DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Malih oglasov, ki služijo t posredovanje in socialne namene delavstva ter Uredništvo in uivrava: Maribor, Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega zna- Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugosiavilo znaš* Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne fraukirajo. mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 76 Maribor, sreda, dne 22. septembra 1937 Leto XII Spominu Masarvka Po pogrebnih svečanostih. Včeraj so se vršile pogrebne svečanosti velikega pokojnika dr. T. G. Masaryka, ki ga po vsej pravici imenujemo očeta evropske demokracije in apostola svobode. Ves čehoslovaški narod ga je v duhu spremljal na zadnji poti, spremljal moža, ki je smatral sebe le za državljana enakega vsem drugim državljanom. Njegova visoka etika, njegova socialnost in demokratičnost ga je priljubila po njem šolanemu narodu kakor morda nobenega drugega predstavnika raznih držav. Posebno hvaležni bi morali biti slavnemu pokojniku Slovenci in Hrvati, za katere se je Mlasaryk ob prevratu prav posebno zanimal ter interveniral zanje v mednarodni politiki kakor tudi poslal v Jugoslavijo odlične politike (socialiste), da so podpirali naše politične kroge v snovanju države. M,asaryk je bil mož svobode in demokracije. Sam je bil svobodoljuben in demokrat, učil je svobodo in demokracijo, v kateri se najbolje neguje tudi socialnost. Masaryk je bil ideal človeka ter je s svojo neutrudljivo marljivostjo in bistrostjo vzgojil celo Generacijo svobodoljubnih in socialnih politikov. Ta vzgoja se kar najlepše odraža v vsem javnem in socialnem političnem življenju, ki bo tudi dolgo dobo let v korist socialne in politične svobode naroda. Mtasarvk je bil učitelj zase in za druge. Njegov spomin bodo narodi in države najbolje počastili, če ga poslušajo in posnemajo. . Učitelja poslušamo, da se učimo, če spoštujemo njegove nauke in nJe£a, izvršujemo njegove nauke. Tak nam bodi Masaryk! Le dobri njegovi učenci mu postavimo spomenik v svojih dušah in dejanjih, če bomo enako etični, socialni in svobodoljubni pravi demokrati. Veliko žalovanje za T. G. Masarvkom v Čehoslovaški Milijoni so seposlavljali od tatičeka Masaryka. Pokojnega T. G. Masaryka so prepeljali iz gradu Lany v Prago, ^er s?, ,^a Položili na Hradčanih na mrtvaški oder. >Par dni so defilirali stotisoči in stotisoči upognjeni v nemi žalosti mimo krste, ki hrani v sebi truplo »Tatičeka Masaryka«, kot je čehoslovaški narod nazjval svojega sina, prezidenta in mu s tem izražal svojo globoko spoštovanje in ljubezen. Iz vseh delov države so prihitele ljudske množice in odposlanstva v Prago, da so se poslovile od svojega prvega, v resnici ljudskega vladarja in mu izkazale poslednjo časi. Naval ljudskih množic v -Prago je bil tako ogromen, da so preko radija pozivali, da naj ljudje ostanejo doma, ker glavno mesto republike ne more sprejeti lakih množic, kot so se zadnje dni zgrnile v Prago. Vsa poročila inozemskih listov so govorila o tem veličastnem razstanku naroda s svojim mrtvim sinom. Narod je plakal nad krsto T. G. Masarvka, svojega »tatičeka«, in v tej lugi se nvU je pridružilo vse demokratično misleče človeštvo. M l1 1 i I i ii Na poli 1 i demokraciji Po sporazumu združene opozicije Kratek komunike beograjske združene opozicije, da se je med tremi strankami, to je demokratsko (Da-vidovič) zemljoradničko (Jovanovič) ni radikalno (Stanojevič) dosegel popoln sporazum, v pogledu notranje u-reditve države in komunike o načelnem sporazumu med beograsko združeno opozicijo in dr. Mačkom je bil za vso našo javnost prava senzacija in obenem politični akt prvega reda. Senzacija je bila toliko učinkovitejša radi tega, ker je bila za neob-veščene kroge ravno v tem trenutku nepričakovana. Saj so se ravno v zadnjem časo razširile vesti, na podlagi katerih je del našega javnega menja bil pod vtisom, da med predstavniki združene opozicije v Beogradu ni soglasnosti, še manj paj med Beogradom in Zagrebom. Intriganti so bili zelo spretni in agilni, kar je razumljivo, saj so vedeli, da je od sporazuma demoratskih moči odvisen novi kurz politike v državi, ki bo slonel na popolnoma demokratični podlagi in omogočil popolno ravnopravnost Slovencev, Hrvatov in Srbov in kakor UDamo tudi delavskega razreda. Vse intrige sovražnikov demokratičnega režima niso dosegle zaželje-nega uspeha, ker so jih odgovorne osebnosti združene opozicije u-spešno odbijale in vztrajale na začrtani poti, ki vodi k demokraciji. A ravno radi tega je bila vest o doseženem sporazumu toliko boLj učinko- vita. Na eni strani je vzbudila ogromno navdušenje in zadovoljstvo, na drugi strani pa razočaranje in potrtost. Nasprotnikom demokracije ni preostalo nič drugega, kakor tolažba, da je ta sprazum le načelnega pomena, da bo se nepremostljivo nasprotje še le pokazalo. »Slovenec« smatra, da je to »zračni« in za to je tudi »Slovenec obvisel v zraku, »Jutro« pa že skuša vplivati, kako naj združena o-pozicije v bodoče postopa in jo celo opozarja na težke naloge, ki jo čakajo. Že samo to je dokaz zmedenosti, ki vlada v nasprotnih krogih. Slučajno sem se takoj po objavi teh komunikejev znašel v Beogradu in na svoje oči videl in opazoval, kako ogromen vtis je doseženi sporazum napravil na vse demokratično misleče kroge (in teh je velika večina) v Beogradu in v Srbiji. Mislim, da je b>lo malo takih dogodkov in političnih činov, ki bi na javnost tako ugodno vplivali kakor je ta doseženi sporazum. Imel sem priliko razgovarjati z odličnimi voditelji združene opozicije, od katerih sem dobil potrebno pojasnilo in tudi zagotovilo, da je vsak neugoden preokret skoro izključen in da ne bo dolgo, ko bo sporazum popoln, podpisan in objavljen. Ne v Beogradu in ne v Zagrebu ni med vodilnimi osebami takega, ki si ne bi želel, da bi ta sporazum bil čimprej podpisan. Ni mogoče, da bi se pečal s podrobnostmi, ki se tičejo tega spora-zi rna. kar bodemo prav gotovo naredili, čim bo čas za to. Za nas sociali- Internacionala ob Masarykovi smrti V socialističnim svetu je smrt velikega filozofa in državnika zbudila najiskreneje izraze spoštovanja pokojnika. Leon Blum imenuje Masarvka republikanskega heroja, Emil Vandervelde patriarha evropske demokracije, angleška delavska stranka arhitekta evropske svobode, poljski »Robotnik« neupogljivega kneza demokracije itd. Vsi socialistični listi poveličujejo njegovega duha in njegovo delovanje ter ga primerjajo apostolu socializma v duhu angleške delavske stranke. Masaryk je videl rešitev sveta v etiki in idealizmu, v svobodi in etični socialni pravičnosti. Pogreb. Njegovega pogreba so se udeležila zastopstva skoraj vseh držav. — Francosko delegacijo k pogrebu je vodil s. Leon Blum, podpredsednik francoske vlade. Pogreb se mora smairati kot ogromna manifestacija demokratične miselnosti in oznanje-valka bodočega pohoda demokracije. Slava ti, pokojnik! Pod z&ščito je 337 denarnih zavodov, od teh ima 297 odobreno odloži'cv nlačil. 6 je odobrena sanacija in 34 jih bo likvidiralo. > ' * ;,tA f ' Masaryk na mrtvaškem odru K. ■ * il T * ' , ste je važno to, da ves sporazum o proceduri, t. j. izhodu iz sedanjega stanja, sloni na čisto demokratičnih smernicah, kar daje zagotovila, da se bo vse nadaljnje delo vršilo v soglasnosti z razpoloženjem večine Slovencev, Hrvatov in Srbov in da bodo tudi delavci socialisti lahko povedali in uveljavili svoje težnje in potrebe. To je važno zlasti za nas socialiste v Sloveniji, ki imamo svojo kompaktno politično skupino, katero — hote ali ne hote — priznavajo tudi vsi naši nasprotniki ali namišljeni prijatelji. Celjska konferenca poverjenikov »Delavske Politike«, kakor tudi vodstvo bivše socialistične stranke Jugoslavije so nam jasno in odločno začrtali naše smernice za bodoče boje, teh se držimo vsi, ker le tako bomo v danem trenutku tudi mi lahko soodločali in branili interese delavskega razreda. Led je prebit, politični voz je na dobri poti k demokraciji in mi socialisti v Sloveniji, kot izraziti borci za popolno demokracijo in svobodo, mo" ramo vsi kot eden pomagati, da pridemo čimprej do cilja, kajti prepričani smo, da bo delavski razred le v polni demokraciji, svobodi in enakopravnosti lahko uveljavil svoje potrebe: Za tega delj najiskreneje pozdravljamo doseženi uspeh in pozivamo vse iskrene prijatelje demokracije, svobode in enakopravnosti na borbo do končne zmage. J. P, Japonci ne morejo naprej Bitke z menjajočim se uspehom. Japonci so doslej poslali na Kitajsko že ogromno število vojaštva topništva in letal. Boji za Šangaj trajajo z nezmanjšano silo naprej, brez odločitve. Na severu se bijejo pri Peipingu, kjer so Japonci skušali obkoliti kitajsko armado, 60.000 mož, pa se jim je poskus izjalovil dasi je bilo japonsko armadno poveljstvo popolnoma sigurno, da se jim bo zajetje posre- tiidi^S Se-bor? Proti Japoncem rek k’ ,a.n?cln' da razdiraijo nasipe ek ki tako, nato poplavijo ozemlje virje 1Zpremene v neprehodno moč- Zračni napad na Nanking. , ., Nanking, kjer je sedaj sedež kitajske vlade, so te dni metala japonska letala bombe. 17 kitajskih lovskih letal je pri tej priliki napadlo 46 japonskih letal. Pri spopadu je bilo sestreljenih 6 letal, štiri japonska in 2 kitajski. Uspeina mizarska stavka v Beogradu Sklenitev kolektivne pogodbe. Zaradi sklenitve kolektivne po- inon stfvkaI° v Beogradu okoli mizarskih in lesnih delavcev, sp eh stavke je bil, da je nad 80 mi-zarskth delavnic sklenilo z delavsko organizacijo kolektivno pogodbo v Internacionala in Španija Posvetovanja v Parizu Socialistična delavska internacionala in mednarodna strokovna zveza, ki sta te dni zborovali v Parizu, sta obravnali večinoma o skupni akciji v prid škanski republiki, Kot zastopnik Španije je bil navzoč med drugimi Largo Caballero. Za socialistično delavsko internacionalo Louis de Brouckere (Belgija), Fric Adler (Avstrija), Bračke (Francija), Gillies in Dalton (Anglija) in za mednarodno strokovno zvezo Citrine, Jouhaux, Mertens (Belgija), Jacob-son (Švedija), Tayerle (Čeho-slova-ška), Kupers (Nizozemska) in oba tajnika mednarodne strokovne zveze Shevenels in Stolz. Seja je sklenila, da takoj potujejo v Ženevo Citrine in Jouhaux za strokovno internacionalo ter Broukeere in Longuet za socialistično delavsko internacionalo, da ta^ zastopajo naslednje želje obeh internacional. 1. Odstranitev pomorskega ropanja v Sredozemskem morju in svobodno plovstvo vseh priznanih držav. 2. Odpoklic tuijezemskih italijanskih in nemških čet iz ozemelj Španije. 3. Priznanje pravice republikanski španski vladi, da sme v varstvo reda in miru na svojem ozemlju svobodno kupovati potrebno orožje in municijo v inozemstvu. Španija ni več v svetu Društva narodov. Na zasedanju Društva narodov so volili nove predstavnike v svet Društva narodov, ker je nekaterim državam potekel mandat. Španija je ponovno kandidirala, pa ni dobila dve tretjini glasov, ampak samo 23 (vseh glasov je 52). Društvo narodov oz. države, ki so glasovale proti Španiji, so si s tem izstavile slabo spričevalo, čeprav po-vdarjajo, da so to storile samo radi tega, ker se nočejo vmešavati v španski spor. V Dtruštvu narodov manjka odlo-i nih bojevnikov za demokracijo. Zasledovanje morskih razbolnikov priželo Na Sredozemskem morju je te dni pričelo angleško in francosko brado vj e z akcijo proti podmornicam, ki ogrožajo morsko, plovbo. Italija in Nemčija sta razburjeni, ker sta jih Anglija in Francija postavili pred gotovo dejstvo, i Krneč pomorske kontrole* Anglija in Francija sta ukinili kontrolo v španskih vodah in odpo- klicali svoje vojne ladje. Francija pa izjavlja, da bo odpravila kontrolo tudi na Pirenejih, čim, bo dobila najmanjši dokaz za to, da Italija in Nemčija tudi še naprej dobavljata orožje in pošiljata čete generalu Francu. Na bojiščih ni posebnih dogodkov. Na španskih bojiščih ni posebnih dogodkov. Edino le v Asturiji se vrše boji, kjer poskušajo nacisti nadaljevati s prodiranjem proti Gijonu. Pustite delavsko zavarovanje delavstvu I da ga samo upravlja. Zahteva po uvedbi socialnega zavarovanja je prišla iz delavstva samega. Zato upravičeno nosi naziv delavsko zavarovanje. In to je pred vojno tudi bilo, ker so ga upravljali delavci sami. Zato je bilo vzorno in gibčno. Po prevratu se je pa vse skupaj uklenilo v neki zmešani centralizem s še bolj okornim birokratizmom, tako, da je danes ironija trditi, da imamo sploh še kako delavsko zavarovanje, kjer bi imelo delavstvo kaj besede. Upravni aparat našega zavarovanja se je tekom let skušalo z gotovih strani izpremeniti za pro- tirežimce enega ali druga političnega režima. Do zdaj je bilo v te« oziru še vsaj nekaj boljše pri bratovskih skladni-cah. Sedaj pa izvemo, da je ministrstvo izdelalo nov predlog o pragmatiki nameščencev bratovskih sklad-nic. Po tem predlogu morejo biti u-pravniki ali računovodje samo aka-demično naobraženi ljudje. C* fct *« to Mi pa pravimo, v upravo delavskega zavarovanja spadajo delavci in nihče drugi. Rudar. Poljska dala slovo nemSkemu fašizmu? Pod pritiskom demokratičnih sil. Italija ne pristopi Huronskemu sporazumu V Italiji smatrajo, da je nyonski sporazum naperjen proti Italiji v prid valencijski vladi. Zato Italija naj-brže ne pristopi k sporazumu. Dejansko pa je stvar taka, da si hočeta Anglija in Francija zagotoviti varnost v Sredozemskem morju ter v ta namen preprečiti, da bi Italija ali fašistična Španija zasedli važne postojanke, ki bi lahko ogrožale njiju plovidbo -po Sredozemskem morju. Ali ai te poravnal naročnino? Ako Se ne, Izpolni svojo dolžnosti dotnci U% st/ek* Klerikalizem na Hrvaškem. Pre-šernost klerikalizma narašča. Ne le pri nas, tudi na Hrvaškem, kjer je bilo prej malo slišati o političnem klerikalizmu. Na Hrvaškem imajo, kakor poročajo, samo v križarski organizaciji 26.689 članov in 14.974 članic. Te organizacije porabljajo pri paradah. Delavstvo mora biti pozorno na to jačanje klerikalne moči, ker kakcr vemo, je klerikalizem v svojem jedru in po svojih dogmah nasprotnik delavskih socialnih boijev, ki jih delavstvo v današnjih razmerah mora voditi. Zlo je namreč v tem, da se v klerikalnih organizacijah delavstvo vzgaja protidelavsko. Odkritje spomenika pisatelju Ivana Tavčarja na njegovem domu v Poljanah nad Škofjo Loko se je izvršilo preteklo nedeljo, dne 19. t. m. na slovesen način. 1 > t » -. I * * Učitelj Mrak iz Starega trga, čigar soproga Marta se je ustrelila v hinu popolne duševne depresije, je bil obtožen prestopka zoper življenje in telo češ, da ni preprečil ženinega dejanja, t . .< Pogodba o sodelovanju. Pogodbo o sodelovanju so te dni podpisale nordijske države. Kongres proti alkoholizmu (21.) se vrši v Varšavi. Zastopanih je na kongresu 20 držav. za Cankarjevo dražbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige. - ■ t Literatura Hoteli bi naši deci pripraviti lepšo in srečnejšo bodočnost kot so jo nam pripravili naši predniki. Radi tega moramo spoznati tudi razvojne potrebe in posebnosti naših otrok. Temu spoznavanju služi novi mesečnik »Roditeljski list«, ki hoče staršem z nasveti in članki pomagati pri domači rodbinski vsVJoji. Septemberska številka tega prepotrebnega listai je že izšla in se naroča 'pri Pedagoški centrali v Mariihoru. Še danes se z dopisnico naročite na to glasilo naših staršev. Poljski zunanji minister Beck je te dni obiskal Pariz, da razgovarja s francosko vlado o sodelovanju Francije in Poljske. Z uspehom razgovorov so zadovoljni tako francoski kakor poljski uradni krogi. f, Posvetovanja so se vršila med Beckom, Chautempsom, Delbtosom in Blumom. S tem razgovorom so odpravljena vsa nesoglasja, ki so se bila pojavila lani. ko je Poljska najemala v Franciji 1.5 milijarde posojila. Zlasti se je tikal razgovor tudi srednjeevropskih vprašanj in odnoša- jev med Čehoslovaško in Poljsko, ki še vedno niso urejeni. Angleški tisk Poljski sicer ne zaupa, ker se je Beck ustavil tri ali štiri dni v Berlinu in raztovarjal tudi tam. Vendar se pa na Poljskem pojavlja med narodom močan val proti politiki, ki jo je Beck doslej vodil. Zato tudi ni neutemeljena domneva, ki jo javlja »Prager Presse«, da je na Poljskem pritisk demokratičnih političnih strank tako jak, da se mu dosedanji režim diktature ne bo mogel dolgo upirati. ■ mm& Žalni sprevod s krsto Masaryka krene z gradu Lany proti Pragi A. M. de Jong: 55 IZDAJA Otroška leta Mereynt]e)a Geysena Vlegel se je na hrbet, da bi z zaprtimi očmi opazoval svetle, gomazeče figure, škrlatne in vijoličaste barve, ki so plesale na žametnočmem ozadju, ako je trdo zamižal. Lepo je bilo to in razen tega je človek hitro zaspal... Toda ta večer Mereyntje ni mogel zaspati. Bil je preveč razburjen in v njegovih malih, hitro delujočih možganih, so se podile najrazličnejše misli... Nenadoma se je pričel zanimati, kaj govori oče s sosedi in sosedami. In za svojimi zaprtimi vekami je vedno tudi videl postavo moža ali žene, ki je ravno govorila, kot da bi bila naslikana. To je bilo zanj nekaj novega, tu in tam je vjel besede, ki so imele prav poseben pomen zanj, dokler ni končno napeto prisluhnil: govorili so o njegovemu prijatelju Vrču. »Oh, ni slab človek!« je Mereyntje čul govoriti svojega očeta. »Ako ga slišiš ko se pogovarja z našim Mereyntjejem, potem je že treba reči, da ni tako sirov, kot pa izgleda. No — da, čudak je in da ne gre k izpovedi, ni najhuje Toda ali nimaš tudi v mestu na stotine takih, ki prav tako žive kot on, pa niso sami slabi ljudje, roparji in zločinci.« »In vendar je to huda stvar!« je z ostro zvenečim glasom ujedljivo vpadla stara mati. »Ah, kaj bi tisto, pater, ki je zadnjič pri nas ma- ševal, je 'tudi sam tako rekel,« je protestiral stari Gey-sen. »Človek naj ne sodi. Ali veš morda ti, kakšne namene ima Bog s tem ali onim?« »Jaz samo vem, da mora človek izpolnjevati svoje dolžnosti,« je zabevkala stara. »In kdor jih ne, je ■ izgubljen.« »Vsekakor,« jo je prekinil stari Bolleut, zabaven obešenjak. Noče poznati ne Boga, ne zapovedi in hodi svoja pota, kot da bi bil ves svet samo zanj.« _ »Mi garamo, da nam šivi _ pokajo,« je robantil Anton, vaški krojač, »ta nepridiprav pa postopa po livadah in po polju in se preživlja, ne da bi samo taco iztegnil. Prekleto, da je to škandal!« »Divjačino loviti se ne pravi krasti,« je .branil stari Geysen. »Ako sedi na moji v najem vzeti njivi zajec in se mi nudi prilika, da ga lahko dobim v past, potem gotovo ne pustim, da mi pobegne in ti tudi ne.« »To je pa zopet nekaj drugega,« je nadaljeval krojač. »Nisem govoril o tem, ampak o Tem, ce po- stane to nekomu poklic. Le vprašaj enkrat tistega velikega graničarja, boš videl kaj ti bo povedal.« »Neumnost, on išče samo povoda,, kako bi se lahko sprl . z njim zavoljo Janekee,« je rekel Geysen hladno. »O tem že vendar ve vsa vas... Toda v past ga še vedrto ni dobil,« je zaključil s pritajeno škodoželjnostjo. . ,K.1i • . »Naj se le pazi,« je dodfil Bolleut. »Ta Holandec ni od danes.« n£' . J »Tristo medvedov, ta prav gotovo m iz testa!« je zavriskal krojač Toon. »Le pomnite, kaj vam pravim, Vrč si bo še vrat zlomil zavoljo tega Holandca! On je trden — kot dren!« V' - »In Janekee, he — he, to ti je ženska,« je mlaskal Theis Baks z jezikom. »Aj, ona je pač vredna greha!« »To bo Vrč menda bolje vedel, kot pa ti, prismoda,« je meketal krojač pohotno se smejoč. »Najbrž grehu ni baš izbegaval!« »Tu in tam človeka res prime veselje, da bi tudi sam postal divji lovec! He, ako se gre za lov na take vrste divjačino, sem takoj poleg!« je vzkliknil Bolleut in se smejal na vse pretege. »Glej, glej, pa sem mislil, da si se že davno iztrošil,« se je rogal Baks sedemdesetletnemu pohot-nežu. Ta pa se je čudil prizadetega in je streljal nazaj: »Jaz! Oh, prijateljček, še vedno ti jih dam pri sto petdeset naprej, ako le hočeš, ti šlapa šlapasta!« Možje so se krohotali, da se je vse treslo, pokali z rokami ob kolenih in se držali za trbuhe, tako zelo jim je dopadel dovtip lahkoživega Boulleuta, ki je kljub svojim sedemdesetim letom rad uganjal neumščine in ni mogel mirno nobene ženske, da bi jo ne prebadal s svojimi čutavnimi pogledi. Stara mati, prizadeta v svoji častiljubnosti, je jezna pokašljevala: »E_e_h, presneti dedi, ali se prav nič ne sra>-mujete.« In ta stari sivobradec vodi v resnici glavno besedo, namesto da bi raje mislil na smrt. Bah, kakšni zlodeji ste vi moški, nepoboljšljivi, dokler vas ne zabijejo v krsto!« »Le škoda, da ženske tako silijo v nas,« je razigrano dodal Bolleut, ne da bi se le malo sramoval ali bil v zadregi. »He—he—he, in od teh zlodejev so vsi ipali otročički!« (Dalje prihodnjič.) nasiU Ucaiev Borba za omejitev nožnega dela v pekarnah traja Trbovlle Potek zborovanja ob zaključku mezdnega gibanja Zborovanje rudarjev se je vršilo v nedeljo, dne 19. t. 'm. v Trbovljah; na njem so krajevni rudarski zastopniki, ki so se udeležili razprav s TPD 'poročali o uspehih in neuspehih mezdnega gibanja, ki se je pričelo s konferenco vseh zastopnikov rudarskega delavstva, dne 24. julija t, 1., zaključilo pa z razpravo s TPD, dive 15. t. m. Na zborovanju se je prečital in ipretol-mačil sporazum, Delavstvo je sprejelo poročilo z odobravanjem na znanje, ker se je prekričalo, da so delavski zastopniki storili svojo dolžnost in dosegli, kar je bilo mogoče. Da pa je izostala tudi vsaka kritika na-pram delavskim zastopnikom, kakor je bilo žal pri takšniih poročilih prej v edino navada, je ^pripisati tudi dejstvu, da se je med rudarskim delavstvom globoko usidrala zavest, ki jo je ustvarila razredna strokovna organizacija in delavski zaupniki z realnimi delom, da je treba vselej upoštevati dane o-kolščine. Ta resnost je tudi omogočila vsaj delni uspeh. Hrastnik Važno predavanje o socialni zakonodaji se bo vršilo v nedeljo, dne 26. t. m. v Dolu pri Hrastniku. Piredlavala bosta ss. dr. Reis-man in Eržen Viktor iz Maribora. Delavke in delavci, pridite polnoštevilno. trna pri Prevaljah Zborovanje rudarjev II. skupine rudarske zadruge se bo vršilo v nedeljo, dine 26. septembra ob pol 10. uri dopoldan v prostorih g. Kneza. Poročal bo s. Pliberšek iz Trbovelj. Požar je nastal v petek, dne 17, t. m. v gospodarskem posloipju, ki je last Aleksandra Thurna :in je v njem stanoval upokojeni gozdar 'g. Blajer. Omejenega dne ie okrog 7. ure zvečer razsajal izredno močan veter, kar je otežkočalo delo gasilcev. Posrečilo ?e ie požar omejiti, da se ni razširil na sosedne objekte, medtem ko je poslopje uničeno. V akciji sta bili ,d!ve motorni brizgalki. Stanovalec g. Blajer utrpi občutno skodlo. Mežica Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« priredi v nedeljo, dlne 3. oktobra t. 1. »Vinsko trgatev s plesom« v zigornjih prostorih gostilne Toff v Mežici s 'pričetkom ob 15. uri popoldan. Prosimo za ta dan vsa sosednja društva, da ne prirejajo kakšnih prireditev, ter se udeležijo vinske trgatve. Več bo razvidno iz lepakov! Družnost! Jesenice Nesreče v jeseniških tovarnah. Neverjetni tempo in neverjetna naglica, s katero se dela v obratih Kranjske industrijske družbe že nekaj mesecev sem, zahtevata dan za dnem več žrtev. Skoraj vsak dan je kaka nesreča, včasiih manjša, včasih večja, pa tudi težkih je že bilo nekaj. Ni še doligo od tega, kar se je pripetila spet smrtna nesreča, ko je žerjav stisnil mladega, odi tv. Slograd v tovarno dodeljenega delavca Stana Vebra z Gorij tako, da je .bil na mestu mrtev. Sicer ije te nesreče v glavnem kriva neprevidnost, oz. še^ boljše rečeno prevelik pogum, ki je pač oče neprevidnosti, vendar spada ta nesreča v niz vseh obratnih nesreč, ki so se zaradi mrzlične naglice, v zadnjih mesecih zgodile v naši tovarni. Mi bi apelirali na ■obratovodstvo tovarne, zlasti tudi na inšpekcijo dela, da upošteva tudi delavstvo in njega zdravstveno in življenjsko varnost, me pa le čimvečjo storitev in samo storitev. Potem bo v tovarnah KID res delo, ne pa gonja in garanje. V ogledalu Sami ne vedo kako bi lahko blatili, zato so gospodje pri »Slovencu« začeli citirati »Samoupravo«, glavno glasilo JRZ, ki je posebno gorka socialistom. — Ta »Samouprava«, »Slovenčeva« .posestrima, pripoveduje, dla se socialistom v Sloveniji toži po režimu Zivkoviča, ki da je rdeče voditelje podpiral in i'm zagotovil njihova dobra mesta v delavskih zibornicah, »Slovenec« ve, d'a je to laž; kako naklonjen je bil Živkovič socialistom povedo Ste.vi.lke izza dobe čiščenja občinskih svetov po izlclicanju diktature in pa krvave volitve v Delav. zbornice leta 1934., ko so Živkoviču ^zveste bande napadale, pretepale ter z noži, bokserjl, gumijevkami in podobnim > i orožjem obdelavale rdeče agitatorje in rdeče voliloe. Res pa je, da je Živkovič, ko je bil pri volitvah v Delavsko zbornico poražen, odmaknil svoje prste od Delavskih zbornic, dočim so tisti, ki danes hlinijo demokracijo, napravili drugače, vedloč, da sicer ne bodo dobili odločujočega vpliva v upravi delavskih ustanov. Nadalje ve »Slovenec« prav dobro, da noben socialist ni prejemal kakšnih podpor iz Živkovičevega tajnega fonda, nočim o svojih ljudeh tega ne roore trditi. K.dor ne ve dnuitfega, si pomaga z neresnico, ei Se ne čudimo ne »Samoupravi«, ne »Slovencu«. Le tako naprej. Vas bodo vsaj spoznali. Kondpijenta sprejme odvetnik dr. Avg. Relsman v Mariboru s I. novembrom. Boj pekovskih pomočnikov za: omejitev nočnega dela v pekarnah, kakor ga predvideva ibanska naredba, še ni končan, ker pekovski mojstri (ne vsi) to naredbo sabotirajo. Banska uprava, ki je sklicala za 15. septembra anketo, katere so se udeležili zastopniki mojstrov in pomočnikov, se je menda prepričala, kdo je zagovornik in kdo je protivnik banske naredi)e. Slišala je plitke argumente, s katerimi so hoteli mojtsri in njihovi trabanti naredbo diskreditirati. Ne vemo, kaj bi storile oblasti s pomočniki, oziroma delavci, če bi zavzeli takšno stališče proti zakonitim (predpisom, kakor to delajo pekovski mojstri? S kakimi smešnimi argumenti je nastopil proti omejitvi nočnega dela novopečeni strokovnjaški izvedenec, ki je pri anketi stokal, kakšno škodo mora u-trpeti turistični Maribor in kako se mu smilijo inozemci, ki prihajajo v Maribor in ne dobijo svežega peciva, da potem od jeze im razočaranja mečejo staro pecivo po tleh. Menda ne bodo taki »turisti« samo radi tega več obiskali Maribora. Če bi bil ta gospod dosleden, bi moral zagovarjati tudi nedeljsko delo. čutuidi ga sveta katoliška cerkev, pa prepoveduje, kajti »turisti« prihajajo k nam zlasti ob nedeljah! S takimi duhovitimi argumenti hočejo pekovski mojstri dokazati oblastimi, kakšna škoda grozi javnosti, tujskemu prometu in državi. Tuidi gospodu mlojstru iz Ptuja je treba ipriznati korajžo, da si je upal trditi in hotel (dokazati s pristnimi podpisi pekovskih pomočnikov iz Ptuja, Ormoža in drugih krajev, da so pomočniki proti omejitvi nočnega dela, torej tudi proti banski naredlbii. Poročali smo že, kako se zbirajo taki prostovoljni popisi. Ta gospod naj bi na anketi raje po- Nedeljsko javno zborovanje v Ljubljani je bilo izredno dobro obiskano. Krajevni medstrokovnd odbor je določil 'dnevni red o važnih socialnopolitičnih vprašanjih. Poročali so ss. Likar o starostnem zavarovanju delavcev, Tome o pomenu zavarovanja in potrebi izboljšanja, Tratar o izvaianju socialno politične zakonodaje v stavbni stroki. Sprejete so bile resolucije: 1. Glede sta- Ljubljanska občina najema posojila. Mestna občina dobi 2 milijona dinarjev posojila od socialnega zavarovanja v Zagrebu, da sezi'tXi mrtvašnico pred pokopališčem pri Sv. Križu. Vsi mrliči se bodo potem cdpremljali v mrtvašnico. — Od poštne hranilnice dobi .občina 40 milijonov dinarjev, da reorganizira cestno električno želez- priredi mariborska »Vzajemnost« v sredo, dne 22. t. m. v dvorani Delavske zbornice v Sodni ulici št. 9 ob osmih zvečer. — Na sporedu je predavanje s. dr. A. Reismana o vedal, kakšne mezde plačujejo pekovski mojstri v Ptuju svojim pomočnikom, ker bi s temi podatki sigurno očaral predsednika ankete. — Nočemo ponavljati v kolikih državah je zakonito odipravljeno nočno delo v pekarnah, ki se mora strogo izvajati, ker oblasti kršitelje nočnega počitka strogo kaznujejo. Mojstri govore o visokih plačah, oziroma mezdah, ki jih dobivajo pomočniki. Ponovno moramo povdariti, da oni mojstri, ki imajo nekati socialnega čuta, plačajo pomočniku, da se preživlja nekoliko boljše, pretežna večina mojstrov, ki vprega pomočnike v nočno delo, pa plačuje svojim sužnje ncern po Din 75.— tedensko s hrano in Din 130,— brez hrane in stanovanja. Ali si še upate trditi o visokih plačah? Kakšno je postopanje z vajenci? Mojstri, ki toliko govorijo in javkajo o borbi za svojo eksistenco, vedo, da jim jo pomočniki ne ogrožajo, pač pa sami z nelojalno konkurenco. Ta nelojalna konkurenca pa ogroža tudi eksistenco pomočnikov. Nelojalna konkurenca je presegla že vse meje, tako da so motjstri (ne vsi) že izgubili vsak socialni čut in poznajo samo še svoje interese. Vsi njihovi argumenti so prazne fraze, ker z ureditvijo delovnega časa v pekarnah, bi se tudi precej uredilo vprašanje konkurence. Zato pa tak krik in vik od strani mojstrov, ker jim določila banske naredbe preprečujejo, da ibi še naprej uganjali umazano konkurenco. Iz teh razlogov apeliramo na merodajne oblasti, da najstrožje postopajo proti kršenjem banske naredbe, ker la na ta način obstoja možnost, da se nauči državljane re-spelctirati in spoštovati zakone in njih določila. rostnega zavarovanja za delavce, 2. .glede socialnopolitičnih aktualnih zahtev in volitev v delavske ustanove ter 3. apelira na delavstvo, da se oklene trdno svojih strokovnih organizacij. Vse resolucije so bile soglasno sprejete. Na shodu se je zlasti pokazala zahteva po izboljšanju delavskega zavarovanja za starost in onemoglost. nico. Železnica se podaljša tudi na pokopališče in najbrže tudi na Posavje. Plesna šela Delavskega glasbenega društva »Zarja« v Ljubljani se prične dne 3. oktobra ob 15. uri popoldne v dvorani Delavske zbornice. Vabimo vse mlade sodruge in Sodražice, da posečajo plesne vaje, ki jih prireja delavsko društvo. Masaryku, recitacije iz njegovih del, petje skupnega zbora del, pevskih društev in godba železniških delavcev. Pridite, da počastimo spomin velikega pokojnika! Velenje Kako je z rudarji državnih rudnikov V nedeljo, dne 19. septembra t, 1. se je /ršilo v Velenju v hotelu Rak zborovanje II. skupine, na katerem je poročal o mezdni razpravi za .sklenitev nove kolektivne pogodbe (Radnog uigovora) za .državne rudnike, katera se je vršila v Sarajevu od 9. do 11. t. m., načelnik tuk. lok. odbora s. Polanc. Iz poročila posnemamo, da So na pogajanjih v Sarajevu sodelovale tri glavne organizacije in sicer Zveza rudarjev v Zenici HRS ter Jugoras. Zveza rudarjev je zahtevala 30% povišanje, HRS 40% in Jugoras 35%. Predstavniki delodajalca drž. rudnikov so vzeli v poštev samo predlog Zveze rudarjev, češ, .da je najrealnejši, d očim sta ostala dva predlaga vse .preveč pretirana in pa, ker je Zveza rudarjev po številu svojega članstva najmočnejša organizacija. O predlogu samemu pa so izjavili, da ne vsebuje samo 30% povišanja, ampak da finančni efeket iznosi celih 65%. za kar pa da nimajo tako obširnega pooblastila in je radi tega najpametneje, da se razidejo, ter stvar temeljito obojestransko proučijo in pozneje enkrat morda lažje pridejo do sporazuma. Predstavniki rudarjev se naravno s tem niso mogli strinjati in sklenili so na '"kupnem sestanku vseh organizacij in delegatov, da umaknejo svoj, prvotni predlog, ter svoje zahteve znižajo od 30% na 20%, obenem so izvolili ožji odbor ter ga pooblastili, da vodi pogajanja do zaključka. Ko so .druigi dan goseodie zastopniki delodajalca, slišali novi .predlogi in sklep rudarshih predstavnikov, so izjavili, da ga vzamejo na znanje, da ga bodo preštudirali ter preizkusili na njem finančni efekt, na kar pa, da bodo za nadaljno razpravo predstavnike rudlarjev pismeno obvestili kdaj se bo vršila. Po noročilu s. Polanca .so predstavniki bosanskih rudarjev zelo dobri, sposobni, ftvarni, a .crav tako borbeni. Da pa uspehi rudarjev niso taki kakor bi sicer morali hiti, je kriva razcepljenost delavstva v več organizacij in to vsekakor koristi ob takih prilikah samo-le delodajalcu. Da, da: Sloga jači — a nesloga tlači! Rudar. Zagovor obtoženega rudarja-zaupnika Rudarji malih rudnikov v boju s podjetniki in nezavednostjo lastnih tovarišev, V kazenski razpravi radi stavke v rudniku Stanovsko, ki se je vršila pred par meseci, se je obtoženi rudar-zaupnik zagovarjal pred okrožnim sodiščem v Mariboru radi očitkov, da je grozil stavkokazom. Njegov zagovor je značilen za razmere ne samo pri tem rudniku, amipak tudi pri ostalih manjših rudnikih, zato ga sedali naknadno objavljamo: Kakšne so razmere v tem rudniku? »Jaz sem bil vodja strokovne organizacije rudarjev in zaupnik ter sem imel kot tak ne samo pravico, ampak tudi .dolžnost, d!a skrbim za čim ugodnejše delovne pogoje ter da obvarujem rudarje pred koraki, kateri jim lahko škodujejo. Ker nam je bil rudnik za več mesecev nazaj .dolžan že itak mnogo prenizke mezde, smo skopili v stavko, ker vkljub ponovnim opominom rudniku in ape-. lom na vse merodajne faktorje, katerim simo javili, da homo stavkali, nismo prišli dlo težko zasluženega plačila. Uspeh je tbifl. samo delen, ker nam je rudnik izplačal samo en del zaostale mezde. Večina rudarjev s tem ni bila zadovoljna in iz razumljivih razlogov ni hotela nazaj na delo, ker bi rudnik t.o sigurno smatral kot našo slabost in bi v bodoče ravno tako* ali pa še v večji meri bil v zamudi z izplačilom mezd. Kar nas je inteligentnejših rudarjev, smo vsi to takoj uvideli in smo radi tega sklenili, da stavkamo še dalje ter da si za ta čas pomagamo, kakor kateri more in zna. Jaz na primer nimam nobene zemlje in nobenih drugih dohodkov. Že radi tega nisem mogel čakati na milost rudnika, da mi izplača mendb, kadar se mu zdi, temveč sem bil prisiljen zaigrabiti za katerokoli drugo delo. Isto je storila tudi večina drugih prizadetih rudarjev.« Stavkokazi. »Edino nekaj rudarjev se ni držalo našega sklepa ter je kvarilo in tudi onemogočalo skupno akcijo s tem, dla/ so šli na delo. Ravno ti stavkokazi pa so .bili najmanj potrebni, ker imajo mendia vsi vsaj nekaj zemlje in lahko od nje žiivijo. Razumljivo je vsledl tega, da smo bili ostali rudarji razburjeni, ker .je bila naša eksistenca s tem ogrožena in naš nastop proti rudniku brez izgleda, ako nismo vsi složni. To je napotilo mene in nekatere dtuge tovariše, da smo stavkokazom predočevali njih kvarno početje za skupno stvar ter jih zlasti opozorili na to, da ho tudi za nje same škodljivo, ako ne bodo z nami dlržali.« Razburjenje ljudstva, »V tem smislu sem jaz podučil tudi rudarja Druškoviča Rudolfa, ko je odhajal v družbi več .drugih rudarjev od .dela iz rudnika. Jaz sem mu lepo prigovarjal in tudi deloma protestiral proti njegovemu početju, nisem mu pa grozil, kakor to navaja ovadba in kakor to izpoveduje Druškovjč Rudolf kot priča. Izvedel sem od druigih rudarjev, da nekateri rudarji kljub temu še vedno hodijo Vzoren vzgojitelj mladine se poslavlja. Profesor na tukajšnji drž. realki Josip Karba .je po službeni potrebi prestavljen v Celje. S .prof, Karbo so izguibili mariborski dijaki velikega prijatelja resničnega mladinoljuba in vzornega vzgojitelja, ki ga bodo težko .pogrešali. Prof. Karba je služboval na tukajšnji drž. realki osem let in je užival sloves diobretga in vestnega profesorja, ki se je lahko ponašal s temeljitim znanjem. V javnem živiljen.ju se ni udejstvoval, bil .pa je n. pr. eden najagilnejšiih članov tukajšnjega francoskega krožka, kot znanstvenik pa svo-bodoljub. Prof. Karba je edina opora svoje bolehne matere, ki jo bo ločitev od ljubljenega sina gotovo težko prizadela. Na njegovem novem službenem mestu želimo prof. Karbi obilo uspeha, z željo, da bi prišel skoro zopet čas, ko ga bomo mogli pozdraviti v Mariboru, Imenitnega dostavljača je imel vsekakor Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Mariboru. 'Nek .delavec nam sporoča, ‘dla se je pri sodišču delavskega zavarovanja tožil z OUZD radi reotnine, katere mu OUZD ni hotel priznati. Stol sedmorice pa je že meseca junija končno rešil zadevo in delavec je dobil odlok, da se 'pritožba OUZD zavrača koncem junija t. 1. Šele te dini pa je prejel Moderni sužnji. V najprometnejši celjski ulici blizu kolodvora je bila te dni odtpu-ščena trgovska pomočnica v delikatesni trgovini, .ker je zahtevala en dan dopusta, d!a bi si radi prejšnje odpovedi iskala novo službo. Ta trgovska pomočnica je bila pravi i moderen suženj: delati je morala ■od 6. ure zjutraj nepretrgoma do 9f. (ure zvečer brez vsakega odmora, Pa tudi iiobeno nedeljo ni ""J* Prosto, ampak je marala ibiti v sliribo od 6. ure zjutraj jdlo ene ure popoldlne in nato zopet o.d 5. ure do 9. ure zvečer* Za v soj; to ogromno deli .ji j« plačeval .delodajalec poleg oskrbe še ^350 Din mesečno. Ko pa je slišal lansko leto.-tia odlični^ podjetnik, ki ima ‘ cvetoče podjetje, da zahtevajo' natakarji v neki kavarni plačilo za r^lure, je zahteval , od pomočnice podpis, da ima plače mesečno Din 200.—, beri in piši dvesto Din mesečno in Din 150 za nadlure, da bi se izognil za- od OUZD pritožbo tega urada na Stol sedmorice, ki je bila vložena že 14. aprila in bi jo moral delavec dobiti takoj takrat, da bi mogel na njo odgovoriti. To pritožibo pa so mu dostavili šele tri mesece pozneje, ko je bila zadeva že končno rešena pred najvišjim sodiščem. Na svoje začudenje je delavec zvedel, da je baje imel OUZD tako imenitnega dostavljača, ki je nosil njegove spise namiesto strankam domov v svojo omaro, kjer so jih šele sedaj našli cele kupe, ko so že radi drugih neredtaosti dostavljača odslovili. Delavcem so seveda radi tega nastajale velike škode. Vprašamo .pa, kako je bilo omogočeno dostavljaču takšno — »dostavljanje« in to skozi več mesecev? Kaj je delala kontrola? A ,*.*••» • t i, . 11 « »j k ,l. Vpisovanja v tekstilni tečaj se vrše še v nedeljo, dne 26. septembra od 10. do 12. ure v Sodni ulici 9-II. Sprejemni izpiti se bodo vršili v nedeljo, dne 3. oktobra ob 9. uri v risalnici deške meščanske šole v Krekovi ulici. Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev (kapelnik g. Schonherr) priredi 26. septembra izlet v Pobrežje v gostilno Midlil (Weber). Za obilno udeležbo priporoča odbor. konitemu 50% povišku za nadure. Zakon pa predpisuje, da sme biti v takšnem podjetju uslužbenec največ 10 ur dnevno v službi, a vsaj enkrat v tednu .mora imeti cel dan prost. Če pa mora delati ob nedeljah, mu mora dati golpodlar še toliko dpi dopusta v letu, kolikor nedelj ga je zaposloval. Vsega tega trgovska pomočnica ni imela, čeprav so si celo natakarice .izvojevale en dap v tednu prosto. Vprašamo Inšpekcijo dela, če ji je ta slučaj znan. Podjetnika ne bo težko najti. Toda .Lzdi se, da je takšno izrabljanje revnih uslužbencev v Celju že kar običaj. Po novi uredbi o obratovalnem času ima tudi policiia pravico nadzorovati delovni čas. Prosimo, da se enkrat tu tudi v tem pogledu napravi racjja po podjetjih in ugotovi, kako se spo-štuie enakovreden zakon o delovnem času osobja. Ljubljana Veliko delavsko zborovanje Maribor Spominsko svečanost za Masarykom J. Arh: Po mezdnem gibanju rudariev pri TPD V sredo, dne 15. septembra t. 1. se je vršila zaključna razprava o mezd-dnih zahtevah rudarjev Trboveljske premogokopne družbe. Doseženi po-boljški ne odtehtajo tega, kar so rudarji izgubili na zaslužku vsled draginje, vsekakor pa je uspeh vreden, da se ga javno zabeleži. Mogoče bodo nekateri trdili drugače, toda jaz se držim pregovora: Kolikor moči, toliko uspeha! Toliko smo močni, toliko smo dosegli. Ob priliki te razprave pa so bile iznesene od strani zastopnikov družbe tudi stvari, o katerih se mi zdi važno, da o njih javno povem svoje mnenje. Brez dvoma je, da ima ob taki priliki vsaka stranka pravico, da brani svoje stališče. To načelo ije veljalo tudi pri sedanji razpravi. Vendar je nas delavske zastopnike razočaralo, ker je predstavnik družbe le preveč po-vdarjal, da je vzrok padcu produkcije premala storitev rudarjev — ali lenoba. Mi sicer vemo, da vsi delavci ne bodo nikdar stoodstotno, ali da bi se vso krivdo radi zmanjšanja pro-drukcije moralo vedno zvračati na rudarje, tega si pa ne moremo pustiti dopasti. Proti tej trditvi so delavski zastopniki doprinesli tehtne dokaze o vzrokih, ki ne zadenejo samo delavstva, temveč predvsem tudi družbo samo. Predstavnik rudarske oblasti pa je izjavil, da se čudi, kako morejo delavski zastopniki trditi in se sklicevati na neurejenost jamskih naprav, ko ima vendar poročila, da so jame v redu. Ti dve trditvi se mi zdita preveč enostranski in silno dvomim v njih utemeljenost. Zato se čutim dolžnega, da o njih javno govorim, da bodo o tem zvedeli tudi rudarji in se po tem ravnali. Ako bodo naši rudarji pravilno razumeli pomen izne-šenih trditev, potem bodo vedeli za bodoče, da je njihova prva dolžnost, da skrbijo pri delu za varnost svojega življenia, drugo, da svoje delo v redu in vestno vrše in tretjič pa, da stal- no zasledujejo in beležijo vse ovire pri izvrševanju svoijega dela, ter jih takoj javijo svojim zaupnikom v svr-ho nadaljnjega postopanja. Zakaj, le na ta način zbrani dokazni materijal bo v bodoče mogel ovreči obtožbe proti rudarjem, in pokazati, kje so pra vi vzroki padajoče produkcije. Pri tej priliki je zastopnik družbe tudi izjavil, da je v svrho odprave takih in sličnih nedostatkov, ki ovirajo napredek v produkciji, pripravljen tudi materije!, odškodovati tiste, ki bi stavili primerne predloge. Mislim, da ta misel ni napačna. Vendar bi predlagal, da družba enostavnp določi nekoga iz delavskih vrst za določen čas, ki bo imel pravico jamski obrat, v katerem je zaposlen, vsak čas, v celoti pregledati in na podlagi dejanskih ugotovitev opozoriti obratno vodstvo na nedostatke, ki so o-bratnega, delovnega in varnostnega značaja. Tak preglednik bi naj bil po mojem vedno glavni zaupnik II. skupine dotičnega obrata. Odškodnina za ta njegov posel naj bi bila povprečna višina zaslužka v akordu dotičnega obrata. V svojem delokrogu bi pac moral uživati vsestransko svobodo kretanja. Mogoče bo imela družba pomis-like. Pri tem pa naj uvažuje dejstvo, da mora med delovno silo in zahtevo po storitvi biti nek živ organizem, ki ostrino obeh kontrahentov ublažuje in nedostatke odpravja. In ker tega organizma danes še manjka, zato md-ramo odločno zavračati trditev druž-be, da je vzrok padca produkcije edino lenoba rudarjev. To trdimo z vso odločnostjo, ker vem, da je najmanj 99 odstokov rudarjev, ki radi delajo in se pri delu trudijo do skrajnosti, samo, če ima/jo vsaj malo izgleda, da bodo pri svojem delu tudi nekaj zaslužili. To sem smatral za potrebno, da povem, zato da bo naše stališče v bodoče lažje in brez obojestranskih sumničenj. Pomanjkanje v nacistični Nemčiji Namesto masti »Fettbewilligung:schein«, »Bestellschein«, »Bezugs-schein«. Slabo zastopanje revnih «Pravo lidu«, češki soc. dnevnik v Pragi objavlja z dne 9. septembra sledeči članek pod gornjim naslovom: »Cesto se zgodi, da morajo delojemalci tožiti bivše delodajalce za mezdne zahtevke izven okoliša sodišča, v katerem bivajo. V tem slučaju prosijo sodišče, da jim na temelju pravice revnih dodeli uradnega zastopnika, kateri jih potem v njihovi odsotnosti zastopa pred delovnim sodiščem. Zdelo bi se vsled tega, da bo imel reven človek-uslužbenec pred sodiščem tudi brez advokata zastopstvo. V praksi pa to izgleda drugače. V vseh slučajih, v katerih so nam uslužbenci predložili pritožbe, se je izkazalo, da uradni zastopniki pri delovnih sodiščih uslužbencem, ki jih zastopajo, niso sploh v nobeno korist. Sodišče naznani ulužbencu-tožni-ku rok prve razprave, podelitev pravice revnih in ime uradnega zasto-nika. To je tudi vse, kar zve tožnik o svoji tožbi. Tekom spora uradnemu zastopniku niti na um ne pride, na delo. Ker so bili stavkujoči rudarji in tudi drugi ljudje vsled tega zelo razburjeni, sem se jaz upravičeno bal, da bi se stavkokazom utegnilo kaj pripetiti. Zato sem sklenil, da opozorim stavkokaze ter jim svetujem, .da naij raje ostanejo doma. V to svrho sva se napotila s soosumljenim Gračnerjem Ivanom na Druškovičev dom. Njega nisva našla doma, pač 'pa nama je njegova mati povedala, da je že zjutraj odšel na delo. Jaz sem materi ipredočil nevarnost, ki utegne nastati za njenega sina ter sem ji svetoval, naj pregovori svojega sina, da naj raje ostane doma. Materi to ni ibilo v&eč ter je začela naju zmerjati in očitati, dla mi njenemu sinu krademo kruih. Vsled te nesmiselne obdolžitve sem sc jaz razburil in sem morda v razburjenju njej res kako žal besedo rekel. Da bi pa grozil njej in njenemu sinu, to pa ni resnica. Pripominjam, da je vsled stavkokazov naša akcija 'popolnoma propadla. Sedaj je večina nas brez zaslužka.« Češki tednik »Pritomnost« prinaša v zadnji številki velezanimiv in stvaren članek o borbi med Poljsko in Nemčijo za koridor pod naslovom »Borba za koridor končuje«. Člankar Otokar Weisl slika nazorno, kako raste poljsko pristanišče Gdyna in kako nasprotno propada bližnje nemško pristanišče Gdansko kot posledica nemške oboroževalne politike. Člankar dokazuje, kako blazna je Hitlerjeva politika oboroževanja in gospodarske neodvisnosti Nemčije. Mesto neodvisnosti so dobili Nemci na gospodarskem polju — bedo in pomanjkanje. V 3 in pol letih Hitlerjevega gospodarstva so v Nemčiji žrtvovali za neodvisnost od ostale Evrope prehrano, radost in sploh dostojno življenje cele generacije. Po izložbah je videti napise: »Nimamo masla, nimamo deviz, nimamo zemlje, nimamo kolonij — toda imamo svoj dragi nemški narod.« — In tako javljajo tudi restavracije, da se uporablja pri njih umetno maslo in kokosovo, kar je dokaz, da restavrater izpolnjuje odredbe, kar je važnejše, kakor pokvarjen želodec. Toda tudi ano»a nllca 1 FRANC REICHER, MARIBOR Triaika c. 18, se priporoča cenj. občl*»tv* za izdelavo oblek za gospod« In dam« pa najnižjih dnovnih cenah. Hitra hi *olid»« izdelava. Bogata szibira modnega blnga. Stroie kovine, vsakovrstno železo, uporabljivo In neuporabijlvo plačam po najvlš/lh dnevnih cenah Justin Guštini« - Harlbor nakup In prodaja vsakovrstnih ttLznlh predmetov Zahtevajte vedno in povsod krah in pecivo iz Delncshe pehotne v Mariboru. L! Za konzorcij Izdaja tn urejuje Adolf Jelen v Mariboru. - Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru. Telefon 2324