188. Številka. Ljubljana, v petek 18. avgusta XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan iveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za av str ij s k o-oge rBke dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 pld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za . jnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesce, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolinami hiši „Glodaliska stolbau. D pravni štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Jurčičeva slavnost 15. dan avgusta 1882. III. V Zatičini. Staroslavna Zatičina, denes z zastavami, mlaji, zelenjem in slavoloki pomlajena, vzprijela nas je jako slovesno, dobrodejno, prisrčno. Tam gori na brdu pokali so topiči, h krati kar cela baterija, dokaz, da so morali imeti vrlega „Feuerwerker-jaM, tu doli pa nam je lep slavolok nasproti klical „Slava Slovencem!", okolo slavoloka pa m»s je pričakovala mnogobrojna množica, izmej katere nas je pozdravil vrli g. župan Mule j v krepkem in jedrnatem govoru, dve zali gospici pa sta nas obdarili s cvetjem in nam naklonili nežne pozdrave. Bili sta prav ljubki zastopnici svojega spola, in govorili sta, zlasti prva, jako točno in pogumno. V slovesnem sprevodu dospeli smo kmalu do gOBp. Fortunatove gostilno „Pri Poličauski", kjer se je vsakdo čudil, kako je vse lepo in praktično priredila umna roka gospodarja, ki nij štedil ni časa ni denarja za izredno ugoden sprejem in za pogostovanje toliko lačnih in žejnih duš. Na lepem in prostranem vrtu, pri čegar vhodu nam je zagotavljal šegavi napis: ^Pozdravljeni gosti! Namen je Muljava, Za piti bo dosti, Obiskovalcem vsem slava!" postavljene bile so tri dolge mize, na njih pa za obed pripravljenih 274 kuvertov. Razen tega pa je ob straneh obedovalo posebe še več nego 100 lju dij. Kdor ve, kaj se to pravi, v Zutičini, kjer človek nijma vsega pri rokah, prirediti obed za skoraj 400 ljudij, mi bode rad pritegnil, da k tacemu podjetju treba nenavadne previdnosti in požrtvovalnosti, posebno če se pomisli, da je vsak, kdor se je pravočasno oglasil, dobil dober prostor ter bil hitro po-strežen. Jedva smo se navžili zares izvrstnega Koz-lerjevega piva, uže prične se obed, pri katerem je svi-rala godba, čitalnični pevci pa so peli vmes čvrste zbore z običajno preciznostjo ter želi burno priznanje« Takoj po drugej točki vseskozi ugajajočega obeda prično se napitnice. Prvi poprime besedo prvomestnik slavnostnega odbora dr. Zarnik in v navdušenem govoru spomina, da se bode prihodnje leto praznovala GOOletnica vtelovljenja naše dežele pod slavno hišo Habsburžanov, kateri so nam bili vedno milostljivi in nikdar protivui. Vse drugače bilo bi pri nas, da, ne bilo bi nas več, ko bi mi bili pod drugo dinastijo, ki bi brezozirno postopala z nami in nas sistematično raznaro-dovala. Da smo se do denašnjega dne ohranili, zahvaliti te moramo milostljivej dinastiji habsbur-čkej, zato kličem iz srca: Bog živi presvetlega cesarja Frana Josipa! (Trikratni frenetični živioklici, godba intonira cesarsko himno, katero vse stoje posluša.) Drugi oglasi se za besedo g. dr. Vošnjak, ki je v obširnem govoru izrekel te-le glavne misli: Denes, ko obhajamo spomin rajnega Jurčiča, domišljam se, kolikrat mi je izrekel željo, da bi ljudstvo v njegovem rojstnem kraji bilo tako vzbujeno kakor drugod. Kako bil bi radostno zavzet, ko bi bil denes mej nami in videl, da se je ta njegova želja izpolnila, da je vsa Dolenjska zavzeta, da se kacih 8000—9O0O ljudij udeležuje njegove slavnosti. Jaz bil sem skozi 10 let z Jurčičem v največjem prijateljstvu in od leta 1868, ko je z rajnim Tomšičem začel delati za list slovenski Narod", v ved-nej dotiki. Spoznal sem njegov zlati značaj, ki bi se veselil, da vlada sloga mej Slovenci. Očital se mu je nekdanji razpor, a Jurčič bil je k temu prisiljen in jako vesel, ko je bil konec razporu. Vse njegovo delovanje bilo je posvečeno domovini, njegov ideal, osrečiti svoj narod. V tem oziru bil je jeklen mož, ki nikdar nij obupal. Koliko kratov je poudarjal, da mora priti čas, ko dobomo svoje pravice, ko bomo zopet gospodarji na svojej zemlji. (Živio, živio!) Večkrat rekel je: Tisoč let in več smo tu, nemški plemenit»5i bili so nad nami, du-hovenstvo celo bilo je nemško, Slovenci so vse to prestali, vedno iz prostega naroda dobivali novo moč, nij tedaj misliti, da bi nas zdaj kdaj potujčili. Kako veselilo bi ga tedaj, ko bi bil doživel denašnji dan in gledal, kako se vse obrača na bolje, ko imamo v Ljubljani slovenskega župana in se povsod narod zaveda. Jurčič nikdar nij izgubil poguma, imel je v sebi živo čut v boljšo bodočnost svojega in sploh slovanskega, naroda, in ko je uže marsikdo obu paval, tolažil nas je in dokazoval nam, da mora priti drugače. V zadnjem rusko-turškem boji, ko je sta lišče Rusov bilo uže jako ozbiljno, on nij izgubil nade, temveč poudarjal pravilo: Vsak narod, ki se bojuje za vzvišene ideje, mora zmagati. Pravica in ravnopravnost mora prodreti. Tudi po volitvah, kadar smo propali, velel je neprestano, da treba agi tirati in organizirati se. Jurčič nij bil odurnega značaja, marveč, pohleven, da si je bil ponosen na svoja dela in je večkrat dejal, da nij pisatelja na Slovenskem, ki bi bil toliko spisal, kakor on. Bil je vedno dober in blag prijatelj in kar ga posebno odlikuje, skrbel je vedno za svoje ljudi posebno pa za svoje starše, in ko je neki gospod Jurčičevemu očetu nekdaj dejal, da je njegov sin brezveren, odgovoril mu je oče: nMoj sin zvesto izpolnjuje četrto božjo zapoved, tedaj ne more biti brezveren." Jurčič storil je neizmerno veliko za naš narod, zato kličem: „Slava Jurčiču!" (Slava! slava!) Gosp. Luka Svetec napije odboroma v Ljub Ijani in v Zatičini, ki sta skrbela za to slavnost in jo tako zvrsila. Prof. Šuklje v dovršeno lepem govoru poudarja, da stojimo na zgodovinskih tleh, kjer se ger-manstvo nij nikdar sirilo, na tleh, o katerih pravi nemšk zgodovinopisec, da so „IIerd des zuniekge-drangtei) Slovenentnums", kjer se je ohranil v vsej čistoti še stari slovanski običaj, kjer živi še slovenska gostoljubnost in naivna veselost, na Dolenjskem, kjer se je pri vsakej priliki pojavljala našega naroda elementarna sila, kakor v turških bojih, tako pri naporih za „staro pravdo". Dolenjska rodila nam je, da ne posežem v starejšo dobo do Trubarja doli, na literarnem polji velezaslii/.ene može. Dolenjci so Metelko, Levstik, Stritar, Jurčič, Dolenjska vzgojila nam je naša žurnalista TomSiča in Jurčiča, zato napi lam jaz slovenskemu narodu na Dolenjskem! (Živio in slavaklici, govorniku čestita se od več stranij.) Dr. Zarnik omenja, da skozi stoletja nijsmo imeli deželnega načelnika, ki bi bil naše krvi, uaSc gore list, zdaj pa smo v tem srečnem položaji, zato napija gosp. dež., predsedniku A. VVinklerju in nam vseskozi pravičnemu okrajnemu glavarju gosp. Grilu. Bog ju pozivi! (Živio!) Matija Hočevar, znani rodoljub izpod Turjaka in mnogoletni prijatelj Jurčičev, opisuje v obširnem in navdušenem govoru delavnost in značaj-nost pokojnika, ki nij zbiral ni zlata ni srebra, ampak vse svoje moči posvetil svojemu narodu. Po njem započeto delo nij končano, truplo počiva na mirodvoru, iz groba pa rase rožmarin, ki naj nas vzpodbuja, da Jurčiča vsi posnemamo vse žive dni! (Živio!) Janko Kersnik: Z Goriškega, kjer tudi daje trta sladko kapljico, imamo v svojej sredi pesnika, ki tudi nij zbiral ni zlata ni srebra, a podal nam tako krasne pesni. Nehvaležno bi bilo, ako bi se ga ne spominali. Zato mu posvetim polno kupico. Bog živi našega Gregorčiča! — Tej gorkej zilravijci pritrdil je ves zbor navdušeno, da vsaj malo zadostilo da slavnemu pesniku. S. Gregorčič: Ginjeuim srcem zahvaljujem se za priznanje in za nupitnico. Kar sem storil, velela mi je dolžnost, ljubezen do domovine, hvale nijsem iskal, kajti (s povzdignenim glasom) Dolžan ni muno, kar veleva mu stan, Kar more, tO mol je storiti dolžan S tega stališča podal sem se na delo. Velik del svojega vspeha pa odstopam drugemu gospodu, ki je bil moj vzor, ki pa denes ulj mej nami. Dunajski „Zvon" vplival je na ine ; ako imam kaj zaslug, zahvaliti se imam Stritarju. Bil sem majhen glede oblike, a Stritarjev vzgkd povzdignil me je. Gospod Stritar naj živi! Ta napitnica bila je vzprijeta s frenetičnim priznanjem, vse ?je hitelo ljubljenemu pesniku nasproti, katerega so Sokoli dvignili kvišku ter nesli ga od mize do mize; vsak bi mu rad izrazil svoje globoke simpatije. G. pl. S m o 1 s k i, žurnalist z Dunaja, v poljskem jeziku obžaluje, da so Poljaki tako daleč od nas, da ne moremo roko v roki delovati vkupno. Tudi mi Poljaki ljubimo svojo domovino, a nijmamo tako vzbujenega, tako zavednega naroda za seboj. (Klici: Imate, imate!) Brez komplimetov, Vaš narod čuti z Vami, mi imamo generale deloma brez „armijew, a Vi imate vojskovodje in vojsko. Nas je 12 milijonov, Vas niti dva milijona, da bi bil naš narod jednako zaveden, kakor slovenski, potem bi ponosno vzkliknili: Ješče Poljska nij zginoia. Napijam tedaj na čast narodu slovenskemu in njega voditeljem! (Slava, živio!) L. Svetec spomina so moža, ki nam je Gregorčiča, pohlevno, pod črko X se skrivajočo vijolico, odkril in pogumno stopil z njo pred svet. Gregorčičevih poezij založnik, notar G r u n t a r naj živi! (Živio !) Ivan Hribar naglasa, da nam nij obupati, ker imamo podporo v slovanskih narodih, kakor nam je ravno Zatrdil brat iz daljnega severa, kateremu zahvaljujem se iskreno. Gojiti nam je ljubezea do slovanstva, to je naša zaslomba. Ako smo vedne složni, je bodočnost slovanska. Napijam tedaj vsem Slovanom in slovanskej bodočnosti. G. pl. Smolsk i napija državnima poslancema dr. Vošnjaku in V. Pf eifer-j u, kot praktičnema politikoma. (Živela !) Toma Zupan razpeljuje v lepem govoru, kako je Jurčič izpolnoval četrto božjo zapoved, kako je skrbel za starše, da je materi gotovo vesel dan, ko čuje vse slovensko razumuištvo denes proslavljati spomin njenega sina, nalaga odboru, še dolgo podpirati pokojnikovo mater ter napije zdravijco Jur-čičevej materi in rodbini (sedečej mej nami). (Živio!) NotarGruntar napije slovenskej, ziasti vse-učiliškej mlad ni, da ostane vedno v vseh položajih zvesta svojemu narodu! Dr. Zamik, spominaje se Jurčiča, ki je vedno oziral se na vse Slovanstvo in čestokrat rekel, da se pri vsakej svečanosti in pri vsakej jednakej priliki mora sprožiti vsaj jedna napitnica na Slovanstvo, ki nam je v tej zadevi zapustil tako rekoč svojo oporoko, napije vsemu Slovanstvu! (Živio!) II ud o vernik ooljubuj^ v imenu slovenske mladine, da bodo po vzgledu slavnostnika naši mladeniči ostali vedno vredni sinovi naroda. Dr. Zarnik: Jaz pozdravljam starega borite-Ija za našo stvar, po smrti dra. Bleivveisa uajstare-jega, ki je ob najhujših časih povedal vladi, kar jej gre, uradnikom, kar jim gre, ki si je še vedno ohranil v narodnem boji mlado srce, mladeniško moč in navdušenje. Bog živi Luko Svete a! (Živio!) Dr. Vošnjak napije slavnemu mej nami biva-jočemu skladatelju svetovno znane himne „Naprej zastava Slave", g Davorinu Jenku. Naj živi še mno-gaja leta! (Živio!) Ivan Hribar zahvaljuje se v imenu odboro-vem vsem, ki so se trudili in pospeševali denašnjo slavnost, gg. pevcem, „Sokolu", zlasti pa župan stvom na Muljavi in v Zatičini. Dr. Zarnik omenja zaslug, katere si je za denašnji dan pridobil g. Fortuna, ki je vse Uko previdno in dobro uredil in pripomogel k tako sijajnemu vspehu. Bog živi g. Fort u no! (Živio, slava!) S tem končan je bil oficijalni del, vršile so se še napituice, a v manjših krogih, veselica pa se je razdelila na več kampov. Na jednej strani svirala je godba, n sukali se plesalci, na drugej strani iz* kazovali so „Sokohu svojo izvežbanost, tam zad pa so čitalnični pevci in čarobni M eden o v tenor vzbujali navdušeno priznanje poslušalcev, povsod pa pro-Btodušna zabava in pnjateljsk razgovor z rodoljubi in odličnjaki, ki so dosli iz vseh krajev Dolenjske, celo iz daljnega Črnomlja, katerih pa vseh po imenu navajati ne moremo. Hitro potekel je čas in ob G. uri zaseli smo vozove in morali zapustiti gostoljubno Zatičino, ki nam je ta dan pokazala svoje krasno narodno lice in zavzela velik del našega srca. IV. Došli so naslednji telegrami: A s p a n g. Bodi zdrava, Oj Muljava! Večuo si bo oslavila, Ker si Jurčiča rodila. Stritar, spominu! Na Foča. — Slava Jurčičevemu zdravje njega čestiteljem! Kastelic, star vojak Ormož. — Živeli čestitelji našega boritelja! Dr. Omulec. Ribnica. — Vam v Muljavi zbranim cesti teljem nepozabljivega pisatelja Josipa Jurčiča pri srčni pozdrav! Živela rodovina Jurčičeva! Josip Klun, Kam. Murgelj, Andrej Podboj, Matej Pa-kiž, Alois Rizzoli. Zagreb. — V duhu pri vas, kličem: Slava Jurčičevemu spominu! Anton Gnezda. Trnovo. — Možu, ki je trdo, neizprosljivo in jekleno branil čast in pravice narodu in jeziku svojemu: večna slava ! llirsko-bistriška čitalnica. Boleč. — Čestiteljem neumrjočega Jurčiča in njega slavitelju našemu Gregorčiču kliče denes če-tvorica gorskih sinov pod sivim Triglavom gromoviti: živio! Jarek, Kravanje, Ivančič, K ragelj. Idrija. — Neumrli Jurčič boril se je za naš narod neustrašeno, bodimo mi neutrudno delavni za narod do zadnjega diha. T reven. Maribor. — Slava Jurčičevemu spominu in njega častilcem! Bregar. Ormož. — Slava Jurčiču, njegovo slavnost obhajajočim rodoljubom prisrčni živio! Ormožka „S1 ogau. Ljubno. — Živeli! uzornega rodoljuba čestitelji. Prof. Cilenšek. Bled. — Tisočerna slava častilcem našega neumrlega Jurčiča! Na Bledu stanujoče ljubljanske Slovenke. Sežana. — Dokler nam živi rod slovenski, vzdrži se tudi Jurčičev spomin ! Slava navzočnim častilcem! Benigar, Delkin, Kompare, Prhavec, Štok, Tomšič, Ž vab. Sežana. — Danes praznuje vsak kraški sin slavnega Jurčiča spomin! Živio Jurčič! Slava vsem častilcem! Sežanska čitalnica. Središče.— Domovini draga last, tebi dika slava, čast. Sinko, Dogša, Zadrava, Štrukelj. Ribnica. — Živeli čestitelji nepozabljivega Josipa Jurčiča in njegova rodovina. Franc Hoenigmann, Anton Arko, Avgust Guzel. Gleichenberg. — Zakličemo vrlemu pisa telju Jurčiču slavo in častite mu odboru, kateri mu denes postavlja kameniti spominek, srčni živio! Slovenci v Gleichenbergu. Obreza, Majdič, Keržič. Boleč. — Slava Jurčičevemu spominu. 13 o 1 s k a čitalnica. Krško. — Slava Jurčiču, ker je delal le vse za narod, omiko in svobodo! Živela njegova ideja! Krško bralno društvo. Rudolfovo. — Slava, zbrani rodoljubi! Ne-pozabljeno, sveto ime Jurčič, Tugomer v narodnem razvitku, Slovencu bodi zlato vodilo do zadnjega vzdiha. Jurčičevi čestilci. Bled. — Hrvatje na bledskem jezeru baveč, da se nemogu pokloniti on grobu dičnega Jurčiča, diču mu oddavle slava: slava! Klekovskii drugovi. Metlika. — Slava spominu ovenčanega ljubljenca slovenskega naroda. Čitalnica metliška. Op čina. — Na čast in slavo Jurčičevo zbranim slovenskim bratom najsrčneji pozdrav. Bralno društvo na Opčini. Bled. — Zbranim častilcem slavnega našega Jurčiča kličejo s polnim srcem živeli! Rodoljubi v Gorjah. Laški Trg. — Iskren pozdav Jurčičevim častilcem, večna slava nevmrljivemu stvaritelju Tugo mera! V duhu z Vami! Narodnjaki v Laškem Trgu. Maribor. —Spomin na velikana Jurčiča, prvega pisatelja naj traja na veke. Živeli častilci njegovi. Paulič, Ura nčič, Kavčič, Jenko. Borovnica. — Slava, trikrat slava Jurčiču! Dodeli nebo še več tacih sinov našej domovini 1 Vse za narod! Borovniško bralno društvo Rakek. — Vsa naša dolina slavi duhom Jurčiča narodni praznik; nam vsem ostane njega gaslo sveto: tvrdo brani čast in pravdo naroda! Vilhar, predsednik čitalnici loške doline Prem. — gobrojno zbrani Laški Trg. — Donebesna slava spominu Jurčičevemu. „Slovenija" na Dunaj i. Radovljica. — Slava Jurčičevemu spominu! Slava zbranim častilcem nam neumrlivega Jurčiča l Vrelec, Klinar, Zalokar, Olifčič, Cvirn, Kosmač, Pretnar, Mandelj, Rakov e c. Mož, katerega spomin denes mno-narod slavi, bode naj slovenskej mladini vzor. Ona naj ga zvesto posnema v vsem njegovem dejanji, trdno se uživi v njegov preblagi značaj, in svesti si smemo biti, da bode n-.m naše delovanje rodilo obilno najlepšega sadu. Tudi mi povzdignemo denes kupice ter v duhu z Vami trčimo na spomin slavnega moža ter kličemo: naj živi njegov spomin na veke. Živeli zbrani čestitelj njegovi! Premsko-bitenski domo- ljubi. Mozirje. — Najboljšemu slovenskemu romanopiscu, prtrano umrlemu Jurčiču kličejo tukaj zbrani dijaki večno slavo! Blaž, Kotnik, Lipold, Saj ketin, Konečnik. Zagreb. — „Matica Hrvatska11 šalje vam bratinski pozdrav i želi, da narod slovenski ojačan sviestnim duhom Jurčičevim izvojsti sve stečevine pravoga narodnoga života. Sa oduševljenimi svečari kličamo uspomeni Jurčičevoj slava! a našoj medju-sobnoj slogi i uzajemnosti živila 1 Za odbor Matice: Kostr enčič. Gorica. — Neumrlemu pesniku, pisatelju, boritelju slovenskege naroda, Jurčiču slava. Goriška čitalnic a. Zagreb. — Zagrebški Slovenci pošiljajo vam presrčen pozdrav želeči, da ostane Jurčičev veleura in jeklen značaj večen mej nami. Slava! Spec tabi 1 is. Tržič. — Slavnostnemu odboru srčna zahvala, vsem udeležnikom bratovski pozdrav, pokojnemu rojaku, součencu, prijatelju, domoljubu in pisatelju slovenskemu blag spomm. S p en dal, duhoven v Tržiču. Ptuj. — Slava ti, slavni pokojnik naš Jurčiči Vseslovanski tvoj duh krepi nas, jekleni značaj tvoj sveti nam, da se zjedinimo Slovenci. Raič v Halozah. Metlika. — Jurčiču večua slava, Slovencem pa mož Jurčičeve slave! Navratil v Metliki. I m s t. — Slava spominu vrlega rojaka! Blagor občini, kjer mu je stala zibelka! Dokler bode norod svoje politične može tako slavno častil, bode slavno stal. Srčen pozdrav. Tomšič v Imstu. Celovec. — Slovanom, v Muljavi zbranim srčen pozdrav in grom o vi ta slava! Živi, živi, duh slovenski ! „Mir", Koroški Slovenci. Trst. — V duhu smo z vami tudi mi Slovani, na straži jadranskej. Večno ostani mej nami spomin Jurčičev. Živeli tam zbrani častilci njegovi. Društvo „E d in ost" v Trstu. Kranjska Gora. —Živeli Jurčičevi častilci, slava njegovemu spominu. Dr. Dvoršak, Križnar, Celestin. Litija. — Slava častilcem zibelke moža, ki živeč za narod v narodu živi! Kobler, župan litijski. Celje. — Živio narod, ki ve spoštovati vredne svoje sinove! Ohranimo hvaležen spomin rajnemu narodnjaku in delajmo vsi pridna in neustrašljivo za blago mater Slavo, za mili slovenski rod. Celjska čitalnica. Mozirje. — Slavnost gospoda Jurčiča naj živi! Čitalnica v Gornjem Gradu. Ajdovščina. — Neumrljivemu pesniku slava! Društvo „EdinostK v Ajdovščini. Ajdovščina. — Iz gomile neumrljivega pesnika naj dozori sad bodočnosti Slovenstva. L o kavča ni pri Ajdovščini. Št. Jurij. — V imenu v Šent Jurji na juž-nej Železnici zbranih rololjubov pri shodu za osnovanje sadjerejskega društva za Spodnji Štajer pozdravljamo zbrane domorodce. Dr. Ipavec, Mihael Vošnjak, Fran Ka-pus, Fran Kartin, M. Ka uč ič Ribnica. — Živeli nepozabljenega Jurčiča častilci, v duhu je pri Vas gasilno društvo v Dolenjej Vasi. Rogatec. — Z navzoČnimi kličemo trikratno slava našemu Jurčiču, najizvrstnejšemu slovenskemu pisatelju tukajšnji domoljubi. Ptuj. Tudi Tebi se samo je želja spolnila, Da v zemlji doinačej Ti truplo leži. Ptujska čitalnica. Dunaj. — V/.orniku našemu, nenadomestljivemu Jurčiču naš hvaležen spomin in srčna ljubezen. Slava mu, s iv.! »Slovensko literarno društvo". Brežice. — Junak ti, slaven in nezmagani umrl na veke uijsi, rod mili tvoj in ž njim Slovani vsi čestitajo zdaj tebi, majke Slave sinu, iz tisoč in tisoč src gromi čast iu slava tvojemu spominu ! Mariborski aestošolci v Brežicah. Zagreb. — Živeli Jurčičevi častilci, vzbudili mnogo njemu jeduakih mož! Kopa Slovencev v Zagrebu. Trebnje. In sorcejiui bo pogrelo, Cvetje vzrastlo iz krvi, Da za rod in dom plaratelo Bode jim do konca dni. Slava Jurčiču! Golja, Klemenčič. Valič, Ruprecht, v Trebnjem. Rakek. — Domoljubi t*, značaj in delavnost Jurčiča bodi vsacemu vzpodbuja in vzgled za narodno delo! Denašnja slavno-t porodi posebej novo dobo mej ožjimi rojaci vinorodne Dolenjske 1 Živela boljša vseslovenska bodočnost! Odbor notranjskih rodoljubov .na Rakeku. Š k o f j a L o k a. — Bil si nam v življenji vodnik v boji za naše pravice. Tvoj spomin in tvoja neu-merljiva dela nas bodo vodila do popolne zmage. Živeli Jurčičevi čest Ici. Z vami v duhu si ivi Jurčiča š».. o t' i o -1 <> s k a* č i ta ln i ca. Mozirje. — Večna slava neumrlemu de/ -m v blagor slovenskega naroda! Slavi »zbranim njegovim častilcem! Savinjski/Sokol. ■> Kamnik. — Za narod delati, moči vse moške dati koristi občej, skrbi nakladati si domovinske, dolžnost je sveta vsacemu moževi. Tako učil je Jurčič. To naše bode n : volilo. Dr. Samec, Polec v Kamniku. Ribnica. — V duhu pri Vas kličemo Vam, slavečim neumrljivega razumnika in prvoboriteLja slovenskega: Živi naj, kdor narod ljubi! V Sodra žici: Voglar, župnik, Drobnič, župan Ivane, učitelj, Lesjak, bogoslovec, Šega, posestnik. Vesel, trgovec, Plut, usnjar, Lušin, posestnik. Zagreb. — Slava Jui u, duševnemu velikanu! Slava zmagujočemu narodu onkrai Sotle ! Uradniki „Slavije" v Zagrebu. Toplice. — Odkriva tebi denes na Muljavi narod slovenski spomenišk kamen, da mimo gredo čemu popotniku pravi: v tej hiši zagledal je Jurčič beli dan. Topi i šk ro dolj ub. Drnovo. — Slava pamatce Jručičevi! Čehi v Ilirskej Bistrici pri Drnovem. Praga. — Duchem pfitomni dnešni slavno-sti volame pamatce velikeho Slovana nehvnouci pamet! Literarni spolek Slavia v Praze. V ar a ž din. — Čitavničko društvo Dvorana u VaraŽdinu kao član hrvatskog naroda, koji se osječa jednim sa Slovenci, kliče slava Josipu Jurčiču! — Trnovo. — A kdor je v boji Nemcev trčil vanj, zagrmel ja na tla, je v krv obilo ! Slavoj Jenko v Podgradu. Brežice. — Junak nezmagan, vsem veljaven, Tvoj značaj, razum jeklen časti vsakim dnem in denes vsak okraj! Tanšek. Brežice. — V duhu prosljavljamo neumrlega Jurčiča, katerega svetli duh in telesni pogum je tudi naše pokrajine zdraveč se pohajal. Brežkega okraja narodnjaki. (Konec prib.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 18. avgusta. Včerajšnji državni zakonik, prinaša objavo finančnega ministra, s katero naznanja, da avstrijsko-ogerska baaka prične v 1. dan septembra 1882. I. izdajati nove bankovce po 1000 gld. avstr. velj. Dalje določuje ta naredba, da z do-zdanjimi tisočaki se še lehko plačuje in menjuje pri vseh glavnih in oddeljenih zavodih avstrijsko-ogerske banke do 31. dne maja 1883; od 1. junija 1883 naprej do 31. avg. 1883 se z njimi plačuje in menjuie le pri glavnej banki v Pesti in na Dunaji, pri dru zih bankah vzamejo se le v zameno, to poslednje zuoditi se ima tudi pri glavnih bankah od 1. sept 1883 naprej, kajti od seh mal zdanih tisočakov nit v glavnih bankah ne bodo več jemali za plačilo; po 31. avgustu 1889 nij avstrijsko-ogerska banka več doižna, bankovce po 100O gold. avstr. vred. s 1. dne marca 1858 jemati za plačilo ali v zameno. (Po zadnjem izkazu avstrijsko-ogerska banke bilo bi ta čas še okolo 105.000 tacih bankovcev mej ljudmi.) Na dalje so v tej ministerskej objavi novi tisočaki natanko opisani — zatorej je menda res, da se bo na novih bankovcih bralo le magjarsko in nemško. Čudna jednakopravnost to. l!oHc»ii«lti uradni list objavlja zopet nekaj izprememb v političnem uradništvu. Okrožni načelnik Emil Mruovič v Dolnjej Tuzli poslan j« ;?a načelnika v Bihač, vodja ekspoziture v Orašjem, Josip Marko vi č pride k okrainej oblastniji Foča in pristav Uija Petrovič iz Ljubuške v Orašje. VnaiiJ«* ega, ali druz«'ga zalega mimo škodoželjnosti Angliji evropske vlasti ne prizadeno. Nikakor ne morejo priti do vzajemnega sklepa in druga drugej zaupajo menj, nego li Angliji. Na to mlačnost in neodločnost se opira aogleilui vlada, in če jej Evropa ne podeli formalnega poverjeništva, ima je v svojem žepu uže davno poverjeništvo moralično. — Častita zbornica v Carigradu, konferenca je pretrgala svoje delovanje za iujdoločeu čas, potem ko je bila soglasno sklenila, odobriti italijanski predlog glede mej narodnega varstva za sueški kanal, istega dne, katerega je kedive, podilivši Angležem pravico zasedanja za vse kraje ob sueškem kanalu, v nič dejal vse take evropske sklepe. Prihodnji teden snide se konferenca baje z nova, določit, za koliko časa je pretrgati zborovanje. Do te seje da do/.ore pogovori mej Anglijo in Porto, in turški pooblaščenec bi v tej seji razjasnil vzajemno vojaško posredovanje in pogoje. Tedaj odpravila bi se tudi Derviš paša iu Server paša na pot proti Egiptu. V tej seji stavil bi tudi grof Corti predlog, da imajo vse pogodbe ostati v moči in da bode tudi odslej naprej vso stvar uravnavala evropska skupščina. V tej zadevi poroča se iz Peterburga, da so z rusko vlado vred druge vlasti voljne, prepustiti delovanje Angliji in ue staviti mu ovir, ker je Angleška zagotovila, da hoče delati le v smislu in interesu evropskem ; v.atorej bodo posvetovanja v konferenci prenehala za tako dolgo, dokler ne bo videti, kaj da je dosegla Anglija na egiptovskem bojišči. Domače stvari. — (Rojstni dan p r e s v e t leg a c es a r j a) obhajal se je denes v Ljubljani jako slovesno Zjutraj napravila je vojaška godba 2<>. pešpolka bud-nico po mestu mej grmenjem topov na Gradu nastavljene baterije. Ob 8. uri bila je sredi „Zvezdew, okolo katere so bili v paradi postavljeni vsi v Ljubljani bivajoči vojaški oddelki in društvo veteranov, slovesna vojaška maša, pri katerej je svirala godba. Pri glavnih delih maše streljali so vojaki in baterija na Gradu. Šator sredi nZvezde" in oltar bil je jako ukusno sestavljen in okinčan z vojaškimi emblemi, venci, puškami, topovi itd. — Ob 10. uri bila je slovesna maša v stolnej cerkvi, katero je služil knezo-škof g. dr. Pogačar in pri katerej so bili navzočni vsi dostojanstveniki in uradniki. K obema mašama prišlo je mnogo odličnega občinstva slavit rojstni dan viteškega in priljubljenega vladarja. — (Gospod dr. J. Mencinger,) odvetnik v Kranji, naznanil je odvetniškej zbornici, da se preseli na Krško v postavno določenem obroku. Čestitamo krškemu okraju, da dobi v svojo sredo tacega, kot narodnjak in odvetnik jednako izvrstnega moža, kateremu so vsled večletnega bivanja v Brežicah razmere dobro znane. — (Narodna čitalnica v Kranji) priredi dne 20. avgusta 1882 na vrtu gostilne „pri Jelenu" veliko veselico v proslavljenje rojstnega dne našega presvetlega cesarja Frana Josipa I. —■ Program: I. Ob treh popoludne streljanje na kap« sel za dobitke; metanje žoge (igra za gospe in go-spice); menažerija jako znamenitih živali iz popolnoma tujih dežel. Mej tem prosta zabava na vrtu ob sviranji vojaške godbe 20. pešpolka. — II. Ob šestih zvečer: 1. „Ustaj rode", zložil G. Eisenhut, možki zbor ljubljanskih in kranjskih pevcev. 2. Slavnostni govor. 3. „Deviu, čveterospev, zložil Otto. Bariton-solo poje g. Avg. Pucihar iz Ljubljane. 4. „Popotnik", zbor s tenor-aolo, zložil Nedved. Solo poje g. J. Meden iz Ljubljane. 5. „Danes tukaj, jutri tam", možki zbor, zložil Josip Kocijančič. 6. „Uskoktt, šaloigra v jednem dejanji. 7. Ples. — Vstopnina 2a osobo 50 kr. Čisti dohodek namenjen je „Narodnemu Domu" v Ljubljani. K obilnej udeležbi vabi odbor. — (Iz Velikih Laš č) se nam piše: Pri nas sledi nesreča za nesrečo. V noči 11. t. m. vpepe-lil je nesrečni ogenj 5 gospodarjem 7 poslopij in mnogim drugim več pridelkov, ki so bili shranjeni v teb prostorih, ter vse vaščane spravil v strah in grozo. A denes 16. t. m. pred polnočjo treščilo je v hruško pred kegljiščem g. M. Hočevar-ja; raz-djalo nekoliko severno-vogelno stran žendarmerij-skega poslopja in tako prišedši v ondotno sobico, ubilo žendarsko kuharico Mino, katero so našli še le zjutraj vso opaljeno po laseh in po vratu. Bog se usmili! — (U m r 1 i) so gg.: Jakob Košir, vikarij v pokoj] v Št. Vidu pri Vipavi, Janez Janža, duhovnik v Budanji, Peter Cizej, župnik v Reki in Mihael Lapuh, 77 'et star v Gradci, zadnji v dan sv. Lovrenca, ko bi imel obhajati zlato sv. mašo. — (Razpisana) je služba živinozdravnika v Mozirji. Letna plača f>00 gld. — (Razpisani) sta dve učiteljski službi na štirirazrednej ljudskej šoli v Poštojini. Plača po 500 gld. na leto. Prošnje do 8. septembra t. 1. Zahvala. Veleblagorodni gospod c. kr. deželni predsednik Andrej VVinkler mi je ob povodu rojstnega dne Njegovega c. in kr. apostolskega veličanstva presvetlega cesarja blagovolil poslati dve sto goldinarjev in od teh opredeliti 100 gld. za uboge v Ljubljani, 50 gld. za tukajšnjo otroško bolnico cesarice Elizabete, 50 gld. pa za tukajšnje va-rovališče malih otrok. Izročuje te zneske njihovemu namenu, usojam se dostojno objavljati ta patrijotični čin veledušne blagotvornosti. V Ljubljani, v 17. dan avgusta 1882. Mestni župan: Grasselli m./p. Darila za »Narodni Dom". Prenesek . . . 5354 gld. 72 kr. Čisti donosok veselice v Sežani v 6. dan avgusta............ 334 „ 84 „ Iz Seraj e v ega: G. Fran Oblak, rač. svetnik, g. Hajko Pe-rušek, profesor, g. Ivan Prcmrov, asistent in g. J. Pogorelec, rač. oficijal, vsak po 1 gld., vkupo...... 4 „ — „ Iz Banjo loke: G. Matija Gerzin, duhovnik na Jianjaloki 2 „ — „ G. Davorin Strumbelj, kaplan na fari pri Ko-stelu...... 1 „ — „ G. Jože Kajfež, posestnik v Novem Selu št. 9 1 „ — „ G. Jožo Uriški, posest- nik na Drežniku . . 1 „ — „ G. Miha Briški, posestnik v Raj šolah . . 1 „ — „ G. Peter Briški, posestnik v Vimolu ... 1 „ — „ G. Andrej Štavdolier, trgovec na Banjeloki . 1 „ — „ G. Martin Biitina, c. kr. poštar na Banjeloki . 1 „ — „ G. Jernej Kimovec, učitelj na Fari pri Ko-stelu...... — „ 50 „ G. Jakob Zidar, posestnik na Drožniku . . — „ 50 „ G. Maitin Glad, posestnik v Rajšelah. . . — „ 50 „ G. Anton Zidar, dacar na Banjeloki ... 1 „ — „ G. Pavel Borštnik, učitelj na Banjeloki . . 2 „ — „ G. Mate Marinč, posestnik na Banjeloki . . — „ 30 „ G. Jože Marinč, posestnik na Banjeloki . . — „ 50 „ G. Gregor Delač, posestnik na Banjeloki . . „ 20 „ G, Andrej Žagar, graščinski lovec na Žagi 1 „ — „ Neimenovan rodoljub, ki je bil prej večkrat na Orleku...... 2 „ 50 . Vkupo Vkupo 18 m — 5711 gld. 56 kr. Mfteorologično poročilo. A. V LJubljani: Dan ( an opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo- 1 krina v mm. ; E > Ob 7. iri ijutraj ob 2. ari popiluilae ob 9. ari iTeier 738-70 um. 73700 mm. 787*06 m. + ig-4°c br": + •28-2»c .'l*bu,*n1 -f-20g°c .slabn'enl ■ Ijirmho« ___1 jasno ililnma jasno 000 mm. dežja. È E •* 1 in rH ob 7. uri zjutraj «b 2. uri pnpoluilne ob 9. uri neder 736-48 mm. 73391 mm. 733-84 mm. + 14-6°C -f96'l'0 -4- '20-8° C slaboten JIIL-omIi.mI slaboten j u _- ■./.i Fi < ••] slaboten iiiL'u/alioil __J il.loma jasno oVIfima jasno jasno 0-00 mm. dežja. i «« tO 1-1 ob 7. uri zjutraj ob 2. nri pnpolmlno ob 9. nri 73288 mm. 73278 mm. 73208 mm. -4- 16-6° C + 22-4° C + 16-0°C br«-Tctrije slaboten jujrczalioil slaboten Rorenjec oblačno deloma jasno oblafno 55"40mm. dežja. 17. avgusta ob 7. nri zjutraj ob 2. nri popolndne ob 7. ari irečer 781*84mm. 73246 mm. 73447 mm. + 150° C + 25-40 C + 13-4°C slaboten Tzhod slabotna burja sliihoinu burja oblafno ohlapno oblačno 12-00mm. dežja. B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk je sicer povsod, vendor tolikanj jednako-merno pal, da so razloček mej maksimum in minimum ni i skoraj nič spremenil. Vetrovi so postali nekoliko močnejši in bo se zasukali večinoma proti jugu. Temperatura p've dni šo nespremenj na, je zadnjo dni precej močno pala in ostala preeej močno pod nnriualnm; razloček mej uiaksimom in minimum je ostal nespremenjen. Nebo, poprej popolnem ali pa saj deloma jasno, se jo skoraj povsod pooblačilo; vreme je postalo vsled tega precej nestanovitno ali celo deževno. nDijLnaoslsa. "borza dne 18. avgusta. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta......... 76 gld. 85 Srebrna renta .... ..... 77 „ 60 Zlata renta.......... 95 1860 državno posojilo....... 130 Akcije narodne banke....... 824 Kreditne akcije......... 315 London . ........ 119 Srebro ............ — Napol.. . . ......... 9 C. kr. cekini. ...... . . 5 Državno marke ..... .58 4°/c državne srečke iz 1. 1H54 250 gld. 120 Državne srečke iz 1. 1864 . 100 „ 173 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . 95 kr 35 60 50 51 65 35 Ogrska zlata renta 6ü/0......119 4% 88 40 75 40 „ papirna renta 5**/0..... 87 — 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. , , 104 „ — Dnnava rej*, srečke 5°/P . . 100 gld. 114 „ — Zomlj. obft. avstr. 4»/,% zlati zast. listi . 119 „ 40 Prior. oblig Elizabetine zapad. železnico 99 „ 60 Prior. oblig. Ferdinandove sov. železnico 10o' „ — Kreditne srečke.....100 gld. 179 „ -• Rudolfove srečke..... 10 „ 21 , — Akcijo anglo-avstr. banke . . 120 „ 119 „ 75 Traiumway-društ. volj. 170 gld. a. v. . . 224 „ — Korektorja išče uredništvo „Slovenskega Naroda". Vstop 1. septembra. Pogoji pismeno. Štacuna, napolnena z različnim blagom, se ceno proda. Stacuna je čisto pri cesti v velikej farnej vasi v Bkooljami. na pripravnem kraji. Ta fara je zelo rodovitna in zarad dobrega vina imenitna, slednjič je tudi zelo velika, šteje okolo 00O0 duš. — Več se zvč pri lastnici Ljudmila Nafrii, (501-3) v Škocijanu na Dolenjskem. Mazilo za lase! Po i>r<>i. dr. Pitliii. Jednn najboljših MredeUev, da se prostor, kjer raart lasje, utrdi in da lasje ne izpadajo, ob jednem jim daje lep lettk in se uporablja z gotovim vspehom pri tisoč" i h. 1 lonček za dolgo časa samo 60 noveev prodaje pravega le lekarna ..pri Namorogu", v LJubljani na .VleMtneua trgu. (4(J7_4) Malinovec prve vrtite, iz najboljših štajerskih gorskih malin, ki tudi preprijetno diši, 1 kilo 80 kr., «/, kilo 1-0 kr., razpošilja lekarna „i>r*i samorogu", v Ljubljani, Mestni trg št. 4. (498—5) 50 Le petdeset novcev velja jeden loz velike novcev LOŽI velike Iv v ras razstavi ne Ti lozl dobivajo «te v vseh 1*1 e-■ijalnieavli. pri blagajnicah železniških iu purobrodnih postaj, c. kr. poMtnilt uradih in tobnkarnali, lote-■ ij-uiti kolehiurali in družili proda-ju luleali avstr.-oger. monarhije. Obširna ta loterija ima ,1 glav. dob. 50.000 gld. v gotov. 1 „ „ 20.000 „ , „ E n n 10.000 n „ „ dalje šo druzih velikih dobitkov, vrednih po lO.OOO, 5000, 3000, lOOO, 500, 300, 200, 100, 50 in 25; vseh vkup tisoč oflcijalnib dobitkov vrednih golnarjev 213.500 goldinarjev, Tudi ho mnogo druzih Jako dragocenih dol»ltltov9 tacih stvarij, ki so izpostavljene in so jih darovali razstavIjalci. j|nT"* Kdor hoče razprodajati, obrne naj se takoj do loterijskkega oddelka tržaške razstave, 2, Piazza Grande, v Trstu. Kdor si naroČi posamične lože, dodeni 15 nov. za poštarino. (513—3) Loži dobivajo se v Ljubljani pri si, kranjskej eskomptnej banki, Jan. E. Bučarjevih naslednikih, Edv. Mahni in J. C. Luckmannu. Salicilna ustna voda, aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr. Salicilni zobni prašek, splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče in na pravi zobe blesteče bele, a 30 kr. I H^B** Nainnvm&n anriftaln. 1 Najnovejše spričalo. Vaše blagorodje! Mnogo let vporabljaiu Vašo sal^-iluo utdno vodo in Ha.iciliii seobni prašek z izvrstnim vspehom in priporočati ja morem vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice. Spoštovanjem (466—5) _A.33.toz}. Slazna, župnik. Vsa navedena sredstva ima vedno frišna v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju lekarna ,-pri samorogu", v LJubljani, Mestni trg £t. 4. Tujci: 16. avgusta. Pri Slona: Kröll z Dunaja. — Mil-lašič iz Gradca. — Pri Malici : Weiler, Steinbach z Dunaja. — Lowy iz Trsta. Pri avtdrijakeui ceaarji : Sluga z Dunaja. znanj » Prah zoper insekte iz divjih, se zaprtih cvetov Chrvsanthemuma, najboljši in najgotovejai pripomoček, pregnati ste niče, bolhe, šurke, muhe itd. v zavitkih po 10 novcev In Višje. Razprhala, ki so pri tem potrebna, dobe se po 70 novcev. NaroČila izvršujejo se točno proti poštnemu povzetju kupila. (451—6) S 1 oktobrom t. 1. odda so mesto direktorja deželnega zdravilišča Slatine (Sauer-brunn hei Rohitsch) na Spodnjem Štajerskem. To mesto ima te-le dobo ■ ko: Letna plača po 3000 gld., delež pri dobičku podjetja, o čemur dogovorita se deželni odbor in novi vodja, stanovanje z vrtom za zelenjavo in 40 kub. metrov drv. Direktor kot vodja ustanovi ima osobito voditi kupčijo z razpošiljavanjem vode in sploh upravljati zdravilišče, konečno pa tudi oskrbovati posestva in zemljišča, kolikor jih spada k zdravilišču. Direktor nastavi se s pogodbo, katero pa obe stranki lehko odpoveBta. Profnjiki to služba izvolijo naj svoje prošnje oddati najdelj do 1. septembra t. 1. pri vložnem protokolu štajerskega deželnega odbora v Gradci. V Gradci, v -JO. dan julija 1882. Od štajerskega deželnega odbora. (Ponatisa no plačajo.) (515—2) Izdji t «-î] in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 59