lahko ponašali z novim kraljem. To pa ne gre pripisati dobrohotni odločitvi kraljice Elizabete, da prepusti svojemu nasleniku angleški prestol. Gre namreč za proglasitev novega glavarja ganskega plemena Fanti, Elvisa Johnsona-Idana, ki je pred desetimi leti postal angleški državljan. 36-letni bodoči kralj je vrtnar v londonskem okraju Brent, njegova žena pa je telefonistka v nekem podjetju v Surreyu.
Preplaviti olimpijske igre?
ŽENEVA — Severna Koreja je nemudoma demantirala vest, ki so jo kajpak širili južnokorejski viri informacij, da gradi na reki Ham, v neposredni bližini državne meje, obsežen vodni bazen za hidroelektrarno, s prikritim namenom, da nato povzroči »nesrečo«, ki bi leta 1988 povzročila poplavo obmejnih območij v Južni Koreji. Veliki jez Kumgangsan (visok 120 metrov) naj bi Severna Koreja gradila, da bi sosedom pokvarila miren potek olimpijskih iger.