Poštnina plačan« v gotovini Spedizione in abbonamento postale Prezzo - Gena Lir 0.50 Štev. 87 F Ljubljani, v soboto, 17» aprila 1043-XX1 teto VIII. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. Uredništvo In oprava« Kopitarjeva 6. Ljubljana. | Redazione. Amministrnzione: Kopitarjeva 6. Lnbiana. | Concessionaria escluriva per la pubbliritd di provenienza italiana ed eatera: Unione Pubblicitk italiana S. A, Milano. Vojno poročilo št. 1056 Topniški ogenj ter krajevni boji v Tuniziji Letalski napadi na nasprotnikova križišča in luke Italijansko uradno vojno poročilo štev. 1050 pravi: Na tunizijskem bojišču zgoščen ogenj nasprotnega si topništva ter hudi krajevni boji. z a je bila izpraznjena. Osno letalstvo je tolklo vrste avtomobilskih vozil ter z dobrimi uspehi napadalo cestna križišča ter nasprotnikova pristaniška oporišča. Nad srednjim delom Sredozemskega morja so naši lovci uničili dve letali. Ameriški štirimotorniki so včeraj metali .bombe ■ In zažigalko na okolico Napolija, na Palermo, Catanijo, Messino in Siacco ter civilnemu prebivalstvu povzročili izgube. Vsega skupaj sta 102 človeka mrtva, 115 pa ranjenih. Načela in delo italijanske politike v sedanji vojni Rim, 17. aprila, s. Glavni proračunski odbor fašistične in korporacijske zbornice je odobril poročilo nar. sv. Dasileja o izdatkih zunanjega ministrstva za finančno dobo 1943-44. Poročilo ugotavlja, da se noben narod od skrajnega vzhoda do skrajnega zahoda, ki živi pod najrazličnejšim nebom ter se zaveda svoje preteklosti, pa naj je v vojni ali pa je ohranil nevtralnost — ki čestokrat nič manj ne velja, kakor pa udeležba v vojni sami —, da se noben narod ne more smatrati za narod izven vojne ali ki jo je že prestal. Tp prikazen, ki ni nova v zgodovini, izhaja iz de}-* stva, da sedanja vojna, kakor nekdanje verske vojne, ni toliko vojna, ki bi jo bili bili za dosego potrebnih pridobitev, od katerih ne zavisi toliko bodoče blagostanje narodov ob največjem njihovem razmahu, kakor njihov lastni obstoj, temveč zlasti spopad med idejami: usoden boj med zastarelim pojmovanjem življenja in novo stvarnostjo. Ta se je prikazala na obzorju že tedaj, ko je razum nekega človeka oznanil one besede, ki še danes odmevajo. celo v nasprotnikovih vrstah, pa ne več kot presenetljiva daljnovidnost, temveč kot nujna usmerjenost, ki se ji ne more odtegniti niti cinizem tistih, ki imajo v svojih rokah vse bogastvo sveta. Po vsem tem se nam vsiljuje misel, da sta vse od tistega davnega dne, ko so naše vojne ladje napadle Krf, pa do danes, ko preživljamo ure trde Ob Kubanu se Sovjeti zaman zaganjajo Novi napadi so bili Krvavo odbili — Močne sovjetske letalske izgube — V Tuniziji živahni krajevni boji — Letalski napad na Beno nitlcrjcv glavni Man, 17. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo naslednje uradno vojno poročilo: Ob kubanskem mostišču so Sovjeti tudi včeraj nadaljevali svoje napade brez uspehov. Bili so s sodelovanjem letalstva krvavo zavrnj»ifi ali pa razbiti po takojšnjih protinapadih. Sovjeti so imeli zelo hude izgube. Na ostalem bojišču je dan potekel mirno. Letalstvo jo uničilo včeraj pri samo dveh lastnih izgubah 60 sovjetskih letal. Pred kavkaško obalo so lahke nemške primorske oborožene sile potopile sovjetsko obalno ladjo. . . .. S tuniškega bojišča poročajo o živahriem krajevnem bojnem delovanju. Zavezniški napadi na nekatere višinske pofctojanke so bili razbiti, in pri tem je bilo zaejtih večje število ujetnikov. Nemški protinapad je dosegel zastavljeni cilj. Nemška bojna letata so preteklo noč napadla pristanišče v Boni, kjer so poškodovala sovražno bojno ladjo in en tovorni parnik ter dosegla za- detke v polno na pristaniških napravah in skladiščih. Nenjški hjtri čolni so v noči na 15. aprila ponovno odpluli proti angleški obali ter potopili, v bitki z močnejšimi angleškimi oboroženimi silami za obrnmho obale močno oboroženo veliko tovorno ladjo. Nemški čolni so se vrnili brez škode v svoje oporišče. / preskušnje, izvajanje in slog italijanske zunanje politike ostala nespremenjena. Nato je načel vprašanje italijanskih odnošajev z raznimi prijateljskimi in sovražnimi državami, začenši pri Nemčiji, s katero je Italija imela vedno najbolj tovariške vezi,1 do ognjenih preskušenj na vseh bojiščih od afriških Sirt do ruskih dežela, kar je to vzajemnost v resnici spremenilo v neke vrste skupno življenje. Na kratko je potem povzel razmerje do Francije, do podonavskih držav in do drugih evropskih narodov, do Bližnjega vzhoda in slednjič do onstran morski h dežela, med katerimi ima prvenstvo usmerjevalka bodoče Azije, junaška Japonska. Zelo se je razmahnilo tudi podporno delovanje fašijev v tujini, delo v korist italijanskih rojakov, ki so so vrnili v domovino, ter vse tisto, kar se nanaša na italijansko kulturno prodiranje in na glavne smernice italijanskega političnega delovanja. Za tem obzorjem se posredno kažejo načini ahglo-saksonskega bogataštva, ki se je zvezalo z boljševizmom v skupnost, ki že sama na sebi razodeva svoj izvirni greh. Iz teh dokazov lahko dobimo določnejši, jasnejši, lahko bi rekli čistejši pogled na italijansko širno celotno delovanje na razrvanem svetu, delovanje, ki ga na kratko lahko ozhačuje dosledno nadaljevanje nastopov, bliskovita pripravljenost protiukrepov proti novim sovražnikovim silam, p*"'em ko je nasprotnik po svojih zvočnikih že k..2al o porazu in si je drznil predlagati vdajo na milost in nemilost. Z zmernimi besedami in gibi, v globokem sodelovanju, ki ni prazna tolažba pred strašnim zlom. ki Smo mu znali biti ko«, potem kmo poskusili vse, od Stresse. do MUncbena, da bi rešili mir, smo si upali napovedati vojno gospodarjem sveta, celo gospodarjem dveh stetov, pripravljeni, da v novi Evropi obdržimo zgodovinsko’ vlogo Ciceronov med slavnimi .razvalinami. Državnik je tisti, ki zna razpolagati s to silo in jo usmeriti za svoje cilje.c Tako se končuje poročilo, to se pravi, končuje se z besedami, ki jih je napisal Francesco Nove i zmage Tokio, 17. aprilu, s. Cesarski glavni stan sporoča: Močni letalski oddelki japonske mornarice so 14. aprila napadli nasprotni ladijski sprevod blizu Milne, on južnem koncu Nove Gvineje. Drugi japonski letalski oddelek je hkrati napadel letališče ob zalivu Milne. Pri j *e“ napadih je nasprotnik izgubil vsega 11 prevoznih ladij, od katerih so se 4 takoj potopile, Nove podrobnosti o pokolju 12.000 poljskih častnikov pri Smolensku drugih 7 pa je bjlo težko poškodovanih In sp se pozneje vnele ter druga za drugo potopile. Poleg tega je bilo več manjših pomorskih enot hudo poškodovanih. Sestreljenih je bilo 44 sovražnih strojev, 10 pa uničenih na tleh. Mnogi vojaški cilji so bili močno prizadeti. 5 japonskih letal se ni več vrnilo na vzletno postojanko. Smolcnsk, 16. aprila, s. O strašnem pokolju poljskih častnikov, ki so ga uprizorili Sovjeti v bližini Smolenska, so se zvedele, nadaljnje podrobnosti, iz katerih je videti, da so te poljske častnike pobili Judje, ki «o bili dodeljeni GPU. To strašno dejanje je bilo storjeno po navodilih komisarjev iz Minska, izvedli pa so ga štirje uradniki komisariata iz Smolenska, in sicer Lev Rybach, Kajn 1'imber, Abram Bori-sovič in Pavel Bordinski. Ti štirje, od katerih so, kakor povedo že imena, trije Judje, so prevzeli poljske častnike pri Kesdovu ter jih zaprli na kraju, ki je bil določen za pokol j. Pozneje so se nesramno bahali, da 6o sprejeli od nekaterih 17 letnih poljskih gojencev častniške šole znatne vsote denarja in dragocenih predmetov, ki so jih imeli nesrečniki skrite v škornjih. Vse to so jim ponudili zato, da bi jim prizanesli s smrtjo. Te podrobnosti o groznem pokolju so pripovedovali štirje uradniki GPU tistim, ki so hoteli posredovati pri eni od številnih orgij, k. eo se dogajale v tako imenovanem »Dnjepr-6kem gradu«, v tem žalostnem zdravilišču GrU. Mnogo je dokazil, ki so jih bili nabrali med prebivalstvom okoliških vasi in ki potrjujejo, da so štirje Judje igrali glavno vlogo pri po-'kolju 12.000 poljskih častnikov. Varšava, 16. aprila, s. V Varšavi je zbudila veliko ogorčenje presenetljiva novica, da so nemške vojaške oblasti odkrile divjaški pokol 12.000 poljskih častnikov v bližini Smolenska. Zaradi ugotovitve imen teh poklanih častnikov se je na povabilo nemških oblasti takoj podalo ge ugledne osebnosti. Ugotavljanje imen pobitih poljskih častnikov se te dni nadaljuje, čeprav je to delo težko. Povsem upravičeno je misliti, da gre za pravcato veliko grobišče, ki so ga Sovjeti po skupnem pokolju skušali skriti ocem omikane Evrope. t Berlin. 17. aprila, s. Britanski ti6k in radio še vedno ne smarata za potrebno,1 da bi sploh omenila grozotni pokolj tisočev in Usočev poljskih častnikov, katere so dali 6voječasno pomoriti Sovjeti in so njihova truflla nedavno odkrili v gozdu blizu Smolenska. To je značilnost, s katero se bavi skoro ves nemški tisk in v ostrih besedah poudarja, da sta anglosaški sili preveč strahopetni in si niti od daleč ne upata dregniti v boljševiško občutljivost, posebno pa no v sedanjih težavnih »zavezniških« odnostjib med Moskvo, Londonom fh WashIngtonom. »Vdlkiacher Beobachterc poudarja, da je poleg 10 do 12.000 poljskih častnikov padlo v sovjetske roke tudi najmanj 500.000 poljskih vojakov, za katere usodo nihče ne vo in nihče ne more reči, ali so še mod živimi. Boljšoviški zločin pri Katinu pred- stavlja zgled za usodo, ki bi doletela Evropo, ako bi zmagal boljševizem. »BSrsen Zeilungt se bavi z značilnim molkom angleškega tiska spričo dogodkov pri Smolensku in nravi, da odkritja pri Katinu postavljajo Veliko' Britanijo pred izbiro, kateri se bo težko izogniti. Sicer se pa zdi, da je britanska vlada s svoje strani že izbrala in je odobrila ta zločin boljševikov, s čimer je pred zgodovino za zmerom obsojena mo ra 1.4 angteške politike v sedanji vojni. Drugi nemški listi napadajo neumna zatrdila radijskega razlagalca/ neke nevtralne države, ki bi rad na otročji način vsilil sum, da spadajo odkritja pri Katinu v vrsto običajnih odkritij nemške propagande, kakor da priče, med njimi mnogi dopisniki tujega tiska, ki so bili vabljeni na kraj sam. ne hi zadostovale, da. se potrdi resničnost etrohotnega pokolja, ki ga je zagrešila sovjetska divjost. Angleške izmišljotine 0 potapljanju italijanskih ladij Rim, 17. aprila, s. Britanska propaganda se ne odpoveduje svojim načinom, ki so ji lastni, in tudi te dni se je teh svojih načinov hotela poslu-žiti, da bi obvestila svoje poslušalce o dogodkih v Tuniziji. Preko ZUricba je razširila novico o napadih na ladijske spremljave in o potopitvah ladij, pri čemer da je izgubilo življenje ha tisoče Italijanov. Odveč bi bilo poudarjati, da je ta novica izmišljena in da jo odločno zanikajo, prav tako kakor druga, ki jo je tudi oznanil londonski radio in ki govori o zajetju ene naše divizije, o, kateri navajajo ime, ki ga v rednih sestavinah naše vojske sploh ni. Poljski vojaki zagrenjeni zaradi sovjetskih krivic Bern, 17. aprila, s. Švicarski listi so objavili naslednjo brzojavko iz Kaira: »Poljski vojaki, ki so prišli iz Rusije na bližnji vzhod, in na Škotsko, bo hudo razočarani inzaskrbljeni zaradi vesti, da je sovjetska vlada kar na lastno pest proglasila za d sovjetske državljane vse Poljake, ki so bili pre-.am..v Rusijo ali so se slučajno mudili tamkaj, l njimi je na tisoče žena in otrok ter sorod-vojakov, ki so jim ob odhodu iz Rusije obljubili, da se bodo lahko vrnili k svojim dru-zinam. Hudo skrb je med poljskimi vojaki vzbudila tudi vest, da sovjetska vlada njihovim svoj-cem ne daje skoraj nobenih živil, oblačil in zdra- 1 n a T . J® PMeg tega zaplenila vse pošiljk« hrane m življenjskih potrebščin Poljakom v Sovjetski zvezi. Zdaj bo pa uvedla še posebne carine ha tako blago, namenjeno poljskim državljanom. Za nmoge pomeni to smrt od lakote.« Nova japonska ofenziva na Tihem morju .. . "Tokio, 17. aprila. 8. V pomorskih krogih izjavljajo, da nedavni udarci, ki so jih vojska, morna-rica in japonsko letalstvo zadali postojankam in preskrbi nasprotnika v Burmi,'na Salomonih in na Nqvi Gvineji, dokazujejo, da so japonske sile prešle v ofenzivo. — Včerajšnje poročilo cesarskega glavnega stana je naznanilo veliko zmago, ki sta u> odnesla letaTtvo in mornarica v zalivu Milne, ko sta potopili 11 nasprotnikovih prevoznih ladij, preden sc mogle iztovoriti velika količine blaga, ki, so ga pripeljale. V pomorskih krogih poudarjajo tudi, da je japonsko letalstvo izvedlo napad na nasprotnikovo brodovje navzlic protiletalski obrambni zapori in je bombardiralo letališče Žabi ter zbilo v dvobojih 45 nasprotnikovih letal. Političen posvet na Japonskem . Tokio,_ 17. aprila. S. Ministrski predsednik tojo je predsedoval posvetu vplivnih japonskih politikov, na katerem so bili bivši ministrski predsednik admiral , Keisuo Okada, baron Kisiro Iranuma, knez Fuminaro Konojo ter adpiiral Nit-sumaha Yonoai Kori Hirota. Duh današnje Španije Barcelona, 17. aprila, s. Med slovesno sejo »Odbora za španstvo« je imel predsednik tega odbora, zunanji minister Jordana, govor, v katerem je označil duha, ki preveve današnjo Španijcr in njene odnošaje do tujine. Ta duh je v bistvu prav tisti, s kakršnim je bila prežeta tudi politika španskih katoliških kraljev. Govornik je zatrdil, da se je njegova država neodpovedljivo uvrstila med borce proti komunizmu, ki pomeni največjo nevarnost za vse narode in državjs sveta. Predsednik »Odbora za španstvo« je ponovno potrdil nujnost boja proti tej nevarnosti, dokler ne bo uničena in dokler se pravi mar ne bo vrnil med ljudi in narode. Ameriška javnost in sovjetske zahteve glede poljskih meja Buenos Aires, 17. aprila, s. Zaradi rusko-polj-skega spora glede določitve meja med obema državama po koncu vojne poročajo, da je tudi ameriška akademija za socialne in politične vede v Filadelfiji hotela povedati svojo besedo. Odobrila je stališče Moskve, kar znova dokazuje, da misli ameriško javno mnenje ustreči tistemu zavezniku, ki je ta trenutek bolj koristen, in sicer na škodo manjšega zaveznika, Poljske. Ameriške skrbi glede prehrane Buenos Aires. 17. aprila, a. Informacijski oddelek vojnega ministrstva v Washingtonu je izdal posebno poročilo o bodočem položaju prehrane v Združenih državah ter poudarja, da imajo e prehrano velike težave. Prebivalstvo se bo moralo pripraviti na vedno večje pomanjkanje raznih pridelkov. De Sanctis v svoji knjigi o knezu Macehiavelliju, z besedami, ki si jih italijanska zunanja politika lahko brez domišljanja in s ponosom prilašča, in to ne od danes, pač pa že dvajset let. Knez Piemontski na ogledu bombardiranih pokrajin Napoli, 17. aprila, s. Kr. vis. knez Piemontski je včeraj popoldne obiskal kraje jx> provincah, ki so bile prizadete po zadnjih letalskih napadih. Novo divjaštvo pri nasprotnikovih letalskih napadih Castcl Vetrnno. 13. aprila letos so nasprotniki med nekim letalskim napadom metali eksplozivna polnilna peresa in svinčnike. Ta nova oblika divjaške zahrbtnosti Še enkrat dokazuje nasprotnikovo zlobo, ki hoče posebno prizadeti civilno prebivalstvo, zlasti mladino in otroke. življenjska pot novega načelnika italijanske policije Rim, 17. aprila, s. Novi načelnik policije prefekt Renzo Chierici se je rodil- v Reggio Emilii 1L januarja 1895. Kot stotnik arditov se jo udeleževal vojne od prvega do zadnjega dne. Bil je dvakrat ranjen, prvič na Krasu, drugič v Mace-doniji. Ima bronasto kolajno za vojaško hrabrost ter je vojni pohabljenec. Kot Fiumanski legionar in skvadrist je bil v Ferrari med voditelji poli-tično-sindikalnega gibanja leta 1921-22. Nato je bil general milice, poveljnik ferrarske skupine, zatem poveljnik gozdne legije, pod katero so spadali Piemont, Ligurija in Lombardija. Bil je predsednik vojnih prostovoljcev, komisar vojnih ardi-lov, predsednik kmetijskega zavoda, zvezni tajnik v Ferrari od 1929-33, zvezni podkomisar za T|i-politanijo. Julija 1935 je bil imenovan za pre* fekta in je to službo opravljal v Pescari in Poli. Od decembra 1941 je vrhovni poveljnik vozne milice. Madžarski ministrski predsednik e halogah gradbenikov Budimpešta, 17. aprila, s. Ministrski predsednik Kallayje imel govor na sedežu društva madžarskih inženirjev ter arhitektov, v katerem je poudaril važne naloge, ki čakajo inženirje v dobi uničevanja. Nič se ne sme dopu-scati, kar bi naotilo njihovo delo. Madžarski in-zemrji morajo vse svoje sile posvetiti narodu. Nesramno vedenje ameriških častnikov v Ankari apr*k s' D° žalostnega dogodka je prišlo v enem izmed znanih javnih lokalov v turski prestolnici. Ameriški letalski častniki, ki so člani enega mnogih vojaških odposlanstev, ki se t zbirajo v poslaništvu Združenih držav, so popolnoma pijani izzivali skupino turških študentov in jih zmerjali. Prišlo je do žalostnega ruvanja Ta spopad, ki se je dogodil v Času, ko je bil lokal na-trpan, je vzbudil veliko zgražanje, toliko bolj, ker je bilo podobnih primerov že več. * Pritisk na zanikrne plačevalce davkov v Turčiji Ankara, 17. aprila, s. Odkar je obveljal zakon o novih davkih na kapital, so bili policiji predani novi seznami takih, ki še zmeraj zavla-cujejo ni a čilo teh davkov, da jih bodo poslali v razne kraje po Anatoliji, kjer bodo morali opravljati cestna dela. Vesti 17. aprila Hrvatski Poglnvnik je sprejel velikega muf ti j a iz Jeruzalema, ki se ta čas mudi na Hrvat-skem in je gost države. Obiskal je Banjaluko iu Sarajevo. Na Madžarskem se je začelo gibanje, naj bi vsaka družina vzela v oskrbo po eno vojno siroto. Družina regenta bo skrbela za sest vojnih sirot. Vpričo španskega zunanjega ministra grofa Jordana, mornariškega ministra, diplomatskih zastopnikov in drugih osebnosti so sp pričele v Barceloni proslave za 450 letnico povratka Krištofa Kolumba iz Amerike. Pred Kolumbovim sj>oraenikom je ■ bila zbrana ogromna množica. Po raznih govorih je bila vojaška parada. Angleški finančni minister Kingsley Wood je predložil sjjodnji zbornici nov proračun, šesti v sedanji vojni. Proračun določa novo povišanje ‘davkov in drugih bremen. Po raznih krajih v Anatoliji so imeli nove potrese, poročajo iz Carigrada. Po vesteh opazovalnic je bil epicenter potresa kakih 180 kilometrov od Carigrada. Posebno hudi zemeljski sunki so bili v Brussi. Mnogo vaši je poškodovanih, toda doslej še ni nobene-ga poročila o kakih človeških žrtvah Najstarejšo japonsko ustavo, ki jo je pred 1500 leti ustvaril knez Šotoku, bodo prevedli v ' Jau ino' Ker ie več ko 50 različic besedila, bodo za prevod izbrali besedilo, ki ga itna japonska cesarska hiša. Delo bo oprav- «13, • j.1?®8 prihodnjega leta in tiskano v 500 izvodih. Japonski minister za veliko vzhodno Azijo bo pregledal zasedene kitajske predele in južna ozemlja. V Avani na. Španskem živi starka, ki ima 148 let in je še vedno čisto zdrava. Njeni potomci. otroci, nečaki in pranečaki, ki jih je 240, žive vsi v Avani. Visoki komisar obiskal poveljstvo finančne straže Včeraj zjutraj je Visoki komisar obiskal poveljstvo finančne straže za Ljubljansko pokrajino. Sprejeli so ga poveljnik podpolkovnik Polizzi in častniki istega poveljstva. Eksc. G razidi se je živo zanimal za delovanje poveljstva, posebno pa za njegovo službo in se ustavil pred ploščo, ki vsebuje imena padlih, ranjenih in odlikovanih za .vojaško hrabrost. V spremstvu podpolkovnika Polizzija je nato odSel v vojašnico na Strossmayerjevi cesti, kjer jo bil sprejet s predpisanimi častmi. Ko si jo ogledal razne dele vojašnice in se pozanimal tudi za potrebna prenovitvena dela v njej, je Visoki komisar naslovil na častnike in finančne stražnike, zbrane v eni izmed sob, žive pohvalno besede in poudaril dragoceni prispevek, ki so ga dali v svoji službi, ki jim je bila zaupana, kakor tudi junaško vedenje finančnih stražnikov ob sleherni priliki. Ko je posvetil pobožno misel padlim, je od-,redil pozdrav Kralju in Duceju, na kar so vsi prisotni odgovorili.z navdušenim vzklikom. Visoki komisar se je prisrčno pogovarjal z različnimi podčastniki in finančnimi stražniki, končno pa se je zadržal v pogovoru s častniki, ki so bili v njegovi družbi. Visoki komisar odkupil šanflove akvarele za narodopisni muze] Visoki komisar je odkupil zbirko akvarelov, ki predstavljajo slovenske narodne noše in so delo slikarja Saše ftnntla, ter jih namenil za tukajšnji narodopisni muzej. Slovenski komunisti in njihovi »zavezniki« Zanimiv članek v »Jutru« o »Osvobodilni fronti«, v kateri imajo komunisti izključno besedo odločanja Današnje »Jutro« je objavilo poučen članek o razmerah v »Oh’«. Zaradi zanimivih ugotovitev ga objavljamo skoraj v celoti. Zastava, ki se je komunistična propaganda v Sloveniji poslužuje, je zastava tako imenovano »Osvobodilne fronte«, to je one družbe, kt bi hotela predstavljati, pa nikakor ne predstavlja celokupnosti slovenskih btrcmljenj. Da bi Jih bilo mnogo, kt verujejo v pristnost to zastave, se no zdi, tudi zato, ker se Slovenci upravičeno hvalijo z neko posebno premetenostjo, ki jim je v politiki česlo pomagala. Gotovo pa je, da so tisti, ki predvsem ne zaupajo tej zastavi, komunisti sami, ki so iznašli to zvijačo, a ki sami nočejo v to mrežo. Mnogo je činiteljev, ki povzročajo, 'da zastava, kj jo vihte komunisti, le slabo skriva v svojih gubah rdečo barvo, s katero je prepojena, medtem ko bi tisti, ki jo vihte, radi na vso moč dokazali, da njihova zastava vsebuje vse barve raznih slovenskih strank. Politična zgodovina volitev v bivši Jugosluviji nudi tudi najpovršnejšemu opazovalcu izvestne obrise, ki razkrivajo to sleparstvo. toda bolj kakor teorije in dokazovanja kažejo dejstva ono sleparstvo, ki so ga moskovski emisarji poskušali razširiti. Komunisti so bili v Sloveniji majhna manjšina in bi v teh krajjh ne mogli nikoli delovati po navodilih boljševiške vlade iz svojih lastnih sil, niti ne bi mogli tu prodreti z možmi iz drugih pokrajin, ker jih nihče ni rad videl in so bili povsod brez ugleda. Zato so potrebovali pripravno etiketo, ki bi s svojimi gesli skrivala vse, kar je bilo strupenega v steklenici, poslani kot ljubezniv dar boljševiške Moskve Slovencem. Tako je vstala tako imenovana osvobodilna frorjta, ki naj bi po komunističnih željah predstavljala izraz skupnosti, pa v resnici predstavlja samo komunistično stranko. K njej so pristopili nekateri neznatni odlomki, ki niso imeli nobenega posebnega razloga, da bi se čutili včlanjene v življenje pokrajine ali celo samo v njeno -'materialno stran. Ko se je ta sleparska združba ustanovila z velikimi napori in z npskončniini sleparstvi, so komunisti začeli svojo Črno delavnost v imenu skupnosti, ki obstoji samo v njihovih željah. Kajti na sto odlomkov jih Je 98 komunističnih in samo dva predstavljata 6kupini disidentskih krščanskih soeialcev in disidentskih Sokolov. Takoj od prvega trenutka so komunisti, dasi so tajili to nepošteno zvezo, no samo vodili in usmerjali pokret izključno po svoji volji, marveč v svoji sredi niti niso skrivali nejevolje zaradi bližine tako imenovanih zaveznikov in tudi niso tajili, kako breme so zanje ti »zavezniki«. Oni krščanski socialcl in oni Sokoli, ki so se dali ujeli komunistom, so s svoje strani skušali opravičiti svoje sodelovanje v nepošteni družbi z nestvarnimi političnimi in čustvenimi razlogi, niso pa mogli zabrisati, da jim ne gre samo za pridobitev zaslug in poveljniških mest za bodočnost, ki so jo prav nespametno smatrali za uresničljivo. Ta raznolikost koristi, ki so jo komunisti skušali tajiti, ki pa je javna resnica, je jabolko nesloge, ki »častivredni družbi« ni .dovolila dosege socialnih namenov, pač pa je dala komunistom možnost, da so popolnoma potisnili ob stran te slamnate može ter so gospodarili sami, norčujoč se iz šibkosti svojih zaveznikov in poslužujoč se - njihovega imena samo, kadar so se obračali na Slovence, hoteč pod pretvezo nacionalizma skriti svoje razbojniške podvige in najtemnejše akcijo. Ta. nema in skrivnostna borba je česlo predmet razprav v vodilnih komunističnih krogih, ki pa jo seveda skušajo prikriti, da ne bi prišla v javnost.Vprašauje jo bilo tako težko, da je tvorilo skoraj edini predmet neke vrste občnega zbora Osvobodilne fronte, ki je bil v Bihaču v Bosni. V resnici je bil to kongres komunistov. Velik del teh posvetovanj je bil posvečen slabim odnosom med komunisti in med njihovimi začasnimi »zavezniki«. Komunistični poglavarji so se prizadevali na vso moč, da bi prodočili »zaveznikom« potrebo sloge, vsaj — tako je rekel Boris Kidrič — »dokler današnji zavezniki ne bodo nujno uničeni, ako so bodo drznili upreti so drugi fazi komunističnega programa«. Človek, ki je dal to izjavo o komunističnem pokretu, ni nlknka ničla. Kajti pod privzetim imenom Petra Kalana opravlja posel predsednika osrednjega odbora slovenske komunistične stranke ter predsednika izvršnega odbora Osvobodilne fronte in jo znan moskovski agent in emisar ko-ininterne. Toda na seji, kjer so bile iznešene te kategorične trditve, ni bilo ne predstavnikov Sokola, no predstavnikov skupine krščanskih so-clalcev. Ti so so bili zadovoljili s tem, da so po- slali med prvo sejo komunizmu navdušeno pozdrave ter so se poklonili komunističnim težnjam iz gole previdnosti, da no bi vnemirili gospodarjev. »Tovariš« Pavle Tratar se je nato zahvalil komunistom za čast, da jim dovolijo sedeti v svoji sredi, ter se je požuril z izjavo, da bo njegova skupina »vedno v soglasju z vami, kar koli boste rekli ali napravili«. Kot Izraz svobode misli in dejanja to zagotovilo ni slabo. Tratarjevi pristaši so lahko ponosni zaradi svobode, ki so jim jo dovolili komunisti in ki jim je zgovoren zgled, kakršna bi bila njihova usoda, ako bi komunizem izšel zmagovit iz borbe. - Da zavrne na pravo mesto te goreče fantazije omahujočih sodelavcev in da potolaži njihove na-de za bodočnost, je Kidrič v svojem programa-tičnem govoru na otvoritveni seji jasno poudaril, da »na ustanovni seji OP ni bilo nikakršnega predstavnika političnih struj, gospodujočih ▼ Sloveniji«. Ta trditev, ki vsebuje priznanje sleparstva, ki so ga izvršili komunisti nasproti Slovencem, je bila tudi točna zavrnitev »zaveznikov«, ki so se kasneje pridružili pokretu. Toda govornik se ni ustavil samo na tej izjavi, marveč je dodal: »Komunisti sicer žele iskreno sodelovanje z obema strujama, ki sta soudeleženi pri OF in bodo lojalno postopali z vsemi lojalnimi sodelavci, v načelu pa bodo neprijcnljivi glede vseh bistvenih vprašanj borbe in bodočnosti Slovencev.« Dočim s tem kategoričnim zatrdilom vodja komunistov pridržuje absolutno oblast v vseh vprašanjih komunistom ter proglaša njihovo ponosno zahtevo, da sami odločajo o usodi ljudstva pravi nekoliko stavkov dalje, obravnavajoč propagando, doslovno, da jo v Sloveniji »Sovjetska zveza še premalo popularna« in da je »ravno tako malo priljubljena komunistična stranka«. Na tem svojem tako imenovanem kongresu so komunisti govorili jasno: dopuščajo sodelovanje, da natresejo peska v oči slovenskemu ljudstvu, ne dopuščajo pa, da bi ti sodolavci imeli kako besedo pri vodstvu. Celo grozijo z »likvidacijo« ob prvem poskusu neposlušnosti in ne skrivajo svojih namer, počistiti z vsemi, brž ko bodo smatrali, da so jim odvišni. Kdor sodeluje s komunist! in je zašel v zagato, torej poslej ve, kakšna usoda ga čaka, ker ne more računati niti na poraz komunizma, kajti kadar bo prišlo do tega poraza —• in o tem ni nobenega dvoma — bo moral odgovarjati za svoje delovanje pred pravo pravico. Nekaj pripomb k zadnjemu simfoničnemu koncertu Ponedeljski koncert simfoničnega orkestra pod vodstvom g. D. M. Sijanca nam je prinesel reprizo nekaterih skladb, igranih žo na prejšnjih koncertih: Verdijeve predigre k »Sicilijanskim večernicam«, Čajkovskega 5. simfonijo in dveh Dvor-žakovih Slovanskih plesov. Ker je bilo o izvedbi teh skladb tu že svoječnsno poročano, naj nam bo dovoljeno, da danes o koncertih g. Sijanca, ki sl slede z izredno, za nas doslej nevajeno pogostostjo in ki najdejo vedno izredno veliko število hvaležnih poslušalcev, spregovorimo nekoliko načelnih besedi. Glasbene reproduktorje bi, kakor vse umetnike sploh, lahko razdelili v glavnem na dve vrsti: prvi iščejo muziko,. drugi iščejo sami 6ebe. Prvi se približajo muziki vedno z največjim spoštovanjem, skoraj s plahostjo in občutkom lastne nevrednosti, kot da bi stopali v svetišče. Zavedajo se, da so nekaki svečepiki umetnosti, zavedajo so lastne odgovornosti, ko naj to umetnost posredujejo drugim. Vedo, kako težka je pot do zastavljenega cilja, vedo vsak čas tudi za nepopolnost in pomanjkljivosti svojega dela, in prav ta zavest jim daje vzgon k notranjemu razvoju. Tako zore počasi z vztrajnim delom do mojstrstva in obenem jim nehote raste tista snmozavest, ki jo daje vseskozi Iskrena in poštena umetniška pot. Umetniki druge vrste gredo prav obratno pot. Oni s samozavestjo že prično, težav sploh ne vidijo ali jih prezro, tako enostavno se jim zdi vse, tako hitro so zadovoljni sami s seboj. In tako gredo smehljaje se od uspeha do uspeha, do slave in češčenja, drugih problemov zanje skoroda ni. Njihovo delo pa spremlja vseskozi površnost na zunaj in na •znotraj praznoto. To smo napisali zato, ker se je za g. Sijanca zdelo spočetka — in tako smo tudi upali — da bo šel po prvi poti. A zadnji čas žal kaže, da so v marsičem nagiba na drugo stran. Sicer se vestno drži vseh dinamičnih in agogičnih predpisov, pazi tudi na precizno ritmično izdelavo, a pri vsem tem pušča poslušalca hladnega. Pravo dirigiranje se namreč z vsem tem čele pričenja. Dirigiranje Je več kot samo efektne geste, več kot 6amo točno in elegantno naznačevanje vstopov posameznim instrumentom. Najvažnejše za dirigenta je, da s‘iš; v sebi ideaino zveneti umpteino in da sauša potem od trenutka do trenutka to idealno sliko ustvariti, jo zaigrati na svojem instrumentu _ — orkestru. Potem šele lahko govorimo o umetniški koncepciji, ki umetnino doživlja v globine, jo z duhovnim naporom iu večkrat tudi z bolečino poraja v svet zvoka iu jo sproti zliva v celoto. Pri g. Sijancu tako' koncepcije žal pogrešamo; zato mu tudi orkester ne poje. Ne zapoje mu na primer niti preprosta, prisrčna Dvofakova melodija iz plesa v g-mo!u, še manj mu poje prekrasna orkestralna polifonija Čajkovskega. Dirigent ostane notranje' vseskozi hladen, hladno igra orkester in hladen ostane potem tudi poslušalec. Morda bi bilo bolje, da bi dirigent med koncertom pozabil na publiko za seboj in bi posvetil vso skrb le orkestru in pa umetnini. Zavedati pa bi se moral tembolj že pred koncertom z vso odgovornostjo, da ga bodo poslušali ljudje, ki so danes bolj kot kdaj žejni lepote in no jiraznega zvoka. Potem bo morda obrnil pogled bolj 'na znotraj, v sebe in v umetnino, potem bo znal vzbuditi v sebi in v orkestru iskreno struno žive in globoke umetnosti. To mu bo dalo tudi tisto dinamiko, ki bo peljala njega in orkester stalno više in više; doslej namreč lahko le ugotovimo, da sloji kljub številnim koncertom nivo orkestra še vedno tam kot pred nekaj leti. v. Drug za drugim prejemajo plačilo... Blizu Semiča je bil ubit propagandist J. Prijatelj, na Dednem vrhu pa je padla četverica tamkajšnje ropsrske tolpe Ljubljana, 17. aprila. Mera ljudske potrpežljivosti, popuščanja, dobrote in prizanesljivosti je polna. Ljudstvo, ki je po vsem trpljenju in preganjanju komunisjičnih roparjev spoznalo pravo njihovo poslanstvo, je sedaj priča žalostnega konca njihovih sodnikov in krvnikov, ki so hoteli pod krinko »svobode« deliti ljudstvu svoje »pravice«. Mera je polna in dan za dnem prihajajo poročila o žalostnih, toda pravičnih kaznih, ki jih ljudska pravica bije po njihovih krvnikih. Tako jo prispelo poročilo lz Semiča, da je bil tamkaj ubit šef partizanske obveščevalne službe akademik Jože Prijatelj, ujetih več članov dolenjske roparske tolpe, med njimi viški gostilničar Stare, Kajdeljev zaupnik Smrekar Ludvik in drugi. v/ Na Dednem vrhu v smeri Dev. Mar. v Polju —Zalog je dohitela roka pravice slovito partizansko roparsko skupino in ji zadala Smrtni udarec. Večja skupina ljudi je v četrtek, dne 15. aprila, našla na Dednem vrhu dvoje skrivališč. Vdenem je bilo prostora za 8 oseb, v njem pa tudi precej uporabnega živeža. Druga skupina ljudi je na preiskovanju terena naletela na nanešeno zemljo in po daljšem iskanju našla okno v zemlji, iz katere je gledal dimnik. Kmalu, so opazili boso nogo. Roparji so namreč mirno spali. Ko so bili obkoljeni, so začeli streljati in metati bombe, tpda vse zaman. Vnel. so. je bj^j. in v skrivališču so našli štiri mrtvece: Severja Egidija (poveljnik Štefan), ki je dal ubiti Cankarja Jožeta in druge, »Obisk« - prva letošnja trojna številka Izšel je prvi letošnji zvezek med vsemi sloji priljubljene revije, ilustriranega mesečnika »Obiska«. Zvezek vsebuje tri številke. Zaradi skrčenega obsega se je uredništvo' odločilo izdajati revijo vsako četrtletje. Prvi zvezek šteje 52 strani in je po svoji vsebini in po krasnih slikah tok. da ga je vesel vsakdo. Naslovna stran kaže učinkovito plastiko kiparja Tineta Kosa »Kmet prisega«, v notranjih straneh pa izredno lepe posnetke o izkopavanju prazgodovinskih spomenikov, o pomladi v parkti in na polju. Na« začetku tekstnega dela prinaša list................. neonjavljeno velikonočno hvalnico, ki' jb je po- j sa v slovenščini, iz »Dorrltove" najmlajše«, v prc-slovenil Silviu Snrdenko. To stran krasi Fr. vodu M. Javornika. Naslednje Smerduja »Cvetna nedelja«. —*— —-1 —!~'* 1 »Zimsko slavje v Podutiku« je odlomek iz naše prve športne povesti »Bele zvezde«, ki jo je napisal Drago Ulaga. Mikaven odlomek poživljajo risbe priznanega ilustratorja j. Beru-neka. Nato beremo zanimiv narodopisni prikaz »Dva praznika pod Monte Roso« « šestimi izvirnimi fotografijami nnjjepših vršacev, ledenikov in običajev v teh krajih. Rado Kolur je Erispeval v tej številki ljubko črtico »Misel na elem konjičku«. Miklavž Kiu;et je priobčil poljudno razpravo o »Zmajih m kačah v. slovenskem ljudskem verovanju«. Za vsakogar zanimivi članek je ponazorjen- z izvirnimi slikami iz zbirke etnografskega muzeja v Ljubljani. Slede tri strani čudovitih slik o pestrem življenju v »sončni Španiji«. Joža Mahnič objavlja črtico »Večer v Rovtih«, Rajko Ložar pa priobčuje zanimiv članek o izkopavanju prazgodovinskih starin pri nas pod naslovom »S kram- DARMOI II mlgllor -assatlvo JU^oljS^ Nakaznice za krompir Mestni gospodarski urad vabi vse one, ki so naročili dolenjski semenski krompir 17.. 18. in 20. marca, naj pridejo po nakaznice v Beethovnovo ulico it. 7, 11. nadstr., soba št, 35, po naslednjem razporedu. Naročniki #z začetniki črkami A, K, M in 2 naj pridejo f ponedeljek 19. t. m- dopoldno od 9—12; stranke z začetnicami B. J, O iu Z v ponedeljek popoldne od 13.30 do 18; naročniki z začetnicami C, I, S, V in U. v torek dopoldne od 9—12; z začetnicami C, G, N in T v torek pop. od 15.30 do 18; z začetnicami D, E, H, L in 3 v sredo dop. od 0—12; z začetnicami F, R in P v sredo popoldne od 15-30 do 18. Stranke naj se vsekakor ravnajo po tem redu, saj pozneje nikdo ne bo dobil nakaznice, ker bo urad računal, da 6tranka ne reflektira na naročeni krompir, če o pravem času ne pride po nakaznico. Vsakdo naj priucse s seboj posestni list ali najemno pogodbo ter legitimacijo. Brez teh dokazil nikdo ne bo mogel dobiti nakaznice. Zaradi hitrejšega poslovanja se morajo stranke same tudi v poslopju ravnati po tem razporedu. Kdor je dobil nakaznico, lahko takoj dobi nakazano množino krompirja pri eni izmed sledečih tvrdk: Kmetijska družna na Novem trgu št. 3, A. Šarabon na Zaloški cesti 1, Gregorc I. na Bleiueisovi cesti 15, Jelačin t na Aškerčevi cesti 0 iu Nikelsbackcr t Prožakovi ulici 4* pora in lopato«; pojasnjujejo ga izvirne slike o izkopavanju v Grižah pri Stični, na Viru in v drugih krajih na Ižolenjskem. Sledi odlomek iz svetovno znanega Croninovega romana Citade-la, ki ga je prevedel L. Klakočer. Botanik Marjan Juvan nas nato seznanja z »Velikani in starci v rastlinstvu«. Članku je prideljenih dosti lepih posnetkov dreves-velikanov iz Indije, Avstralije, Kalifornije in drugod. Kritik dr. Mikuž objavlja kratko razpravo o kiparju Tinetu Kosu in priobčuje lep izbor kiparjevih del v sliki. Sledi lep odlomek iz najnovejšega Dickcn- .---------._ n,—_i,---------------ajmlajše«, v pre- tri strani so posvečene eni najzanimivejših panog tehnike: gradnji mostov in prinašajo slike o delu najzanimivejših in nnjvečjih svetovnih mostov. Zorko Simčič je prispeval v tej Številki humoristično črtico »Konec sveta«. Sledi članek o »zanimivostih japonskega letalstva« s številnimi slikami vsen tipov japonskih letal. Tudi modi je odmerjen v reviji primeren proetor, saj so ji posvečene tri struni, kuhinjski umetnosti pa so namenjeni kratki in sedanjim prilikam primerni nasveti in recepti. M. Potokarjeve »Naša Pepca« bo marsikateri gospe in gospodinji v razvedrilo. Tekstni del se končuje z novelo Jacka Londona »Moj6ter. skrivnosti«. Poleg navedenega prinaša list še veliko drobnih zanimivosti, ilustracij, risb itd., tako da spada ta zajetna številka med najboljše, kar jih jo Obisk do sedaj dal svojim naročnikom. Naročnina na edini slovenski ilustrirani list, ki ga v zgledni zunanji obliki in obleki izdaja Ljudska tiskarna, znaša letno 40 lir, za pol leta 20 lir, za četrt leta 10 lir. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Kopitarjeva ulica št. 2. dalje Močilnikarja Viktorja (»Danilo«), Ocvirka Hinka (»Bobi«) in Bitenca Ivana, propalega študenta in poznejšega železniškega delavca. Sever in Ocvirk sta doma iz Vevč, Močllnikar in Bitenc p-, iz Zg. Kašlja. V taborišču je bilo mnogo živeža, propagandnega gradiva, nekaj specialk in orožja, pisalni stroj, daljnogled, mnogo obleke, obutve itd. Ta skupina roparjev je verjetno skrbela za nakup raznega blaga, zlasti cigaret in podobno, ter za obveščevanje poročil iz Ljubljane. y Istega dne so našli v gozdu nad Glinco v 35 metrov globoki jami neko truplo, ki je moralo ležati tam že dalj Cnsa. V jamo se je spustil z lučjo neki fant. Truplo so izvlekli ven, nato pa odpeljali na pokopališče v Dravlje. Ljudje so kmalu spoznali v njem Cankarja Stanislava, Andreja-čeva 6. katerega so odpeljali partizani lani 8. septembra iz neke gostilne. Prodajal je blago iu jo Un^j pri sebi tudi večjo vsoto denarja, zaradi česar so ga tudi roparji ubili. Star je bil 42 let Obrok kruha za mladino m detavce Prehranjevalni zavod Visokega ^komisariata za ljubljansko pokrajino sporoča: »Počenši s l. majem t. 1. bo vzpostavljen za mladino od 9—18 let ter za delavce dnevni obrok kruha kot je bil v veljavi do 15, novembra 1942.« Dva nova vlaka po Dolenjski Začenši s ponedeljkom, dne 19. aprila bo postavljen v promet na progi Ljubljana — Metlika potniški vlak št. 9.217, ki odpelje iz Ljubljane ob 12.53, pride v Novo mesto ob 15.12, odide iz Novega mesta ob 15.25 in pride v Metliko ob 16.47. Začenši s torkom, 20. aprila bo 6tavljen v promet tudi vlak št. 9-218, ki odhuja jz Metlike ob 12.44, pride v Novo mesto ob 14.03, odhaja iz Novega mesta ob 14.13 in pride v Ljubljano ob 16.38. DUHOVNE OBNOVE Za poročeno gospodo * dovršeno akademsko izobrazbo se bo pričela duhovna obnova v soboto, 17, t. ni., s sporedom, kakor jc pisan v vabilih. Obnova bo pri Križankah. Duhovna obnova za neporočeno gospode, ki bo v Slomškovem zavodu. Poljanska 6 (tik AlojzijeviSča), Pričetek 17. aprila ob 547 zvečer. V nedeljo ob 547 zvečer govor. V ponedeljek in torek govori ob 547 zjutraj in 547 zvečer. Sklep veliko 6redo. 21. aprila, ob 547 zjutraj. Pridite, da se pripravimo na posvečenje v caet brezmadežnemu Marijinemu Srcu! Duhovna obnova >• poročeno gospode, ki ho od 17. do 21 aprila v uršulinski cerkvi, Zače- tek 17. aprila ob 547 zv. V nedeljo. 18. aprila, govor ob 547 zvečer. V ponedeljek. 15. aprila, ob C zjutraj in ob 347 zvečer in v torek. 21. aprila, ob 6 zjutraj in ob 547 zvečer. Sklep v sredo ob j^7 zjutraj. — Vljudno vabljeni, da se pripravimo za posvečenje v' ča3t brezmadežnemu Marijinemu Srcu. S štajerskega Poroke. V Ptuju so so poročili: Ivan Petrovič in Rozino Rojs, Karl Pogačnik in Antonija Kelc, vsi iz Ptuja; v St. Juriju ob južni žel. so se poročili: Jožef Grom iz Brezij in Kristina Senegatschnik iz Dunaja, Jožef Fendro in Anu Grom, oba iz Brezij. Smrtna kosa. V Vidmu pri Krškem je umrla Marija Nosti«, tašča kočevskega zdravnika dr. Georga Rbthcla. V rtuju in okolici so umrli: Jožef Topolovec iz ptujske okolice, Štefan Grab-i°-erTlz ®P’ Brežic, Alojzij Sarauda iz Ptuja, Jožef Lorenčič iz ptujske okolice, Hiltrude Wolf iz Zavrča iu Franc Arnuš iz Radomirja pri Ljutomeru, Redka obratna smrtna nesreča. V torek zvečer se je v fužini v Zg. Polskavi zgodila redka nesreča, ki je zahtevala življenje 32 letin J 18 v mali filharmonični dvorani. Produkcija ima naslov »Koncert v družini« in tako je sesrtavljeu tudi njen spored, ki nam prinaša troje družinskih koncertov, katere izvajajo izključno le gojenci glasbene šole. Podrobni spored je na razpolago v Knjigarni Glasbene Matice. Opozarjamo na točni začetek ob 18. Na koncertu Ljubljanskega kvarteta, ki bo v ponedeljek, dne 19. t. m., 60 bo prvifc javno izvajala Fuga v a-inolu, ki jo je napisal skladatelj Petrič, ki je naši javnosti sicer še malo znan, njegova dela pa kažejo veliko glasbeno nadarjenost. Skladatelj Petrič je bil vojaški kapelnik, sedaj pa je gojenec Glasbene akademijo. Fuga je kratka, močna skladba za godalni orkester. Na tem koncertu bomo še slišali znamenito delo italijanskega komponista O. Respighija, ki je eden najpomembnejših, pa tudi najplodovitejših italijanskih skladateljev. Respighi je bil rojen v Bologni, kjer je dovršil kot violinist svoje glasbeno študije, kompozicijo je študiral v Petrogradu pri slavnem Rimskem Korsakovem in v Berlinu pri Maksu Bruchu. Posvetil se jo dirigenstvu in pedagoškemu poklicu. Od leta 1913. je deloval kot profesor na akademijrSv. Cecilije v Rimu in bil od leta 1923 njen ravnatelj. Umrl je pred leti in zapustil bogati) glasbeno dedščino, Quartetlo do-rico. ki ga bo izvajal Ljubljanski kvartet v ponedeljek; Je Kvartet v’‘enem stavku, originalen in izredno krepak, člani Jcvarteta, ki uživajo zaslužen sloves v naši koncertni javnosti, so: Leon Pfeifer. Albert Dermelj, Vinko Šušteršič in Čen-da Šedlbauer. Na koncert opozarjamo in vabimo. Začetek koncerta bo točno ob pol 8 v veliki filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. »Župnik iz cvetočega vinograda«, drama v treh dejanjih, ltežijn Milan Skrbinšek. To krasno dranio, ki je že večkrat dosegla na naših odrih zavidljiv uspeh, bo frančiškanska prosveta uprizorila na ^cvetno nedeljo ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani. Predprodaja vstopnic v trgovini Sfiligoj in jutri na dan predstave od 10 do 12 ter dve uri pred pričetkom pri blagajni frančiškanske dvorane. »■ Ljubljansko gledališče Drama; Sobota, 17. aprila ob 18.30; »V fasu obiskanja«. Izven. Ceno od 20 lir navzdol. Nedelja, 18. aprila ob 15: »V fasu obiskanja«. Izven. Cene od 20 lir navzdol. Ob 18.30: »Jesen«. Izven. Cene'od 15 L navzd. Ponedeljek, 19. aprila: zaprto: Opera: Sobota, 17. aprila ob 18: »Madame Butterfl.v«. , Izven. Gostovanje tenorista Tiborja Egressyja. Cene od 35 lir navzdol. Nedelja, 18. aprila ob 17: »Zemlja smehljaja«. Opereta. Izven. Cene od 28 Ur' navzdol. Ponedeljek, 19. aprila: zaprto. Edgar Wa.Hacet 65 Žabar s krinko »Ne, gospod, ničesar ne želim!« Ravnatelj je pogledal na mizo, ki je stala sredi sobe. Pisalna mapa, ki mu jo je dal na razpolago, je ležala na mizi še vedno nedotaknjena. »Kaj ne boste pisali nikakih pisem? Saj vam je to dovoljeno.« »Saj nikogar nimam, komur; fei pisal pisma.« »Kdo sto vi prav za prav, Carter? Vi niste navaden potepuh. Vi ste bo-lje vzgojeni, kakor so navadno potepuhi.« »Jaz sem čisto navaden potepuh, gospod,« je odgovoril 'Ilay mirno. »Ali ste dobili vse knjige, ki ste jih želeli,< . Ray jc prikimal in ravnatelj je odšel. ...... Vsak dan «o mu zastavljali ista vprašanja. Včasih Ja _je ravnatelj vprašal po njegovih prijateljih, toda ker ni dobil nobenega odgovora na to vprašanje, ga ni s tem več nategoval. Tudi pisane ,mape mu ui ?eo omenjal. . , Rav jc bil v takem stanju, da je želel le še hitrega konca. Svojega dejanja ni obžaloval. (Sedaj _ je bil že .prepričan, da je v resnici usmrtil Lewa.) Vsako jutro so je sprehajal po $u* 33. rikotnem dvorišču, številni pazniki so pazili nanj. Tudi mu ni bilo< dovoljeno, da bi se družil z ostalimi jetniki. Vsi pa so se čudili njegovi veselosti in dejstvu, da ni bil prav nič potrt. Kolo usodo ga jo potegnilo s seboj in vedel je, da je že na pol v grobu. Tudi se ni nihče potrudil, da bi mu izposloval odložitev smrtne kazni, ker ni za to nikogar naprosil in tudi pooblastil ne. Tudi dnevniki niso prinesli kakor ob sličnih dogodkih velikih člankov, ker je bil pač ves proces nezanimiv. Skratka: tudi on je bil morilec nezanimive vrste. _ Lahko pa bi sprejemal obiske, če bi za to prosil. Toda v samoti je bil najbolj pomirjen in zadovoljen. Nekega dne jo vstopil v ječo jet-nisnični ravnatelj v slavnostnem razpoloženju. V njegovem spremstvu je bij inož, kj ga je Ray že na razpravi videl. Bil je podšerif. Ravnatelj ge je dvakrat odkašljal, preden jo povedal tole: »Carter! Državni pravdnik mi je sporočil, da ni vzroka, da ne bi bilo zadoščeno zakonu. Višji cksekutor je določil prihodnjo sredo ob 8. uri, da boste usmrčeni.« j Rav je nagnil glavo. I >Najlepša vam hvala, gospodje!« Žabar v noči. John Bennett je prilezel iz svoje šupe, ki jo je spremenil v temnico. V vsaki roki je nosil ozko, štirioglato škatlo. »Ela, nikar me sedaj ne moti z govorjenjem,« Je. dejal hčerki, »sicer bom zamenjal ti dve škatli. V tej tukaj,« dvignil je desno roko s škatlo, »so krasni posnetki postrvi. Možakar, ki ima ribogojstvo mi je dovolil, da filmam njegov ribji raj. Ker je bil krasen sončen dan, menim, da bodo posnetki imenitni. Zrcaljenje vode ter živahni skoki postrvi bodo gotovo dobro uspeli.« »In druga škatla, papa?« ga je vprašala Ela. »Ah, to je tisti pokvarjeni film,« je rekol obžalovajo nezgodo, ki ga je zadela. »Tristo metrov dragega filma je šlo po vodi. Morda sem nevede naredil tudi kako dobro sliko, toda ne morem zaradi dragega razvijanja dati razviti vseh tri sto metrov filma. Spravil bom ta trak in ga bom nekega dne, če bom dovolj pri denarju, dal razviti. Tako bom vsaj lahko potešil svojo rado-; vednost!« . Nesel je obe škatli v hišo ter hotel napisati listka, ki bi ju nalepil nanji. Ko se je U6edel k pisanju, je slišal pod oknom Dick Gordonov veseli glas. Skočil je ves vesel pokonci ter šel k njemu. »Torej, gospod kap.etan, kako je kaj?« ga je vprašal. »Dobil sem dovoljenje!« je zaklical veselo, vihteč neko pismo v desnici. »Vi ste prvi kinooperater, kateremu je bilo izdano dovoljenje za filmanje j živali v živalskem vrtu. Sicer sem se moral precej potruditi, da so mi visoki gospodje upravnega 6veta izdtjli to dovoljenje, toda uspelo mi je le.«t | Bennettovo bledo lice jc postalo v I trenutku od veselja kar rdeče. 1 »To je pa sijajno!« je zaklical ves vesel in srečen, »še nikoli ni nihče filmal v našem živalskem vrtu in moj trgovec mi je že zdaj ponudit zelo čedno vsoto, če mu bom prinesel film, ki bo posnet v živalskem vrtu.« Ela se nikakor ni mogla spomniti, da bi videla že kdaj očeta tako dobre volje, tako vedrega obraza, kot je bil danes. | »Ta lepa obljubljena vsota je že na pol v vašem žepu, gospod Bennett,« se je smejal Dick. »Prav lepo je bilo od vas, gospod kapetan, da ste se zavzeli za mene!* . »Ko sem pa vedel, da se tako zanimate za naravne živalske posnetke!« John Bennett sc je vrnil k svojemu pultu mnogo lažjega srca kakor običajno. Napisal je oba listka ter ju hotel pril bil film s postrv- mi?« I »V desni, očka,« mu je dejala. j »To se je tudi meni zdelo, je rekel ! in odšel v svojo sobo z namenom, da nalepi listka na škatlo. Toda ko je nalepil oba listka, se ga je lotil spet dvom. Ni se mogel več spomniti, na kateri strani mize je stal, ko je položil škatlo na mizo. Nato je zmignil z rameni ter začel zavijati škatlo s posnetki iz življenja postrvi. Ko je ikat-i lo dobro zavil, jo je mahnil na vaško .pošto, da odda zavitek svojemu. st ro-! kovnjaku-razvijaču, ki mu je dajal Bennett vedno zaslužek. _ »Kaj od Ray-a še nimate nobene vesti?« je vprašal Dick. Deklica je odkimala. »Kaj meni vaš oče?« »Nikdar ne govori o njem in tudi jaz mu tega nisem še omenila.« Koračila sta po vrtu proti majhni letni hišici, ki jo je John Bennett I zgradil, ko je bil Ray še učenec. »Tudi vi niste ničesar slišali kje se nahaja,« ga je vprašala Ela. »Jai si i vas predstavljam, da imate vedno na razpolago dobre vesti in novice. Mor-i da se tudi včasih v tem oziru motim. Ali ste že prijeli zločinca, ki jc ustre-. lil gospoda Maitlunda?« | »Ne,« jq rekel Dick. »Toda jaz bi res iz srca želel, da bi bil vseveden. Vse te dni pa sem mislil le na eno...« Ela je vprašujoče dvignila svoj pogled, toda takoj g« je spet povesila. Preko njenih lepih belili lic je hušnila rdečica in njen glas je trepetal. »Na kaj ste mislili, kapetan Gor-' don?« ROMAN V SLIKAH ENRIK SIENK1EW1CZ Rimski odmevi sestanka Mussolini—Hitler Italija in Nemčija se borita za Evropo, ki bodo v njej imeli vsi narodi, tudi najmanjši, pravico do svobodnega razvoja in mirnega sodelovanja Rimski dopinsik je poslal te dni Pester Llov-'du tehtno poročilo o tem, kako je v Rimu odmeval zadnji sestanek med Fiihrerjem in Duce-jem, ter piše med drugim, da sta pri tej priliki oba voditelja govorila tudi a vprašanju pravic malih narodov v novo urejeni Evropi. Takole pravi v svojem poročilu iz Rima: Tukajšnja javnost živi zdaj — kar je čisto naravno in razumljivo — popolnoma pod vtisom sestanka, ki sta ga prejšnji teden imela Duce in Fiihrer. Vse ugiba le o tem; kaj sta se voditelja osnih držav pri tej priliki razgovar-jala in kakšne posledice bodo imeli ti njuni razgovori. Politični' opazovalci se ne opirajo samo na dejstva, ki so jih uradna poročila o tem sestanku pribila, pač pa tudi na izvajanja italijanskih časopisov in na mnenja dobro obveščenih osebnosti, ki jih podajajo v razgovorih s časnikarji. Če upoštevamo vse te vire. dobimo o uspehih tega novega sestanka med Mussolinijem in Hitlerjem nekako naslednje splošne vtise: Na razpolago nam je zagotovilo, da sta oba vodilna državnika Italije in Nemčije slej ko prej trdno odločena, nadaljevati vojno z uporabo vseh sredstev, ki jih imata na razpolago v svojih deželah, spričo česar so vse trditve, češ da sta osni državi ali Vsaj ena od njiju pripravljeni sklepati mir, gladko ovržene. Oba vodilna državnika osnih sil sta daleč od tega, da bi kazala kakšno nhgajenost za sklepanje miru, poč pa nasprotno kažeš da sta izdelala nove načrte za še hujše vojskovanje. Razumljivo je, da o tem ne morejo izdajati nobenih podrobnosti. I.e nekateri italijanski publicisti, ki — kakor na primer Virgino Gayda.— navadno več vedo kot pa široka javnost, zagotavljajo, da »os raz-]>olaga z nadaljnjimi izdatnimi viri za razplet vojne, kar bodo v danem trenutku dejstva dovolj jasno pokazala, in da na ta mogočna sredstva osni državi gledata s popolnim in mirnim zaupanjem.« Dalje je tu — ne najmanj zaradi dogodkov, ki se zdaj odigravajo v Tuniziji — na splošno zbudilo pozornost dejstvo, da je v uradnem poročilu o sestanku med Mussolinijem in Hitlerjem govora o evropsko-afriškem prostoru, ki ga velja braniti. Italijanski časopisi podčrtavajo to dejstvo zlasti s tem, da spominjajo na ponovne Ducejevc izjave, v katerih je vedno znova opozarjal na to, da je afriški prostor za 50 milijonski narod Italijanov življenjskega pomena. Tudi v tukajšnjih diplomatsko-političnih krogih pripisujejo tistemu delu uradnega sporočila, ki govori o Afriki, poseben pomen v toliko, v kolikor hočejo s tem ponovno odločno zavrniti glasove nasprotnikove propagande, da se Italija in Nemčija nameravata povsem umakniti iz Afrike ter se odslej omejiti le na obrambo južnoevropskih obal. V Rimu pa ne smatrajo zadnjega sestanka med Hitlerjem in Mussolinijem važnega samo iz navedenih vojačkih ozirov, pač pa pripominjajo, da je ta sestanek rodil bogate sadove tudi na političnem polju, zakaj brez dvoma ata Hitler in Mussolini na tem svojem sestanku sprejela važne sklepe o bodočem ravnanju z malimi evropskimi državami ob strani osnih sil. V uradnem poročilu je govora o pravicah vseh narodov do svobodnega razvoja in mirnega sodelovanja na temelju skupnih koristi. Poudarek — tako mislijo v tukajšnjih krojili — leži na besedicah »svobodnega:: in »vseh«. Iz tega, da so v uradnem poročilu rabili tj dve beesdi. se lahko sklepa, da sta osni drž.nvi voljni upoštevati pravice vseh evropskih narodov do svobodnega narodnega rnzvoja, tudi najmanjših. Pravijo, da je tudi povsem možno, da bosta osni državi v bližnji bodočnosti glede teh vprašanj dali še nova, določnejša pojasnila. Mussolini na vsak način pripisuje tej politični plati voiskovnnia še prav posebno pozornost — zagotavljajo v Rimu — in tudi Gayda piše v_da-našnji izdaji »Giornale dTtalia« s takšno jasnostjo, ki si jo je treba samo želeti, da »ie predpogoj zn evropsko skupnost in omiko, kakršno hočeta Nemčija in Italija v primeru zmage zagotoviti, priznanje in/upoštevanje pravic vseh narodov«.. V Parizu so za 140.000 frankov prodali zlato verižico, ki jo je nosila kraljica Marija Antoinetta, ko je bila zaprta. Verižica je imela pet obeskov, v dveh so lasje njenega sina in njenega moža* Turška vlada je odobrila trgovsko pogodbo z Romunijo. V znamenju 0F... 6e dve sliki o osvobajanju Suhe krajirie j»o komunistični »narodno osvobodilni vojski^. Zgoraj: jrogled na hišo v vasi Višnje po pregonu komunističnih tolp. Od ubogega doma je ostala samo peč, okrog katere se 6tiskajo otroci, ki so ostali brez strehe in mgrda brez staršev. Proti takim narodnim »sovražnikom«, kakor so li, se bori OF. Spodaj: ta kup razvalin je pred prihodom partizanov v Ambrus bila hiša, last 80-let-ne ženice. Hišo je svoji materi pož.gal in podrl lastni sin — partizan v smislu »novega človeštva«, kakor ga oznanja Kocbek in njegovi ljubljanski zagovorniki... 337. Komaj se je mračilo, so že množice ljudstva hitela v cesarjeve vrtove in se neznansko čudile prizoru, ki se jim je nudil ondi. Neron in Tige-lin sta hotela igre s kristjani končati zaradi kuge, ki se je širila po ječah. Zato sta izpraznila vse zapore za to prireditev Po vseh drevoredih in ob poteh, okoli lok, grmovja, ribnikov in . jezerc so bili privezali kristjane. Z vzpetin, kjer drevje ni' zasla-njalo pogleda, je bilo videti cele vrste kolov in teles, okrašenih z mirto, bršljanom in cvetjem. Zdelo se je, ko da so v veselje Nerona in Rima privezali na kote cel narod Množice so si ogledovale žrtve in se spraševale: »Ali'Je res moglo biti toliko krivcev in ali so Rim zažgali otroci, ki še hoditi no znajo?« 338. Ko se je zmračilo In so se na nebu pokazale prve zvezde. je k vsakemu kristjanu stopil suženj z gorečo plamenico v roki. Zadonele so trobente in sužnji so stebre spodaj podnetili. S smolo napojena slama, skrila pod cvetjem, se je takoj vnela z jasnim plamenom, ki je bil vedno višji, silil skozi bršljan ter začel žrtvam lizati noge Gle-datrt so umolknili Po vrtovih se )e oglasilo stokanje In bolestno vpitje Nekatere žrtve so vzdignile oči k nebu ter začele prepevati na čast Kristusu. Plemenito dejanje triestinskih trgovcev z živežem Trieste, 16. aprila, s. Triestinski trgovci z živežem na, debelo so sami od sebe za prvi dokaz, da brezpogojno spreiemajo vladna navodila za izenačenje cen, sklenili na lastne stroške povrniti podeželskim in malim trgovcem razliko med cenami na drobno in cenami na debelo, ki je nastala zaradi izenačenja, Prp-stovoljnu žrtev trgovcev z živežem na debelo je znamenje vzajemnosti s slojem, čigar možnosti so kar se da omejene, lo dejanje kaže odločno voljo, da hočejo trgovci izpolniti vladno zapoved tudi na škodo osebnih koristi, ter priča o veri v zmago, ki navdihuje triestinsko trgovce. Prefekt je o tem poslal brzojavko tudi Dticeju- I Neomajna trdnost italijanskega ljudstva Berlin, 16. aprila, s. »Rim po vojni« je naslov članka, ki ga je napisal rimski dopisnik nem- škega lista *D. A. Z.«. Pisec v njem najprej poudarja, da italijansko ljudstvo z zaupanjem gleda na sklepe, ki jih je njegov voditelj sprejel v popolnem sporazumu z voditeljem Nemčije, potem pa na široko hvali duha samodpovedi in odpora italijanskih vojakov na bojišču in italijanskega civilnega prebivalstva. Glede vojaškega položaja trdi člankar, da zadnji dogodki niso vplivali na italijansko ljudstvo, niti ga niso presenetili. Italijanski narod se zaveda vloge, ki jo igra Italija pri skupni evropski obrambi spričo svojo lege v središču Sredozemlja in njegovih otokov, ki so prav tako prednje utrjene postojanko evropske celine. Kepajte lepe »šmarnice« dr. Ivana Ahčina. Dobite jih pri pripravljalnem odboru petih prvih sobot, Pred škofijo 1/I.» v knjigarnah ter pri vseh župnih uradih. Šmarnice stanejo le 10 lir. TONE GLAVAN:^ JL-- . Zemlja je r'HI (li IS Sf IIT IZVIRNI ROMAN »Tega ni nikomur izdal, ker je imel načrb za skrivnost in presenečenje. Sam pri sebi pa jej še dalje razvijal svoj načrt. Takole bo: Janez rad pogleda Rezo, čeprav sta si navidezno zmeraj v laseh, saj taki ljudje se imajo navadno najbolj radi ih kar ne morejo prestajati drug brez drugega. Zato je Jerneje prepričan, da bo Janez llezo zasnubil in .vzel. Lep par bosta in še njemu se bo smejalo srce, ko se bosta peljala v cerkev, da ju tehant za vse večne čase zveže s štolo in prstanom. E, potlej bosta pa imela, ko ne bosta mog,la več narazen I I, počenm pa tudi? Imela bosta otroke, ljubila se bosla in tudi zemlja jim bo ostala zvesta. Ko se je nenadoma spomnil svojega rodu, svoje krvi in imena, mu je bilo zelo hudo. Glavni rod bo prav za prav izumrl. Na Boštjana ne da nič, na njegove otroke še manj. Matevž pa je zdaj že stranska veja. Da, da, to ga boli. Zelo boli... Stisnilo ga je v prsih in grlu, potlej je globoko vzdihnil: »Zemlja bo rešena, zemlja, samo kri, ta bo druga.« Počasi se ja*znebil tudi teh težkih misli. Kot da bi samega sebe tolažil, si je dejal,'da bo Janezu naročil, naj govori svojim otrokom o nekem Jernejcu, ki je živel pred leti na tem gruntu in ga zapustil njemu, ker sta ga oba sinova zapustila in zletela v druga gnezda. Bila j$ lepa, sončna nedelja. Ljudje so hodili že od maše in Jerneje jih je opazoval spred čebelnjaka. Kimal jim je v pozdrav in se smehljal. Ko je prišel Janez, je sedel poleg njega in si brisal pot. »Vroče, kaj?« ga je pogovarjal Jerneje. | »Fo pasje,« se je Janez oddihaval. ( Potlej sta molčala in gledala za zapoznelimi ljudmi. Čez čas sta ostala sama in čebelice so prijazno brenčare okoli njiju in jima delale družbo. ' | »Janez,« je spregovoril Jerneje, »od danes naprej boš sedel pri mizi na mojem mestu.« »Kako?« ga je on neverno pogledal. »Mar ne boste več pri mizi jedli?« »O, še!« se je smejal starček. »Od danes naprej si ti gospodar Jernejčevine.« »Kako, jaz?« »Ti in nihče drugi,« je pribil Jerneje kakor pivec v gostilni. Janez kar ni mogel verjeti. In prav takšnega si je starček v svojih mislih tudi predstavljal. Šele potlej, ko mu je natančno in z resnim obrazom obrazložil ves svoj načrt, mu je Janez verjel in iskal besed, s katerimi bi se očetu zahvalil za njegovo odločitev. »Saj vem, kaj hočeš reči,« ga je prekinil Jerneje. »Zastran tega je že dobro. Samo da sprejmeš. Daj roko!« Tlesknila sta z dlanmi, da so čebelice plašno odletele. Tisto opoldne je sedel Janez za mizo pfvikrat na gospodarjevem mestu. * Naslednji teden so prepisali grunt na novo ime. Janeza se je prijelo ime »mladi Jerneje«, Jernejcu pa s0 rekalt samo še »stari«. Mladi je korenito pljunil v roke, ši najel hlapca in začel s podvojeno silo z delom, kajti zdaj je vedel, da dela za svojo in na j svojem... Jerneje jo'vse to opazil in bil je srečen z Janezom, v katerega ni niti za hip podvomil. Uvidel je, da jo svojo življenjsko pot dokončal in da jo lahko sklene z molitvijo za srečno zadnjo uro, za I vicane duše in za vse izgubljene ovčice po svetu... In res je veliko molil. Kadar pa ni molil, je sedel k čebelnjaku, gledal živalice in opazoval, kako prihaja jesen s svojimi bogatimi barvami in obilnimi sadovi... Tudi njegovo življenje je z^aj jesen... Vaščani, ki hodijo mimo na delo z motikami in koši na ramij ali pa poganjajo okorne in lepo rejene vole, ga ogovarjajo, sprašujejo za vreme, za svet, za to in ono, on pa jim prijazno odgovarja, kolikor ve in zna iz skušenj, ki mu jih je dalo življenje. Kadar ga je volja, se tudi 'še spominja nazaj, se nasmehne ob lepih spominih in zmahne z roko, češ lepo je bilo, in ni mu žal, da se je rodil, živel ter se potil v razorih svoje zemlje. DŠ, lepo jo bilo in trdo, prijetno in trpko... Tdkd je pač človeško življenje ... Če se spomni sina Boštjana, mu je vselej neizmerno hudo, ker vč, da v mestu trpi in ne more npzpj, ker ga predobro pezna, njega, sebe in svoj rod. A če bi se vrnil, bi storil isto kakor oče v svetem pismu. Sprejel bi ga in bogato pogostil ter dal vsem ljudem vedeti, da se je vrnil njegov sin, ki se je zgubil. Toda tega Jerneje ne bo doživel, ne, ne, ne bo, ker njegov rod je trmoglav in svojeglav ... 0, Če bi se vrnil, bi mu dal grunt, Janezu pa bi kupil drugega, še lepšega s sočnejšo zemljo. Toda! To so misli, cnnm misli, ker Boštjana ne bo. * Mišji starega Jernejca so se dobro spolnjevale. Čez kakšen mesec ali kaj sta bila Janez in R6za prvič na oklicih, čez tri tedne pa ju ! je imel priliko videti, kako sta se zapeljala pred oltar. Jerneje je prepričan, da ipora biti tudi > hlapčevski rod gospodar. Naposled se je spolnila tudi njegova poslednja misel. Prišli so sveti Trije kralji in ga povabili na svoj praznik pred sam božji tron. Na spewl»d je zemlja zadihala v toplem, ljubečem objemu. KONEC 2( LJadtka ti »k »me « Ljubljani: Irta R m mar II — ladajaielj: tnl Sodja — Urednik: Mirk* — KnUopUat n« intima — *»»•«*• n •»>. dom« »kili delavnikih oh II — kamina naročnin* II Ur„ a* Inotcmitin 20 Ur. — Urtdnišlioi Kopitarjem ulica &. IjIL #*ditrop]u. — Oprat«; Kopitarjem ulica (L Ljubljana, •» letalen tla«. kOOl do tOOi.'—. Podrninlrai Not« motio.