Effinone per 1'eslero «— Inozemska izdaja Leto LXXI štev. 109 a Bpediziooe la ibBooamcBle postala Poitutn« plačan« i »ototlnl Naročnina meseEno IS Lir, ca Inozem« »tvo 3130 Lir • nedeljska Izdaja ce« loletco 34 Lir, e* Inozemstvo 63 Lir. Ček. ra& Ljubljana 10.650 za narofinlno ln 10.349 zainserat« Podružnica! Novo mesto. SEOVENEC Izkljufna pooblaSJenka za oglaševanje Italijanskega la lujega Izvorai Unione Pubblicita Italiana S. A. Milano. Izbaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka ln dneva po praznika. e Uredništvo ln apravat Kopitarjeva 6, Ljubljana, g | Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. | Abbonimentl: M«. IS Lir«. Estaro, meta 31 50 Lira. Edi-ciona domenicu, »n-no 34 Lir«. Estero 65 Lir«. C C Pj Lubiana 10 650 per gli abbonamenti, 10.349 per la in-■arzionL Filiale! Novo ma.to. Telefon 4001—4005. Concesslonarla eselnslva per Ta pnbbllcUS *H provenienza Italiana ed aster a: Unione Pubblicita Italiana S- A., Milano. Onore ai combaftenti della Ia Armata II magnifico comportamento dei valorosi combattenti delleroica unita La certezza delCavvenire africano della Nazione riconsacrata nel sangue e nel sacrificio Bollettino No 1083 U Quartierc generale deli« Forzc Armatc co-uiunica: La prima armata italiana. en: e'torrato 1'ouore deirultiina resistenza deH'asse in terra di Alrica. ha ccssato stamane, per ordine del DUCE, il cont-battiinento. Sottoposta all'azinne roncentrira e ininterrotta di tutte le lorze anglo-ainericann tcrrcstri c aercc, esaurite le munizioui, prira ormai di ogni riforni-mento, cssa aveva aneora ieri ralidamente sosle-nuto, con il solo valore delle sne lanterie, 1'urto ncmico. E'cosi Tin i l n la battaglia africana durata con tante alterne vicondo trcntarim|ue mesi. Nello ul-tirne lotte, duraute !c quali tutti i nostri reparti — e quclli gernianici a loro fianco schierati — si so no hattuti in sublime spirito di rameratesra cmula-zione, In artiglerie di ogni sperialitii e il raggrup-pamento esplorante corazzatn cavalleggeri «L0D1> davano eome sempre, splendida prova. L'eroico romportainentn dei nostri sohlati clie. sotto la guida del niareschiallo di Italia Giovanui Messe. hanuo nella lunga battaglia assolto tutti i rompiti loro commessi e ronquistato nttova gloria alle proprie handiere, ricnnsacra nel sangue e nel sacrificio la cortezza dcU'avvcnire africano della Nazione. čast borcem prve Armade Sijajno zadržanje hrabrih borcev junaške edinice Gotovost v afriško bodočnost naroda je potrjena v krvi in žrtvi Vojno poročilo št. 1083 Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Prva italijanska armada, ki jo je zadela čast zadnjega odpora osi na alpski zemlji, je danes zjutraj na Ducejevo povelje prenehala z bojem. Izpostavljena osredotočenemu in neprekinjenemu delovanju vseli ungleško-ameriških kopenskih in letalskih sil. ko ji je pošlo strelivo in ko jc bila brez vsake preskrbe je včeraj zgolj z junaštvom s»oje pehote šo pogumno vzdržala sovražni pritisk. Tako se je končala afriška bitka, ki je trajala 33 mesecev s tako menjajorimi se pripetljaji. V zadnjih borbah, pri katerih so s« vsi naši oddelki in nemški oddelki ob njihovi strani borili v vzvišenem duhu prijateljskega tekmovanju, se je kakor vedno sijajno izkazalo topništvo vseh vrst in ogledniška oklepna skupina »Lodi«. Junaško zadržanje naših vojakov, ki so pod vodstvom maršala Italije Giovannija Messeja v dolgi bitki izpolnili vse zadane jim naloge in pridobili svojim zastavam novo slavo v krvi in žrtvi, ponovno potrjuje gotovost v afriško bodočnost naroda. ■ ■ Počastitev junakov !. armade Rim, 15. maja. AS. Nocoj v četrtek ob 21 bodo vse postaje EIAR-ja prcnušulc |>oscbcn program, posvečen junaški prvi armadi. Podtajnik obiskal Palermo Rim, 13. maja. AS. Podtajnik fašistične stranke Alfredo Cuco je obiskal začasni sedež zveze bojnih fašijev v Palermu ki je polna vnetega delovanja. V spremstvu krajevnega zveznega tajnika si je ogledal številne kraje, prizadete po sovražnih letalskih napadih, ter krajevne mestne sku- Ijudmi. V spremstvu zaupnice ženskih fašijev je obisknl bolnišnico Rdečega križa. Podtajnik .je ponosnemu in kar najbolj pre-skušenemu mestu Palermu ter zlasti tistim, ki so jih letalski napadi najbolj zadeli, izrekel čustva globokega tovarištva stranke. Plemenita gesta Vojvodinje D'Aosta Rim, 13. maja. AS. Vojvodinja D'Ao«la vdova je naklonila pokojnino po vojaškem odlikovanju Savojskega reda v prid siromašnim rodbinam letal- jiiii ibiuioniii imim'1111, n i m i« » n' •■••■v. s v. i -,--..........i • • • - ■■ -........... pino in se tovariško pogovarjal s fašisti in z 1 cev na letališču Merila (Gorizia). Izmenjava straž v PMF Rim, 13. maja. AS. Urcdbeni list fašistovske stranke objavlja: Omembe. V izpolnjevanju svoje italijanske in fašislovske dolžnosti so v boju junaško padli: Giuseppe Avvenanti. prefekt, skvadrist, fašistov-eki ranjenec in bivši zvezni tajnik; Gino Fanutti,, načelnik glavnega stana pri zveznem poveljstvu' GIL-a v Aosti; Giuseppe Florjani, zvezni nadzornik v Trentu; Alfiero Mattoccia, član vodstva fašija v Rocamassima; Giovanni Locatelli, načelenik skupine fašistov v Grassubbiu (Bergamo). Stranka, ki so ji služili z vero in odkritosrčnostjo, dviga prapore ter se ponosno in ganjeno klanja njihovemu spominu. Obred zamenjave straže odslej no bo več po gledališčnih in zveznih dvoranah v navzočnosti oblasti, temveč pred svetiščem padlih. Udeleževali se ga bodo: prefekt, zvezno vodstvo, vodstvo fašija v glavnem mestu, zastopniki rodbin padlih fašistov, zastopniki rodbin padlih v vojni ter tisti. ki so bili v boju za stvar ranjeni in pohabljeni, poleg tega pa še oddelek bobnarjev GIL-a. Pred letni v sredi bo poslavljajoči se zvezni tajnik, ki bo po pozdravu za Duceja izročil nastopajočemu tajniku posle. Novi zvezni tajnik bo posle prevzel ter spet pozdravil Duceja. Oba zvezna tajenika bosta potem položila lovorjev venec pr?d svetišče. Počastitev bo spremljalo bobnanje. Govora ne bo nobenega. Imenovanje zveznih tajnikov: Milan — zvezni tajnik Antonio Agliemo. rojen v Bisceglie 1003, vpisan v stranko od 3 O. marca 1019. ekvadrist, član vodstva fašija v Milanu, podtajnik fašistov-ski lisindiktov v Milanu ter glavni tajnik Pokrajinske zveze kmetskih delavcev v Milanu, bersa-ljerski poročnik, prostovoljec v Vzhodni Afriki in v sedanji vojni, odlikovan za vojaško hrabrost, član državnega vodstva. Zvezni podtajnik Giultano Magnoni, rojen v Milanu, razreda 1915, vpisan v stranko 1. 1937, prihajajoč iz strankinih mladinskih organizacij. Vojni prostovoljec v Severni Afriki. Ranjen, pohabljen in vojni invalid, ki je bil odlikovan s srebrno hrabrostim svetinjo. Dovršil je visoko šolo za politične vede. Poprej je bil narodni nadzornik GUF-a v Benetkah. Alessandro Bonaniici je bil rojen v Albaredo ©b Adiži, letnik 1903, vpisan v stranko 1. jan. 1920. Skvadrist in bersaljerski major, prostovoljec v Vzhodni Afriki, poprej zvezni tajnik v Veroni in bivši podpoveljnik GIL-a. Sedaj nadzornik stranke. Gorizia. Antonio D'Este, rojen v Triesteju, letnik 1909, vpisan v stranko 23. amarca 1928 pri-žedši iz mladinskih organizacij Bil je vojni prostovoljec v Španiji in v sedanji vojni. Odlikovan z bronasto hrabrostno svetinjo. Dovršil je višjo gospodarske in trgovske šole in bil podtajnik GUF-a. Siracusa. Giangiacomo Fogacsia, rojen v Milanu 1. 1899., vpisan v stranko 23. avg. 1922. Skvadrist in konzul milice. Bil je bojevnik v prvi svetovni vojni in v sedanji. Bil jo zvezni tajnik v Misurati in Novari in komisar fašja na Krfu. Bcnevcnto. Enrico Marinaro, roj. v Beneventu, letnik 190(5, vpisan v stranko 11. okt. 1922. Višji častnik vojske in milice, bojevnik v prvi in sedanji cvetovni vojni. Odlikovan je bil z dvema bronastima svetinjama in dvema križcema za vojaško hrabrost. Dovršil je pravne iu gospodarske Študije. Bil jc žc zvezni podtajnik. Vcrcelli. Chiarissimo Quaglio, rojen v San Urbano D"Este, letnik 1908, prostovoljec v španski vojni in tam ranjen. Prostovoljec v sedanji vojni. Odlikovan je bil z dvema bronastima kolajnama. Bil jo zvezni tajnik v Ragusi. Dovršil je pravne in gospodarske študije. Rim. Alessandro Ratti, rojen v Napoliju, letnik 1905. Vpisan v stranko 1. 1920. Skvadrist, prostovoljec v Vzh. Afriki in v sedanji vojni. Odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno. Sedaj zvezni nadzornik v mestu. Doktor zdravilstva. Brcseia. Vittore Tattara, rojen v BassanoGrap-pa. letnik 1897, vpisan v stranko 1920. Ranjeni fašist. Bojevnik v svetovni vojni in prostovoljec v sedanji. Po poklicu odvetnik. Reggio Calabria. Alberto Zaccherini, rojen v C a sol a Valsenio. letnik 1896, vpisan v stranko 4. dcc. 1920, skvadrist, prostovoljec v Vzh. Afriki in Španiji, v sedanji vojni pa odlikovan z dvema srebrnima in tremi bronastimi kolajnami. Bil je podnačelnik glavnega stana Gila. Di Marciuno Ermanno iz Agrigcnti ja v Rie-ti. Candrini Mario iz Catanzara v Agrigentc, Saltamacchia (Fiuseppe iz Matere v Enno, Pas-cotto Arduino iz Reggin Cul. v Brindisi. Rotoli Ubnldo iz Coscnze v Viterbo, Ercolani Alceo iz Rietija v Cosenzo, Baraceu Fruncesco Mario i/, Corfuja v Catanzaro, Benagli nicola iz Pole v Corfu, Romano Attilio iz Brindisija v Ales-sandrijo. Piva Gustavo iz Venczije v Polo, Al-bruno Mario iz Viterba v Sieno, Gnzzuno Lttigi Italo iz Pise v Jmperijo, Filippi Domenico iz Imperije V Piso, Cola Martino Mario iz Enne v Matcro. Zu predsednika dopolavoru jc bil imenovan Mario Collesanti. sedanji zvezni tajnik v Rimu, numesto Dinu Bonscmbiante, ki je bil imenovan za podpredsednika korporacije go-stinjstva. Za predsednika državne ustanove za materinstvo in detinstvo: Sergio Nannini, numesto Alessandra Frontonija. Vsi sovjetski napadi odbiti živahno delovanje nemškega letalstva — Nad Nemčijo je bilo sestreljenih 33 angleških letal Hitlerjev glavni stun, 14. maja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na tuniškem mostišču so se ncmško-italijan-ske čete borile tudi včeraj z največjo silovitostjo proti sovražniku, ki je i. nadmočnimi silami napadel čelno in v hrbet. Pu izčrpanju zadnje niuni-cije in uničenju vsega vojnega orožja je bil na glavnih odsekih južnega odseka odpor ustavljen. Nasprotno pa v tuniškem obalnem gorovju posamezne bojne skupine, v kolikor še razpolagajo z ninni-cijo, nadaljujejo v vzornem izpolnjevanju vojaške dolžnosti z odporom. Na vzhodnem bojišču so bili sovražni napadi na kubanjskem mostišču iu severno od Lisi-čanska odbiti. LetalstVo je pred fronto in v sovražnem zaledju napadlo številna zbirališča črt in važne železniške naprave. V Severnem morju so nemški lovci potopili tovorno ladjo s 3000 br. tonami in zažgali sovražni brzi čoln. Britanska bojna letala so v noči na 13. maj izvedla težak napad lia zapadno nemško ozemlje. Prebivalstvo jo imelo izgube. V nekuj krajih, predvsem na mestnem ozemlju Duisburga, je bila od rušilnih in zaiigalnih bomb povzročena znatna škoda. Po dosedanjih podatkih je hilo nd notnih lovcev in protiletalskega topništva sestreljenih 33 na padajočih letal, predvsem štirimotornih bombnikov. Močni oddelki hrzih nemških bojnih letal so prodrli včeraj podnevi dvakrat k vzhodni angleški obali in so bombardirali naprave mesta l.o »vest olt in straine čolne pred obalo. Vsa letala so se vrnila na svoja oporišča. Italija ima moralno pravico do Afrike Stockholm, 15. maja. AS. Rimski dopisnik lista »Svenska DugbladcU je |>oln ganjenega navdušenja za italijansko ljudstvo in nad junaškim in pogumnim od|K>rom italijanskih čet v Tunisu, čeprav so se morale bojevati v številčni manjšini in so imele mnogo manj orožja, tuko du se je bitko morala usodno zaključiti z i uspehom zu sovražnika. Časnikar pripominja: J Kudur gre za Afriko, se vzbujajo v sriu Itnli- idenli, ki jih ni mogoče meriti s skupnim merilom. »Afriška bol« o kateri je pred dnevi govoril Mussolini, je strahotno narasla, ko je italijansko ljudstvo zvedelo, da jc zadnje afriško mostišče začasno izgubljeno. Itnlijausko ljudstvo — nadaljuje časnikar — ima moralno pravico nu afriško ozemlje, nuj bo izid vojne kakršen koli. Zavest te pravice je v dušah Italijanov podkrepljena s krvjo, ki so jo prelili nji- junov skoruj mističnu in verska čustvu ter t liovi sinovi na afriški c »Zapoznela in zeSo draga zmaga« Berlin, 15. maju. AS. »Abcndzeitung« piše, da ni navada osi spreminjati poraz v ziniigo. spreminjati »slavni urnik« v zmagoslavje, toda itulijunsko-nemško čete se junaško upirajo v Tunisu do zadnjega naboja in ne pišejo le struni slavne zgodovine, marveč vrše tudi strateško nalogo prvega pomena. Njihov šestmesečni odpor pomeni za sovražnika izgulio dragocenega časa. nc|H)pravljivo izgubo, kutere odločilni |K)inen spoznavajo tudi sovražniki, kot je razvidno iz angleškega lista »Observer«. Tn list piše, du je zmaga v Tunisu »zupo/nelu in zelo draga«. Zapoznela zmaga je — pripominja »Abendzeitung« — zgrešena zmaga, kajti čas ima odločilni pomen pri vseh vojaških dogodkih. Drago plačana zmaga pomeni Pirovo zmago, katere izgube niso v sorazmerju z doseže- nimi uspehi. Ko je moral sovražnik v Tunisu izrabljati najboljše sile, pa je pridobila os na času, du jc lahko pripravilu in koordinirala najuspešnejše protiukrepe. Pomen tuniške bilke st« razumela tudi italijanski in nemški narod, ki vesta. da je v tako gigantski vojni tro-bu včasih pretrpeti tudi težke udarce. Narodi, ki tega ne morejo storiti, nimajo pravice do udeležbe pri velikih odločitvah v svetu. To so doka/ali zlasti naši italijanski zavezniki, ki se v podobnih položajih vedno obnašajo kakor njihovi klasični predniki, kar potrjuje njihova stoična, previdna, hladna kri pred vsemi udarci usode* In ravno narodi, ki nočejo imeti pni položaj na svetu, morajo biti sposobni neomajno nadaljevati boj za zmago navzlic prejetim udurcem. Stalin zopet odsoten Na sestanku Churchill-Roosevelt bodo obravnavali politična vprašanja, vojaški problemi bodo na drugem mestu Berlin, 13. maja. »II Piccolo« poroča iz Berlina: Anglosaški uradni krogi naglašajo izključno »vojaški« značaj novega sestanka Churthill-Roose-vclt v Washingtonu. Rcuter zagotavlja, da bodo na novem sestanku obravnavali edinole vojaška in strateška vprašanja, če pa bodo na dnevnem redu tudi politična vprašanja, bodo le drugotnega značaja, kajti med obema vladama da ni niti enega področja, v katerem bi se popolnoma ne skladali. Zdi sc, da propaganda o namenu tega sestanka nalašč poudarja vojaška vprašanja, hoteč s tem preprečili drugačno tolmačenje. Berlinski krogi pa pripominjajo, da ima sestanek Churchill-Roose-velt, peti po vrsti, pod vojaško masko čisto političen značaj. Vojaške zadeve so bile skrbno obdelane v Casablanci. Tam izdelani strateški načrti o zloglasnem vdoru v Evropo so predpostavljali likvidacijo tuniškega mostišča. Zadnji dogodki v Tunisu niso presenetili niti osi, niti nasprotnega tabora in torej niso vzrok za nove vojaške načrte in nagib za nove angleško-ameriške vojaške posvete. Od Casablance do danes se na vojaškem polju ni zgodilo ničesar, česar anglosaški načrti ne bi predvidevali. Novi činilci pa so v teh treh mesecih nastali na političnem polju in ravno to je predmet vvashingtonskih pogovorov. Na prvo mesto pride katinski pokolj s širokimi moralnimi in političnimi odmevi, s prekinitvijo rusko-poljskih odnošajev; znano je stališča anglosaških sil, ki so hlinile, da jim katinski pokolj ni znan, dokler ga niso celo zanikale. Iz zadržanja angleškega tiska sc da sklepati, da bodo govorili tudi o preklicu atlantske karte, o brezpogojnem sprejetju boljšcvi- Churchill in Roosevelt v zagati Berlin, 13. maja. Churchill je še enkrat preletel Atlantik. Potovanje je bilo nujno potrebno. sTimesf piše, da se je za angležko-ameriško zmago strateški položaj popolnoma spremenil. Trditev londonskega listu bi se lahko zdela smešna, pa ni. Zagrizen odpor osnih vojakov je prekrižal zavezniške načrte, ki so temeljili na bliskovitem uničenju italijansko-nemških sil v Tripolisu in Tunisu. r/Times« je celo objavil neko poročilo iz »nevtral-negas vira. češ da bi moral Rommel vztrajati do septembra. Resnico pa pove ; Chikago Tribunec, ki piše včeraj: ..-Afrika je v naših rokah. Od Casablance do Kaira je postala afriška obala velikansko odskočišče, daljše kot dosedanje dveletno od-skočišče, južna in vzhodna obala angleškega otoka. Res je, da evropska trdnjava na jugu nima obrambnega zidu, primerljivega z atlantskim zidom; tukaj pa obstoja naravni zid, Sredozemlje, za tem zidom pa milijoni do zob oboroženih vojakov.« Zaradi zmagovite zavlačevalne osne taktike od prvega dne bitke pri EI Alameinu sta Churchill in Roosevelt v strateškem položaju, ki ni različen od jnnunrja. Sprememba bi nastala, če bi Eisenhovvcr lahko takoj uničil italijansko-nemško mostišče ta- krat, ko so bile nemške in zavezniške armade še zapletene v drainatsko obrambno bilko med Volgo in Donom. V teh štirih mesecih pa se je polažaj spremenil v prid osi. Izvedena je bila totalna mobilizacija vseh evropskih razpoložljivih delovnih sil. Zato sta se morala sestati Churchill in Roosevelt, da bi spremenila načrte v Casablanci in rešila mnogo skrajno zapletenih vprašanj, zlasti vprašanje poostrene podmorniške vojne. Anglosasi imajo edinole letalstvo, s katerim si domišljajo izvesti svoje utvare. Morebitni ekspedicijski zbori bi bili sprejeti v Evropi tako kakor 10.000 vojakov, ki so se izkrcali lansko leto v Dieppu. Tisti, ki so se vrnili iz te pustolovščine, lahko o tem pravočasno in pametno svetujejo. Sovražna propaganda seveda dela vtis, kakor dn bo to vprašanje na ta ali oni način že rešeno. Ker nima boljšega, tendencioz.no povečuje pomen vojaškega sestanka, ki se vrši te dni v Kairu, kjer so se zbrali poveljniki angleških sil na Bližnjem vzhodu ter se razpihuje v člankih o četrti obletnici prijateljske pogodile s Turčijo, s tem pa seveda ne bo izsilila kapitulacije evropske trdnjave. (Piccolo.) ških zahtev v Evropi ter o izbrisanju pravic malih narodov. Po Casablanci se je torej po sodbi krogov iz nemškega zunanjega ministrstva nabralo toliko političnih vprašanj, da se je z njimi temeljito spremenil položaj in da tvorijo obširno snov za razpravljanje, pa tudi skrbi Churchillu in Roosc-veltu. Da ima sestanek političen značaj, kaže tudi Stalinova odsotnost. Stalin je največ govoril o pro-tiosni koaliciji in zadnje dni se je v nevtralnem tisku stalno širil glas o bližajočem se sestanku treh (Churchilla, Roosevelta in Stalina). Stalin tokrat svoje odsotnosti ne more opravičiti z izgovorom, da je zaposlen z veliko protinemško ofenzivo. Verjetno kremeljski diktator niti ni bil povabljen na sestanek, ker bi sc sicer vršil v Egiptu ali v kakem drugem kraju blizu Sovjetske zveze. Berlinski krogi smatrajo, da vvashingtonske odločitve gotovo ne bodo v škodo Sovjetom. Seveda se nc izključuje, da bodo govorili tudi o vojaških vprašanjih. Vojna proli podmornicam je za Anglosa-se še vedno pereča. Tudi vprašanje Japonske bi igralo važno vlogo v zVezi z angleško ameriškimi iniciativami na tihomorskih bojiščih. »Nazional Zci-tung« piše v tej zvezi: »Če bi Angloamerikanci morali zbrati vse svoje sile oroti Evropi in ostali ne-delavni v Aziji, bi Japonska zagrešila največjo strateško napako, ako bi z orožjem v rokah čakala in nc izkoristila te priložnosti. Na to z ozirom na izčrpno japonsko strateško genijalnost seveda niti misliti ni mogoče. Angleži in Amerikanci pa vedo, da morajo delati ali vsaj hliniti delo v Evropi, dokler je večina nemških kopenskih sil zaposlena na vzhodu: pozneje bi bilo prepozno. Isto velja za Azijo. Ugoden trenutek za japonsko ofenzivo je tisti, ko so Anglosasi v bojih z osnimi silami. Res je Japonska dosegla svoje ozemeljske in gospodarske cilje, toda če jih hoče ohraniti, je potrebna dokončna zmaga. Ni važno, kje Japonci napadajo, važno je, da skočijo Angležem in Amerikancem za hrbet in začno ofenzivo proti Indiji, ali proti Avstraliji in naskočijo velika severoameriška otoška pristanišča v Tihem moriu. Čungkinška Kitajska pa jc le drugotnega pomena in je avtomatično premagana, kakor hilro so potolčeni Angleži in Amc-rikanci. Francoske žrtve terorističnih napadov Vicliv. 13. maja. Uradno poročilo o civilnih žrtvah angleško-ameriškega letalstva v Franciji pravi, da so angleški bombniki od L januarja do 15. aprila 1913 ubili 1046 ljudi, ranili pa 3033 ljudi; 1. 1942. so jih pobili 2585, ranili 5646, leta 1941. pa ubili 527, ranili pa 1114. Skupno število mrtvih do dno 15. aprila znaša 4758, število ranjenih pa 9785. Največ napadov so doživela mesta Le llavre, Abbe-viUe, Dunkerque, Brest. Cherbourg in Dieppe. Najbolj prizadeto je bilo prebivalstvo v pariški pokrajini, kjer je bilo 1081 mrtvih, v Saint Nazaire, kjer je bilo 483 mrtvih in v Le liavru, kjer je hilo 339 mrtvih. Roparski napad na št. Rupert Jcrvavo odbit Komunisti so oskrunili šontrupertsko cerkev s plesom, cerkev na Veseli gori pa izropali ter onečastili grobova župnika Nahtigala in kaplana Cvara Podoben, če ne še besnejši napad kot na Su-lior in na Pieterje, so komunistične bande izvedle 1. maja na Št. Rupert, hkrati pa tudi na grad Rakovnik, postajo Rakovuik-Mokronofl, Mokronog in Trebnje. Nad St. Rupert jih je pridrvelo precejšnje število, ki so ga sestavljali od vsepovsod natepeni ostanki posameznih tolp. Napad 60 izvedli od treh strani; fantje so se jim spočetka krepko upirali, ko pa le niso mogli vzdržati na 6vojih položajih, 60 se umaknili v kaplanijo, ostala je le še zaseda v zvoniku. Na teh položajih so vztrajali fantje do ponedeljka zjutraj; banditi so poskušali priti do njih na ta način, da so zažgali zvonik. Zgorele pa so samo stopnice, ki pa so jih fantje goreče zrušili, da so tako zaprli pot v zvonik. Roparji so poskušali še s slamo, a tudi to jim ni uspelo. V kaplaniji sta padla dva: Mavsarjev Dolfi ln še eden; ranjen ni bil nihče. Ostala posadka 6e jo krepko držala in odbijala vse napade. Zaman 60 komunistični roparji skušali predreti obroč, ki so ga naredili fantje s streli iz svojega orožja; upali so, da bodo s topom uničili odpor fanlov. Posodili so jim ga njihovi dični tovariši z juga v upanju, da 1k> kdaj prav prišel. Na žalost pa 60 na top niso kaj preveč spoznali, kajti petkrat so ustrelili, a saino enkrat zadeli. Pa še ta krogla ni mogla prodreti trdnega zidu, ki stoji še iz turških časov. Pač pa je ona izmed min priletela naravnost v sredo topovsko pripravo in upapolno napravo onesposobila za nadaljnje akcije. Medtem, ko so na eni strani banditi z orožjem v roki silili svoje tovariše na naskok postojank, so se ostali zabavali ob harmoniki. Priredili so namreč veselico s plesom, ki je bil v cerkvi iu žup- nišču; v cerkvi so tudi kurili. Odpor fantov je bil vedno hujši in je napadajočim banditom prizadeval hude izgube. Prispel je na pomoč oddelek iz Rakovnika; roparjem vsa zadeva ni šla nič kaj izpod I rok, kar najbolj dokazuje temeljit spor obeli poveljnikov, ki sta se pošteno obdelovala in nista ostala nič dolžna drug drugemu; res velika izve-denost in sloga pri tako »važnih« podvigih! Čeprav eo se banditi zelo dobro namestili po vseh hišah v St. Rupertu, pri čemer jim je veliko pomagala vaška >Narodna zaščita«, vendar so imeli hude izgube. Točnega števila ni mogoče ugotoviti. Silno veliko pa jo bilo tudi ranjencev, od katerih so mnogi kmalu podlegli zadobljenim ranam. Izguba topa, toliko mrtvih — med bojem so jih odpeljali deset voz v gozd, kjer so jih zagrebli, toliko ranjenih, na drugi strani pa pojačan odpor fantov, jo banditom vzel ves pogum ter so jo v ponedeljek zjutraj ob 3 ucvrli proti jugu. Šentruperčani sami so morali odpeljati nekaj desetin voz mrtvih in ranjenih komunistov. V St. Rupertu so po svoji stari navadi tudi izropali vso trgovine. Lotili so se s posebno besnostjo tudi cerkve na Veseli gori, kjer so pobrali vse cerkveno pnra-mente, sveče, požgali klopi, razdejali oltar in oskrunili grobova župnika Nahtigala in kaplana Cvara. Daljo so izropali nekatere posestnike v Mokronogu; po vseh vaseh pa so kradli rjuhe, prte in ostalo perilo, kur vse rabijo za obvezovunje mnogih ranjencev. Prvomajska akcija je tako komunističnim banditom na vsej črti spodletela. Dosegli niso nič drugega, kakor da so v ljudeh vzgojili še večji odpor ter neodjenljivo voljo do nadaljuje borbe in do končnega uničenja vseh tolp. Uradni razglasi Določbe c ugotovitvi sestava in opreme kmetij v pokrajini člen 1. — Lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč v pokrajini so dolžni prijaviti vse podatke o sestavu, opremi in obdelavi svojih kmetij na posebnih obrazcih, katere si morajo priskrbeti pri svojem občinskem uradu in jih temu uradu povsem izpolnjene vrniti do vštetega dne 15. junija 1943-XXI. Člen 2. — Občine morajo poslati prijave ravnateljstvu kmetijske in veterinarsko službe Visokega komisariata do vštetega 30. junija 1943-XXI. člen 3. — Kršitelji prijavne dolžnosti in tisti, ki vlože neresnične ali nepopolne prijave, se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do dveh mesecev. Inventarizacija konfekcioniranih oblačil za novorojenčke Pokrajinski svet korporacij je prejšnji teden izdal razglas, v katerem pravi med drugim: Ker odreja nnredba, ki lio v kratkem objavljena, da so vezana na nakaznice tudi »kon-fekcionirana oblačila za novorojenčke in -na roko vezeni izdelki (tkanine in konfekcija), pri katerih je vezena več kakor polovica njih površine«, se odreja inventariziranjo zalog takih izdelkov po stanju opolnoči 30. aprila 1943-XXI. Kdor ne predloži točnih podatkov, zagreši kaznivo dejanje proti državi in ga zadenejo hude kazenske sankcije, ki jih predvidevajo zakonska določila. 1. Inventnriziranju je podvrženo: a) blago, vezano na nakaznice, glede katerega je prodaja dovoljena; b) blokirano blago, ki je pri tvrd-kah; c) blago, vezano na nakaznice, ki pripada tvrdkam samim, ki pa je iz kakršnega koli naslova pri tretjih osebah, ki nimajo dolžnosti, da ga prijavijo (lastni izdelki, ki so oddani v barvanje ali so pri konfekcionistih zaradi izdelave konfekcije, blago, ki je iz kakršnega naslova zaplenjeno, itd.). 2. Inventar mora obsegati vse zgoraj označene dovršene izdelke, tudi če so kakor koli namenjeni za izvoz. 3. Inventariziranju so zavezane vse industrijske in obrtniške tvrdke (producenti in kon-fekcionisti). grosisti, zastopniki, detajlisti, kroš-njarji, uvozne tvrdke, tudi če nabavljajo blago izključno iz inozemstva, izvozne tvrdke, tudi če prodajajo blago izključno le v inozemstvo. 4. Inventar se mora sestaviti na ločenih tiskovinah posebej za vsako poslovalnico, delavnico, skladišče, prodajalno itd., tudi če so v isti občini. 5. Blago, ki je bilo opolnoči dne 30. aprila na poti, mora biti vključeno v inventar tvrdk. katerim je namenjeno, kolikor prispe še pred predložitvijo inventarja. Glede blaga, ki je bilo opolnoči dne 30. aprila na poti, pa pride v posest namembnih tvrdk šele potem, ko je bil inventar že izročen Pokrajinskemu svetu kor- Vremenskn napoved 14 inaja (peiek): pretežno jasno, podnevi okrog 28° C. 15. maja (sobota); še jasno, a čez dan se "bo pooblačilo in bo vetrovno, zvečer ali ponoči bo nemara dež. poracij, morajo tvrdke predložili dodatno prijavo v dveh izvodih do dne 10. junija. Namembne tvrdke naj navedejo v dodatni prijavi kot blago, ki je pri tretjih osebah, ki nimajo dolžnosti, da ga prijavijo, tudi blago, ki je opolnoči dne 30. aprilu bilo na poti, pa do 31. maja 1943 še ni prišlo v njihovo posest, glede katerega pa so prejeli od prevozniških tvrdk sporočilo v obliki računa, vročilnic ali v kaki drugi obliki, da ie blago odposlano. 6. Inventarji morajo biti sestavljeni v dveh izvodih, in sicer za vezene tkanine in konfek-cioniranc izdelke ter za pletenine za novorojene na obrazcih I. M. T. A. 1, 2, 3, 4 in 5 (stari obrazci), za oblačila za novorojence (iz-vzemši pletenine) pa na obrazcu I. M. T. A. 6 (novi obrazec). Obrazce razdeli Združenje trgovcev 7.a Ljubljunsko pokrajino. Oba izvoda inventarja je izročiti Pokrajinskemu svetu korporacij v Ljubljani do 10. t. in. Pokrajinski svet korporacij vrne prijavitelju kopijo, opremljeno z lastnim pečatom in datumom vročitve. Prijavitelj mora hraniti pri sebi kopijo inventarja, ki mu je bila pravilno vidirana vrnjena od Pokrajinskega sveta korporacij, da je na razpolago inšpektorjem Comcordita. Sprememba predpisov za iznite na srednjih šolah Člen 1. — Predpisi za izpite na srednjih šolah, izdani z naredbo št. 105 z dno 1. junija 1U42-XX, 6e takole spreminjajo in dopolnjujejo. Člen 2. — število komisij za višji zrelostni in diplomski izpit, kakor tudi sedež izpitov, določi Visoki komisar z odlokom. Izpitno komisije, lzvzemši predsednika, imenuje šokki komisar pri Visokem komisariatu. Člen 3. — Za gimnazijski sprejemni izpit se dovoljujeta dva roka, eden ob pričetku, drugi pa ob koncu poletnih počitnic, po kandidatovi izbiri. Skušnje se opravljajo pri teh izpitih po učnem načrtu, določenem za četrti razred ljudskih šol. Natančnejše določbe za ta izpit izda Visoki komisar z odlokom. Člen 4. —■ Pri ustni skušnji izpita iz italijanščine ni uporabljali sistema listkov in žreba. Člen 5. — Kandidati, ki bi zaradi ugotovljenih vzrokov višje sile ne mogli izpita pričeti ali dokončati v prvem roku, ga smejo opravljali v jesenskem roku. Člen C. — V šolskem letu 1912/43 je prehodno uporabljati predpise naslednjih členov. Člen 7. — Pismena skušnja pri izpitu iz italijanščine sestoji iz svobodne obnove sestavka ali berila, ki ga prebere izpraševatelj. Člen 8. — Vpisani učenci, ki iz vzrokov dokazane višje sile niso mogli začeli obiskovati šole ali ki jih zaradi odsotnosti iz takega vzroka ni mogoče oceniti, smejo opravljati izpite, določene za njih razred, v poletnem roku, na gimnazijah pa se štejejo povsem za privatiste. Glede teh kandidatov veljajo šolnina in izpitne takse, ki veljajo za redne učence. Člen 9. — Kandidati, ki so se udeležili izpilov v izrednih rokih iz člena 5. naredbe št. 161 z dne 20. avgusta 1942-XX in iz člena 2. naredbe št. 9 z dne 16. januarja 1943-XXI pa jim jo bil dovoljen popravni izpit, lahko opravljajo izpit v poletnem roku šolskega leta 1942/43. Člen 10. — V razredih, ki se končujejo z zaključnim izpitom kakršne koli vrste, sc konča pouk 12. junija. Določba prednjega odstavka ne velja za I. žen- Citanje Danteja . v Filharmonični dvorani DALE CARNEG1E Hafco si pridobiš prijateljei Evgenija je bila lepa ženska, povzpela se Kot smo že sporočili, bo v mali dvoruni Filhurmonične družbe v soboto, dne 15. t. m. I ob 19 prof. Bartolomej Calvi z našegu vseuči- | lista, predsednik Zavoda za italijansko kulturo, Jj je ,~ pre"s,oi francoske cesarice, a liiti kraljev-čital in komentiral Duntejev spev o usiškem g sko dostojanstvo niti lepota nista mogli olira-ubožcu. S niti pri življenju plamena ljubezni sredi toli- ■ kih viharnih scen. Evgenija so niti ni mogla ■ pritoževati in vzklikati: »Le poglejte, kai vse Dekan Janez Hladnik ■ 80 letnik S me je doieteioi« kajti vse, kar sejezgodiio. se ■ je zgodilo po njeni krivdi, vse je zrastlo iz njc-Oscuidesetletnico rojstva je te dni pruznovul g ncga ]jubosumuju iu zahrbtnega značaja. dekan Janez llladnik. _ Rodil se jc 13. maja- M d . klenskinii sredstvi za uniče- 1863 v Rovtali nad Logatcem;.gimnazijo..Je obt- n nje ljubezni je 0Pfitanje eno najhujših, če ne že skoval v Ljubljani, kjer je dovršil t"^ g ravno smrtno. Nikdar ne zgreši svojega name- slovnc študije in bil v masuika posvečen 10. ju- g - - - • 'iiii 1887. Služboval je kot kaplan v Cerknici, u . ...........1_____r.: .»'____::: _ »...i.l. in .......... Zena kneza Leva Tolstoja je to priznala na! Kakor smrtonosni pik kobre pride, uniči iu kot župni upravitelj v domači župniji v Itovtah, kot župnik v Črnem vrhu, na Trebelnem, od VUl /H Mlll\ V V^l HITIH VIIIU, 1IU , I LIH l II*. m, "Vi M ------- ----- ... •• , v .1 eta 1923 pa jo Župnik v št. Vidu pri Stični. B na smrtni postelji svojim hčeram, u tedaj je ■mijst let je dekan dekanije šmarjc-Višnju go- g bilo že prepozno: »Jaz sama sem bila kriva •a. Preprosta je življenjska pot prezaslužnegu 5 očetove smrti « Jokujoce hčere niso odgovori e f rti. Preprosta je življenjsku pot prezaslužnega S očetove L-----„ _ jubilanta, probogoto pa je njegovo Življenjsko S ničesar. Vedele so, da jc njih mati poveda a tlelo. Povsod se je zavzel za smljerejo, poučeval ■ resnico, vedele so da jo ona ubila njihovega mladino iu odrasle o vsem, kar so morali ve- H očeta s svojim stalnim jadikovunjem. s svojim deli o gojitvi sadja, v premnogih primerih pa jo u pritoževanjem in kritiziranjem ob vsakem tre-tucli sam izvrševal vsa dela v korist ljudstvu. g nutku! Kakor pri sadjereji tako je ponuigal Janez lllad- JJ In vendar bi knez Tolstoj in njegova žena nik pri drugih panogah kmetijstva. Bil jc med □ lahko bila srečna! On jc bil eden najslavnej-prvimi, ki so delovali za razvoj zadružništva. Jj šili romanopiscev in njegovi deli »Vojna in V vsakem kraju naj bi bila hrunilnicu in poso- jj mir« ter »Ana Kurenina« bosta ostali nesmrtni; jilnicn, dn bi ljudstvo dobilo smisel za vurčevn- n Tolstoj je bil tako slaven, da so ga njegovi iije in da bi sc rešilo iz rok oderuhov. Poleg g občudovalci vsepovsod spremljali in zapisali hranilnice in posojilnice pa je ustanavljal k me- p sleherno besedo, ki jo je izrekel. Poleg vsega tijske zadruge za potrebe, ki so bile v tistem ■ sta Tolstoj in njegova žena stala socialno zelo kraju najbolj pereče. V današnjem priložnost- g visoko, plavala sta v bogastvu in iniela sta nem spisu nnj pa vsaj poudarimo, koliko narod- g otroke. Njuno zakonsko življenje se_ je začelo nega premoženja je pridobil jubilant s svojim r pod najbolj ugodnimi znamenji in njuna sreča delovanjem ljudstvu v vseh krajih, kjer je de- g je bila spočetka tako brezmejna, da se je_ kar lovni. Ko bi začeli računati, bi prišli do težkih g zdelo, da ne more dolgo trajati, in skupaj sta milijonov, katere je pridobil ljudem z gojitvijo ■ poklekala v molitvi k Bogu, da bi za vedno kmetijstva in zadružništvo. On sam pa je ostal g ostala v takem blaženem stanju, ves čas ubožen: vse prihranke in dohodke iz a \ zgodilo sc jc čudo. Tolstoj se je po ma-posestev je razdelil med najbolj potrebne. »lem spreminjal; začel se je sramovati svojih Seveda bi bilu slika jubilantovega delova- ■ vc|ikjh del in posvečal svoje moči samo pisanja zelo nepopolna, ko bi ostali samo pri po- B „ju drobnih kn|ižic, sluvospevov miru iu ocipru-udarjnnju zaslug za gmotno blngostunje ljud- m vc vojne in suženjstva. stva. Janez llladnik se odlikuje po solidni bo- g Tq ,n0- ki ■ npkoC ;znal da je v mla. gos ovni naobrazbi; tla jc tudi dober pridigar. g . yJse mogoč(| stvuri _ mcd dru_ priča vedno polna cerkev. Svoje bogoslovno zna-■ im je »ek (ndj u6moril se jc potrudil, nje še vedno izpopolnjuje. Janez Hladnik je ■ Jja siedjl ^besedno nauk Jezusov. Razdelil moz. ki v svojem zivlienju najbrž niti ure časa g . sJvojo zem,jo llbogim in se umaknj| v tihoto , , n nike. bogoslovno znanje. 9 .. . . _ . . ... . ... Bog ohrani gospoda dekana v trdnem zdrav- g „ Življenje Leva Tolstoja jc bila tragedija, iu do skrajnih mej človeškega življenja v ko- (i J^ oboževala sijaj, on ga je zaničeval, rist Cerkvi in domovini! g ona je hrepenela po slovesu in priznanju druz- gj be, lolstoj se zu vse to ni brigal. H Leta in leta sc je kneginja razburjalu in ■ E protestirala zaradi tega, ker se je mož odpo- Rajnemu MilOSU Jazbinsku gvedal vsem avtorskim pravicam; hotelu je de- li narja, ki bi se ga pri takih knjigah vedno do- v spomin j volj nabralo. Ko ni bolel ugoditi njenim muham, jo je V najlepšem pomladnem času, ko se je pre- ja .Ko ni hotel ugoditi njen bujajoča narava pravkar ogrnila z novim cvetjem J, p"je'n histerija 111 grozila je, da sc bo ubila, in zelenjem, in ko je preko livad in dobrav zavel n Navajam zelo žalosten in ganljiv dogodek dih vstajenja, nas je Tvoje prijatelje in znance pre- O j/ njunega življenja. Kot sem že dejal, stu bila sunila bridka vest, da si nas zapustil za vedno. Od- B ob poroki obadva presrečna; osem in štirideset joknila je V nas bolečina in napolnila naša srca z tu let pozneje mož žene niti videti ni mogel. Te-globoko žalostjo. g daj ga je sleherni večer, sedeč ob njegovih V polnem razmahu dela in neumornega priza- n nogah prosila, naj ji na glas prebere tiste ve-devanja za blagor Tvojih najdražjih Ti je smrt pre- * ličastne besede ljubezni, ki jih je nunisul pred križala vse Tvoje lepe načrte in Ti je pretrgala nit - petdesetimi leti v svojem dnevniku. In obadva življenja v najlepši moški dobi. Bil si skrajno po- n sta jokala ob spominu na tiste lepe čase, ki žrtvovalen do svojih domačih, saj si moral še čisto g so zašli za vedno! Kako različno od romantn -lii 1 ud prevzeli vso skrb in odgovornost za družino C nili sanj od sanj. ki sta jih skupaj sanjala pred na svoja mlada ramena, ker je smrt prezgodaj n tolikim časom, je bilo resnično življenje, ugrabila očeta. Delal in mučil si se od ranega ju- g Neke oktobrske noči leta 1910 pa, ko je tra do poznega večera za obstanek svojih dragih, snežilo, je dva in osemdesetletni Tolstoj, ki ni a zase nisi iskal ne ugodja, ne počitka. Občudova- M mogel več prenušati nesrečnega družinskega nja vredna jo bila Tvoja nežno-st in ljubezen do g življenju, zbežal v mrazu in snegu od hiše brez mile mamice, saj si ji bil edina opora v njenih poz- o vsakega cilja. Enajst dni pozneje je za pljučnih lclih. II nico umrl nu neki majhni železniški postaji. Toda ne samo v ožjem družinskem krogu, " Za(ll|ja njegova želja je bila, du bi se žena ampak ludi v odnosu do svojih številnih prijateljev K "c približala njegovi postelji, ko bo umiral, in znancev so Te odlikovale lepe lastnosti. Bil si g Taksno plačilo je prejela kneginja lolstojevu blag in plemenit značaj. Nisi poznal zahrbtnosti, gza SVOJO h)ster'J0, svoje pritožbe in očitke, zvijače in laži. Z vsakomer 6i bil prijazen in lju- B Bralec bo morda dejal, du je imela upru-bezniv, zato Te boino bridko pogrešali. Tvoje srce 3 vičen vzrok za pritoževanje. Jaz se z njim je bilo tako mehko in čuteče, da ne bi mogel no- g popolnoma strinjam! A to nas ne zanima! Pač benemu človeku škodovati in mu povzročiti krivice. ■ pa je za nas predvsem važno tole: »>Kaj je Zaradi tega nam je zelo težko, da se nismo « posegla s svojim jadikovanjem in z očitki? Ali mogli poslovili od Tebe in Ti izreči poslednjikrat: »Jc izboljšala ali poslabšala položaj?« »Z Bogom, Miloš!« Niti nam ni bilo dano, da bi Te 5 »Prav zares mislim, du sem bila neumna!t spremljali na Tvoji zadnji poti in Ti obsuli gomilo b jc vzkliknila kneginja Tolstojeva, a jc bilo že s pestrim pomladanskim cvetjem. Sprejmi pa vBprcpoz.no! znak naše naklonjenosti in ljubezni te-Ie skromne g Tudi za Abrahama Lincolna jc bil zakon vrstice namesto šopka sinjemodrib spominčic na BI prava tragedija. Ko je Booth streljal nanj, Tvoj grob. Naj Ti .bo lahka domača žemljica! Vsej g Lincoln niti opazil ni, da je zadet. Smrt zanj 'Tvoji globoko užaloščeni rodbini naše iskreno ni bila tragedija, pač pa zakon! Skoraj pet in sožalje! ■ dvajset let ga je žena morila na vsakem ko- Tvoji prijatelji iz St. Vida in Planine, g raku, stalno kritizirala n jegov način hoje, nje- "nrmnnrinn iiuinun— mm—i m iiiiiiimiiimmiiim ** f"vo malce grbasto držanje, n jegovo nerodno ■ obnašanje, predvsem pa njegove obrazne po-sko realno gimnazijo v Ljubljani in za realno gim-g teze: krivi nos, preveč naprej štrlečo spodnjo nazijo v Kočevju. b ustnico, prevelike roke in noge ji niso bile Člen 11. — Glede ljudskih šol določi Visoki g nič kuj po godu, a glava sc ji jc zdela pre-komisar konec pouka za vsak primer posebej z g majhna. odlokom. g Abraham Lincoln in Marija Todd Lincoln Člen 12. — Ta naredba, s katero se razveljav- g nista imela ničesar skupnega: vzgoja, značaja, ljajo vse druge, njej nasprotujočo in z njo ne združ-K okus in miselnost se nikdar niso skladali. Nič ljive določbe, stopi v veljavo z objavo v Službenem g drugega nista počenjala, kakor se jezila in listu za Ljubljansko pokrajino. n razburjala drug nad drugim. Nočemo trditi, da si je carica glede na to začrtala kako posebno pot. Nasprotno, bržkone ni storila ničesar v prilog zamisli, ki je vzklika v njej. Brez dvoma bo pa res, da je bilo v njeni duši že zdaj mnogo tistih miselnih klic, ki 60 se razvile mnogo pozneje iu ki so povzročile toliko novih, velikih nesporazumljenj. Treba je, da se vrnemo k onim rahlim vezem, ki so sc začelo oživljati med carico in njenim ljudstvom, in povemo še dalje, da so se pretrgale že v počitku z onim usodnim dogodkom, z veliko nesrečo, ki so jo tako na vse kraje krivo presojali in ohsojali mlado carsko dvojico, češ da se no zaveda svoje dolžnosti. Mislimo na veliko, strašno nesrečo O priliki kronanja. Te nesreče se ljudje še dandanes spominjajo. V tej znani in večkrat opisani nesreči je izgubilo življenje več tisoč ljudi. Zgodila se je med veliko ljudsko veselico dne 18. maja, petega dne kronanj-skih slovesnosti. Večkrat so se ponavljale govorice in bile slišati trditve, da se nista car in carica nili malo zmenila za to strahotno ljudsko nesrečo; da. sta se — nasprotno — takrat šo prav veselo zabavala in sc cel6 udeležila plesne prireditve na francoskcni poslaništvu. To je resnica, loda zakaj sla to slorila, je. pa izviralo iz povsem drugačnega vzroka. Brž ko so bili zvedeli za grozolno nezgodo, so mislili ukiniti vso že oznanjene slavnosti. Vendar se to ni zgodilo, ker so carju drugače svetovali njegovi svetovalci z njegovimi strici na čelu, češ da bi se žalost zaradi le nesreče še povečala, če bi car in carica nastopila proti vsem slavnoetim; dalje bi to neugodno vplivalo na vso to neštevilno množico, ki se je po slo in sto kilometrov daleč pripeljala na kronanjsko elavnost. Mimo tega pa bi imeli neizmerno škodo trgovski stanovi in industrijska podjetja s svojimi obilnimi pripravami za tujce in domačine za te dni, če bi bilo nenadoma vse ukinnjeno. Zatorej je bolje, če so carska dvojica polaji in naj potekajo V6e slovesnosti nemoteno dalje, ko da bi se ne bilo nič pripetilo. Prav tako da ne kaže odpovedati te?a dno plesno prireditve na francoskem poslaništvu zaradi kakih političnih neprilik... Vse to so svetovali strici in ministri. Carska dvojica sc je nerada in z žalostjo v 6rcu uklonila tem nasvetom, a obiskala sta mimo tega tudi ranjence in ponesrečence po bolnišnicah in obvezovališčih. Brez dvoma pa je bil carici ta plesni večer na francoskem poslaništvu bolj v žalost ko veselje, a menila je, da je njena dolžnost, da se ga kot vladarica mora udeležiti. Če se še nadalje poglobimo v duševno razpoloženje mlade carice, moremo dognati še drugačen odtenek njenega liastrojenja. 0 priliki kronanja je s plamenom v duši zaznala, kako jo vsa ta množica časti ko božanstvo, kako je vso ljudstvo vzhičeno ob pogledu na carsko dvojico kot jedro širne države. Mislila 6i je, da bi bilo napak to ubogo ljudstvo oropati nadaljnjih prireditev, to ljudstvo, ki je toliko žrtvovalo za pogled na kronan jo najvišjih predstavnikov njih domovine. In mislila si jo dalje, da so vsi ti jionesrečenci padli ko nekakšno žrlve za domovino, kakor padejo vojaki na bojnem polju... S temi žrtvami da so bile to kronanjsko svečanosti lako rekoč nekako posvečene s krvjo ponesrečencev... in da jo to še povečalo slavo carja in prav lako njegovega ljudstva. Pa ni bila samo carica tisla, ki bi bila tako mislila: takega mišljenja in iskrenega prepričanja je bila vsa njena okolica. Če hočemo biti odkriti zdaj, ko je vso lo že povsem nepristransko presojeno, moramo povedati, da bi bila nenadna prekinitev slovesnosti povzročila v tej deželi drugačnega nastrojenja šo večjo žalost kot nezgoda sama. Imela pa je toliko sličnosti z nesrečo, ki 6e je bila pripetila o priliki kronanja francoskega kralja Ludovika XVI. in nesrečne Marije Au-toinette. Tako so razumevali vsi očividci to zadevo in so se je tako spominjali spričo slehernih nesreč, ki so izpodkopavale temelj carsko dvojice. Carica je bila obložena šele kasneje med mnogimi drugimi obrekovanji, ki so jo z njimi blatili njeni sovražniki. Tako, na primer, jo knez Witte označuje v svojih Spominih kot osebno sovražnico in 60 izraža o njej povsem brezobzirno. Med drugimi je spisal 6V0ja Spomine tudi veliki knez Aleksander Mihajlovič, ki so izšli šele nedavno, kjer dolži carico, da je bila kriva vsega hudega na moskovski nesreči zgolj carska dvojica. Čudni so očitki, ki z njimi veliki knez blati carja, češ da ni omogočil članom svoje družine dovolj visokih služb in vplivnih mest v vladi, kakor bi tudi ustrezalo pomenu ujih rodu in zmožnosti. te novice Koledar Pelek. 11. velikega travna: Bonifacij, muče-ncc; Pashal L, par>ež; Pahomlj, opat. Sobota. 15. velikega travna: Zofija, niučenica; Izidor Kmet, spoznavalec; Jan. Sal., spozuavalec. Zgodovinski paberki 14. velikega travna: 1. 1869. je izšel v Avstriji uovi državni šolski zakon, ki je na zahtevo liberalne stranke vzel šolo Cerkvi in jo popolnoma podržavil, a je dopuščal, da nekatero podrobnosti uredi deželna zakonodaja. Slovenci so se zlasti pritoževali glede določbo, da o učnem jeziku in o pouku drugega dAelnega jezika odloča deželni šolski svet odnosno ministrstvo, potem ko je zaslišalo tiste, ki šolo vzdržujejo. No smo se namreč ozirali na to, kateri učni jezik žele občino, kajti pravna oseba jo narod: kar želi ta, to mora veljati tudi za vso drugo občine. Na Kranjskem je samo šo v mestnih in trških šolah trajal nekaj časa dvojezični TKHtk, kl ga jo leta 1871. odpravil deželni zbor. Tako eo je potem v deželi, razen na Kočevskem in v Beli peči, vršil ljudskošolski pouk izključno samo v slovenščini. Izza leta 1882. ludi v Ljubljani ni bilo nobene javne nemške ljudske šole, le vadnica pri učiteljišču jo do prevrata ostala ulrakvistična. Leta 1880. je bilo tudi učiteljišče prilagojeno slovenskim željam. Tako so se šolske razmere na Kranjskem še nekam uredile. Novi grobovi + V Ljubljani je umrl znani gostilničar gospod Ferdinand Bal i j a. Pogreb bo v soboto, 15. maja, ob 3 popoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. ■f- V Ljubljani je umrl g. Weiss Leopold, služitelj v pokoju, v stnrosli 84 let. Pogreb bo v petek, ob pol 4 popoldne z Zal, kapela Sv. Cirila in Metoda. + Na Šujici pri Dobrovi je umrl g. Ivan Suha dole, posestnik in trgovec. Pokopali ga bodo v soboto, dne 13. muja ob 9 dopoldne na farno pokopališče na Dobrovi. -J- V Trebnjem je umrl g. Kramar Gregor, žel. upokojenec in posestnik. Pogreb pokojnika bo v petek, dne 14. maja, ob pol 10 dopoldne na farno pokopališče v Trebnjem. Naj rajnim sveli večna luč! Vsem, ki žalujejo za njimi, našo iskreno sožalje! Cerkveni vestnik Javni in zasebni nameščene! (tudi upokojenci!) ter delavci se bodo posvetili brezmadežnemu Marijinemu Srcu v nedeljo, 16. maja, ob 3 I>opoldne v stolnici. Najlepše vabimo vse nameščence ter delavce, da se te posvetitve udeleže v čim večjem številu. Javne in zasebne namesčcnkc (tudi upokojenke!) ter delavke sc bodo posvetile v nedeljo, 16. t. m., ob 5 popoldne pri uršulinkah. Vljudno vabimo vse nnmeščenke in delavke, du se posvetitve udeleže. Služkinje v Ljubljani se bodo posvetile v nedeljo. 10. maja, ob 5 popoldne v stolnici. Naj bi la dan prišlo vse pred Marijin oltar. Marijanska akademija, ki jo priredi škofijski odbor za posvetitev pod pokroviteljstvom prevzv. g. škofa dr. Itožmana in ki jo izvajajo učenke uršulinskih šol v Ljubljani (gimnazija ln učiteljišče), bo v nedeljo, dne 16. maja, ob 11 dopoldne in ob 0 popoldne v Frančiškanski dvorani. Spored akademije: L Pozdrav in zadoščenje brezmadežnemu Srcu Marijinemu: 11. Slike iz Marijinega življenja: 1. Brezmadežna. 2. Dete Marija, 3. Vstop v tempelj, 4. Oznanjenje. 5. Na poti v Ilebron, R. Magnificat. 7. Mati z detetom, 8. Naz.areška idila. 9. Mati s prehodenim srcem, 10. Aleluja. Besedilo: M. Elizabeta. Vstopnice 60 v predprodaji v trgovini Sfiligoj. Frančiškanska ulica, ter na porti uršulinskega samostana. * — Tudi drugi dan ledenih mož lirez slane. Prvi dan vremenskega režima treh ledenjakov je izpadel dobro. Bil jo lep, zjutraj brez slane, podnevi močno sončen, saj je bila v mestu dosežena najvišja dnevna temperatura +24.4 stopinje Celzija. tudi drugi dan treh ledenjakov je bil brez slane, ko je zjutraj vladala že kaj visoka temperatura +8.6 stopinj Celzija, ko se mora za slano temperatura približati ledišču. V četrtek zjutraj je bila na Barju gosla megla. Toplo vreme je kaj ugodno za lepo rast in razvoj različnega rastlinstva in za kaljenje vseh semen, ki smo jih jih doslej spravili v zemljo. Lepo raste trava. Poljedelci in živinorejci si obetajo lepo košnjo. Vse kaže, da bo lepo vreme trajalo še nekaj dni, ko je stanje barometra prav visoko, saj je v čelrtek zjutraj dosegel stanje 775.9 mm. Lani drugi dan ledenjakov jo začelo deževali in je lilo kar dobre 3 dni. — Vljudno prosimo, popravile: V včerajšnjem »Slovencu« je bilo v prvem odstavku članka »Umetniški zbornik« nekaj vrstic tako zalomlje-nih, da je odstavek v prvem delu zaradi lega nerazumljiv. Pravilno se mora glasili prvi del prvega odstavka: »Prejšnji mesec jo v Bibliofilski založbi izšel »Umetniški zbornik št. 1«, ki ga jo uredil Miha Maleš, toda zbornik našim pričakovanjem in željam ni prinesel sproščenja. Po pri-prikupni zunanjosti, ki jo je mojstrsko zamislil l>ok. Jakopič... itd.« Naše cenjene čitatelje prosimo, da članek v leni smislu popravijo. — Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu. V nedeljo, 16. maja, ob pol 10 dopoldne 1k> v Jakopičevem paviljonu odprla razstava, kl jo priredc mladi slovenski slikarji in kiparji: Z. Kalin, S. Kregar, Z. Mušič, M. Omerza, K. Pii-trih, M. Sedej. Posebnih vabil za razstavo ne bo. Prepričani pa smo, da bodo ljubljanski meščani 1 v velikem številu obiskali razstavo, na kateri bo razstavljenih okrog sedemdeset samih novih del. — Oblačilno delavstvo (krojaške in čevljarsko pomočnike, modislke in šiviljske pomočnice) vabimo na zborovanje v nedeljo, dno 10. maja 1943, ob pol 10 v dvorano Pokrajinske delavske zveze, Miklošičeva c. 22, Poročali bomo o položaju oblačilnoga delavstva ter o dodatkih h kolektivnim pogodbam, ki smo jih sklenili zn vse štiri široke. — Oddelek industrijskih delojemalcev P. D. Z. — Nesreče na deželi. V Vrbljenju na Ižanskem so se vaški otroci igrali in lovili. Mala Francka Primožičeva, ft-lelna poselnikova hčerka, so jo med igro spotaknila, padla in si zlomila levo noco. — Mariia Modičeva, dveletna hčerka posestnika v Tomišlju, je padla z lestve in se >. I močno poškodovala. Dobila je tudi notranje po-i I škodbe. Iz «!e!a in življenja - od in in tam Z Gorenjskega Nadzorstveno potovanje finančnega ministra po Gorenjskem. Finančni minister nemške države grof von Krosigk-Sclnverin, ki je prispel minulo solnito nu Koroško, si je ogledul mladinsko taborišče ob Millstuttskcin jezeru ter pregledal finančne urade ter okolico Vrb-skega jezera. V nedeljo zjutraj je finančni minister v spremstvu guuleiterja dr. Rainerju odpotoval čez Ljubelj na Gorenjsko, katero si je ogledal ter se podrobno zanimal za njene najvažnejše probleme. Na poti nu Ljubeljski prelaz je krenil še v Rožno dolino in v graščino, ki jc last graščnka Maresch -Wittgensteina. Tam ga je pozdravil pevski zbor beljaške mlu-dine s koroškimi pesmimi. Tečaj za vodje anngrafičnih uradov. — V Gozd-Mortuljku ji; bil 8. in 9. maja krutek tečaj, katerega so se udeležili vsi gorenjski vodje onagrafičnin uradov. Kazni za črno borzo. Gorenjski tednik navaja, da jc bilo lansko leto v radovljiškem okraju kaznovanih 313 oseb s skupno globo 27.430 mark. Dve trgovini slu bili začasno zaprti, ena pa dokončno. V 70 primerih io bilo izrečeno, da zapade v teku postopka zaplenjeno blago državi. List navaja nekatere posebno značilne obsodbe. S Spodnjega Štajerskega Mladinske tekme v Slovenski Bistrici. Dne 8. in 9. maja je okrožje za mariborsko okolico priredilo prosvetne tekme v Slov. Bistrici za mladce in dekleta ler dekliški naraščaj. Tekem so so udeležili okrožni mladinski vodja Schilcher, okrožni vodja inž. Doboczky in drugi predstavniki. Pri tekmah pevskih skupin dekliškega naraščaja 60 najboljša mesta zasedle skupine iz Ruš, Marenberga, F rama, Poljčan in Slov. Bistrice ter Loč. V tekmah dekliških skupin sla prvi dve mesti zasedli skupini iz Konjic in Marenberga. Fantovske 6kupine fanfar 60 dosegle naslednji vrstni red: 1. 1'ragersko, 2. Konjice, 3. Murenberg, 4. Ruše, 5. Vuzenica. V ljudskih plesih so bili doseženi uspehi takole: 1. Slov. Bistrica, 2. Marenberg, 3. Sv. Lovrenc na Pohorju, 4. Vuzenica. Posebno nagrado so dobile Loče. V nastopih s pravljičnimi igrami so bile nagrtijeno skupino v naslednjem vrstnem redu: 1. ltuše, 2. Slo-venjgradee, 3. Selnica ob Dravi. Prvi mesti med godbenitni skupinami sla zasedli skupini iz Marenberga in Konjic. Posebno nagrado jo dobilo lutkovno gledališče v Vitzcnici. Prva občinska strojna lopa v celjskem okrožju. Te dni so v Sv. Juriju ob Taboru na slovesen način odprli v celjskem okrožju prvo občinsko strojno lopo, ki jo jo postavila vaška strojna skupnost. Da bi namreč dvignili pridelke na spodnještajerskih kmetijah, so v vseh večjih krajih uvedli poljedelske stroje, ki so bili last vaških skupnosti. Ponekod pa niso imeli v vaseh primernega prostora, da bi stroje spravili. Zato je bila letos zgrajena prva strojna lopa v Sv. Juriju ob Taboru. Krajevna skupina ima namreč v tem kraju v uporabi velik traktor in 28 poljedelskih strojev. Kakor piše mariborski dnevnik, bodo v prihodnosti v celjskem okrožju zgradili šo 33 strojnih lop. Gradijo jih že v Ljubnem, Žalcu, Vranskem, Braslovčah, Šoštanju, Ponikvah, Celju, Slivnici, Gornjem gradu in Šmarju pri Jelšah. Odlikovana Bistričana. Že v lanskem poletju je bil na vzhodnem bojišču odlikovan grof Ignac Attems iz Slovenske Bistrice z železnim križcem II. stopnje. Sedaj pa je dobil isto odlikovanje na vzhodnem bojišču tudi njegov mlajši brat grof Emil llans Attems, ki ie prejel poleg tega še srebrno tankovsko značko. Lopa počastitev 90 letne starke. Krajevna skupina v Trbovljah južni odsek, je konec aprila počastila tamkaj bivajočo Heleno Pavšek. Voditeljica ženslva jo je na njen rojstni dan obiskala z dvema malima zastopnicama trboveljske skupine otrok. Izrekla ji je čestitke, dekletci pa sla izročili starki lepe šopke in sliko Adolfa Hitlerja. Starka je dobila za lep jubilej tudi druga darila. O oddaji jajc na Spodnjem Štajerskem poroča mariborski dnevnik, da lepo poteka. V nekaterih krajih pa da popušča. Pooblaščenec za prehrano in poljedelstvo ponovno objavlja odredbo o oddaji jajc v časopisju in opozarja prebivalstvo, da sc nihče od prizadetih ne bo mogel izgovarjati, da za odredbo ni vedel. Hkrati pripominja, da sedaj kure še pridno nesejo in da naj zato rejci izkoristijo ugodno priložnost in pohite, da bodo zamujeno dobavo čimprej opravili. Razpust prosvetnih zadrug. »Marburger Zei-tungt poroču, da je bilo v zadružnem registru pri spodaj navedenih zadrugah vpisano, da so bile uradno razpuščejie naslednjo zadruge: Prosvetni dom v Pluju, Slomškov dijaški dom v Mariboru, »Sokolska koča«, stavbna zadruga v Mariboru, Akademska podporna zadruga v Mariboru, Pohorska železnica v Mariboru, »Mariborski teden« v Mariboru, »Prijatelj prirode«, stavbna planinska in izletniška zadruga. Vse zadruge so bilo zadruge z omejenim jamstvom. Poroke v Mariboru. Poročili so sc v zadnjem času v Mariboru: podčastnik Ignacij I.eifinger in Zora Dvoržak, kmetica; višji orožniški straž-niojster Stanislav Orehovec in laborantka Marija Lipnik; šofer Franc Rojs in šivilja Ana Zidarič; gradbenik Janez Grašič in Antonija Gorišek; vojak Viljem Rozman in Matilda Doltovičnik, natakarica; poštni uslužbenec Maksimilijan Vajs in frizerka Ililda Velikonja; poljski delavec Alekscj Koprivnik in dninarira Marija Drozg; tekstilni delavec Maks Medvešček in tkalka Silva Dokel; rent-genizer Alojz, šisernik in hišna pomočnica Marija Lipnik; krojaški pomočnik Danijel Gomolj in pletilja Frančiška Mrak; dijak Frane Dragar in Ljudmila Antlaj; nameščenec Franc Majerič in prodajalka Štefanija Crepinko. Nesreče. V kamnolomu pri Ribnici na Pohorju je padel tamkaj zaposlenemu domačinu 32 letnemu kovaču Antonu Toniažiču med delom 5 kg težak 6veder na glavo in mu napravil globoko rano. — Pri Št. Juriju ob j. ž. je kmet Jurij Zgonc krmil goveda. Vol ga je z rogom lako nesrečno 6iinil v oko, da bo najbrž oslepel. — V duševni zmedenosti je 70 letni preužitkar Jožef Ogranjšek cd Sv. Janeza odšel iz mariborske bolnišnice, odet v odejo. V več krajih mariborske okolice so ga videli, končno pa so ga opazili v Studencih, ko je zagazil v Dravo. Ko ga jd Drava že nesla naprej, je začel kričati na pomoč in so ga tudi rešili ter spravili nazai v bolnišnico. Smrtna kosa. V Mariboru ela umrli 71 letna zasebnica Frančiška Forstner. roj. Fabec, vdova po respicljentu, in 24 letna nameščenka Helena Skrahl; v Ormožu sta umrla 60letni krojač in gostilničar Franc Zabavnik in 08letni trgovec Rudolf Pevec sen.; na afriškem bojišču jo padel vojak prostovoljec v polku gorskih lovcev Edvard Andric, doma iz Vuzenice. — V Ptuju in okolici so umrli 67 letni Jakob Just Wngplntz, 77 letna Ana Prosenjak iz Rogoznice, 83letna Antonija Mitličar iz Zg. llnjdine, 41 letna Marija Perkovič iz Dragonjo vasi pri Cer-kovcih, 07letni Jakob Glaser iz. Ptuja. 74 letni Alojzij Cimermaii in 37letna Marija Kovačcc iz Budine, C71elna Uršula Arnuš iz Podvinccv, Iz Hrvaške Plemenito darilo. Za hrvaški državni praznik dela je Poglavnik NDH odobril Hrvaški delavski zvezi znesek on milijon kun kot podporo otrokom tistih delavcev, ki so sc pri delu smrtno ponesrečili v razdobju od 10. apr. 1911 do 1. maja 1943. Tajska priznala NDII. Hrvaški zunanji minister dr. Hudak je dobil od zunanjega ministra Tajske obvestilo, da Tajska priznava NDH. Hrvaški zunanji minister na Dunaju. Zaradi predaje poslov novemu hrvaškemu poslaniku v Berlinu je odpotoval v nemško prestolnico hrvaški zunanji minister dr. Budak. Med potjo se je ustavil na Dunaju, kjer si je ogledal razstavo hrvaške umetnosti. Udeležil se je tudi prireditve tamošnje-ga Slovaško-nemškega društva. Prenos kosti Zrinjskega in Frankopana na Ozalj. Viteški red hrvaškega zmaja, ki jo v NDH naslednik društva Bratov hrvaškega zmaja, nosi-teljev zrinjsko-frankopanskega kulta, namerava zgraditi v gradu Zrinjskih na Ozljti grobnico, kamor bo pozneje prepeljal krsle s pepelom Petra Zrinjskega in Krste Frankopana. ki sla sedaj pokopana v kripti zagrebških nadškofov v Zagrebu. Na Ozalj bodo prepeljali ludi pepe! sina Petra Zrinjskega Ivana Antona, ki sedaj počiva v cerkvi sv. Andreja v Gradcu. Opozorilo zagrebškega župana. Zagrebški župan je pozval vse hišne posestnike v Zagrebu, da morajo nujno urediti in pripraviti zaklonišča pred letalskimi napadi. Novo zagrebško mestno pokopališče. Kakor znano, ima Zagreb svoje sedanje pokopališče na Mirogoju. Pokopališče je že staro in se tudi več ne more razširiti na nobeno slran. Razen tega ima pa tudi to slabo 6tran, da je zemlja zelo ilovnata in ne propušča vode. ki so polem zbira po grobovih. Z vprašanjem novega pokopališča, Novosti Vseučiliike knjižnice Albertarlo E.: La riforma del codtce clvile. Milano 193»- (6110771 . . ,, Uagllunl S.: Kulologla generale • degll organi della vila anlinale. Roma 1929. (II 691D1) , RUnclil I..: Lozloul ili geouielria differonzlalo. Bo- logna 1927—30. («9108) RottazzT F. i Tru:(ato dl fUlologia, Milano 193.-tit 673110) Calv! It.: Giomi* Cardnroi presso gli Slavi merldlo- nall. Torino 1933. (tl 691861 Castljillunl A.i Slona delta medicina. Milano 1936. (11 67341) Clilesn »".: Prospottlva. Milnno 1938. (II 69193) Corlul K: Sclenza e tecnica delle coitruzloni stradali. M liano 1937- (II 69243) Croce 1».: Storl.i dMtnlla dal 1871 al 1913. nari 1938. (50637-22) Cumln O.! UuiJu dolla Cartia Olulin. Trleate 19?.). (G8934) fttanka. Scrbska. l.užlckourbsk* Čitanka. UspoM dni .1. Pita. V Praze 1920. (6D129) DcnncntU U.: Volk und Staat in I.ehre, Geacbiehto un »r Oegenwart. Wlen 1943. (69071) De Sanclls. Pr.: Sloria dolla letteralura Italiana. lluri 1939 (6907»I IVOvIdlo Fr.i Veraificailona roninnzn, poetiea e poe»U mcdloevale. Napoli 1932 ( 69091-11/3) Falcone C.: Compendlo dl auatoinln topograflea. Milano 1928 (60107) Ferrl S.: Aije romana «ul Danubiu. Milano 1933. II 69245—3) „ . „, . Frledenabnrg F.: Dle Bcrgwlrtschart der hrdo. Stnt- tgarl 1942 (II 69180) , Gaaoarlul 55.: Morfologiu della eultura ru*»a. II drain- ma deirinlclll,renčijo. Padova 1940. (II 69227) llllferdlnir A F.: O arod»tv# jnzvka slavjauskago a santkrllsklm St. Peterbnrg 1813. («9121) Kašantn K.: V15n matematika. Beograd 1934. (II 692381 Klančar A.: Who's Who nmorg the Tugnslnv« in rie-veland mul Knvirons. Cleveland Oh. 1940. («89j4) Koeb I..: Skizzen voin la.inzi. \V"cn 1916. (H9049i Koršunov A.: Ce lue j'nl vu on Bulgario. Prague 1925. 168893) LebCHipie Pli.: I/au-delo dee gramraalre«. Pari« 1904. («8910) Loescli. K. C ft W. K. Mttblmann: Dl« V.ilker mul Ras«en Siidostoneumpns. Berlin 1943. (69065) Loorlts V.: Katoniau folklore of today Koebonliavn 1938. (U 69261) Maggl (1. A.: Elementi dl •tatica e teorla del vettorl applloatl Bolognn 1924. (II «9184) Manila It.: L'esanie acientlfloo detle onere d arte ed il loro retauro. Milano 1936. (II 69183) Mattahta. 1).: Glosuč Carduccl (1835-1907). Torino 1938. (68798) Montanarl F.: Introduzlone alla crltica letteraria. ltoiiia 1936. (69019) ki postaja za Zagreb vedno aklualnejše, se je pred kratkim bavila tudi zagrebška mestna občina ter ga je rešila na ta način, da je poiskala zanj pripravno zemljišče zunaj mesta. To pokopališče bo kmalu urejeno v kraju Granešina pri Zagrebu. Na novem pokopališču bodo kmalu postavili večjo kapelo in mrtvašnice. Do njega l>o vodil tudi podaljšek proge cestne električno železnice od Dubrave. Osemdesetletnica zagrebške plinarne. Zagrebška mestna plinarna slavi osemdesetletnico svojega obstoja. Malo podjetje, ki je dolgo vrsto let životarilo in kateremu je pretila sploh nevarnost, da bo moralo bili zaradi nereiitabilnosli zaradi nesposobnega vodstva sploh ukinjeno, se je razvilo sedaj v enega nnjvečjih in najproduktivnejših podjelij zagrebške mestne občine. Iz Srbije Zadušnica zn pokojnega kardinala Pellegri-nettija. Novica o smrti kardinala Hermencgildu Pellegrinettija, dolgoletnega apostolskega nuncija v Beogradu, dolgoletnega apostolskega nuncija v Beogradu in bivšega doajcnu tamoš-njegu diplomatskega zbora, je bolestno odjeknila tudi med taniošnjimi katoličani, med katere je pokojni Pellegrineti vedno rad zahajal in jim pomagal, kakor je vedel in znal. Pri zudušnici, ki je bila v beograjski katoliški cerkvi Kristusa Kralja in katero je služil beograjski nadškof dr. Ujčič ob večji asistenci duhovščine, je bilo navzočih lepo število vernikov. Tako se je tudi Beograd oddolžil spominu velikega pokojnika. Pribolj.šek zn velikonočne praznike. Poročali smo že o živahni delavnosti odbora slovenske kolonije v Valjevu, ki se venomer trudi, da bi zholjšal življenjske pogoje svojih članov. Za velikonočne praznike je isti odbor tu-mošnjim slovenskim odborom pripravil zopet prijetno presenečenje. Namesto navadnih pir-nov je rajši preskrbe! za vse slovenske otroke v starosti do 14 let 78 kg pristne češpljeve mezge. Nn vsakega otroka je prišlo 1 kg marmelade. Poleg otrok so dobili mezgo tudi nekateri starejši člani kolonije in tudi vsi bolniki. \e-likonočni pribolj.šek je nabavil na svoje stroške cnm odbor slovenske kolonije. Poljedelski tečaji v Srbiji. Na pobudo sedanje srbske vlade se vrše zdaj po posameznih poljedelskih krnjih poljedelski tečaji. Tak tečaj je bil pred kratkim tudi v Despolovou. Kmetje so v velikem številu prihajali na predavanja ter jim sledili z živahnim zanimanjem. Udeležencem tečaja je poslal posebne pozdrave tudi predsednik srbske vlade peli. Nedič. Ladijski promet po Savi in Donavi. Vodstvo sedanjega srbskega rečnega prometa je upostnvilo pred kratkim ladijski promet na vseli linijah po Savi in Donavi. Ladje vozijo iz Beograda po Savi do šabca, po Donavi pa do Velikega Gradišča. Vcrižniki s tobakom. Zaradi pomanjkanja tobačnih izdelkov, ki sc pojavi večkrat v kakem srbskem kraju, so se pojavili ljudje, ki verižijo tudi s tem inonopolskim proizvodom. Skupino takih verižnikov je srbska oblast pred dnevi prijela v neki vusi blizu Kruševca ter pri njih zaplenila okoli 100 kg tobaka v listih. Več verižnikov s tobakom so srbski finančni stražniki zaprli tudi v mestu D jun is in to ravno v trenutku, ko so hoteli z vozom prepeljali v drug okraj nad 120 kg križunega tobaka. Drobna //If&sblfanska kronska 7.n otroke z Brda In okolico ter s Ceste dveh cesarjev bo Javno brezplačno obvezno ccpljenjo /.oper koze v petek, 11. majn, ob 11 v salonu Karo. K pregledu .is treba prinesti olroko drugi potek, 21. uiaja, ob isli uri uu isli prostor. Za otroke Iz vsega mesta bo javno brezplačno obvezno cepljenje tudi Se v soboto, 13. maja. ob 16 v Mestnem domu. Posebno opozarjamo starše, ki so eepljonje to dni zamudili trn drugih prostorih, nuj zanesljivo svo.io otroke prinesejo v soboto popoldno k cepljenju v Mestni dom, k pregledu pu dru-Itu soboto, 22. maju, ob isli uri. Opozarjamo na nocojšnjo produkcijo Sole Glasbene Matlcc, ki ho oh 18 v muli filhnr-monlfnl dvoruni. Nastopilo bo 25 gojeneov lor izvajalo sklndbo nu klavirju, violini, čelu. dalje ie tih. sporedu snniospcv zn bas in dve deklnmneiji. Staršo vljudno vabimo. V nedeljo. 16. ninjn, pn ho IX. jnvna produkcija ob 9.45 v veliki fllharmonlenl dvomili. Tn produkcija bo posebno zanimiva zaradi nastopa šolskega orkestra pod vod; stvom prol" Karlu .Ternjn. Nn te.i produkciji ho nastopil prvlS naS šolski orkester v sestavi salonskega orkestra. — Sporeda "pen produkcij sta uu razpolago v knjgnrui Glasbeno Mntlee. K ponedeljkovemu simfoničnemu koncertu. Na sporedu tega koneortu je tudi Koncert za klavir ln orkester v e-molu, ki gu je nnpisal skladatelj Sergij Ralimuninov. — Pred par tedni jc došln iz Severne Amerike vest, da je veliki mojster in skladatelj tain umrl v starosti 70 let. Itahmaninov spada med nn.iuspefnejso ruske skladatelje. Po svojem ustvarjanju ni ubral potov, ki jih jo nekako določila tnko zvnna mladoruska šola, temveS se je popolnoma predal smeri, ki jo hotela uslvariti iz rusko narodno svojine, iz znpndno evropsko romantiko drugo splošno uinljivo umetniško smer. V tem pogledu so je pridružil Cujkovskomu in Rubinstoinu. Napisal jo veliko skladb za klavir, ki jih jo sam mojstrsko interpretiral nn svojih številnih koncertih širom aveta: daljo ima več del komornega značaja, pisni .ie pesmi, izmed katerih so mnoge v Rusiji popolnoma ponarodele, zbore in simfonično skladbe. — Nn XIV. simfoničnem konccrlu v ponedeljek, 17.' t. in., bomo slišali njegov Koncort za klavir in orkester v o-molu. v kntorem bo nastopila kot solistka znnmcuitn pianistka Rossann Orlandini-Bollni. Koncert ho vodil dirigent Drngo Mario Sijanec. Predprodaja vstopnic pa jo v knjigarni Glusbcue Matice. V noči od lt. na 12. maj jc bilo demon-tlranih in ukradenih na dvorišču Souvanove liišo, Mestni trg 24 — ltibjn ulica 8. pet montiranib avtomobilskih koles. Onremljenn so bila s petimi skoraj popolnoma novimi pnevmatikami. In sicer 3 zuainke Mlchelin in 2 znamko Pirelli — zimske, velikost 160 Urat 40, Tvrdka Sonvnn zaeolavlja dobro nagrado izsledilcu tatov, oduosno ukradenih koles. Dllakl-lnje 3. In 4. razreda gimnazijo ter 4. razreda meščanske šole prijavite se za pnoehno instrukclje v predmetih za malo maturo. Ločcui oddelki po šolah in razredih I Učni honorar nizek. Poučujejo profesorji, strokovnjaki. Pouk pričenja tn teden. Informacije in prijave dnevno od 9—12. popoldne od 4-6: Specialne strokovne Instrukclje za gimnazije In meščanske šole. Musso* Unljev (Kongresni trg) 2-II. Središče mesta! I* zemljiške knjige. Zemljiška knjiga okrajnega sodišča .ie v desetih dneh tega mesceii zaznamovala mnnjšo število kupnih pogodb. V treh primerili jo bil izvršen pre 1109 lastninske pravice na kupce. Ljubljanska kreditna banka je prodala Josipu Vc-hoveu, trgovcu na Sussl (Fiume) zemljiško parcelo št. 127-18 vrt k. o. GrudiSko predmestja v izmeri 1104 kvadratnih metrov za 287.000 lir: kvadratni meter je bil okoli 260 lir. V Tricstu stanujoči Pahor Boris, Pahor Evolina in Pahor Mariia so kupili posestvo vlož. štev. 1221 k. o. Kašelj za 145.000 lir. Dva drzna vlomilca obsojena. Neko noč v začetku letošnjega januarja jc bilo vlomljeno v skladiščno pisarno trgovca Mirka Skoka nn dvorišču hišo St, 1« nn cesti Ariel-la Ueya. Po vseli znakih je bilo takoj videti. du sta morala pri vlomu delovati najmanj dva vlomilca, ki sla so prej dobro orientirala, kako prideta v notranjost skta dišča in pisarno. Vlomilca sta odnesla gotovine do 1500 lir, dnljo srehrnino, zlatnino In razne kovine, tnko angleški ein, po katerem jo veliko povpraševanje in katoreirn cena je zelo visoka. Trgovec Skok je bil oškodovan zn 25.000 lir. Varnostnim organom se je kmalu posrečilo izslediti oba vlomilca. ki sta sodnj prišla pred sodnike malega kazenskega senata na okrožnem sodišču. Toga viomn sin bila obložena: Jože Naehtigal. 27 letni mizarski nomočnik Iz Lda je gosjiod Spotsvvood preveč dober igralec, da je oslul v igri s takimi kartami. Bil je edini razlog, ki je opravičeval njegovo tveganje. Začel sem igro z vsoto, ki je bila na mizi; če bi gos|>od Spotsvvood hotel igrati, bi moral dodati polovico vsote, ki je že bilu na mizi. V primeru, da bi se bil umaknil, bi izgubil razmeroma majhno vsoto; a bil bi slab igralec, če bi vztrajal pri igri z drugačnimi kartami. V tem primeru pa je potem, ko jc potegnil karto, imel eno možnost proti trem, da zmaga.« »Pojiolnotna pravilno,« je priznal Spotsvvood. »Ko sem [lotcgnil karte, je bilo edino vprašanje, ki si ga je gospod Vance mogel staviti, če sem dobil kraljevo lestev. Če bi je ne imel, bi se gospod Vance pravilno lahko mislil, da ne bom povišal postavke. Bilo bi naravnost blazno, du bi storil kaj takega. Od tisoč igralcev si morda le eden upa to. Če bi se ne bil torej gospod Vance, čeprav jc imel |ioker asov, po mojem povišanju umaknil, bi bil storil ve- liko neumnost. V tem primeru pa je naredil veliko pomoto, ker ni poznal mojega tveganja. Kljub temu pu je njegov način igranja po|iol-rioma pravilen.« »Iles je.« je priznal Vance, »kar trdi gospod spotsvvood. Izmed tisoč igralcev bi si morda le eden upal tvegali na tak način.« Spotsvvood se je nasmehnil in podal karte Cleaverju, ki jih je začel mešati, toda čas je uil pretrgan in igra se ni nudaljevala. Vance je nekaj časa ostal zamišljen in z iiamršenimi obrvmi gledal svojo cigareto in raztreseno srebal svoj vvhiskv. Končno pa je ostal, šel proti peči, kjer je nekaj časa opazoval neko sliko. Njegovo vedenje je jasno izražalo, da je zmeden. Nenadoma pa se je okrenil k Mannixu. »Gospod Munnix.< mu je dejul, in njegov naglas je izražal samo radovednost, »kako to, da vam ni všeč poker. Vsi poslovni ljudje so strastni igrulci.« »Prav imate.« je premišljeno odvrnil Man-nix, »toda poker ni igra, ki je meni najbolj všeč. Preveč umetna igra je in pogrešam pri njej neke naglice... Ne vem, če me razumete, kuj hočem reči. Roulette mi je mnogo bol j všeč. Ko sem bil v Monte Carlo preteklo poletje, sem lam pustil v desetih minutah več denarja, kot ste ga nocoj spravili v igro vsi skupaj. Toda ta denar sem vsaj pošteno izgubil « precej živahno igro...« »Torej vam karte niso všeč?« »Igrati nikakor ne maram. Pač pa rad stavim na karto, ki naj se potegne iz kupa... To-du ne na dve ali tri, razumete. Razburjenje mora biti hitro...« Vance se je približul mizi in z brezbrižno kretnjo prijel za kup kart. »Kaj se vam zdi, ali bi dvignili enkrat za tisoč dolarjev?« Mannix je bil takoj pripravljen. »Sprejmem.« Vance mu je podal karte. Mannix jih je zmešal, položil na mizo in jih pridvignil. Dobil je desetico. Tudi Vance je pridvignil in pokazal kralja. »Dolgujcin vam tisoč dolarjev.« je dejal Mannix s tako mirnostjo, kakor da bi šlo za deset centimov. Vance je za trenutek molčal, Mannix pa ga je prodirljivo pogledal. »Ponoviva... Dvatisoč to pot. Soglašate?« Vance ga je pogledal: »Dvojno, Seveda!« Zmešal je karte in pridvignil: bila jc sed-mica. Tudi Mannix je pridvignil: dobil je petico. »Dobro, dolgujem vam trilisoč!« Njegove oči so se zožile, da so bile videti kakor dve pi-čici. Cigare je močno stiskal med ustnicami. KULTU I OBZORNIK Koncert na dveh klavirjih Koncertantki Bizjak-Valjnlo Marta in llrn-šovec Silva sta nam na svojih dosedanjih koncertih posredovali že lepo vrsto skladb za dva klavirja. Poleg tujih skladb sta nam pokazali tudi že nekaj del domačih avtorjev. Na svojem zadnjem konccrln sta predvajali skladbe Cle-niontija, Tarengliija, Piccioliju, Chopina in Pfei-ferja. Splošno smo lahko ugotovili, da so veliko bolje zveneli avtorji, ki pišejo v jasnem, prozornem slogu: to so domala vsi, razen Tarengliija; njegova glasba je nasičena, pezantna; skladatelj prinaša goste akordične tvorbe v najvišjih kakor v najnižjih legali in to na dinu-mično najbolj izpostavljenih mestih, s čimer otežkoča estetsko dojemanje. Verjetno bi taka mesta v večjem prostoru in Iudi ob boljših instrumentih prepričl jiveje zvenela. Umetnici sla na tem koncertu pokazali lepo skupno igro, izdelano tematiko, pravilno pojmovanje oblikov-,iii' «trani skladb in pretehtano dinamiko. Občinstvo. ki «e ga je nabralo lepo število, je njuno igro z odobravaujcin pozdravilo. — .M. T. Premiera v Operi I.etošnja uprizoritev Smetanove »Prodane neveste« je doživela v zasedbi nekaj sprememb, vsaj če jo primerjamo s premiero v lanski sezoni. Tako je pel Janka Čuden. V igranju jc poka/al lahkotnost kot je tej vlogi primerna; v petju vsa j pri premieri še ni dosegel viška, dasi je že precej visoko segel: ko odpadejo motnje, ki se v zvezi s prvim nastopom skoraj nujno javijo, bo Čuden eden najboljših oblikovalcev te vloge. Marenko je pela Vidalijcva, ki jc v tej vlogi /e doma: njeno pelje kot igra slu bila i/vrstna. Kccala je predstavil Ltipša: tudi zanj ta vloga ni več nova; gledalcem je postregel z mnrsikakim izvirnim domislekom v igri. Vaška si brez Banovca misliti ne moremo; tudi letos ga je izborno podal. Prvi zakonski par, Krušino in Ljudmilo, sta predstavljala Jnnko in B. Stritarjeva, drugega, Miho in Ilato, Dolničar in Karlovčeva. ki je v tej vlogi prvič nastopila: v^i štirje so tvorili primeren okvir večjim vlogam. Krajše vloge so imeli Jelnikar, Barbičeva in Marcnk. Kot plesalci so nastopili Hcmškar-jeva, Japljeva. Kirlios in Pogačar. Dirigiral je /ebrc, ki mu je očividno pri srcu zlasti ritmična. živa glasba, kol jc je Smetanova partitura polna. P.ežijo je vodil Debevec, delo z zborom jo opravil Simoniti. z baletom Golovin. Inscc-nacija je bila Sružnyjeva. Predstava, ki se je pričela v nekakem tesnobnem ozračju, se je razvijala vedno gladkejc, v drugi polovici je bila živahno razgibana in polna kipečega življenja. »Prodana nevesta« bo tudi v letošnji sezoni žela uspeh. M. T. Pianist Garlo Vidusso koncertira Carlo Vidusso. pianist, kot jih redko naletimo, ima v Ljubljani že lep sloves. Tudi njegov zadnji koncert je privabil v dvorano lepo število poslušalcev. Spored sam je bil v nekem oziru redkost: razen prve točke (Beethoven, sonala op 110) smo imeli priliko slišali same etude in lo od Ferrari-Trecateja šest. Chopinovih pa kar štiriindvajset. Kljub temu pa ni bil ta večer kar nič enoličen. Vidusso je izvrsten pianist, ki se s tehničnimi težkočami igra. Poleg tega pa zna vsaki skladbi dali lako svojsko lice, da se vrstijo pred poslušalčevimi očmi pestro, bi rekel kol slike v filmu Posebno Chopinove etude je tako spretno razvrstil in jih tako izčrpno podal, da kljub velikemu številu niso poslušalca utrujale, ampak so njegovo pozornost v vedno večji meri vezale. Občinstvo je umetnika za njegovo odlično Igro nagradilo z živahnim odobravanjem. M. T. Spori Hermes : Mars Po malem so 6e spel navadili prijatelji nogometa na nedeljsko izlele v Šiško. Visoka trava na igrišču spominja na bližajoči se čas košnje, s tribune se razgrinja razgled po božji naravi, pred očmi pa se bije borba za žogo. Tu pa tam se sicer skregajo, imajo pa svojega sodnika, ki skrbi, da ni preveč nevšečnosti. Zaradi spremembe, oddiha in športa prihajajo ljudje v Šiško in se zadržujejo na prostoru okrog travnika po dve ali tudi po štiri ure. V nedeljo bodo gledali tekmo med Marsom in llermesom. Obe moštvi računata na drugo mesto v ljubljanskem prvenstvu in imata doslej enako število točk. Pri Hermesu je v zadnjem času škripalo in jim kar ni šlo delo od nog. v zadnjem čnsu pa so preuredili postavo in bodo nudili v nedeljo enakovrednega nasprotnika. O Marsu bi lahko rekli, da je že dolgo časa na dobrem glasu. Pozna se mu. da ima v svojih vrstah Slamiča in Doberlela. ki spominjata na dobre nogometne čase, ko še ni prišlo do fnzije med ljubljanskima rivalotna Ilirijo in Primorjem. Svoje znanje sta prenesla na mlajše moči in tako igra Mars poleg Ljubljane tehnično najlepši no-gomel. Upamo, da bo šlo v nedeljo brez nogometnih nerodnosti in da bo la tekma zadovoljila igralce. Pred glavno igro se bosfa kosala Mladika in Korolan za prvenslvo II. razreda. Nova atletska prireditev Tokrat bodo prišli do besede tudi manj izurjeni tekmovalci ! Lahkoalletska zveza v Ljubljani priredi i 23. maja moško propagandno tekmovanje, katero I bo obsegalo naslednji spored: teke na 100, 300 in 1000 m. skoke v višino in dolžino, 6uvanje krogle (5 kg) in met kopja (000 gr). Prireditev se bo vršila na igrišču llermesa v šiški. Prijave 6c sprejmajo do 21. maja, do 18 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, brat, stric in svak, gospod Ferdinand Balija gostilničar Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 15. maja 1943, ob 3 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Andreja k Sv. Križu. Ljubljaiia, 13. maja 1943. Žalujoča Marija, soproga, in ostalo sorodstvo Ali ste ie naročeni na Slovcnca Vsak naročnik zavarovan pri Zvezi, Bleivveisova la. Vpisnina znaša 1 liro. Pri vpisu mora vsak tekmovalec izjaviti, za kateri klub. šolo ali organizacijo bo tekmoval. Tekmovanja so lahko udeležijo atleti. ki so prvo lelo vpisani v Zvezo ter niso dosegli v do-sedanjih tekmovanjih prvih pet mest ter tudi vsi. ki še nimajo športne izkaznice; v tem slučaju si morajo preskrbeti začasno fzkaznico. katero bo izdala Zveza. Sodelovati smejo samo alleli. ki so vpisani v anagrafskih spiskih prebivalcev pokrajine. Posameznik sme tekmovali samo v eni panogi. Nagrade: CONI bo podaril spominske nagrade vsem plasiranim tekmovalcem. Pokal CONI-ja bo prejel klub. šola ali organizacija, ki bo dosegla najvišje število točk v obeh propagandnih tekmovanjih (moškem dne 23 t. m., ženskem pa 30. t. m.). Za pokal bodo prišli v poštev zmagovalci do šestega mesta v vsaki panogi. Prvo me- slo šteje 0 ločk, drugo 5 itd., šeslo 1. * S. K. Mladika vabi vse igralce I. in rezervnega moštva na sestanek, ki bo v petek. 14. t. ni., po šmarnicah v prostorih Mladinskega doma. Na lahkoatlelskih tekmah v Savoni so dosegli dve lepi znamki. Beviacqua je pretekel 5000 m v 15 min. 24!5 sek., Tosi pa je zallifal disk 50.21 m daleč V B-razretlii državnega nogometnega prvenstva se je Napoli tesno približal Modeni. Borba za prvo mesto je tem bolj zanimiva, ker sta obe moštvi igrali preteklo sezono v A-razredu. sta pa zdrknili v nižji razred. Zdaj vodi Modena ? 41 IEL 22-21 KINO UNION Pretresljiva drama mlade nezakonske matere »Učiteljica« V glavnih vlogah: M a rta Denis, Nino Be- sozzl, Enrlco Glorl In drugI .,. Predstavo: delavnik ob 15.30, 17.30 In 10.30; ob nedeljah ob 10.30, 15.30, 17.30 ln 19.30 1 ,EL KINO SLOGA "" ZA SMEII t • Svojevrstna komedija v filmu »Nora ljubezen« V glavni vlogi: RENATO RASCEL I PREDSTAVE od 14 daljo. Konec ob 21.15. ,EL KINO MATICA 22 41 LU1SA KERIDA IN MASS1MO GIROTT1 v svojih najboljših vlogah 1 Najboljše delo Ital. filmske produkcijo I Mojstrski posnetki viteškega turnirja. Režijsko grandljozno ln« vsebinsko pretresljivo delo 1 »Železna krona« V ostalih vlogah : Glno Ccrvl, Ellsa Ccganl, Osvaldo Valcntll PREDSTAVE oh 15, 17 In 19.15 1 ločkami. takoj za nji in je Napoli s 40, na tretjem mestu pa Brescia s 37 točkami. Pri hrvatskem državnem uradu za telesno vzgojo so ustanovili poseben odsek za športno časnikarstvo. V ia odsek je imenoval Miško Zebič naslednje Ustaže: šefa odseka za visoke šole pri prosvetnem ministrstvu Božidarja Mursriča. trgovca Miloša Feriča in časnikarja Vilinia Peroša. Gunnnr Bere je dosegel na lahkoatlelski prireditvi v Goteborgu dva lepa uspeha. Kroglo je sunil 14.03 m daleč, disk pa je zalučal 45.09 m. Nov svetovni rekord v prsnem plavanju na 100 m je postavila Gisela Grass (Nemčija) na tekmah v Leipzigu. Izboljšala je slaro znamko, ki jo je držala tlanni Holzner z 1:20.2 na 1:19.8. Wailzcr fiO let star. Znani lahkoatletski trener in pisec strokovnih knjig za lahko atletiko Josef \Vaitzer je praznoval nedavno 60-lelnico. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical k Sebi našega dobrega moža, očeta, deda, pradeda, gospoda SuhadoEca posestnika in trgovca na Šujici Blagega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v soboto, 15, maja 1943, ob 9 dopoldne s Sujice na iarno pokopališče na Dobrovo. Priporočamo vam ga v molitev. Šujica, Ljubljana, Renicci, dne 12. maja 1943. Frančiška, žena — Ivan, Jernej, Jože, Vinko, sinovi Marica, Francka, Polonca, Ivanka, Anica, Marjanca, Angelca, Julka, hčere, in ostalo sorodstvo CRŠfl EBIPII3U5KEBR Pl3DKRR[i3fi U. Mioni ■29- »To, kar sem hotel! In šlo je naglo in dobro,« mrmra. Stopi k stražniku, vtakne roke v torbo, najprej previdno, boječ se, da se ne zbudi, potem bolj drzno, ker njegovo spanje je bilo že trdno in mu vzame veliki bronasti ključ- »Odprimo!« Gre k vratom sobice, ki vodijo v vežo in prisluškuje. Ne sliši nobenega šuma. »Popolen mir in tihota! Bolje tako,« reče. Odpre vrata in stopi v vežo. Prisluškuje iznova. Zfli se mu, da sliši šum in odskoči. Toda šum se ne ponovi. »Zmotil sem sc ali pn je bila miš,« pravi sam zase. Miši so bile prava kazen za Egipt in zdaj, ko zaradi suše nihče ni sejul niti žel, so udrle v mesta v toliki množini, du se jih meščani cesto niso mogli rešiti. Lahno zaknšlja. Ako je kdo prebujen, se bo pokazal. Toda nič se ne gane. »Znfnatpancn j«' zares bedak. Sumniči, ne po krivici, mene. Dobro sem ga potegnil, zares dobro. Ako bi bil jaz v njegovi koži, bi bil dal hišo zustražiti. On pu? Bedak, zares bedak!« ponavlja. Vrne se v čuvajevo sobico, vzame oljenico, ki je zelo slabo svetila in odide z njo k glavnim vratom. Ravno hoče poriniti ključ v ključavnico, ko začuti, du so ga zgrabile močne roke. Začne prestrašeno kričati in spozna, da je vse izgubljeno. Svetilko spusti na tla. V veži zavlada tema. Skuša se izviti iz rok neznanca, ki ga je zgrabil zn rame in ga držal z železnimi rokami, pa se mu ne posreči. Iz veznega hodnika se posveti luč. Služabniki hite z lučmi in bakljami; zgrabijo ga številne roke. vržejo na tla in zvežejo. Sprva ugovar ja, potem pa vidi. da je bolje molčati Razume, da ne bodo njegovi ugovori nič pomagali. Nihče mu nc bo verjel. Najboljši izhod je bil. da odnese celo glavo in ne izroči v tej prigodi kože in kosti. Ko je bil trdo zvezan, vpraša nočnn straža, ki gn je prijela, velikega dvorjanika, ki je bil na ta ropot pritekel: »In zdaj?« »Kje «le gn zasačili?« vpraša ta. »Ko je odpiral vrata in hotel oditi.« »Prokleto! Oditi je hotel? S čigavimi ključi?« »Ne vem, ključ jc še v ključavnici.« Debeli dvorjanik odide k vratom. »Bronasti ključ. Tudi bronasto vratarjevu svetilka leži nn tleh. Kje je vratar? Da ga le ni ta nesrečnež ubil.« »Upajmo, da ne,« pripomni eden služabnikov. »Vsega je zmožen. Pojdimo pogledat.« Služabnik vstopi v vrutarjevo sobico, medtem ko buši Ramuzenti v porogljiv smeli. »Živina! Zakaj se smeješ?« ga srdito vpraša veliki dvorjanik. »Mislim na mrliča, ki ga boste našli.« »Ah! nesramnež!« zakriči veliki dvorjanik in ne more nadaljevati, ker prihaja služabnik iz sobice. »Pijan,« vzklikne. »Ti si gu upijanil?« vpraša dvorjanik malega roparja. Ta se smeje. Njegov smeh je bil tako nesramen. dn je šel nn živce dvorjaniku. »Ali se more v tej hiši upijaniti kdor se noče?« vpraša prezirljivo. > Vratar ...« »Je preveč pil. Pomenile se z njim in ga kaznujte zu njegovo pijanost, akn mislite, dn je zares .aslužil kazen.« pripomni. »Ti si mu prinesel pijače?« »Tej živini?« »Priznaj I« »Tebi! Kaj pa misliš, da si. da bi ti moral odgovarjati? Jaz sem mnogo višji od tebe,« pruvi zločinec. »Ne maraš odgovarjati?« divja debeluh. »Ne.« »Zdi se mi, da pozabljaš, kdo sem jaz.« »Pri repu svetega bika Apisa •..«. Krik žaljenega ugovora se izvije iz ust navzočih in veliki dvorjanik piha: »Ne skruni svetega repa!« »Prokleto! Ali se ne «me niti imenovali tega repa!« ugovarja Ramuzenti. Ugovori se ponove. Egipčani postanejo grozeče besni. »Pri rogovih svetega bika! Ako še enkrat oskruni? najplemenitejše dele njegovega telesa, si mrtev!« krikne dvorjanik. »Zakaj skruniš rogove?« vpraša zaničljivo jetnik. »Nesrečnež! Ali ne veš, da se sveti bik raduje, kador počastimo rogove in je užaljen, kadar oskrunimo njegov rep?« »Žare« ste tepci. Rogove da. rep ne!« se smeje Ramuzenti. ki je zadobil hladno kri in bil pripravljen zanikati vsako reč v nadi, du se reši, ako v«e krntknmalo utaji. »Hočeš odgovoriti?« vztraja veliki dvorjanik. »Tebi ne odgovarjam-« » Jaz