Erscheint jeden Samstag - Verlag «.Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgasse 6 - Ruf 25-67 - Bezugspreise: In der Ostmark, vierteljähr.RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr; im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr - Postscheckkonto Wien Nr.55050 Mr. 22 - III. Jahrgang Marburg a. J. Drau, Samstag, 29. Mai. 1945 Einzelpreis 10 Rpl Nacionalna Krinka boljševizma Stalin je razpusti! komunistično Tretjo internacionafo (Komintern), Ja bi s Četrto boljševiško internacifonalo lažje lovil kaline po svetu - Najnovejša sleparija židovsko-plutokratske koalicije »Deutsche diplomatische Korrespondenz« je objavila dne 23. maja sledeče informacije: »Glasom poročila moskovske »Pravde« je Stalin dne 15. t. m. odredil v Moskvi razpust Komunistične i n t e r n a c i j o n a 1 e. Piezidijalni člani eksekutivnega odbora in nekateri inozemski komunisti so podpisali izjavo, ki utemeljuje ta ukrep z »rastjo in politično zrelostjo komunistične stranke v posameznih deželah«, obenem pa tudi s posebnimi razmerami vojne, ki ne dovoljujejo sklicanja kongresa komunistične internacijonale. Izjava sklepa s po-livom na vse pristaše komunistične Internacijonale, naj posvetijo vse svoje sile ▼ polni meri vojskovanju. Ta dogodek ne pomeni nikako iznenadenje. Cim dalje traja vojna, tem bolj je stopila v sovjetski politiki v ospredje namera, napraviti iz boljševizma salonski pojav. Mednarodno Ü-dovstvo je pri tem uspešno sodelovalo. 2e dolgo preje so pričeli židje identificirati Sovjetsko Unijo s svojimi lastnimi zahtevami, zlasti pa je veljalo to za sunanjepolitične cilje boljševizma. Zid Litvinov je dovedel vodilne oblastnike Sovjetske Unije, zlasti pa Stalina, do spoznanja, da loči Sovjetsko Unijo od ostalega sveta kljub boljševiški koaliciji z anglosaškimi plutokraci-jami globok prepad nezaupanja. Prvotni Stalinov načrt, ki je odredil Sovjetski Uniji v borbi svetovnih sil vlogo smejočega se Scherl-Bilderdienst-Autoflex. "¿•-.s Ende eines Lancaster-Bombers Die auf dem Britenbomber mitgeführte Luftmine explodierte durch den Beschuß des deutschen Nachtjägers und zerriß den viermotorigen Bomber. Seine Trümmer wurden im Umkreis mehrerer Kilometer verstreut tretjega, kateri naj bi svoje moči štedil do trenutka, ko bi drugi opešali — ta načrt se je izjalovil. Po zlomu tega načrta je morala Sovjetska Unija nujno iskati novih poti. Treba je bilo torej predvsem prepleskati napisno desko boljševizma. Vse, kar je kazilo zunanjo sliko sovjetske države, je bilo treba odstraniti. Povsem jasno je torej, da nimamo opravka z nikako notranjo »prelevitvijo». Kakor je Stalin na eni strani iz čisto zunanjepolitičnih ozirov odredil nakrin-kanje pravega značaja boljševiške države, tako so več mesecev sem razširjali po svetu poročila, ki kažejo Sovjetsko Unijo v povsem^ drugačni luči. Poročali so o parastosih v napolnjenih cerkvah, o patrijotskih pozivih pravoslavnih metropolitov, o molitvah za Rdečo vojsko, o da rilih samostanov v korist sovjetskega letalstvo itd. Poročali so nadalje o ukinitvi komisarjev v sovjetski vojski, o ponovni uvedbi redov in epo-let ter drugih tradicij iz nekdanje carske dobe. Tu sem spada tudi Stalinovo imenovanje maršalom Sovjetske Unije. Nato je Moskva razposlala v svet še opise, ki prikazujejo Sovjetsko Unijo kot dobrotnico drugih narodov. Finci, Po ljaki, Letonci, Estonci in Litvanci so baje veseli, da se jim tako dobro godi v Sovjetiji. Odmev v anglosaksonskih državah je bil tak, kakor ga je bilo pričakovati. Anglikanski škofje so se pobožno raznežili, ameriški senatorji so ploskali in člani lordske zbornice so dobrodušno kimali pri ogledovanju novega pročelja boljše-.vizma. Kakšna pa je bila res- nica? Resnica se niti najmanj ne razlikuje od tega, kar je ob straho-vanju vsega sveta dve in pol desetletji bistvo boljševizma. Danes ka kor takrat je brezbožtvo državna vera. Takrat kakor danes morijo duhovnike Tako je umrl tudi ukrajinski metropo-lit, katerega so poli truki ustrelili istega dne, ko so v Moskvi objavili oklic z njegovim uradnim pečatom Danes prav tako kakor takrat stoji židovski vo hun za sovjetskim ar mistom. Danes kako takrat je umrlo na ti soče pripadnikov tujih narodnosti, ki so iih boljševiki odvedli v prognanstvo Danes ka kor takrat je množinsk grcSb spomenik boljše viške kulture, je smr od gladu fasona za vse tiste, ki jih ne spravijo z nasiljem iz življenja Razpust komunistične internacijonale se časovno dotika moskovskega obiska bivšega veleposlanika D a - v i e s-a, ki je potoval v posebni misiji kot odposlanec orezidenta Roosevelta. Davies je bil prinašalec osebnega pisma prezidenta Roosevelta na Stalinov nas.ov. Verjetna je domneva, da je Roosevelt v svojem pismu priporočil likvidacijo Tretje internacijonale. Ta domneva se izpreminja v sigurnost, ča se ozremo po težkočah, ki groze Rooseveltu iz dejstva, da so ameriški komunisti edina organizirana politična stranka, v kateri sedijo neoire-jeno navdušeni pristaši Rooseveltove politike. Ze stavka ameriških rudarjev je dokazala, da Roosevelt spričo viharnega pritrjevanj meriških komunistov vedno bolj in bolj izgublja zaupanje ostalih ameriških delavcev. Iz te zagate naj bi ga rešil od Stalina dekretirani razpust komunistične internacijonale, t. j. ukinitev mednarodnega značaja ameriške komunistične stranke. Stalin je zagledal smotrenost taKega ukrepa čim prej, ker je na ta način tudi olajšal situacijo komunistov v Angliji. V Angliji je namreč delavska stranka (Labour Party) odbila ponovno prošnjo angleških komunistov za združitev obeh delavskih organizacij z utemeljitvijo, da so angleški komunisti internacionalno vezani. Sedaj odpade ta očitek. Vsled razpusta komunisti; ne internacijonale so angleški delavski stranki izbili iz rok edino orožje, s katerim se je branila fuzije ali združitve laburizma in komunizma, ker bi v tem slučaju vodstvo itak prešlo v komunistična roke. Isto velja za vse druge dežele, v katerih je stopila na mesto Tretje komunistične internacijonale kar Četrta internacijonala Stalinovega boljševizma. Ta Stalinova internacijonala se opira na zelo razpredeno mrežo nacijonalno friziranih komunističnih strank. S tem bi bilo dovolj povedano o razpustu Tretje komunistične internacijonale. Ta razpust prav v ničemer ne izpreminja dvojnega obraza boljševiške Rusije. Edini nauk, ki ga daje ta ukrep ostalim narodom, je nauk zvišane čuječ-nosti.« Po vesteh, ki so prispele iz Amerike preko Stockholma, se je ameriški zunanji minister Cordel Hull branil na konferenci tiska diskusije o vprašanju, da-li so Zedinjene države kakorkoli uplivale na razpust Tretje komunistične internacijonale. Dejstvo, da se je Hull branil podati kako izjavo, je najzgovornejši dokaz za tozadevno inicijativo Rooseveltove vlade. V naslednjem hočemo podati glasove inozemstva k tej najnovejši komediji kremlskih oblastnikov in Roosevellovih plutokratov. Iz vseh teh komentarjev izhaja silno nezaupanje napram Moskvi, ki se je nalašč ogrnila z nacionalnim plaščem, da bi na ta način lažje rovarila v posameznih državah, v kolikor nimajo boljševikom prijaznih režimov V rimskih političnih krogih zatrjujejo, da bi moral razpust Tretje internacijonale, ako bi se bil zares izvršil, povzročiti splošno krizo boljše-viškega režima. Z odpravo Kominterne bi se zrušila celokupna sovjetska ustava, v čijem središču se nahaja znano načelo o »združitvi prole-tarcev vseh dežel« v okviru svetovne sovjetske republike. Ako se sovjetska ustava ne zruši obenem z vsemi političnimi,v gospodarskimi in socialnimi posledicami, je s tem že doprinešen dokaz, da je bil takozvani »razpust« Tretje internacijonale samo sleparski manever, namenjen za eksport v inozemstvo. Norveški list »Fritt Folk« je mnenja, da je razpust Tretje komunistične internacijonale sle- Jekl eni pald med Elimom in Berlinom V nedeljo, dne 23. t. m. so potekla pravkar Rirl leta, odkar sta Italija In Nemčija podpisali prijateljsko ln vojaško pogodbo; Kakor znano, Je bilo v marcu leta 1939. rešeno vprašanje če-fcko-moravskega protektorata, šest dni pozneje pa vprašanje vrnitve Memel-a. Ozračje, ki je takrat nastalo, Je nujno zahtevalo skupne akcije v slučaju kake mednarodne napetosti, zato sta Italija in Nemčija v smislu istočasno ogrožene fašistične ln nacijonalsocialistične revolucije še v maju kriUčnega leta 1939 sklenili pakt, ki Ju Je združil v dobrem in slabem, vsekakor pa na življenje in smrt. Jekleni pakt, ki sta ga podpisali Nemčija ln Italija pred štirimi leti, se Je obnesel sijajno, saj so se medtem borili italijanski vojaki rame ob rame z nemškimi tovariši ne samo na lapadu, temveč tudi v boju proti krutemu sovražniku naše civilizacije na vzhodu. Četrta obletnica podpisa jeklenega pakta je bila svečan povod za izmenjavo brzojavnih čestitk med Fuhrer-jem, kraljem Viktor Emanuelom ln Mussolini-jem. Brzojave v najprisrčnejših be-•edah ln z najlepšimi željami sta izmenjala tudi nemški zunanji minister v. Ribbentrop in italijanski državni tajnik v zunanjem ministrstvu Bar stianini. Posebno znameniti sta bili brzojavki, ki rta ju izmenjala Ftthrer in Duce. Adolf Hitler Je brzojavil svojemu velikemu prijatelju sledeče: »Ducel Povodom dneva, ko sta naši državi pred itirimi leti sklenili s prijateljsko ln vojaško pogodbo nerazrušljivo bojno in usodno skupnost. Vam pošiljam hkrati v imenu nemškega naroda moje odkritosrčne in najtoplejše pozdrave in želje. V čustvu prisrčne povezanosti se spominjam Italijanske vojske v skupnem velikem boju za ■vobodo ln bodočnost obeh narodov, izražajoč obenem mojo nezlomljivo gotovost, da bodo na koncu tega svetovnozgodovinskega trenja poplačane žrtve, ki jih morata prenašati oba naroda, v slavni zmagi za našo pravično stvar.« Mus-solinl pa je odgovoril: »Fiihrer, danes, ob četrti obletnici podpisa zgodovinskega pakta, ko stoje naše armade in naši narodi v Junaški borbi proti ■kupnim sovražnikom, Vam hočem znova potrditi neločljivo solidarnost orožja in čustev fašistične Italije za nacijonalsocialistlčno Nemčijo ln naše popolno zaupanje v zmago osi in sil Troj nega pakta«. Diplomatski sotrudnlk agencije Štefani Je podčrtal važnost teh brzojavnih manifestacij ob četrti obletnici jeklenega pakta med Rimom ln Berlinom. Te manifestacije so bile izraz globokega prijateljstva obeh narodov, ki sta združila vse svoje moči ln tudi svojo usodo, ker se njune duhovne lastnosti izpopolnjujejo in kompletirajo. Italijani ln Nemci, ki so vsled fašizma in nacijo-nalsocializma doživeli svoj preporod, čutijo danes bolj kot kedaj poprej, da tvorijo v svoji povezanosti blok iz najčistejše in tudi najtrše kovine. Italijani in Nemci se dobro zavedajo, da njihova usodna skupnost ni bila izmišljena kje pri zeleni mizi. Globoka vez med obema narodoma je nujnost, ki sta jo oba naroda hotela in želela. Italija in Nemčija — tako Je komentiral Novi udarci nemških podmornic in lelalsfra Haie podmornice so potopile v s skupno 55 000 kri. - Veliko nemškim ozemljem V obalnem področju Sicilije ln Sardinije Je nemško letalstvo skupno z italijanskimi lovci uničilo pretekli četrtek deset sovražnih letal. V noči na 20. maj so nemška letala napadla Oran. Bombe so v pristanišču povzročile velike požare. težkih borbah zopetf deset sovražnih ladij število angleških bombnikov zbitih naj parski manever brez vsakega načelnega pomena Gre za najbolj rafinirano špekulacijo na ljudsko neumnost v zadnjih letih. Svet nikakor ne bo verjel, da je svetovna revolucija namerila orožje proti sebi, nikdo tudi ne bo verjel, da je postala internacijonala sedaj nacionalna ustanova. Švedski komunist Sven Lindert je podal zastopniku lista »Göteborgs Posten« zelo zanimivo izjavo, iz katere je dovolj jasno razvidno, da gre doslej za nadaljevanje rovarenja Tretje interna-cijonale pod drugo krinko. Lindert je namreč izjavil: »Tudi za naprej se bodo nudile večje možnosti za komunistično stranko in nje stremljenje, zavzeti v švedski notranji politiki še boljše položaje. S tem pa nikakor ni rečeno, da bomo prenehali s svojim delom za komunistični interna-cijonalizem.« Tudi finski tisk je soglasno mnenja, da gre za novo sleparijo moskovskih oblastnikov. Sovjetska Unija — tako pišejo finski listi — ostane slej kot prej komunistična država. Uradno so sicer razpustili Kominterno, toda njeno delovno področje je ostalo nespremenjeno. V opoldanskih urah pretekle srede so vrgli ameriški bombniki iz velike višine bombe na se-veronemško obalno področje. Prebivalstvo Je beležilo izgube, nastala Je pa tudi deloma znatna škoda na poslopjih, zlasti na Flensburg-u. Pri tem so Nemci zbili 14 štirimotornih bombnikov na tla. — Letalstvo je v noči na 20. maj ponovno bombardiralo vojaške posamezne dlje v Londonu in ob britanski Kanalski obalL — V času od 11. do 20. maja so zbile lahke pomorske sile trinajst sovražnih letal. Po poročilu z dne 21. t m. ao nemška bojna letala v noči na 21. maj bombardirala pristaniško področje Iuke Džideli ob alžirski obali z bombami najtežjega kalibra. V prostoru Sredozemskega morja so nemški lovci skupno s flakartilerljo zbili osem sovražnih letaL Eno lastno letalo se nI vrnilo. V prostoru Sredozemskega morja Je uničilo nemško letalstvo dne 21. t. m. 18 sovražnih letal. Hitra nemška bojna letala so pod dobro lovsko zaščito bombardirala z dobrim uspehom vzletišča na otoku Malta. — Pri dnevnem napadu sovražnika v«Nemški zaliv je Imelo prebivalstvo Izgube. V mestih Wilhelmshaven In Emden Je nastala večja škoda. Pri tem je bilo zbitih 17 sovražnih štirimotornih letel. Nad zasedenim zapadnim ozemljem so Nemci zbili štiri sovražna letala. V noči na 22. maj so hitra nemška letala bombardirala vojaške cilje v Londonu ter ob Južni obali Anglije. Po poročilu z dne 23. maja so nemški lovci ln flakartileristi letalstva zbili nad Sredozemskim morjem 20 sovražnih letal. Nemška bojna letala so v noči na 24. maj bombardirala ladijske cilje ln vojaške naprave luke Džideli. — Nemške podmornice so v težkih bojih potopile iz dobro zavarovanih spremljav in tudi na posameznem lovu 10 ladij • skupno 55.000 brt. Stirl nadaljne ladje so bile torpedirane. Po-tapljanja teh ladij se nI moglo več opazovati radi prehudega sovražnega ognja. Neka nemški podmornica Je zbila nad biskajskim zalivom sovražni bombnik. — Sovražni bombnlški odredi so vrgli v noči na 24. maj številne bombe na Dort-mund. Nastale so izgube ln znatna gmotna škoda. Po dotedanjih poročilih so Nemci zbili 33, večinoma štirimotornih bombnikov. — Hitra nemška letala so 23. maja napadla Južnoangleški pristanišči Bournemouth ln Hastings. V noči na 24. maj je nemško letalstvo ponovno napadlo ladjedelnice v Sunderfhnd-u, in sicer z močnimi odredL V mestu ln pristanišču so nastali veliki požari. Pred nizozemsko obalo so varovalne ladje nemške mornarice v toku brezuspešnega napada močnega odreda angleškega letalstva zbile sedem sovražnih letal. Štiri nadaljna letala so bila poškodovana. — Težka bombna letala so v noči na 25. maj bombardirala alžirski luki Bone in Dži-djeli. Neka trgovska ladja je bila tako težko poškodovana, da je računati z njenim uničenjem. Protiletalska artilerija je medtem sestrelila nad Sredozemskim morjem devet sovražnih letal. — Po zaključenih ugotovitvah Je Izgubilo angleška letalstvo pri napadu na zapadno-nemško ozemlje v noči na 24. maj 44 bombnikov. V noči na 26. maj so napadla angleška letala zapadno-nemško ozemlje. Prebivalstvo Je beležilo izgube in gmotno škodo na poslopjih. Pri tem je bik» zbitih 24 sovražnih bombnikov. — V področju Sredozemskega morja in ob Atlantski obali Je uničilo nemško letalstvo dne 25. maja 15 sov. ražnih letal. Na, Bizerto so padale nemške bombe. — Hitra nemška letala so 25. maja bombardirala industrijske naprave in oskrbovalne obrate pristanišča Brighton z bombami težkega kalibra. Z malimi presledki je sovražnik tudi v preteklem tednu več ali manj težko bombardiral juž-noitalijanska ln zlasti sicllska mesta. Zlasti Mes-sina ln otok Pantelleria sta bila Izpostavljena hudim napadom. Samo po Italijanskem poročila z dne 26. maja so zbili nad Južno Italijo enega dne 44 sovražnih letal. Dogodki na vzhodni fronrfi V zadnjem {asu zgolj delovanje naskočnih odredov - Velike letalske izgube soviefov Preteklo sredo in četrtek Je bilo na vzhodni fronti razmeroma mirno in niso zabeležili nika-kih posebnih dogodkov. V petek Je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so nemške čete na vzhodni fronti odbile več lokalnih sovjetskih napadov. Letalstvo je medtem bombardiralo in obstreljevalo sovjetske čete, transportne vlake ln oskrbovalne obrate. Lahke nemške pomorske sile so potopile pred kavkaško obalo dvoje dovoznih vozil sovjetov. Obenem so nad vzhodnim delom Vzhodnega morja zbili šest sovjetskih bomnikov. Dne 22. maja je prispela vest, da so se razbili lokalni sovjetski napadi severno od Lisičanska in Južno od Suhiniča deloma v borbi od moža do moža ob velikih in krvavih izgubah za sovražnika. Letalstvo Je podpiralo obrambne boje nem-ške suhozemne vojske v tekočih napadih strmo-glavcev ln bojnih letal. — V ozadju srednjega obletnico komentator agencije Štefani — hočeta, da pokaže njuno zavezništvo skupno z žrtvami in uspehi vsemu svetu, kaj premore svobodno sodelovanje kulturnih narodov. V jeklenem paktu sta Nemčija in Italija združili vse svoje nacionalne vrednote. Ustvarili sta solidarnost, ki se dviga daleč nad črke zavezniške pogodbe, kajti nemško-italijansko sodelovanje sloni na medsebojnem spoštovanju, veri. predvsem pa na dobri volji. Nemčija in Italija sta se obvezali, da bosta ena druge vredni. Odločilnega pomena v zavezništvu med Italijo in Nemčijo pa Je duh, ki ga preveva ln ki je edinstven radi svoje daljno-sežnosti, nič manj odločilno pa nI prijateljstvo, ki veže oba velika voditelja. Duce ln Fiihrer sta živo vtelešenje vseh lastnosti, tradicij, aspiracij in možnosti svojih narodov. S svojo genialno da-lekovldnostjo sta pojmovala, kako se bo zgodovina razvijala na svoji nadaljni poti. Se preden sta se osebno spoznala,, sta sklenila tisto usodno vez, ki je v marsičem tesnejša kot krvno po-bratlnstvo. To prijateljstvo, ki sloni na brezpogojni odkritosrčnosti, Je tudi podlaga sodelovanja obeh narodov. Nemški vojaki se počutijo v smislu tega pakta na svojih oporiščih po italijanskih pristaniških mestih in na otokih kakor doma. Italijanska go- stoljubnost za Nemce Je Izven diskusije. Italijan, ski častniki, ki so se borili že na vzhodni fronti in ki so za svoje storitve prejeli primerna odlikovanja, so danes najboljši bojni tovariši Nem-cev v svoji lastni domovinL Italijani so po opisih nemških vojakov lz PK.-čet postali sedaj, ko je sovražnik prodrl v Mare nostrum, bolj resni, toda njihova zagrizena bojevitost se je še bolj stopnjevala. Njihova bojna parola se glasi »Credere, obbedlre, combattere« (Verovati, ubogati, boriti se). Ko je v nekem Italijanskem mestu narod stoje in stisnjenih src poslušal vest o padca Tunisa in Bizerte, Je dejal neki Italijanski pod-morniški poveljnik: »Biti moramo potrpežljivi in trdi, prišli bodo tudi naši dnevi«. Mussolini-Jeve besede, da se bodo Italijani zopet povrnili v Afriko, so odslej merilo vsega nehanja In dejanja pri Italijanih. V tem smislu Je Jekleni pakt garancija bodoče zmage. Druck und Verlag: Marburger Verlags- und Druckerel-Ges. m. b. H. — Verlagsleitung: Egon Baumgartner (verreist), 1. V. Verlagsleiter Fritz Braun i Hauptschriftleiter Friedrich Golob, all« in Marburg a. d. Drau, Badgasse 6 Zur Zeit für Anzeigen die Preisliste Nr. 3 rom 10. April 1943 gfll'ig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherei Gewalt od«r Betriebsstörung gibt keinen Anspruch auf Rückzahlung d«s Bezugsgeldes Konferiranfe v zavezniškem tfaboru Zaključek bojev v Francoski Severni Afriki je Angleže in Amerikance postavil pred nove naloge. Odločiti se jim je, kaj se naj sedaj v nizu vojnih dogajanj zgodi, da bi se približali vojnim ciljem, ki so si jih zarisali. To so seveda važni, veliki in težavni problemi in se ni čuditi, da je Churchill smatral za potrebno, odpotovati z letalom v Washington po tozadevna navodila in nasvete. Zaveznika in tovariša Roosevelt in Churchill sta seveda takoj sedla h konferenčni mizi ter v glavnih potezah prerešetarila, česa bi se bilo treba lotiti. Svojemu kompanjonu in zavezniku Stalin-u, ki še nikdar ni zapustil ozemlja Sovjetije. sta pa po zraku poslala pismo, po katerem sta ga ali obvestila o svojih sklepih ali pa prosila za njegovo mnenje oziroma njegov pristanek. Do tu je smatrati pogovore kot nekak- odseka vzhodne fronte so uničili 15 sovjetskih tolp. Pri tem so Nemci zajeli mnogo orožja in municije ter hrane. Na ostalih delih vzhodne fronte so delovali le naskočni odredi. — V področju Ribiškega polotoka je bila potopljena neka sovražna trgovska ladja s 4000 brt. Dne 23. maja ni bilo na vzhodni fronti nikakih bistvenih bojev ali operacij. Nemško letalstvo je uničilo več sovjetskih dovoznih ladij pred kav-kaško obalo in je uspešno bombardiralo sovjetske železniške transporte in kolodvore. Po poročilu z dne 24 maja so se odigravali na vzhodni fronti samo boji lokalnega pomena. Tudi 25. maja so javili le z nekaterih odsekov vzhodne fronte uspešne nemške naskočne operacije. Nemško letalstvo je medtem težko bombardiralo dovozne kolodvore sovjetov, ob srednji Volgi pa neko veliko sovjetsko letalsko tovarno. Pri poskusu napada na neko nemško vzletišče na vzhodni fronti, so Nemci zbili deset od enajst napadalcev. še preden so ti dosegli svoj cilj. — Romunski lovski odredi so v zadnjem času v par dneh zbili 31 sovjetskih letal, obenem pa so poškodovali pet nadaijnih letal na tleh. 26. maja je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so javili z vzhodne fronte zgolj uspešne sunke lastnih naskočnlh odredov. Posamezni lokalni napadi sovjetov so se izjalovili. Nemško letalstvo pa je nadaljevalo bombardiranje sovjetskih transportnih zvez, vzletišč In industrijskih ciljev. šno predkonferenco, medtem ko se bo vršila glavna konferenca, v kolikor še ni bila, ob navzočnosti vojaških izvedencev iz angleškega in ameriškega glavnega stana oboroženih sil, ki bodo s svojim mnenjem končno omogočili sestavitev sklepov. Urejevanje podrobnosti bodo verjetno prepustili vojaškim strokovnjakom, ako ne bo to sploh delo izvršilnih vojaških poveljstev samih. Brez vsake preroške nadarjenosti in tudi brez diplomatsko-vojaške dalekovidnosti je lahko uganiti, o čem razpravljajo v Washingtonu. Gre jim pač za to. da bi si izbrali in določili odsek in točke na evropski fronti, ki bi bile najbolj ugodne za napad Naključnostni uspehi v Afriki, ki so jih po dolgih bojih in velikih izgubah knjižili v svoje dobro, ker so nastopili z deset- do dvajset-kratno premočjo, dajejo Angležem in Amerikan-cem nekakšne upe na nadaljno naklonjenost vojne sreče. Najbolj mikavno in vabljivo vpliva na nje evropsko otočje Sredozemskega morja, in sicer italijanska Sicilija in Sardinija, mogoče pa tudi po Italijanih zasedena francoska Korzika in italijanska celina sama, da ne govorimo še o balkanski obali, Bližnjem vzhodu in o morebitni podpori na vzhodu od strani Sovjetov. Riskirati v Tunisu zbrane močne sile Anglosasov, ki so trenutno brez prave zaposlitve, ter z njimi poskusiti nekje ali večkje na jugu Evrope navaliti na obrambno fronto sil osi, tvori jedro vseh anglo-ameriških konferenc. Če gledamo na vojaški položaj na Sredozemskem morju z anglo-ameriškimi očali, moramo reči, da je za morebiten poskus otvoritve take druge fronte proti silam osi z ozirom na zasedbo Francoske Severne Afrike res nekako najbolj pripravna južna evropska fronta. Naši nasprotniki, ki so vajeni porazov, so najbrž voljni in pripravljeni riskirati zopet nekoliko stotisoč mož z vojnim materijalom vred, računajoč z možno- SpoJnješlajerc! Ne pozabi poiskati stare obleke, cunje in čevlje, ki ti doma ničesar ne koristijol Omotaj vse skupaj v časopisni papir in od-nesi k Ortsgruppi za zbirko tekstilij in čevljev! Vsako darilo je doprinos za ugoden izid vojnel stjo zasedbe kake male otočne skale v Sredozemskem morju, kar bi jim dalo zopet mali propagandni uspeh, s katerim bi svojim narodom dvigali pogum in brisali oči. Churchill in Roosevelt lahko s svojimi generalnimi štabi sklepata karkoli jima drago. Churchill lahko še enkrat govori v ameriškem kongresu Vse to sil osi ne vznemirja. Generalni štabi sil osi imajo svoje sklepe že gotove, odkar traja vojna. TUdi Roosevelt-Churchill-ova sedanja in morebitna še bodoča pisma Stalin-u v Kremlj, sta Berlin in Rim že davno rešila in upoštevala Mnenja sil osi o anglo-ameriških poizkusih vpada v Italijo ali na kako drugo evropsko točko so trdna in prepričevalna, ter glasijo, da je Anglo-Amerikancem uspelo izkrcati in utrditi se v Afriki brez bojev, ki jo ni nikdo branil ter nato tam v miru zbrati nadmočne sile. Tega na evropskem ozemlju ne bo. Tu bo najtežje izkrcati se. in se utrditi, ker bo vsaka pest zemlie in vsak grm trdovratno branjen, če bo treba do zadnjega naboja in zadnjega moža po nemško-italijanskih silah in to je, kar bo anglo-ameriške upe vrglo v sredozemsko morsko valovje. 10YE ODREDBE * Nove odredbe. V 17. številki lista Verord-nungs- und Amtsblatt des Chefs der Zivilvervval-tung in dei Untersteiermark, ki je izšel dne 21. maja 1943, je razglašeno: 1. Šesti razglas o popisu in pregledu za oboroženo silo in državno delovno službo na Spodnjem Štajerskem. 2. Odredba o preureditvi gorilnih motorjev na pogon z gonilnim plinom, motornim metanom klermetanom, plinom na visoki in nizki pritisk, mestnim plinom in kokso-vim plinom 3. Določba o državnem združenju železa (Reichsvereinigung Eisen). 4. Določba o mobilizaciji kovin v rokodelstvo. 5. Razglas k odredbi o uvedbi zrakozaščitnega prava na Spodnjem Štajerskem. 6. Razglas o postavitvi pooblaščenca za merilstvo. 7. Določba o dopustih v zasebnem gospodarstvu v dopustnem letu 1943 na Spodnjem Štajerskem. 8. Razglas o obdavčenju malih gojilcev tobaka na Spodnjem Štajerskem. 9. Okrožnica o nadaljevalnih izobraževalnih tečajih učiteljev ljudskih, pomožnih in glavnih šol. SPODilESTAlERC! Važnost znanja nemščine potrjujejo nedavno zaključeni jezikovni tečaji nemščine. ki jih je obiskovalo 107.000 Spodnje-štajercev. Na tem si vzemite vzgled in učite se nemščine! Scherl-Bilderdienst-Autoflex. Der neue kroatische Gesandte in Berlin Der neue kroatische Gesandte in Berlin, Exzellenz Ratkovii, traf in Begleitung seiner Gattin in Berlin ein und wurde bei seiner Ankunft von dem stellvertretenden Chef des Protokolls, Legationsrat Ruhe, begrüßt. Zum 20. Todestag Albert Leo Schlageters Am 26. Mai 1923 wurde der Vorkämpfer für die deutsche Freiheit, Albert Leo Schlageter, auf der Golzheimer Heide bei Düsseldorf von den Franzosen erschossen Als die Franzosen wider alles Recht das Ruhrgebiet besetzten, war Schlageter einer der ersten, die den Widerstand organisierten. Durch Verrat der eigenen Landsleute gelang es den Franzosen, seiner habhaft zu werden, ihn zu verhaften und zum Tode zu verurteilen. Im unbestimmten Zwielicht zwischen Nacht und Tag des 26. Mai 1923 zerriß eine Salve die Stille der Golzheimer Heide. Albert Leo Schlageter war für Deutschland gefallen. — Unser Bild zeigt die Erschießung Schlageters auf der Golzheimer Heide — Zeichnung von Schwormstedt — Scherl-Bilderdienst-Autoflex Nikolaus Koperniku« K 400 letnici smrti velikega nemškega stvarnika podobe o svetovan Tisti čas — to je bilo pred 450 leti —, ko je 181etni Nikolaus Kopernikus (ali kakor se je sam polatinil »Copernicus«) prišel na visoko šolo v Krakau, kjei je bil pred leti živel tudi njegov oče kot trgovec, se je zopet uresničilo staro, sicer kot praznoverje zasmehovano spoznanje, da se pred velikimi dogodki ali pa pred usodnimi odločitvami velikih mož pojavljajo ne samo na zemlji, temveč tudi na nebu razna čudna znamenja. Na zemlji so takrat odkrili Ameriko, grozil je nov vpad Turkov pod sultanom Bajazidom itd Toda še čudovitejša so bila znamenja na nebu. Svet je še stal pod uplivom strahu, ki ga je bila malo prej (v januarju 1491) povzročila zvezda repatica in kmalu nato sledeči sončni mrk 26 decembra 1491 pa so se nad mestom Krakau opoldan pojavila tri sonca. Tej prikazni je sledila v začetku 1492 zvezda repatica in kmalu nato je umrl poljski kralj. Prihodnje leto so tudi krakovski astronomi ali zvezdoslovci zopet opazovali sončni mrk, ki se je ponovil še naslednje leto. v katerem je tudi luna dvakrat mrknila. Višek teh pojavov pa je bil popolni lunin mrk na Veliki petek leta 1494. Zaključek teh izrednih pojavov pa je bil 9 julija 1494, ko se je opoldan okrog sonca pojavil velik obroč (Son-nenrmg). Treba je še pripomniti, da je krakovska univerza še tedaj slovela kot specijalka za matematiko in za zvezdoslovje. Zakaj omenjamo vse to? 50 let po teh dogodkih je ves učeni svet pretresla tudi še dolgo po tem neverjetna novost: Kopernikus je na svoji smrtni postelji, 24 maja 1543, sprejel prvo izdajo svojega očividno in predvsem pod uplivom teh znamenj navdahnjenega, nesmrtnega dela, posvečenega papežu Pavlu III. z nadpisom: »De revolu-tionibus orbium coelestinum, libros sex« (O obratih nebesnih teles, knjiga 6). "a novost je — umevno — pretresla ves svet! Saj je to Kopernikovo delo — sad neumornega truda celih desetletij — zrušilo tisočletja staro stavbo naukov o svetovju od pradavnine do starega veka preko največjega grškega modrijana Aristotela in le temu sledečega Ptolemejevega sistema, po katerem je bila zemlja obsojena, da stoji kot središče vesolja nepremično, dočim se sonce s svojim dnevnim obhodom klanja zemlji, ki jo preko noči razsvetljuje luna skupno z zvezdami Kopernik pa je v nasprotju s tem naukom trdil in učil, da se zemlja kot hčerka sonca in sestra planetov pregiblje, da se dnevno vrti okrog svoje osi, da se skozi celo leto trajno nahaja na potovanju okrog sonca in da z njim vred tudi potuje v vsemirju (cilj ozvezdje Herkula). ""a zamisel je bila tudi za Kopernika samega tako pregloboka, da je čakal nad 30 let na iz-danje svojega nauka za širji svet. Svojega edinstvenega dela pa Kopernikus sam najbrže ne bi bil doživel v natisu, da ga njegovi ožji prijatelji — med njimi zlasti profesor matematike, Rhe-ticus .— niso pregovorili za tiskano izdan je v Niirnberg-u. In še tedaj se je zgodilo, da so mu (najbrže nasprotniki) podtaknili tuj predgovor, ki proglaša Kopernik-ovo delo kot hipotezo (podmeno) Kljub temu pa so že prve vesti o izdanju Ko-pernik-ovega veledela zadele v živo in so imele skozi stoletja vse do danes nepregledne posledice. Komaj dobrih sto let je zdaj, odkar je smel ta nauk tudi v šolo in se je sploh smelo o njem javno govoriti Radi tega nauka so gorele grmade (Giordano Bruno) in so umirali mučeniki (Galileo Galilei) in še mnogi drugi. Ali pa morda za človeka ni vseeno, ako zemlja še nadalje stoji nepremično na svojem mestu in še nadalje vživa sloves »žarišča svetovja« s človekom kot »krono stvarstva«? In li ni vse- IZREK TE DNA OJ izida vojne zavisHa svoboda in življenjska bodočnost Nemčije Nemški pesnik Ernst Moritz Arndt je zapisal: »Die Freiheit und das Himmelreich gewinnen keine Halben«. Po naše se to pravi, da si polovičarji ne pridobijo svobode in nebeškega kraljestva. Predno se poglobimo v te misli, je dobro, če tudi o njem nekoliko spregovorimo. eno, da jo sonce tudi še nadalje obkrožuje od jutra do večera? Ne! In ne! V tem nauku, ki je bil sicer že tisočletje pred Kopernik-om spočet kot misel posameznih učenjakov (n. pr. Aristotarh s Sama) je zapopadena tako globoka zamisel, da v svoji, tudi Weltbild-Reichsnlthrstand matematično realno obdelani celoti obsega in presega vsa verstva in znanje modrosti. Sele v tem Kopernik ovem nauku se nahaja oni skozi vso človeško zgodovino tolikanj iskani pravir, iz katerega naj človeštvo zajema ne le puhlo, učen-no znanje o svetovju, marveč predvsem občutek za svetovni red. Vse zlo na svetu namreč izvira iz pomanjkanja tega občutka, ki naj bo edino pravilno merilo za vrednotenje vseh, človeškemu življenju služečih stvari. * Nikolaus Kopernikus je bil rojen 19. februarja 1473 v Thorn-u (Ostpreußen). Njegov oče je bil nemški trgovec v mestu Krakau, od koder se je pozneje preselil v Thorn. Rodbina po očetu in po materi izhaja iz pruske pokrajine Schlesien. Ko mu je kot lOletnemu dečku umrl oče, je njegovo vzgojo in skrbstvo prevzel stric (materin brat) ermländski škof Lukas Watzenrode. Kopernikus je bil že kot deček tako nadarjen, da ga je njegov stric določil za posebne namene. Po končani osnovni izobrazbi ga je poslal na univerzo v Krakau, kjer se je vpisal kot »Nicola Nicolai de Thorum« in kjer se je poleg drugih predmetov zlasti zanimal za matematiko in astronomijo Svoje študije tudi še v drugih strokah (pravo, medicina, gospodarstvo itd.) je Kopernik kus deloma že kot mlad kanonik nadaljeval v Italiji (Bolonja, Padova, Ferrara, Rim). Po končanih študijah se je povrnil v Frauenburg, kjer je v visokem duhovniškem dostojanstvu vodil tudi gospodarstvo škofije oziroma kapitlja. A glavno njegovo delo je bilo raziskovanje vprašanja razmerja med zemljo in nebom Sele po izdanju svojega prvega dela »Commentariolus« se je lotil največjega, za svetovno zgodovino tako epohal-nega dela, katerega 400 letnico obhaja sedaj ves svet. Ne samo Nemci, tudi vsi ostali kulturni narodi sveta se spominjajo velikega Kopernik-ovega genija, ki je s svojim naukom ustvaril novo podobo svetovja. P- V Arndt-u je tičalo več domoljubnega kakor pesniškega ali umetniškega duha. Rojen leta 1769. v GroB-Schoritz-u kot sin švedskega državljana, je študiral v Greifswald-u in v Jeni. Pozneje se je posvetil učiteljevanju, ki ga je popeljalo na potovanja širom evropske celine. Spisal je več knjig ter dosegel položaj izrednega profesorja na univerzi Njegovo najbolj važno delo je bila knjiga o zgodovini tlake, ki je pripravila švedskega kralja do sklepa, da je v pokrajini Vorpommern tlako tudi odpravil. Drugo pomembno delo je bila knjiga »Germanien und Europa«, v kateri je napovedal bližajoče se dogodke ter pozival nem- ški narod proti Napoleon-u. Vse, kar je spisal in govoril, je bilo Usmerjeno v glavnem v domo-ljubnost ter se je nanašalo na mednarodne in roj-no-politične dogodke. Vsa prizadevanja tega velikega domoljuba so bila usmerjena v eo sam velik cilj, da bi nemško ljudstvo mislilo aa sebe, ljubilo svojo domovino ter se bojevalo za svo-bodo, napredek in svoj veliki razvoj. Smrt ga je zadela v Bonn-u leta 1860. Staro mnenje, da ljudje, ki niso dosledni, popolni in celotni, ne morejo doseči velikih storitev, je zagrabilo tudi Arndt-a. Saj vemo, kakor so to znali že naši predniki, da je za vsako zadevo ali stvar, ki je kake večje važnosti, potrebno tudi več dela in truda. Kar velja v malem za posameznika, to drži tudi v velikem za narode. Nemški narod je že takrat stremel za nacionalno svobodo in za izboljšanje življenjskih razmer, ki ga je Arndt označil z nebeškim kraljestvom. Le veliki možje, ki si hkrati ustvarijo tudi velike sotrudnike in pomočnike, torej ljudje popolnih storitev, zamorejo v boju za svobodo naroda in boljšo bodočnost doprinesti uspehe Ne spuščajmo se v zgodovino takih mož, ki so se bojevali za svobodo Nemcev. Mnogo jih je b 'o in veliko so storili Največji in najmogočnejši ve- j lemož na tem področju, ki brezdvomno zaser i j vse druge, je pa Adolf Hitler. Storitve, ki jih s dosegel svojemu narodu, so tako ogromne, da li bo šele zgodovina svoječasno pravilno ocenila, j Kljub temu še njegovo delo ni končano. Sedan a vojna predstavlja niz bojev in dela za svobodo in boljše življenske razmere nemškega naroda. Ker ni v tem boju ničesar, kar bi bilo do Arndt-ovem mnenju polovičarskega ali nepopolnega, uspeh ne bo izostal. Temeljitost in to'al- j nost, ki jo poznamo pri našem Fiihrer-ju, s katero računa tudi sovražni tabor, jamčita, da >o svoboda nemškega naroda z zaključkom zmagovite vojne pridobljena na celi črti, s svobodo v širjem smislu besede, bo pa rešeno hkrati tudi vprašanie živlienske bodočnosti nemškega naroda RAZSE VESTI _ O »če o dveh letih ne premagamo Japoncev, si bodo ustvarili svoj velikoazijski prostor.« Tako i« . izjavil avstralski vojni minister, ko je pregledoval vežbališče svojih čet. Pozabil je pa svojim vojakom povedati, kako bodo zavezniki pod vodstvom znanega beži-generala Mac Arthurja v dveh letih porazili Japonce, ker ni trenutno še niti najmanjših izgledov za to. Kako bi se naj to zgodilo. Mac Arthur tudi šara ne ve * Admiral Jamamoto padel v letaiski bitki. V petek, 21. maja, je izdal cesarski glavni stan v Tokiju vest, da je vrhovni poveljnik celokupne japonske mornarice admiral Isoroku Jamamuto pri vodstvu vojaških operacij aprila t. 1. padel v letalski bitki. Japonski cesar Hirohito je odredil za padlega admirala državni pogreb. Obenem je bil admiral Jamamoto po smrti imenovan velikim admiralom. Odlikovan je bil nadalje z najvišjimi odlikovanji. Njegovo mesto je zavzel admiral Koga, ki je že prevzel svoje funkcije. Z admiralom Jamamotom je izgubila Japonska enega izmed svojih največjih in najsposobnejših mornariških poveljnikov. Jamamoto je namreč uničil ameriško pacifiško brodovje v Pearl Harbour-u, njegovo brodovje je uničilo angleški vojni ladji »Repulse« in »Prince of Wales«, mimo tega pa je izvojevalo celo vrsto sijajnih zmag nad sovražnim brodovjem v Pacifiku. »Molčeči« admiral je sam izdelal načrte za te operacije, ki so ovenčale zastave japonske vojne mornarice z nesmrtno slavo. V znak visokega spoštovanja je tudi kitajska nacionalna vlada v Nankingu podelila padlemu admiralu Jamamoti red Tung Kuang. o. Predsodek ribičev. Ce ribiča na glas vprašate, ali ribe prijemajo, ti bo takoj dejal prst na usta, da se ribe ne bi preplašile. Tolikšna obzirnost pa v resnici m potrebna, ker govorenje rib prav nič ne moti. Ribe namreč niso samo neme, marveč tudi skoraj popolnoma gluhe ali vsaj močno naglušene, če se hočemo po človeško izraziti. Dojemajo namreč samo zvočne valove, ki se prenašajo neposredno po vodi. Le prav močni zračni tresljaji se prenašajo na vodo s tolikšno jakostjo, da jih lahko slišijo ribe. Ribič se lahko kolikor hoče glasno razgovarja med lovom, pa ne bo preplašil rib. Nasprotno pa se bodo riba takoj razbežale, če se le nekoliko stresejo tla od tršega koraka, ker se ti tresljaji z veliko jakostjo razširjajo tudi po vodi Sovjefija poirebuje nujno živeža Na konferenci v Hotspringsu so se pojavili tudi boljševiki - Cburcbil! se zavzema za sestanek z Rooseveltom in Stalinom - Roosevelt bo uradno obiskal Kanado Kakor omenjamo že na drugem mestu, zaseda t Hotspringsu (USA) takozvana medzavezniška prehranjevalna konferenca. Ta konferenca naj bi se po prvotni zamisli bavila izključno s povojnimi problemi. V ostalem je bil njen namen, pripraviti evropske emigrantske vlade do tega, da bi po vojni priznale ameriško prehranjevalno diktaturo. Z drugimi besedami: konferenca je bil velikopotezni poskus poslovnega značaja. Tudi Angleži so hiteli zatrjevati, da se konferenca v Hotspringsu nikakor ne bo bavila z aktualnimi ali sicer perečimi prehranjevalnimi vprašanji. Lahko si je misliti, kako zadovoljni so bili Ame-rikanci in Angleži, da se je po daljši tihi nape- tosti, ki je vladala med anglosaksonskima silama in Sovjetijo, pojavila v Hotspringsu tudi sovjetska delegacija. Boljševiki so se doslej skrbno izogibali vsake udeležbe konferenc, ki so j h vo dili ali Angleži ali Amerikanci. To tembolj, ker se niso hoteli obvezati na nikake sklepe glede povojne ureditve sveta, Boljševiki imajo pa glede svojih svetovno-revolucijonarnih teženj svoje lastne namene, ki so morali nujno zadevati v namene liberalistično-kapitalističnih držav. Spričo takega stanja je izzvala_ sovjetska delegacija v Hotspringsu nemalo začudenje. V toku konference pa so se izkazali pravi nameni kremlskih oblastnikov. Vodja sovjetske de- Her Kampl ums Mitfelmeer geh* weiter Von Kriegsberichter Günther Haupt bei der Kriegsmarine, im Mai 1943 P. K Als die Lautsprechei davon Kunde gaben, daß nun auch die Verteidiger von Tunis und Bi-serta der gewaltigen feindlichen Ubermacht erlegen seien, beherrschte uns der Gedanke an alle die nun seit 2% Jahren auf dem Mittelmeer um die Sicherung der nordafrikanischen Front kämpf ten und die die schmerzliche Nachricht doppelt schwer empfinden mußten. Mußten nicht gerade ?n/-h sie ¡n dieser Stunde das würgende Gefüh beschleichen, es sei ihr Kampf umsonst gewesen? Umsonst die ungezählten Tage entbehrungsreicher Seefahrt bei Wind und Wetter oder unter der Glut der südlichen Sonne, jede Minute eine Anspannung aller Nerven, ein Zwang zur höchsten Aufmerksamkeit vor dem aus unsicheren Tiefen oder aus dem Himmel heraus unversehens angreifenden Feind, umsonst viele endlos lange Nächte, in denen die Leuchtschirme des Gegners über den Schiffen herniedersanken, während er se'bst im Dunkel verborgen blieb, — umsonst die Freude über ieden Abwehrerfolg, über jedes ver lichtete feindliche U-Boot, über jeden Flugzeugabschuß, über jeden Transporter, den man hei! an seinen Bestimmungsort brachte? Erst später wird man erkennen . . . Seit dem ersten Tage, an dem der Krieg auch hier auf dem Mittelmeer entbrannte, war der Kampf schwer, so schwer, wie man es kaum jemand begreiflich machen kann, der nicht an ihm teilgenommen hat Als England die Herrschaft über das Mittei-meer schon in den ersten Wochen des Kampfes verlor, verdoppelte es seine Anstrengungen, die Verbindungen Italiens mit dem. afrikanischen Besitz zu stören, die es selbst dank seiner Kolonien und Hilfsvölker im Osten über weniger Umwege angreifen konnte. Es kam der Tag, an dem das deutsche Afrikakorps neben die italienischen Afrikakämpfer trat, und damit die Zeit erhöhte Belastung für alle die, die den Nachschub über See sicherzustellen hatten. Später wird auch von dem Einsatz an Schiffen und sonstigen Seekriegsmitteln gesprochen werden können, die nötig waren um d'esen Nachschub durchzuführen Auch von der Höhe der materiellen Opfer, die der Kampf um die Transporte gekostet hat. Gerade in dieser Stunde muß abeT erneut der Leistunge» all der Männer gedacht werden, die auf Kriegs und Handelsschiffen an den Geschützen, vor Ma schinen und Heizkesseln standen, denen es zu danken ist, daß unsere Afrikatruppen so lange aushalten und dabei immer wieder glänzende Er folge erringen konnten Heroischer Einsatz am jede Tonne Nachschnb Ich habe sie erlebt, die deutschen und italieni sehen Kameraden, wie sie auf ihren Kreuzern. Zerstörern und Torpedoboten, auf Korvette-und U-Boot-Jägern, auf Schnell- und Räumbooten, auf den Transportern selbst oft monatelang in ununterbrochenem Einsatz standen habe sie er lebt in Stunden der Gefahr und des Erfolges habe sie erlebt als Seemänner, Soldaten und Ka meraden: Immer wieder war es ein erschüttern des Erlebnis, so viel Tüchtigkeit, so viel Kühnheit, und so viel menschliche und chärakteniche Haltung, vor allem auch so viel unbekanntes Heldentum am Werke und eine schwere Aufgabe mit solcher Selbstverständlichkeit erfüllen zu sehen. Wen soll man mehr hervorheben, welche Leistung wäre größer als die andere zu nennen? Die Kapitäne und Besatzungen der Handelsschiffe, die mit gefährlichster Fracht im Laderaum, sich immer sagen mußten, daß sich jeder Angriff von See zuerst immer gegen sie richtet, und daß sich ihnen die wenigste Aussicht auf Rettung bot, wenn ein feindliches Geschoß ihr Schiff traf, die auch nach 7% Jahr Mittelmeerkrieg mehr oder minder fast alle schon einmal, wenn nicht mehrfach, in der See geschwommen hatten und doch auf ihren Platz blieben. Waffenbrüderschaft im besten Sinn Die Bordflak auf diesen Transportern, die meist unter dem Befehl eines Maaten oder Gefreiten, sich immer wieder Angriffe zäh und unerschrok-ken abwehrten und dabei zu erstaunlich hohen Abschußziffern kamen, so daß einer dieser Maate, der erste der Kriegsmarine überhaupt, das Ritterkreuz errang? Die tapferen Besatzungen der italienischen Zerstörer und Torpedoboote, von denen die meisten heute an die 250 Feindfahrten im Kriegstagebuch stehen haben, viele von ihnen dazwischen, die 6. 7, ia 8 feindliche U-Boote ver nichteten? Die deutschen Schnell- und Minenräumboote die sich besonders an der afrikanischen Küste immer wieder so glänzend bewähr ten? Sie alle, gleich welcher Einheit und welche' Waffe sie angehörten, haben mehr als ihre Pflicht getan, und es war gerade ihre beispielhafte und ■selbstlose Zusammenarbeit, die zu den stärkster Erlebnissen des Mittelmeerkrieqes gehörten. Schwerster Kräfteverlust für den Feind Man muß sich klar machen, welche ungeheuren littel der Gegner aufgewandt hat, um Westens an der Norda'-ikakiiste, weit vor den Toren Europas, zu einem Erfolg zu kommen. Man muß sich klarmachen, daß es dem Engländer allein nie gelungen wäre, uns zurückzudrücken, obwohl dies seine einzige Landfront gegen uns war und daß auch die Nordamerikaner nach ihrem feigen .Überfall aus dem wehrlosen französischen Besitz nichts erreicht hätten, wenn sie nicht in den letzten Wochen große Teile ihres im Augenblick zur Verfügung stehenden Kriegspotentials hierfür eingesetzt hätten. Wieviel feindliche Kräfte sind hier gebunden und abgenutzt worden Kräfte die an anderen Stellen fehlten. Und wie lange haben diese Kräfte gebraucht, um mit die ser kleinen Teilfront der Achsenmächte fertig zu werden, so lange, daß der Auf- und Ausbau des heute in Waffen starrenden gesamten Europas, insbesonder auch seines West- und Südwaüe inzwischen ungestört vollzogen werden konnte Wir wissen um den Verlust, den wir erlitten haben die Opfer die wir in Nordafrika bringen mußten. Der Schmerz um das Verlorene kann uns aber nur härter und entschlo^e^e- ma'-b"' 1941 ist das Mittelmeer der Schleifstein der Ah nutzung für dei feindlichen Kräfte und wird hleiben In diesem Sinne ist das Heldentum im Mitte'meerrraum zu Wasser und zu Lande nieb vergeblich gewesen. Der Kampf ums Mittelmee geht weiter legacije, K r u t i k o v, je namreč stavil predlog, naj konferenca ne obravnava vprašanja poznejše bodočnosti, temveč naj takoj prične diskusijo o živilskih pošiljkah za Sovjetsko Unijo. Kratikov je utemeljil svojo zahtevo i trditvijo l a __ J__i__i » , . Uradi dela bodo v doglednem času od gospodinjstev zahtevali poročila o hišno-gospodinjskih močeh, ki jih zaposlujejo. V poštev pridejo dekleta za hišna dela, dekleta za dnevna in pol-dnevna dela, dekleta za letno obvezo (Pflicht-jahrmadchen) ženske, ki delajo samo po nekaj ur, kuharice, voditeljice gospodinjstev, čuvarke otrok itd. in seveda tudi moško hišno osobje Najprej se bo pozivalo domačinstva brez otrok ter gospodinjstva, kjer se je gospodinja morala javiti za vpostavo v delo, pozneje gospodinjstva, kjer gospodinja ni bila podvržena prijavi za vpostavo v delo, nato hiše, ki imajo dva ali več hišnih uslužbencev in končno one, ki imajo in one, ki nimajo šoloobveznih otrok. Prijavi podvržene bodo samo tiste hišne moči, ki so stalno vsaj po 12 ur tedensko zaposlene v hišnem gospodinjstvu. Prijave se bodo vršile na predpisanih tiskovinah, iz katerih bo razvidno število in starost družinskih pripadnikov, zdravstveno stanje gospodinje, morebitne negovanja potrebne osebe ali vojne poškodovance ter morebitno vojno važno opravilo gospodinjinih sodelavcev v poklicu za- konskega moža. Navesti je nadalje stanovanjska trgovske, pisarniške in vse stranske prostora, način kurjave, tehniške pripomočke, aparate u sesanje prahu, pralne stroje itd., pomožne delov-ne sile za posebna dela, kakor veliko perilo tef kmetijsko izrabljeno zemljišče in rejo domači* živali. Število vprašanj dokazuje, da se zadeva ne bo reševala šematično, temveč vsak primer individualno. Tudi če je pri nekem hišnem gospodinjstvu zaposlena hišna pomočnica, katere gospodinja je obvezna prijavi v delo, se bo preiskalo, če je bolje vpostaviti v delo gospodinjo ali pomočnico. Učenke in dekleta na letno obvezo (Pflichtjahrmadchen) ter starejše, že dolga let» v hiši služeče pomočnice lahko, če so nadomest-ljive, ostanejo v sedanjih službah. Predno se pre-kine delovno razmerje, je zaslišati predstojniki gospodinjstva in hišno pomožno moč. Na ta način pridobljene moči se bo načelno uporabilo zopet v domačinstvu v družinah z velikim številom otrok ter v gospodinjstvih, ki 10 razvoju in obnovi in tudi v kmetijstvu. To se bo zgodilo samo v mejah stvarne potTebe. 6QSPQBARSKE VESTI 4. Na kaj Je še paziti pri košnji? Predvsem seveda na to, kako kosimo. Nekateri mislijo menda: »Kadar je manj trave, jo je treba pa toliko bolj v živo pokositi!« ... Nikar! Preostra košnja slabi travniško rušo, posebno še, če je po košnji dalje časa suho vreme. X Slovaška izboljšuje svoje pašnike. Slovaške oblasti so začele z izboljševanjem svojih pašnikov v pokrajini Tatra. Že lansko jesen so v tem področju uredili in izboljšali 5000 oralov travnikov in pašnikov. Melioracijska dela se ravnokar vršijo na nadaljnih 4000 oralih zemlje. V celoti nameravajo izboljšati 20.000 oralov travnikov in njiv. Izboljšanje gornjih zemeljskih plasti se vrši z zrah-Ijanjem, kjer je to. izvedljivo, nadalje z gnojenjem ter s sejanjem dobre detelje in trave X V Turčiji prevzame država monopol vžigalic. Med židovsko-ameriško družbo, ki ima monopol na razpečavanje in preskrbo Turčije z vžigalicami ter turško vlado je prišlo do sporazuma, po katerem prevzame turška vlada s 1. junijem 1943 vse pravice nakupovanja in razpečavanja vžigalic in vžigalnikov. S tem je turško gospodarstvo napravilo zopet korak bližje k samoosvojitvi in osvoboditvi izpod židovske gospodarsko-plutokratskc nadvlade. X Grčija sledi rude. Grške oblasti so izdale več rudoslednih dovolil v severnem in srednjem delu Grčije. Rudosledci so večinoma privatne tvrdke, ki bi z raziskanjem ozemlja rade prišle do rudnikov. X Industrijo za konserviranje mleka in izdelovanje mlečnega praška imajo tudi na Hrvatskem, in sicer v Starem Petrovem Selu pri Novi Gra-diški. Tovarna predela dnevno 10.0001 mleka. X Prehranjevalne rezerve Evrope. Nemški institut za gospodarska raziskovanja je izdal polletno poročilo o prehranjevalnem položaju. Številke, ki jih prinaša poročilo, govorijo, da se preskrba Evrope z živili še vedno lahko dvigne. To velja za razlike pridelkov po hektarjih v posameznih deželah, ki znašajo po nekod do 200 in še več odstotkov. Tako pridelajo v Holandiji, ki je kmetijsko zelo na višini, po 29 dvojnih centov pšenice in po 204 dvojne cente krompirja na hektar. Tudi Nemčija v tem ne zaostaja mnogo za Holandijo. Pridelalo se je po 23 dvojnih centov pšenice in po 171 dvojnih centov krompirja na hektar Izredno mali pridelki so v Franciji, kjer beležijo komaj 15 dvojnih centov pšenice in 110 dvojnih centov krompirja na hektar. Še dalje vzadaj so jugovzhodne države s komaj 12 dvojnih centov pšenice in 68 dvojnih centov krompirja. X Za dvig sadonosnikov. Da bi povečaK sado-nosnike, bodo v Nemčiji na 250.000 hektarjev veliki ploskvi uredili drevesnice. V to svrho so ustanovili tvrdko Obstvermehrung, G. m. b. H, Egeln, ki mora v bodočih 15 do 17 letih vzgojiti kakih 78 milijonov sadnih drevesc. X Tudi iz klavniškega vodnega odtoka se pridobiva mast. Kakor znano, morajo podjetja, U imajo masten odtok umazane Vode, imeti urejen« naprave, ki preprečijo vsako izgubo maščob. Tozadevna povpraševanje pri 228 klavnicah je sedaj prvič podalo malo sliko o pridobivanju masti is vode, ki gre v kanal. Po dobljenih podatkih znali na ta način zbrana maščoba od vsakega klanegi goveda 1,2 do 1,8 kg; od vsake svinje 0,4 do 0,6 kg. Iz tega se vidi, da se v mirnih časih i! odtočne umivalne vode po klavnicah lahko pridobi 0,05 kg čiste masti za tehniške »vrhe. X Višji komisar za vojno gospodarstvo v Bolgariji. Da bi se bolgarsko gospodarstvo popolnoma prilagodilo vojnim razmeram, je kralj imenoval dosedanjega ravnatelja bolgarskih agrarni bank, dr. Petra Aladjova, višjim komisarjem roj-nega gospodarstva. V njegov delokrog spada predvsem razdelitev uvoženih surovin. X Na Slovaškem skrbijo za gozdna temena. Slovaški raziskovalni zavod za gozdove in biologiji j* v par letih zbral 39.000 kg smrekovega semeni, ki Je 91"/o pognalo. Tudi zbiranje semena za ostalo igličaito drevje je pokazalo iste uspehe. Izneni-dili so pa poskusi pri bukovem semenu. Ker M je bukev v slovaških gozdovih in lesni industriji bolj slabo obnesla, bodo odslej posekane bukov« gozdove pogozdovali z jelkami. Slovaška je veliki del pridobljenega in zbranega gozdnega semena i*> vozila v inozemstvo. X Stremljenja po podržavljenju rudnikov t Turčiji. Kakor znano, so v Turčiji leta 1942 po-državili premogovnik črnega premoga t Eregh-Zonguldaku. Eazvoj tega rudnika v državni upravi je dal povod, da je postalo aktualno vprašanj« podržavljenja vse turške rudarske industrije. Pri tem je mišljena industrija črnega in rjavega premoga, železa, kroma, bakra, mangana, magnezij«, antimona in živega srebra. Rudarstvo se še dane« bori radi pomanjkanja materijala, potrebnega za svojo produkcijo. Težave so pa tudi v pomanjkanju prevoznih sredstev kakor tovornih avtomobilov, vozov, tračnic, vagonov itd. X Nov premogovnik v Španiji. V Mieresu v Asturiji so otvorili nov premogovnik Otvoritvi se j'e udeležil sam španski trgovinski minister Carceller. Rudnik bo dal letno milijon ton, to je desetino celotne španske produkcije premoga, Ta rudnik razpolaga z najglobljim jaškoa (500 metrov) v Španiji. íszssaaaaaílSESBj: Nadalje je treba paziti, da seno čisto pograbimo, posebno še, ako je seno drobno, ali če ga je dež zbil v tla. Važnost Je polagati tudi na spravljanje sene-nega drobirja, ki ga nastane vedno več ali manj na podih skednjev in tam, kjer zmetujemo seno z vozov. Čeprav namreč sen eni drobir vsebuje poleg semena dobrih trav tudi plevelno seme, je vendar v teh časih, ko je za travno seme velika stiska, dobrodošel pripomoček za pomladitev in zagostitev ruše na naših travnikih. 5. In kaj nam Je storiti po košnji? Predvsem izračunati pridelek in ga primerjali s povprečnim. Tako bomo lahko izvajali posl»-dice: koliko moramo pridelat» krme na njivai, ali pa koliko živine bo potrebno odprodati . . . Nadalje je po prvi košnji čae za gnojenj» travnikov z razredčeno gnojnico, seveda le ok oblačnem vremenu pred ali med dežjem. Kdor more napeljati od koderkoli na travnik vodo, naj to stori, kajti travniki, ki imajo dovolj vlage, bodo dali leto« celo nadpovprečen pridal a»- MALE VESTI * Fiihrer je sporočil prezidentu Argentinije dr. Ramón S. Castill-u ob priliki argentinskega narodnega praznika brzojavnim potom svoje čestitke. * GauleUer je bil v Wurmberg-u. Dne 22. in 23 maja se je v Wurmberg-u vršila letna seja loditeljic Reichsarbeitsdienst-a za Bezirk XXII Siidmark, kateri sta kot gosta prisostvovala Gene-ralarbeitsführer Lukesch in Stabsoberfiihrerin Uschka Dan preje je bil ogled mesta Pettau. Sejo je otvorila Bezirksführerin Sabukoschegg s temo lUntersteiermark und Oberkrain«. Bundesfiihrer Steindl je govoril o zgodovinskem razvoju Spodnje Štajerske za Nemčijo, medtem ko je Parteigenosse Fritz iz Klagenfurta obdelal isto gradivo za Oberkrain. Regierungs-Direktor dr. Papesch je oba predavanja izpopolnil s prikazovanjem nemške kulture na Spodnjem Štajerskem. Višek prireditve je dosegel obisk Gauleiter-ja dr. Uiberreither-ja, ki je tudi spregovoril. Sejo je zaključil godalni kvartet iz Pettau-a. * Kulturni dnevi spodnještajerske »Deutsche Jugend«. V času od 3. do 6. junija priredi »Deut-iche Jugend« organizacije Steirischer Heimat-bund v Marburg-u svoje kulturne dneve z zelo pestrim sporedom. Četrtek dne 3. junija bodo ob 11. uri dvignili zastavo. Obenem bodo trobili s stolpa. Slavnostna otvoritev se bo vršila v dvorani Oberschule, kjer bosta govorila Ober-gefolgschaftsführer Schweizer in Bundesjugend-führer Schilcher. Ob 15.30 bo sviral v grajski dvorani godalni kvartet iz Pettau-a s sodelovanjem sopranistke Marie Reichelt. Na sporedu so spodnještajerski pesniki in komponisti. Ob 20. uri bo v mestnem gledališču slavnostna predstava. Igrali bodo igrokaz »Das Dorf bei Odessa«. Dne 4. junija bo mladina položila vence v logu junakov. Od 8.30 do 15. ure so predvidene šolske prireditve. Ob 16. uri bo čital v grajski dvorani pesnik Han s Klopfer iz svojih pesnitev. V soboto bo mladina od 8. do 10 ure tekmovala v lanfarnih vodih (igrišče železničarjev) ter v petju (rotovški trg). Ob 17. uri se bo vršil vaški popoldan v Gams-u. Za 20. uro je predvidena serenada v grajskih arkadah. Slovesni zaključek bo v nedeljo, dne 6. junija na Tegetthoffplatz-u. Ob 11.30 govori mladini sam Bundesfiihrer Franz Steindl. Veseli konec tvori petje, igra in iviranje na trati mestnega parka. * Pripomoč za otroke družin frontnih bojevnikov. Po nekem posebnem odloku finančnega ministra se naj predstojnikom družin, ki opravljajo vojaško službo izven mej Reich-a, na predlog Finanzamt-a počenši s tretjim otrokom iz- plača zapadljiva pripomoč za otroke šele za tisti mesec, ko so zato dani potrebni predpogoji. S tem se hoče preprečiti, da bi se prepozno izplačevalo podpore radi zamujene prijave od strani frontnih bojevnikov. Pripomoč se bo izplačevala samo za eno leto v koledarskem letu prijave. PK-Kriegsberichter Kripgans (Atl •—Sch). Hoher Besuch in einem Lazarett Eichenlaubträger Generalfeldmarschall v. Manstein besuchte die Verwundeten eines Kriegslazaretts. • Nove karte za potovanja in gostilne. Reichs-emahmngsminister poroča, da bodo počenši s 54. dodelilno perijodo izdane nove Reise- und Gaststattenmarken ter nove karte za kruh, meso, maslo itd. Te karte bodo veljale od 20. septembra 1943 pa do 6. februarja 1944. Sedaj veljavne potniške m gostilniške karte ter odgovarjajoče marke za živila za posebne dodelitve izgubijo veljavnost 30. septembra 1943. • Izredna dodelitev sira. Reichsemahrungsmi-nister je izdal odlok, da se pri 50. dodelilni pe-rijodi lahko izda 125 g sira kot izredno dodelitev. Ta količina sira se bo izdala na odrezek F na Reichsfettkarti, nadalje na odrezek SV 1, SV 3 in SV 5 na Reichsfettkarti samooskrbovan-cev ter na tedenske karte inozemskih delavcev. * Ljubki prizori v mestnem parku v Marburg-u. Ribnik mestnega parka v Marburg-u je postal privlačna točka za staro in mlado. Labodji par, ki je veselje in ponos vseh obiskovalcev parka, je dobil družinski naraščaj. Po večtedenskem gnezdenju imajo ljudje sedaj priložnost, občudovati mlade labode, ki s svojo ljubkostjo in nežnostjo zanimajo tudi tiste, ki sicer niso ljubitelji živali. Ganljivo je gledati, kako sta roditelja nežna in skrbna napram svojim »otrokom«. Tako labodja mama kakor tudi papa nimata trenutno druge skrbi kakor gledati na svoje drage otroke tei jih čuvati, da se jim ničesar ne zgodi. V tem pogledu je med domačim petelinom in labodom velika razlika in se lahko reče, da je labod skrben in priden oče, kakor je tudi po vseh znakih sodeč zvest in dostojen življenjski tovariš svoji družici. Ljubke so tudi račice, ki jih je ravnokar izvalila vdomačena divja raca, ki živi v istem ribniku. Kakor domače, so tudi te vdomačene divje race prikupne ter v veselje naših otrok, ki jim pridno donašajo hrano in jo mečejo v vodo. * Smrtna kosa. V Marburg-u, MellingerstraBe 11, je preminul 78-letni trgovec Josef Urban. V RoB-wein-u blizu Marburg-a so pa pokopali 76-letnega trafikanta Petra Trinko. * Seja voditeljev iol iz Kreis-a Marburg-Land. Minuli teden so imeli voditelji šol iz okraja Marburg-Land v Marburg-u svoje zborovanje. Pri tem so dobili od šolskih svetnikov navodila za bodoče šolske tedne in za oblikovanje prireditve »Woche der Schule«, to je tedna šole. V tem tednu se bo vabilo starše otrok v šole, da se bodo pri samem šolskem pouku lahko prepričali o znanju svojih otrok. Hkrati bodo lahko videli storitve šolskih del svojih malčkov. Nadalje se je razpravljalo o zbiranju zdravilnih zelišč. Končno so šolski upravitelji poročali o učnih uspehih in nadaljnjih učnih načrtih * Ščitite krta! Za vrtnarja in kmetovalca je krt najbolj koristna žival. Na žalost se ga povsod preveč zasleduje, tako da je njegov zarod v nevarnosti. V isti meri narašča nevarnost majskih hroščev. Krt je edini, ki preprečuje razmnoževanje ogrcev in s tem tudi hroščev Izgleda, da ga je narava za to določila. Z uničevanjem ježa škodujemo samemu sebi. Zato je polagati važnost na ohranitev tega pomočnika v boju zoper živalske škodljivce. * Pisma brez kuvertov. Ker ni vedno pisemskih ovitkov ali kuvertov na razpolago, je sedaj dovoljeno, pisemske pole in tiskovine oddajati na pošto samo v zloženem stanju brez ovitkov. Take Dr. F. J. Lukas: Ausschneiden! Izrezatil Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch (Nemščina za odrasle metodično in praktično.) 21. Stunde. Trennbare Vorsilben der Zeitwörter. Ločljive predpone glagolov. Regel: Eine Anzahl von Zeitwörtern wird mit Hilfe von Vorsilben gebildet. Diese Vorsilben werden, wenn das Zeitwort im Hauptsatze steht, in der Gegenwart, in der Mitvergangenheit und in der Befehlslorm vom Zeitworte getrennt. Pravilo: Precejšnje število glagolov se tvori s pomočjo predpon. V sedanjem in prihodnjem iasu tei v velelniku stoje te predpone ločeno od glagola, če stoji ta v glavnem stavku. Nekaj najvažnejših ločljivih predpon: ab, an, auf, aus, bei, ein, fort, her, hin, los, mit, nach, nieder, um, unter, vor, weg, wieder, zu. Übungssatze: Bitte, wann fährt der Schnellzug nach Wien ab? Ich kann ihnen leider nicht sagen, wann er abfahren wird, sehen Sie doch am Fahrplan nach. Ich muß mein Gepäck abgeben. Wo gibst Du es ab? Ich gebe es in der Gepäcks-aufbewahrung ab. Warum nehmen Sie den Hut nicht ab? Mir ist zu kalt. Was wird sie heute wieder anziehen, ein Kostüm oder ein Kleid? Wahrscheinlich wird sie ihr blaues Kostüm anziehen. Und was ziehst Du an? Ich ziehe meinen schwarten Rock und meine graugestreifte Hose an. Fahren Sie direkt nach Wien oder müssen Sie um-■teigen? Ich «steige in Bruck um. Wieviel Fleischmarken gibst Du für diese Speise ab? Zwei, das heißt 100 Gramm. Um wieviel Uhr stehen Sie mei- stens auf? Meistens stehe ich um 7 Uhr auf. Stellen Sie bitte, den Lautsprecher ab, man versteht sein eigenes Wort nicht mehr. Weitere Ubungssätze. 1. Die Hilfsarbeiter tragen die Mauern der zerstörten Häuser ab 2. Um wieviel Uhr kommt der Zug an? 3. Was für ein Kleid ziehen Sie heute an? 4. Halten Sie mich bitte in meiner Arbeit nicht auf, ich habe wenig Zeit. 5. Es hat aufgehört zu regnen, gehen wir aus? 6. Karl gibt zuviel Geld für Vergnügungen aus. 7. Wen laden Sie heute abend zum Tee ein? Nur ein paar Freunde. 8. Er liest mir jeden Brief« vor. 9. Der General legt einen Kranz am Heldenmal nieder. 10. Wann geht heute die Sonne unter? Aufgabe: I. Prestavi v slovenščino: Ich danke Ihnen sehr für das Wörterbuch, ich habe es gestern sehr notwendig gebraucht. Der arme Kerl hat für diese Arbeit fünf Stunden gebraucht. Dieser Baumeister hat schon mehr als 200 Häuser gebaut. Ich sage Ihnen, er hat mich tot gefragt Diese gute Nachricht habe ich gerne gehört. Wir haben während der Vorstellung einige Male herzlich gelacht. Er hat viele Jahre in Deutschland gelebt und spricht daher fließend deutsch. Er hat sich dumm gestellt und nicht die Wahrheit gesagt, aber wii haben ihm nicht geglaubt. Wir haben ihr alles Gute zu ihrem Geburtstag ge- wünscht. Er hat mir gezeigt, wo er wohnt. Diese arme Frau hat 3 RM Strafe gezahlt, weil sie ein Fenster schlecht verdunkelt hat. Er hat immer auf einen Gewinn in der Lotterie gehoft, aber er hat nie gewonnen. II. Beantworten Sie folgende Fragen: 1. Was für Züge gibt es? 2. Was befördern die Güterzüge? 3. Wo halten die Schnellzüge? 4. Was muß man zahlen, wenn man mit dem Schnellzug fährt? 5. Was hat fast jeder Schnellzug? 6. Wo halten Lokalzüge? 7. Wie nennt man sie? 8. Wieviel Klassen führt fast jeder Zug? 9. Wo kann man sich am Bahnhof etwas zum Essen oder zum Trinken kaufen? 10. Darf man in jedem Abteil rauchen? 11. Was geschieht, wenn man in einem Abteil für Nichtrauchei raucht? 12. Darf man Hunde in den Zug mitnehmen? 13. Welche Vorschrift besteht bezüglich der Hunde? .14. Darf man Gepäck in den Wagen mitnehmen? 15. Wann sind die Züge oft überfüllt? 16. Was macht der Schaffner? 17. Wo löst man die Fahrkarten? 18. Wo kann man die Bahnsteigkarte lösen? 19. Was kostet eine Bahnsteigkarte? II. Setzen Sie diese Sätze in die zusammengesetzte Vergangenheit: II. Postavi sledeče stavke v sestavljeni pretekli čas: (Ich mache meine Arbeit — ich habe meine Arbeit gemacht). Ich lache über einen guten Witz. 2. Du kaufst Dir ein neues Fahrrad. 3. Er raucht zuviel. pisemske pošiljke z odprtinami na strani so dovoljene, če te odprtine niso tako velike, da bi se v iste vrinile druge dopisnice ali pisma Take odprtine je zalepiti s kosi papirja. Na ta način poslane tiskovine je treba zavarovati z zalepljenjem 8 papirjem. Zalepljen papir pa naj zalepljenih odprtin popolnoma ne zadela. Naslovi mora i o na vsak način nositi oznako »Drucksache«. Če oblasti kontrolirajo vsebino takih pošiljk, lahko prere-žejo nalepljene papirje Zalepljene pošiljke tiskovin v oblikah zloženih pisem brez oznake »Drucksache«, nadalje od vseh strani popolnoma zalepljene tiskovine, katerih ovitki so težko nadoknad-ljivi, so podvržene splošnim določilom * Nemško rokodelstvo ima bodočnost Reichs-wirtschaftsmínister Funk je pri ogledu neke rokodelske razstave izjavil: »Samostojno rokodelstvo, ki se v totalni vojni tako uveljavi, se nima kaj bati bodočnosti. Nacionalsocialistična država bo po vojni pospeševala zopetno otvoritev rokodelstev ter v prid vojnih udeležencev olajševala ustanovitev novih obratov Moderno rokodelstvo, ki koraka s tehniko in čuva svoje stvariteljske vrednote, predstavlja ljudsko in državo vzdržujočo, nacional-social zmu primerno gospodarsko in življenjsko obliko.« * Vojni poškodovanci postanejo politični vodi-telji. Večje število vojnih poškodovancev so sprejeli v učne tečaje, da se jih izšola za politične voditelje stranke Ti možje, ki nosijo večinoma vsi znake svojega junaštva, bodo brezdvomno dobro nadomestili in izpolnili vrzeli, ki jih je v voditelj-skem zboru povzročila vojna. Ljudje, ki so se izkazali pred sovražnikom kot junaki in dobri Fiih-rerjevi vojaki, bodo gotovo tudi dobri voditelji v stranki in njenih odredih. * Preskrba papirja za pisatelje. Ker polaga Reichspropagandaminister veliko važnost na to, da poklicni pisatelji ne bi ostali brez papirja in ostalega za njihovo delo potrebnega materijala, je pristojna gospodarska skupina odredila, da se jim pri razprodaji pisarniških potrebščin na drobno daje prednost na podlagi predloženih izkaznic Želja Reichspropagandaministra je, da literarno ustvarjanje nemških pisateljev kljub vojni ne pride do zastoja. * Novinarski poklic ima na Hrvatskem javni značaj. Poglavnik je proglasil s posebno odredbo časnikarski poklic kot uradni poklic. * Za nakup prascev, plemenskih svinj in ovac je potrebno dovoljenje Kakor je bilo že uradno razglašeno, potrebujejo živinorejci, ki niso kmetovalci, za nakup prascev, plemenskih svinj in ovac dovoljenja pristojnega prehranjevalnega urada Taka nakupna dovolila za svinje se bo izdajalo samo za svinje do 50 kg žive teže. Predlogom za 4. Fräulein Mathilde spielt den ganzen Tag Klavier. 5. Karl arbeitet täglich zehn Stunden und mehr 6 Wir sagen immer die Wahrheit. 7 Hört Ihr das Klopfen an der Türe? 8 Die deutschen Soldaten kämpfen immer tapfei. 9. Herr Paulin, wie teuer verkaufen Sie einen roten Kanarienvogel? Wörter. abfahren (du fährst ab) — odpeljati se (ti se od- oelies) abgeben (du gibst ab) — oddati (ti oddas) abnehmen Idu nimmst ab) — odvzeti (ti odvza-mes) abstellen — odstaviti izdanje tozadevnih dovolil se mora priložiti potrdilo Ortsbauernfuhrer-ja. da je za prehrano svinje lastna krma na razpolago ki omogoča najmanj trimesečno krmljenje za poznejše domače klanje S tem se bo omejilo sv;nierejo samo na tiste osebe, ki imajo za pitanje dovoli krmil ki jih ne dobivajo iz kmetijstva Ta oni j lev je po': ker morajo kmetijski živinorejci sami skrb"i za zadostno preskrbo trž šča z mesom Na vsak način se mora preprečiti nadalinio povpčanie konsuma krmil v škodo kmetijstva * Šla ie pod vlak V noči od petka na soboto se je vrgla na Thesen-u pod vlak 22-letna hšna pomočnica Maria Kowatschitsch stanu>oča v Mar-burg-u. Franz-Girstmaver-Gasse Našli so jo v soboto ziutraj ter hkrati ugotovili samomor * Samomor radi neozdravljive bolezni Na pokopal šču v Sachsenfelc'-u je 54-letni Anton Dela-korda izvršil samomor P^erezal si ie vrat Predno mu je Nemci Rdeči Križ nudil pomoč je bil nesrečnež že izkrvavel Delakorda ie storil samomor radi neozdravljive bolezni * fiO.OOO predlogov za izboljšanj? delovnih postopkov so v minulih mesecih stavili svojim obra-tovodjem delavci raznih industrijskih podjetij Nemčije Od tega so dve tretjini vseh zamisli sprejeli ter jih že praktično izrabljajo Gre za razne izume na področju izpopolnitve raznih delovnih procesov, ki so osvobodli 15 000 parov delovnih rok, hkrati pa prinašajo štednjo v porabi elektrike, materiajala in časa Kakor vidimo in trdimo pri vsaki priložnosti, je nemški delavec vedno in povsod z rokami in umom pridno na delu za napredek tehnike * Romunija je kaznovala devet svojih bivših diplomatov Romunska vlada je odvzela devetim diplomatom, ki rovarijo v tujini zoper svojo lastno domovirto, romunsko državljanstvo ter zaplenila njihovo v Romuniji se nahajajoče premoženje * V dveh mesecih so Angleži zaprli 38.898 Indijcev. Angleški kolonijalni minister Amery je izjavil v Spodnji zbornici, da so angleške oblasti v ča 11 od 15. marca do sedaj v Indiji pozaprle 38.898 Indijcev Gre za povzročitelje kongresnih nemirov * Velike poplave v Arkansasu. V Arkansasu (USA) so nastale velike poplave. Voda je narasla s toliko silo, da so morali preteklo nedeljo ustaviti preskrbo mesta Fortb Smith. ki šteje 30 000 prebivalcev * Prvo ameriško vzletišče v Angliji V Andre\vs-fieldu (Anglija) so ameriški vojni pionirji zgradili prvo vzletišče ameriške vojske Vzletišče je že zgrajeno ter ga uporablja ameriško letalstvo. * Letalski gangsterji pobili 33 dojenčkov Pri napadu na italijansko mesto Reggio Calabria je bila z bombo zadeta tudi hiša za najdenčke. Vsled abtragen (du trägst ab) — odnesti (ti odneseš) ankommen — dospeti anziehen — obleči aufhalten (jemanden) — zadržati (koga) aufhören — nehati aufstehen — vstati ausgeben — izdati ausgehen — ven iti ausschwitzen — spotiti se Befinden (s) — počrtje bluten — krvaveti einige — nekateri einladen — povabiti Fleischmarke (w) — mesna znamka Fremdenkörper (m) — tuje telo (smet) eksrlozije je bilo ubitih 33 dojenčkov Smrt pod rušpv nami je našlo še 14 dojilj m neka nuna. Aru lo imsrlški gangsterji so se s tem napadom zoj. žilostno ovr>kovečiI' v zgodovini letalskega vojskovanja * Angleži se prilagodevajo Sovjetom. V Londonu v Wh teliallu. to je mestnem delu, kjer stojijo vladne palače, so baje začeli opuščati tradicijo-nalno nošnjo črnih dolgih sukenj in belih ovrat- ' ov Temu v ledu so sledile tudi osebnosti po bankah Žene io hčerke teh visokih gospodov so pa začele z nošajo ruskih bluz in kozaških pla-ščev. Torej vse iz »simpatij« do Stalinovega zavezništva! » ' Kreta je nepremagljiva trdnjava. Madžarski novinar baron V:nce Georgey, ki se je ravnokar vrnil iz o "ledovalnega po ovanja po grškem otoku Kreti v Sofijo, imenuje Kreto v nekem poročilu, ki ga je prinesla bolgarska »Zora«, »hrbtenico za »a«":!o balkanskega poloto';a« Dobil ie vtis. da je Kreta neprema^lilva trdnjava * Novi japonski poveljnik na otoku Java. Ge-nerallajtnant Kumakiči Harada. ki je doslej poveljeval neki armadni skupini, je bil imenovan te dni vrhovnim poveljnikom japonskih sil na otoku Java. * Sofijski židje morajo zapustiti bolgarsko prestolnico v treh dneh. Bolgarski notranji minister je izdal naredbo, ki poziva vse v Sofiji bivaio e Žide naj v teku treh dni zapustijo prestolnico ter se podajo v notranjost dežele * Težka železniška nesreča v Zedinjenih državah. Preteklo soboto se je odigrala na železniški progi Atlantic—City—New York velika železniška nesreča Na vožnji iz Atlantic Cityja v New York se je iz neznanih vzrokov iztiril neki osebni vlak. 18 potnikov je bilo pri tem ubitih daleč nad 100 pa ranjenih * O obsegu poplave v Zedinjenih državah. Pon- deljek je prispela iz Cikaga vest, da še valovi reke Illinois vedno naraščajo. 10.000 delavcev gradi nasipe, da bi zadržali poplavo. V Indianiji, Oklahomi in v Kansasu je nevarnost že min'la. V štirih mestih, v katerih je moralo zapustiti več kot 100.000 ljudi svoje domove, se begunci zopet vračajo Škodo cenijo na 40 milijonov dolarjev aurR^irwR • Die Wichtigkeit der deutschen Sprachkennf nisse beweisen die kürzlich abgeschlossenen deutschen Sprachkurse des Steirischen Heimatbundes, die von 107.000 L'nterstei-rern besucht wurden. Nehmt euch daran ein Beispiel und lernt deutsch! geben (gibst) — dati (daš) gestreift — progast Gramm (s) — gram grau — siv Grippe (w) — gripa gurgeln — grgrati Hals (m) — vrat halten (hältst) — držati (držiš) heraußen — zunaj Hundewetter (s) — pasje vreme husten — kaši jati Krankenhaus (s) — bolnišnica Lautsprecher (m) — zvočnik Lid (s) — veka Lösung (w) — raztopina, razrešitev Aufgabestempel ! (Kaum für Vermerke des Absenders für seinen eigenen Geschäftsbetrieb) um Autkleben I der Freimarke « durch den Absender Cinuelerun^sschin — Sorgfältig aufbewahren In Ziffern) RM...................... Rpf ....... Absender (Name, Wohnort, Postanweisung auf - RM___________Rpf, wörtlich: HSSP (Gebührensätze umseitig) bäudeteü, Stockwerk): An FmpfSngi-rr v Gin gezahlt am Betrifft (Rechnung , Kassen-zelchnen, Buchungsnuinmer usw., bei Steuerzahlungen Steuerart und Nummer:) In Strasse, Hausnummei, Gebäudeteil, Stockwerk . ..................................................... j, Nr = Eingetragen durch: II * ♦ Ankunfta-Nr. äter odhoda Aufgabeatempel a V Postannahme P0LITIČ1E BELEŽKE □ Rooseveltova lakomnost po »vetovni oblasti. Ameriški časopis »News Week« piše: »Kje bode dobile Zedinjene države po zmagovito končam vojni svoja oporišča? Na vsak način je potrebno da se ta problem reši že med vojno, ker bo po vojni ljubosumnost med zavezniki velika, kar bo otežavalo vsak sporazum. Nujno je, da se postavi minimalen program za črto oporišč, ki jih zahteva Amerika. Načrt je sledeči: V Atlantiku razpolaga Amerika že z oporišči na Groniandiji, Neufundlan-diji in Islandiji. Ta oporišča varujejo morsko pot v Evropo. Nadalje ima v Braziliji oporišča, ki predstavljajo varstvo za morsko pot v Afriko. Za -ktevati je pa hkrati ameriške mornariške in letal-ike baze v Dakarju, Frestownu in v Liberiji. Da bi k dalo Evropo kontrolirati tudi od juga, mora Amerika imeti oporišča tudi na Gibraltarju, Malti in v Aleksandriji, hkrati se pa mora tudi Tunis izgraditi kot letališče, od koder bodo letala lahko vsaki čas zletela na poljubno točko južnega dela Evrope, ako bi nastale težave Tudi na Kreti ter nekje v bližini Ankare se mora urediti ameriška vzletišča. Najvažnejše točke kakor Singapur in Freetown morajo biti v bodoče Ameriki na razpolago. Obvladanje Atlantika in Pacifika vključno otokov ter nasproti ležečih obali predstavlja glavno skrb Amerike in je treba načrte o oporiščih čim preje urediti. V Pacifiku zahteva Amerika baze na Formozi in v Nagasabiju radi kontrole Japonske.« Tako bi Amerikanci radi pohrustali ne samo sile os\ temveč tudi svoje zaveznike D Vprašanje »globalne strategije«. Kakor poročajo nemški listi iz Lizbone, se je Roosevelt v pismu, ki ga je Davies izročil Stalinu, dotaknil tudi vprašanja »globalne strategije«. V znak po-klona pred Stalinovim prestolom je izjavil Roosevelt tudi svojo načelno pripravljenost za vzpostavitev druge fronte v Evropi V svojem pismu za-kteva Roosevelt med drugim tndi ameriška vojna oporišča v Sibiriji, zlasti na polotoku Kamčatka Ta oporišča bi služila za vojno proti Japonski. Končno pa Roosevelt vzpodbuja sklicanje konference, ki bi se je udeležili Stalin, Roosevelt. Chur-cMl in ČangEajšek T Beneš bo sprejet v Beli hiši in v Kremljn. Taka poročila prihajajo preko nevtralnih držav iz «ovražnega tabora Pravijo, da je Beneš kot vodja tekih emigrantov edini mož. ki uživa v Londonu ™ashmgtonu in v Moskvi nek »ugled« in da bi ga zato radi Anglosasi vpregli za posredovanje ▼ gotovih nesporazumih, ki jih med plutokrati in bolj-iVr. j"® ,man>ka Ba'e mislita Roosevelt in Church 11, da bi Beneš utegnil pregovoriti Stalina, naj t» se odločil za osebni sestanek s Churchillom in Rooseveltom. Znano je namreč, da Stalin odklanja vsak osebni stik s svojimi plutokratskimi zavezniki, ki so si složni in edini samo v tem, da bi porazili Nemčijo. O Emigranti se grizejo med seboj. Iz Londona je prišlo poročilo agencije »Tass«, ki pa še od diuge strani ni potrjeno, da je takozvani češki d'žavni svet podal izjavo proti poljski emigrantski vladi. Čehi se v isti sklicujejo na dogodke v letu 1°38, ki so vodili do odstopa Sudetov ter na dogodke v pomladi leta 1939. ki so povzročili razpad Češkoslovaške ter zavzemajo ostro stališče proti Poljakom, ki so se že takrat okoristili iz spora med Češkoslovaško in Nemčijo in so tudi v slučaju Katyn dokazali, da so »zaveznikom« sovražno naklonjeni □ Stalin lovi kaline. Stalin je glasom poročil iz nevtralnih držav nedavno sklical nekakšno »vseslovensko konferenco« v Moskvo, na kateri so mu razni delegati propadlih slovanskih držav potrdili, da je Sovjetija edini zaščitnik Slovanov na svetu. Slučaj umora 12.000 poljskih oficirjev pri Katynu ki so predstavljali elito nekdanje Poljske in so bili tudi Slovani, so najboljši dokaz kako Stalin s svojimi GPU-morilci ščiti Slovane. Nobenega oma ni da Slovani danes poznajo Stalina, njegovo naklonjenost in zaščito ter vse, kar goji do Slovanov, tako dobro, da mu tudi nobena konferenca v tem pogledu ne bo več koristila. O Severoatrikanci nočejo k vojakom. General Giraud je Angležem in Amerikancem obljubil, da bo formiral 400 000 afriških vojakov pod francosko zastavo ako zasedejo Francosko Severno Afriko Ko se je sedaj po več kakor šestmesečnih bojih z velikimi žrtvami izvršila zasedba, je general Giraud kljub vsem naporom sestavil jedva par čet, ki so stopile v francosko armado. Prebivalstvo se namreč pozivu za prostovoljen vstop ni odzvalo in ko končno tudi nagrade, ki jih je Giraud razpisal, niso učinkovale, so se Afrikanci iz strahu pred silo umaknili v gorovja da so se na ta način izognili vojaški službi d Amerikanci bodo odlikovali gospo Čangkaj-škovo. Iz Amerike poročajo, da bo znani politik Wendell Willkie dne 2. juni)a t. 1. izročil soprogi maršala Čangkajška takozvano ameriško Church-manovo odlikovanje, ki ga Amerika podeljuje za zasluge na področju sporazumevanja in zbližanja narodov. Ker je gospa Čangkajškova potovala po Ameriki, da bi za svojega moža dobila pomoč v materi j alu, orožju in municiji, se je lahko prepričala, da njenih govorov in predavanj Amerikanci niso pravilno razumeli, ker bi ji sicer ne dali svetinjo za sporazumevanje med narodi, temveč orožja, ki ga išče in potrebuje SZ Zt¿BSAVILSI u Starost nekaterih bolezni Ze v svitu prvih kultur na Vzhodu so bisuo-umnejši poedinci opazovali človeške bolezni .n nekatere tudi uspešno zdravili. Hippokrat e poznal že precejšnje število bolezni tako n. pr. trebušni legar, ustno gnilobo, pad /ico, grižo, vnetje prsne mrene, haermorrhoid«. Arabski zdravnik Rhayes (r. 850) je prvi omsal dobrce. poznal je tudi prave osepnice, kd su se prvotno pojavljale pri kamelah. Prva epMemija eri h koz je zadela Evropo v VI. stoletju po n. št. Azijsko kolero poznajo v Indiji že izza davnih doj, v Evropi pa se je pojavila šele t. 1830. Tudi griža je bila znana že v starih časih: besedo di-zenterija najdeš pri Herodotu. Malarijo so poznali v stari Grški in v Rimu in jo omenja tudi mlajši Plinij. Antični zdravniki so takisto poznali jetiko. O siíitídi mislijo, da se je pojavila v Rimu ob času njegovega propadanja, drugi pa menijo, da so jo prenesli v Evropo Kolumbovi pomorščaki. Najdena okostja starih Američanov pričajo, da je bila sifilis v Ameriki dokaj razširjena. Tetanus so poznali že grški zdravniki. Aristotel ie poznal steklino le pri živa i, pri človeku jo je opisal Celsus 1. 23—30 pr. n. št. Naistarei.e po očr n o p d-»ro u resn - ie kr- e najdeš pri Oribaziju (326—403 po n. št.). Naz v sladkorna griža, diabetes a 7 in stole a pred n. št. od Demetrija Hippokrat je dajal sredstva zoper debelost? V historiji je Platon v del bolezen, ki nastaja iz motenj v maternici. Srčne hibe je zabeležil Galenos 1. 131—201 po n. št. Sele z iznajdbo drobnogleda (mikroskopa) >e bilo omogočeno temeljito spoznavanje bolezni in njih zdravljenje. Izmed najvažnejših odkritij naj omenimo: 1. 1880 je Eberth odkril Bacterium tiphi, povzročitelja legarja; mikroba, ki povzroča azijsko kolero, Vibrio choleral, R. Koch 1. 1884¡ Bacterium pestis, pvzročitelja kuge 1 1894. Kitasato in ob istem času Yersin, Corynebacte-rium diphteriae, povzročitelja davice, 1. 1884. Loffelerj povzročitelja gnojenja je vzgojil 1. 1883 Fehleisen, povzročitelja kapavice '— Micrococcus Oonorrhoeae — 1. 1879. A. Neisser, povzročite' a pljučnice Diplococcus pneumoniae, (sicer Steplo-coccus lanceolatus) so raziskali Gamalei, Franke! in Weichselbaum. Povzročitelja jetike je odkril 1. 1882. Koch, SChaudinn je 1. 1905. odkril Spi-rochaeta pallida, povzročitelja sifilide itd. Iz tega vidimo, da je petletje 1880—1885 bilo posebno srečno v odkrivanju starih sovražnikov človeškega rodu. Oddajal pečat Rpf_. RM (Ime, bivališče, cesta, hlina It., del zgradbe, nadstropje): Vplačano Se nanaša na račun, blagajniški Ust, vpisna Siev., pri davkih, vrsta davka In štev.) Odpošiljatelj: Poštna nofcainica Tukal naj prilepi odpošiljatelj »namke Pristojbine) zadaj) Reichsmark Gosp. Cesta, hišna itev. del zgradbe, nadstropje: OdpošlIJatelJeve opazke za lastni obra DoStilVill IlSi — Dobro branite — Reichs- S= „ , mark H RPf (v številkah) Prejemnik: in Aufgabcnummer Poštno povzetje- Oddajni pečat Magen (m) — želodec Magenleiden (s) — želodčna bolezen Mittel (s) — sredstvo liederlegen (etwas) — položiti (nekaj) niesen — kihati kihniti ordentlich — reden, pravilen, pošten plombieren — plombirati plötzlich — nenadoma rahig — miren, -a, -o Khicke — poslati Schmerz (m) — bolečina ichneiden (geschnitten) — rezati Khwitzen — potiti se Itopfen (a) — kaplja utergehen — potopiti se verderben (verdirbst, verderben) — pokvariti (pokvariš, pokvarjen) verkühlen (sich) — prehladiti se vorbeisein — preteči, miniti vorgestern — piedvčerajšnjim vorlesen (du liest vor) — glasno čitati, predavati wahrscheinlich — najbrže Wasserstoffsuperoxyd (s) — vodikov superoksid Watte (w) — vata wenigstens — vsaj, najmanj wirksam — učinkovit, -a, -o Wort (s) beseda Wunder (s) — čudo ziehen — vleči zurück aein — nazaj priti Redewendungen — rekla. mir ist kalt — zebe me was fehlt Ihnen? — kaj vam je? schlecht aussehen — slabo izgledati mir ist nicht gut — slabo mi je sich zu Bett legen — vleči se sich einen Zahn ziehen lassen — si dati zob iz-dreti sich ruhig halten — mirno se (za)držati ein paar — nekaj, nekoliko ZatfemnHev od 22. do 4. ure balija ko t jisŽEia fadsifava Evrope Benito Mussolini je leta 1914. izstopil iz italijanske socialistične stranke ter ustanovil list »P o p o 1 o d Italia«. Takrat je rekel, da bo za svetovno vojno prišla revolucija in imel je prav. Svetovna vojna je italijanski narod vzdra-mila ter mu povedala, da je napočil čas, ko se mu je treba začeti dvigati. Pod to parolo je Mussolini leta 1919. ustanovil fašistično gibanje, ki je imelo ustvariti piotiutež boljševiški nevarnosti, ki je pod vplivom revolucije v Rusiji začela ogrožati italijanski narod. Zidovsko-boljševiška gonja se je namreč trudila, izkoristiti krizo demokracije, povzročati anarhijo ter se ob ugodnem trenutku polastiti režima. Večinoma iz samih frontnih bojevnikov sestavljeno fašistično gibanje je Mussolini stavil v boj zoper notranje razdiralce Italije, da bi preprečil njen razpad Začel se je boj med skrajno desnico in skrajno levico. Marksizem je imel veliko število volilcev in pristašev za seboj, ampak njegovi voditelji, kakor nikjer drugod, tudi v Italiji niso znali ustvariti za ljudstvo nekaj pozitivnega. Na mesto konstruktivnega poseganja v dogodke, so ljudske množice usmerjali v anarhijo, vodili štraj-ke ter slabili narodno gospodarstvo fa neizprosen boj med rastočim fašizmom in razdiralnim komunizmom je do leta 1922. dosegel svoj višek. Ko je državna uprava že izgubljala tla pod nogami ter ni bila več v stanu, vzdrževati mir in red, so začele oborožene fašistične for-m^Gije same delati mil ne da bi jih pri tem legalna oblast bila podpirala ali ovirala. Rimska vlada je takrat mirno gledala pretakanje krvi. Bila je pač mnenja, da je ne boli, če se opozicija v obliki komunizma in fašizma kolje med seboj Fašizmu je pri tem kljub manjšini uspelo premagati komunizem ter priti do oblasti, kjer je potem odpravil vše, kar je še količkaj dišalo po demokraciji in njenih priveskih. Notranja konsolidacija Italije je bila tako temeljita in jedrnata da se jo edino lahko primerja z nacionalsocialistično v Nemčiji. To je Mussolini-ju omogočilo, da je načel tudi zuna-nje-politične probleme, ki so v interesu italijanskega ljudstva. Italija je ena izmed tistih držav Evrope, ki ima izredno gosto naseljenost prebivalstva, ne da bi imela tudi dovolj prostora in dobrin za preživljanje naroda. Primanjkuje ji predvsem rodovitne zemlje in surovin. Bilo je torej čisto naravno, da se je Mussolini-jeva zunanja politika resno začela ozirati po kolonijah, ki jih nujne potrebuje za svoj obstoj. Njeni tozadevni pogledi so se naravno usmerili v najbližjo sosedščino to je v Afriko, kjer je že imela nekaj svojih kolonijalnih posesti Spretna zunanja politika ji je omogočila abesinsko vojno, ki je bila začeteK in podlaga italijanskega imperija. To pa seveda ni šlo v račun Angliji, ki je kot prvi imperij sveta želela, da ostane Italija revna in m?la. ker jc to v interesu Angležev, ki znajo imenitno živeti na račun manj bogatih narodov. .zbruh sedanje vojne med Nemčijo ter Anglijo in Francijo ki je imel svoj izvor v nemškem pomanjkanju življenjskega prostora in surovin, je naravno moral pritegniti tudi Italijo v vojni vrtinec. Slične želje, isti interesi in isti nasprotniki so morali izvabiti Italijo v vojno, kakor so zagrabili v Aziji tudi Japonsko. Danes se Italijani rame ob rami borijo skupno z Nemci za svoje skupne in pravične cilje in zahteve. \azvoj dosedanjih bojev Italije in z njo povezane Nemčije v Afriki je znan. Ako se z gotovostjo računa, da bodo Anglosasi poskušali na evropskem kontinentu ustvariti novo fronto, se lahko reče, da se jim zdi to v Italiji kot južnem boku Evrope menda najbolj zapeljivo. Mnogo znakov govori za to, da vidijo Angleži in Ame-rikanci v Tumsu točko, iz katere bi se menda najložje poskusilo skočiti na evropska tla. Usidrati se na otoku Siciliji, Sardiniji, morda mogoče tudi na Korziki in končno v Italiji, na južno francoski obalt, na Balkanu itd., je želja Angležev in Amerikancev ki imajo sedaj v Francoski Severni Afriki precej svojih sil. K sreči je italijanska oborožena sila z nemško pomočjo s šestmesečnim zaposlevanjem anglosaških sil v Tunisu znala imenitno izkoristiti za utrditev obrambnih pozicij na vseh otokih Sredozemskega morja, kakor Sicilije, Linose in Lampeduse in seveda tudi same italijanske celine To je angleško-ameriškim generalnim štabom precej prekrižalo načrte. Izdelovati in študirati bo treba bolj težavne cilje, kakor je bila na primei zasedba Francoske Severne Afrike, ki je ni nikdo branil. Bombardiranje Sicilije podčrtava strategično važnost tega otoka, ki je tudi del predtrdnjave Italije v Evropi, v Sredozemskem morju in je že v času Rimljanov igral veliko vlogo. Tega se dobro zavedajo Anglosasi, posebno Angleži, ki med prevažanjem svojih spremljav iz Gibraltarja na Malto vedno hujše bombardirajo Sardinijo, da jim italijanske sile tega otoka ne bi uničile ladij. V tem je dokaz, kako velike važnosti je tudi ta otok ki je najmoderneje utrjen in pripravljen za vsak primer. Z eno besedo: Italija, ki jo smatrajo Angleži in Amerikanci morda za najbolj občutljivo in ranljivo točko v Evropi, je danes ravno tako trdo in dobro oborožena in utriena, kakor je utrjena in nezavzetna francoska 4. m PK-Kriegsberichter Leopold (PBZ Im Kampfgelände von Noworossijsk Kanoniere bringen Körbe mit leeren Kartuschen zurück. in vsa ostala evropska, pod nemško in italijansko obrambo stoječa evropska obala. IZ CARSTVA PttiROPE Sonce in nebesna sinjina Človek zdaj še ne more v vseimirje, da bi si od blizu ogledal, iz česa in kako so sestavljeni sonce, luna in zvezde. Ima pa velikanske daljnoglede, ki nebesna telesa nekako potegnejo bliže našim očem, kar je konec koncev prav toliko vredno. Z njihovo pomočjo se nam široko odpira ves neizmerni svetovni prostor, dokler ne zadenejo teleskopi na temno materijo, ki je ne morejo prodreti. Ali celo v tem primeru nam priskočijo na pomoč matematiki s svojimi računi, da nam ustvarijo podobo tudi tistih reči, ki se neposredno ne morejo videti. Na ta način se je n. pr. v najnovejšem času zbral bogat materijal o lem, kako so zvezde sestavljene v svoji notranjosti Opazovanja s teleskopi in matematične teorije nam torej v vzajemnem delu sestavljajo nekakšno čarobno raketo, s katero lahko v duhu posvetimo skoraj v vsako poljubno točko vse mir j a. Pa se vkrcajmo zdajle v našo namišljeno raketo in pregovorimo nekoga, naj nas odstreli proti vsemirju. Potrebujemo samo tolikšno začetno brzino, da nas odnese malce proč od zemlje. Nekoliko več kot 11 km na sekundo popolnoma zadostuje. Za ostalo pot pa že poskrbi sončna privlačnost, ki nas kar srka naprej po začrtani poti, če je nam potnikom prav ali ne. Pri izbrani začetni brzini bi trajalo potovanje nekako deset tednov. Ze po prvih sekundah poleta nas izne-nadijo neke nenavadne izpremembe: Najprvo se začno vse barve na svetu strašno naglo izpremi-njati. Nebo postaja vse temnejše in temnejše, in slednjič se nam pokažejo z njegove polnočne Nedavno Churchill-ovo in Roosevelt-ovo konie-renco v Washington-u je pravzaprav povzročil novo nastali strategični položaj v Sredozemskem morju. Da se bodo letalski napadi na italijansko otočje in Italijo nadaljevali, je jasno. Sil« osi pa seveda tudi ne vznemirjajo namigavanja in grožnje z invazijo. Medtem, ko so doslej Sicilija, Sardinija in Tunis bili zapora angleškemu prevozu iz zahodnega v vzhodno Sredozemsko morje, bo Sicilija šele v slučaju poskusa anglo-ameriške invazije lahko pokazala svojo pravo veljavo. Stara izkustva učijo, da se izkrcanja lahko posrečijo, če jih nasprotn;k izvede iznenadno Ker morebiten poskus vpada Anglosasov na italijansko ozemlje ne more več iznenaditi, je zato do neke m s že obsojen na neuspeh. Če bi pa nasprotniku kliub vsem varnostnim pripravam uspel predor po morski cesti Sicilije, bi si na takozvanem steklenic-nem vratu pri Otrantu, na močno utrjenem otoku Sasono ter ob budno zastraženi obali Apulije razbil svoje glave, da ne govorimo o moderno utrjeni albanski obali, ki brani in straži Jadransko morje. Končno so tu še otok Kreta in otoki Dede-kanez, ki s svojimi utrdbami onemogočajo morebiten poskus vpada v Grčijo Odsek Italija je tisti del evropske fronte, ki je ravno tako varen iu siguren v rokah sil osi, kakor so nezavzetni vsi ostali deli Pri vsem tem pa ne gre podcenjevati, kdo brani Italijo Če kdo, potem se Mussolini-jeva Italija zaveda važnosti svojih sredozemskih postojank. Ves italijanski narod vč, zakaj gre, ter ! svojim vzornim vodstvom vred, pripravljen na vsako žrtev ki je v interesu obrambe Italije in vse Evrope Pod umnim Mussohni-jevim vodstvom je fašizem obračunal s svojimi notranjimi nasprotniki ter rešil narod in državo pred prepadom. Kakor svoje notranje zadeve, tako bo Italija i pomočjo Nemčije kot svoje zaveznice prekrižala tudi vse nakane Angležev in Amerikančev, da bi potom vdora v Italijo, zasedli Evropq, ki e nemško-italijanski življenski prostor. Sovražniki sil osi so v dosedanjih afriških bojih morali ugotoviti in spoznati, da je oborožena sila, ki jo je ustvaril in organiziral Mussolini, nekaj čisto drugega, kakor je še bila v prvi svetovni vojni, ko j:e Italija bila še pod demokratskim režimom C« so si Anglosasi, v mnenju, da je Italija Ahilova peta sil osi izbrali Italijo za tisto točko, kjer mislijo najprej prodreti na evropsko celino, bodo t teh svojih upih gotovo iznenadeni. Fašistična Italija se je v tej vojni s svojo oboroženo silo uveljavila že na vzhodu zoper Sovjetiio in bi prf morebitnem poskusu prodiranja preko Sicilije iu Sardinije tudi Anglosasi doživeli svoje iznenade-nje. temine zvezde, ki pa ne migljajo več prijazno kakor na zemlji, marveč nas gledajo srepo, z nepremičnimi, kakor igle ostrimi žarki. Sončna svetloba je postala trda, jekleno bela, in sence, ki jih meče, so trde in ostre. V neznanskem času je izgubila narava velik del svoje lepote in vel svoj mehki čar. Vse te pojave si razlagamo na ta način, da zadošča pri naši brzini že nekaj trenutkov, da se popolnoma oddaljimo iz območja zemeljskega ozračja ia tukaj šele opazimo, koliko hvaležnosti smo dolžni njegovemu pomirjajoče-mu vplivu, da nam teče življenje bolj veselo, kakor v teh brezkompromisnih kontrastih med svetlobo in senco. Za trenutek se ustavimo ua našem poletu m si skušamo razjasniti znanstvene razloge te grozotne spremembe. Mislimo si, da stojimo nekje » pristanišču na pomolu, pa opazujemo valove, U se vale z morja in udarjajo ob železne stebri valobrana. Veliki valovi se malo menijo za stebre. Ob njih se sicer razdele na desno in levo, za njimi pa se takoj spet strnejo kakor četa vojakov, ki jim stoji na poti drevo. Videti je, kakor da zanje vobče ne bi bilo stebrov. Za majhni valčke so pa stebri valobrana prav resna oviri Ti ne morejo preko, ampak se na njih odbijajo in se kakor živi kodri v vseh smereh širijo po vodni gladini. Tehnik rabi za ta pojav izraz, di se valovi stresajo ali razpršujejo. Za velike v» love je torej ovira v obliki železnih stebrov br« pomena, dočim male ali kratke valčke popolnoma razprši. Valobran in valovi so prav pripraven model na katerem si bomo poskušali predočitl, kako il utira sončna svetloba pot skozi zemeljsko ozračje. Ozračje je neke vrste valobran za sončno svetlobo, postavljen med zemljo in vsemirjem, v katerem tvorijo ovire zračni molekuli, drobni vodne kapljice, de Id prahu in dima. To so stebri itiega valobrana. Vodni valovi, ki «mo Jih opazovali tamkaj, »o T našem tedanjem primeru zamenjani s sončno iretlobo. Kakor znano, je sončna svetloba me-tanica raznobarvnih luči, o čemer se prav lahko prepričamo, če pogledamo proti soncu s stekleno prizmo ali če jo opazujemo, kako se lomi in razbija v kapljicah dežja, tvoreč pisano mavrico. Znano nam je tudi, da je svetloba valovanje etra Id da tvorijo različno barvno svetlobo različno dolgi valovi Ce nam prihajajo v oko daljši valovi, vidimo rdečo svetlobo, pri krajših valovih pa modro in vijoličasto. Vsa ta mešanica valov, h katerih je sestavljena sončna svetloba, se moli na poti proti zemlji prebijati skozi vse naštete •vire, ki smo jih poprej spoznali v zemeljskem ozračju prav tako, kakor se morajo morski valovi prebijati skozi stebre valobrana, preden do-leiejo obalo. In zračne ovire učinkujejo na valove svetlobe na popolnoma sličen način. Dolgi valovi rdeče svetlobe prehajajo skoraj nemoteno ikozi atmosfero, kratki valki modre in vijoličaste «vetiobe se pa razprše v njej na vse strani. Posamezni žarki sončne svetlobe prihajajo te-iaj po zelo različnih potih na zemljo. Val modre ivetlobe zadene prav gotovo nekje na drobec prahu, na katerem se odbije v čisto drugo smer, Iz katere je prišel. In potem zadene spet ob drug drobec, na katerem mora iznova menjati pot. Neštetokrat zadene ob delce gmote in neštetokrat mora menjavati pot, dokler ne pride po silno iveriženi progi — slično kakor blisk — slednjič vendar le v naše oko. Modra svetloba torej prihaja do nas prav od povsod, iz vseh mogočih meri in prav to je vzrok, zakaj se nam vidi nebo itoje barve. Dolgi valovi rdeče svetlobe minejo vse ozire, u katere zadenejo v ozračju brez razpršitve in brez odklona in nam padajo v oko direktno po najkrajši poti Ako gledamo v sonce, dojemamo njega sliko v prvi vrsti s posredovanjem rdečih farkov, ki pa seveda nikakor ne predstavljajo vse sončne svetlobe, ampak samo tisti del, ki se ni razpršil v atmosferi. Zemeljsko ozračje deluje kakor nekakšno sito, ki propušča direktno samo dolgovalovne žarke rdeče svetlobe, dočim lahko prehaja modra svetloba skozenj samo po ovinkih. To sito ali filter je vzrok, da se vidi sonce na rcmlji bolj rdečkaste barve kakor je v resnici. In čim gostejše je sito zemeljske atmosfere, čim več je v njej ovir, ob katere zadevajo svetlobni valovi, tem več modre svetlobe se razprši in tonce je videti še bolj rdeče. Posebno nazoren je ta pojav v megli, ali če ga opazujemo skozi oblake pare. Zjutraj in zvečer, ko stoji sonce nizko na obzorju, morajo napraviti žarki dosti daljšo pot skozi ozračje kakor opoldne, ko prodirajo skoznje skoraj v navpični smeri. In zaradi tega je sonce zjutraj in zvečer tudi najbolj rde-ie. V prašnem in zadiml j enem iraku velemest je ta barvitost seveda še dosti bolj izrazita kakor na deželi. Posebno fantastični in ognjeni sončni lahodi se opazujejo zmerom po močnih ognje-niških izbruhih, ko je vse ozračje nasičeno z vulkanskim prahom in pepelom. Spoznali smo spremembe, ki jih utrpi sončna ivetloba na poti skozi ozračje. Resnična sončna luč, kakršna zapusti sončno površino in ostane nespremenjena po praznem svetovnem prostoru, j« mešanica vseh tistih barv, v katere se razkroji v našem ozračju. Ako hočemo to svetlobo rekonstruirati, potem moramo zliti nebesno modrino i ioltimi in rdečimi odtenki direktne sončne luči. Rezultat je tista mrzla, jeklena, bela luč, ki nas je iznenadila tisti trenutek, ko je naša namišljena raketa šinila iz zračnega plašča naše zemlje. Lomljenju ih razprševanju sončne svetlobe v iraku se moramo v prvi vrsti zahvaliti, da je naša žemljica tolikanj lepa. Sinje nebo opoldan-ikih ur, tople, oranžno rdeče zarje sončnega vzhoda in zahoda, pravljične podobe zlatih oblakov zjutraj in zvečer, tajinstveno se prelivajoče hiči somraka, krvavi odsevi na gorskih vršacih, )ibolčno zelena barva zahodnega neba, pa hladni sinjina vzhoda — vse ima v tem pojavu svoj tvor. Čim zapustimo ozračje, ostane vsa ta prelestna birvna simfonija za nami in objame tas čisto drug svet, v katerem ni mehkih prehodov in prelivov, ampak je vse estro razdeljeno na svetlobo In lenco. TO I» ONO Sardinija Novo nastali strategični položaj na jugu Evrope je do neke meje obrnil pozornost na italijansko sredozemsko otočje, ki predstavlja nekakšne predtrdnjave Italije in Evrope. ter pripravljenost, odbiti vsak morebiten napad Angležev in Amerikancev iz Francoske Severne Afrike na italijansko ozemlje. V eni zadnjih številk našega lista smo že popisali največji otok Sicilijo. Aktuelna pa je tudi Sardinija, ki stoji v strate-gičnem pogledu takoj za Sicilijo. Sardinija meri 24:090 qkm ter je naseljena s komaj nekaj nad enim milijonom prebivalcev. Sardinijo loči od najbližnjega francoskega otoka Korzike, ki Je sedaj zaseden po italijanskih četah, morska cesta Bonifacija. Otok meri po dolžini od severa proti jugu 271 km ter od zahoda proti vzhodu 145 km. Obala je dolga 1553 km, na vzhodu neravna, bolj skalnata ter revna na pristaniščih. V tem pogledu je bolje na severovzhodnem delu obale, kjer se nahaja več malih otokov in morskih zalivov. Zahodna obala je deloma revna, ima zalive ter je tudi obdana z malimi otoki. V prvih letih sedanje vojne je bila Sardinija nekako velevzletišče italijanskega letalstva. Iz Sardinije so se dvigala opazovalna letala, ki so iskala »led za angleškimi spremljavami proti Malti ki Suezu. Angleži so pa imeli precejšen strah pred sardinskimi vzletišči in letali, ker so le redko kedaj riskirali kako ladijsko spremljavo ter Jo poskušali poslati is Gibraltarja proti Malti tal Suezu, zavedajoč se, da Jim italijanska letala povzročijo občutno škodo. Danes je pa Sardiniji namenjena druga strategična naloga. Iz ofenzivne baze je nastala defenzivna ali obrambna. Pogled na zemljevid nam pokaže, da so otoki Sardinija, Sicilija in Korzika dobesedni čuvarji in stražniki italijanske ter s tem hkrati tudi evropske obale od Genove do Reggio Ca-1 atrije, ker je računati, da bi se sovražna invazija pač najlažje poskusila iz Afrike na te otoke. Poleg Sicilije in manjših sosednih otokov bombardirajo Angleži in Amerikanci v zadnjem času tudi močno Sardinijo, kar potrjuje strategično važnost otoka. Sardinija je ▼ glavnem gorata dežela. Njena glavna morska hika je Cagliari na jugu otoka. Od ravne obale pri Cagliariju se vleče severozahodno k zalivu Oristano neke vrste jarku podobna ravnina, po kateri teče tudi glavna sar-dinska železnica. Ravnina je tudi na severozahodnem koncu obale ležeča pokrajina La Nurra, ki leži med morsko obalo in črto Alghero-Sassa-ri-Porto-Torres. Med severom in jugom je pa ves otok hribovit Najvišji .vrh Gemargentu meri 1834 metrov. Sardincd uživajo sloves zvestih ki dobrih italijanskih podanikov. To izvira izza časa napoleo-novih vojn, ko je živela savojska dinastija v izgnanstvu na Sardiniji. NFIIF€ Pulver lür aen HLUL3 Wuchs and lür die Mästung der Schweine REDIN, mit garantiertem Erlolg! ZCNTRALDROGERIE CI1II THOR 00 narbarg / Dran, nerrengasse JJ Kleiner Anzeiger Jedes Wort kostet für Stellengesuche » Rpf, da» fettgedruckte Wort 16 Rpl, für Geld-, Realitätenverkehr Briefwechsel und Heirat 13 Rpf, das fettgedruckte Wort 40 Rpf, für alle übrigen Wortanzeigen 10 Rpf, das fettgedruckte Wort 30 Rpf. Der Wortpreis gilt bis iu 12 Buchstaben Je Wort. Kennwortgebühr bei Abholung der Angebote 35 Rpf, bei Zusendung durch Post oder Boten 70 Rpf. Auskunftsgebühr für Anaeigen mit dem Vermerk: „Auskunft in der Verwaltung oder Geschäftsstelle" 20 Rpf. Anzeigen-AnnahmeschluB: Am Tage vor Erscheinen um 16 Uhr, Kleine Ameigen werden nur gegen Voreinsendung des Betrages (auch gültige Briefmarken) aufgenommen. Mindestgebühr för eine Kleine Anzeige 1 RM. Realitäten und Geschäftsverkehr Tausche ein Zinshaus, Eckhaus, auf dem schönsten Platz in Sem-'lin, Kroatien, mit 10 verschiedenen Wohnungen und ein Lokal, jährliche Rente über 110.000.— Kuna, gegen einen gleichwertigen Land-, Wald- oder Hausbesitz in Steiermark. — Anfragen bitte an die Verwaltung unter »Besitzwechsel« zu richten. 357-2 Zu verkaufen Kaufe altes Harmonium, wenn auch sehr reparaturbedürftig. Angebote an Grusa Josef, Nar-vikstraße 9, Marburg. 322-4 Zu kaufen gesucht Abfällel Altpapier, Hadern, Schneiderabschnitte, Textilabfäl-le, Alteisen, Metall, Glasscherben, Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg/Drau, Drau-gasse 5. 4 Stellengesuche Vor Einstellung von Arbelts-ki Siten muss die Zustimmung des zuständigen Arbeitsamtes eingeholt werden Offene Stellen Wagnerlehrling wird bei voller Verpflegung sofort aufgenommen bei Franz Schupetz, Wagnermeister, St Anna, Post Kriechenberg. 381-6 Heirat 12 Braves Mädchen bittet irgendwo als Lehrmädchen in einem Modesalon unterzukommen. Zuschriften erbeten unter »Ehrlich I« an die Verwaltung der »Marburger Zeitung«, Marburg-Drau. 380-5 Knabe, 14 Jahre alt, bittet irgendwo als Lehr junge in einem Manufaktur- oder Spezerei-Ge-schäft mit Kost und Verpflegung unterzukommen. Zuschriften erbeten unter »Brav«, »Stajerski Gospodar«. 379-5 Wohnungstausch Kaufe Klavierharmonika (RM 200). Stanislaus Krainz, Schloß Söding bei Graz. 378-4 Bäckerlehrling wird aufgenommen, Verpflegung und Wohnung im Hause bei Karl Sommer, Bäckerei, Tüffer. 620 Tausche Zimmer und Küche in Marburg-Thesen mit gleicher Wohnung in der Nähe der Bahnhöfe Kötsch, Schleinitz, Kranichsfeld oder Pragerhof. Angebote an Besiak Ludwig, Marburg-Thesen, Pettauerstraße 60a. 383-9 Tausche großes Sparherdzlm-mer im 1. Stock gegen Sparherd-,immer oder Zimmer und Küche im Parterre oder im Hof. Anfragen: Drauschntk, Rrunndoif, Feldgasse 2i. 382-9 Wünsche Bekanntschaft mit 30-40jährigem landwirtschaftlichen» Fräulein zwecks Ehe. Zuschriften unter »Ehe I« an die Verwaltung des Blattes. 384-12 Schuhmacher, ledig, 41 Jahre alt, tüchtig, sucht braves, anständiges Fräulein oder Frau, 25—34 Jahre alt, zwecks Ehe. Anträge mit Lichtbild unter »Herzensgutes Bauernmädchen« an die Verwaltung des Staj. gosp. 388-12 Verschiedenes Prothesen jeder Art — Leder — Leichtmetall — Holz — orthopädische Apparate, Leibbinden, GummistrOmpfe, Bruchbänder erzeugt und liefert das führend® Fachgeschäft F. EGGER, Bandagen und Orthopädie, Lieferant sämtlicher Krankenanstalten und Sozialinstitute. Marburg/Dr., Mel-lingerstraße 3 Achtung! Modellabnahmen für Prothesen und orthopädische Apparate finden wegen Personalmangel in Marburg jeden Freitag ganztägig statt. 14 Älterer Bauernarbeiter, nüchtern, verläßlich, ledig, älterer Mineur, bewandert, und älterer, feiner Sägerichter suchen Posten. Adr. in der Verwaltung. 385-5 Amtliche Be^annim«;clsungen Der Oberbürgermeister der Stadt Marburg-Drau Statistisches Amt Zahl 058/28/194i Bodenbenutzungserhebung. Marburg, am 21 Mai 1943. üunsfmachung Die Bodenbenutzungserhebung steht vor dem Abschluß. Die für diesen Zweck berufenen Unterkommissionen werden letzmalig am 27. Mai 1943 an Ort und Stelle amtieren. Am 28. und 29. Mai 1943 werden diese Kommissionen für das engere Stadtgebiet u. zw. für die Katastralgemeinden Burgmeierhof, Burgtor, Kärntnertor Marburg Stadt und St. Magdalena im Sitzungssaal in der Kernstockgasse 2. Parterre links, die Erhebungen für jene Grundstücke durchführen, die bis zu diesem Zeitpunkt nicht erlaßt worden sind. Die Bezirksdienststellen Brunndorf, Rotwein, Lembach, Garns, Leitersberg. Drauweiler, Kötsch und Thesen werden diese Erhebungen für ihren Bereich ebenfalls am 28. und 29. Mai 1943 in ihrer Dienststelle durchführen. Die Betriebsinhaber der noch nicht erfaßten Grundstücke im Gebiete der Stadt Marburg werden daher aufgefordert, ihre Grundstücke am 28. bezw. 29. 5 1943 bei ihren zuständigen Stellen zur Anmeldung zu bringen, wo sie auch die bezughabendea Unterlagen, Grundbesitzbogen u. dgl. vorzulegen haben Wer dieser Anordnung nicht Folge leistet, wird nach Nr. 9 dei Vdg. des Chefs der Z.-V. in der Untersteiermark vom 13. 4 1941 bestraft. 258-5 Knaus. Bekanntmachung des Stillhaltekommissars für Vereine, Organisationen und Verbände in der Untersteiermark, Marburg/Drau, Kärntnerstr. 5/1. Der Verein »Kaufmännische Selbsthilfe« reg. Hilfskasse in Marburg (Trgovska samopomoč, reg. pomožna blagajna) wurde aufgelöst und wird das Vermögen unter die Mitglieder verteilt. Alle Mitglieder werden aufgefordert, ihren Vermögensanteil ehestens bei der Dienststelle des Stillhaltekommissars in der Kärntnerstraße 5/1., in der Zeit von 9—11 Uhr zu beheben. Auswärtige Mitglieder erhalten nach Bekanntgabe ihrer Anschrift ihren Anteil übersendet. 376 Der Stillhaltekommissar: gez. Hruby. Gauschatzmeister. Der Oberbärgermeister der Stadt Marbarg/Drau, Wirtschaftsamt. A. ZI. 723 2. Verlautbarung Ab Montag, den 31 Mai 1943 werden täglich von 7,30 bis 12 Uhr, in der Seifenstelle des Wirtschattsamtes, Rathausplatz 8, Zusotzseifenkarten für Kinder, Arzte, Hebammen. Kranke usw., gegen Nachweis der Bezugsberechtigung ausgegeben, und zwar an Verbraucher mit den Anfangsbuchstaben des Familien- namens: A, B. C, D E, F, G. H, 1, J K L, M. N, O P Q R, S T, U. V, W. X, Y. Z jeden Montag jeden Dienstag jeden Mittwoch jeden Donnerstag jeden Freitag jeden Samstag 377 I. A. Dr. Weber. „Štajerski Gospodar" sind erfolgreich m Chef der Zivilverwaltung in der Untersteiermark Der Beauftragte für Ernährung u. Landwirtschaft Ausgabe von Trockenfrüchten und Sckaiemoitsi Zur Vorbereitung einer einmaligen Zuteilung von 125 g Trockenfrüchten oder Schalenobst (Nüsse, Traubenrosinen, Suitanas sowie getrocknete Aprikosen und Pflaumen) an alle Inhaber der rosa und blauen Nährmittelkarten sind zum Zwecke der Vorbestellung die Abschnitte N 29 der rosa und blauen Nährmittelkarten der 50. Zuteilungsperiode bis längstens 6. Juni 1943 bei einem Lebensmitteleinzelhändler abzugeben. Der Lebensmitteleinzelhändler hat diese Abschnitte zu hundert Stück gebündelt bis 12. Juni bei seinem zuständigen Ernährungsamt, Abt. B, zum Umtausch in einen Bezugschein A über Trockenfrüchte oder Schalenobst einzureichen. Graz, 19. 5. 1943. 374 Im Auftrage: gez. Lnngershausen. Der Oberbürgermeister der Stadt MarburglDrau (Statistisches Amt) Zahl: 058/24/1943 Am 26. Mai 1943 Betrifft: Viehzwischenzählung am 3. Juni 1943. Kundmachung Der Chef der Zivilverwaltung in der Untersteiermark hat verfügt, daß am 3. Juni 1943 eine Zählung des Rindviehs, der Schweine und Schafe stattfindet. Die Erhebung dient statistischen und volkswirtschaftlichen Zwecken. Jeder Tierhalter ist verpflichtet, seinen Tierbestand richtig und vollständig anzugeben. Er bezeugt die Richtigkeit seiner Angaben durch Unterschrift auf der Zählbezirks-liste. Wer Angaben verweigert, falsche oder unvollständige Angaben macht, sowie wer den Zählern den Zutritt zu den Stallungen verweigert, wird mit Geldstrafe oder mit Gefängnis bestraft Daneben kann der Verfall von nicht angegebenem Vieh ausgesprochen werden. In jeder viehbesitzenden Haushaltung muß am Tage der Zählung (3. Juni 1943) eine Person anwesend sein, die dem Zähler die verlangten Auskünfte erteilen kann. Falls eine viehbesitzende Haushaltung am Tage der Zählung nicht aufgesucht sein sollte, ist der Haushaltungsvorstand verpflichtet, entweder persönlich oder durch einen von ihm Beauftragten sogleich am nächsten Tage (4. Juni 1943) die Angaben zur Zählung bei der zuständigen Bezirksstelle bzw. in der inneren Stadt bei Stati-stischen-Amt, Kärtnerstraße l/II zu machen. 387 gez. Knaus BURG-LICHTSPIELE MARBURG (Draal, BURCPLATZ 1 ALIDA VA1LI Irasema Dilian Andrea Checchi in Reifende Mädchen Für Jugendliche nicht zugelassen! Wir zeigen in Sonderveranstaltungen: Sonntag Vormittag 10 Uhr, Montag, Dienstag und Mittwoch 13 Uhr 45: ' 386 Den Kar! May Film: Durch die Wüste " - vnd wo, wtatEg W, dl« Ei«r hömw» iw |tdw M vnb»d#nküd» «nlnommtn und lugdtgt wardall _ 1083 Wundon, dl« bei dor Arbeit entstehen, werden dun* dIm SdinelW boml Hanta platt vor Sdimirt, bewahrt, ahn« dl« Art»* lange zw vAtertoredtee. Haiu» plaif wirk» «irzOndunetwIdri«. Hansaplast heilt Wundon/ , w«»ie« « •/«eil«* du zwmüi JfcuT ttißcü* kolloidaler flOssiger Scknlil Oldium / Aescherich Bandagen aller Art, sowie Prothesen erzeugt die altbekannt« Firma FRANZ BELA, Bandagist, Marburg/Drau, Herrengasse 5. 237-H Kaufe gut erhaltenes Pianiuo. Zuschriften erbeten an Stok Emil, Eichtal. 389-4 ftAIFFOSEMUSSE MARBURG »«tu 13 ER REM GASSE FERN RUF: 24.55 SCHULGASSE im Gebäude der früheren Untersteirischen Volksdarlehenskasse im Verzinst die Spareinlagen und Einlagen in lautender Rechnung nach gesetzlicher Kündigung und laut Vereinbarung Gewährt Darlehen: kurz-, mittel- und langfristig auf Bürgschaft und Intabulation, sowie Kredite in laulender Rechnung