PRIMORSKI DHEYNIK , — GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE 12° VI - Štev. 226 (1914)- Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, torek 25. septembra 1951 Cena 20 lir maršala TITA V SRBIJI V TITOVEM UŽICU !P mislimo na obvarovanje miru ‘Madžarskem barvajo bombnike z jugoslovanskimi •'"* »»j« vvmumKB * jujjuuuvMUKimi barvami in zastavami z namenom, da bi ijj} * sProvocirali in vrgli krivdo na Jugoslavijo - FLRJ je svoje odnose z zapadom posta* na Podlago enakopravnosti in zato vodi lahko popolno neodvisno zunanjo politiko (Od "»šega dopisnika) 24. Predsed- ^EOGRAD. Tit0 je danes gOvorn ovem Užicu. ko je 1)0 ZUnanh Politiki, da za ta a tudi v bodoče losi , da bodo njeni od- Hši ^SbPi državami čim Ju8oslaviiae da 3e morala izhoda . •P Pritiskom z 5r*oflp...voie trgovske odnose tesa S«a“ jn da se * zarad> »Odkrit zapadu. f-isrno na° yam Povem, da se It delal 0 Preorientirali«, smo i Jmaršal Tito. «Dobro rovali ,mreor^entirali in obva-W ,mo ° do danes vse, za f^iisttčne dr°*rili: ■ izgradnjo 1 na- Zave 1 našo svo_ ?S-°vaiiS°h neodvisP°st - in smo w °Jno ij° tudi daiie-^stov v ,°dceP'H od takšnih Sori n’ 7*ršni so tisti tam * k narodVei U ‘n °brnili smo trav tak° ?m..na zapadu, kjer 'tddje nu ZIV1i° tudi napredni •Vekih Smo se ‘ia in nam 'ie težko' ?°kre Voli ako s0 ljudje ,tl0 Somri ’ kl ,nam bodo tak-“kvarovati ’ da bi mogli Mi . sv°.io neodvisnost, ‘tališče °hi^teli videti, kakšno k.2aPadu L nas zavzeli Sv rekla " sta 1 Stalin 1 tapada nas bodo tisti ?t ivignn^regazili' čim bodo 2 z»Y,!/°ke od nas- Toda S1 a do nas niso Pre§a" Jt**ko g0,anes so nam dali da ?(^,arsko irj moralno > ^ M- vzdržinto v teh i godnim 1 Sm° sv°3e odnose t 110 tioai Svet°m postavili na e°ak 7a^°’ da govorimo )Uva, n,; enakim, da naša ^ lahko0rna v^ada naše dr-■■H^isno •, Vodi Popolnoma Politiko sto-J^tv,i ,?a syojih načelih, ne fi?‘tetn *ne principe. Mi !?Vath ker kfHa 7adS?eli in upam. da J^ovat^t” to znali cen‘U fr Cto ■ 24 _ .. kl. ^N - ' Zv? zni častni- se ■ kbsku-korejske PLiUtri v Pbnovno se- Srio svLKeSongu' da > pJS* Ogovore o ob. ^ Za premirje. S„?r|i f-Z.e isvljtno so se S 2^ **aii dane, % 'burnem &'Wayev predlog kod«- «£ SC* O p ’ se razgo- ^ v k za Plenarni delegacij. Pozne. a so se zvezni V ^V^vno sestali tudi s*r>iei u- -K v -ok!:/1 jo ie Ridtaway izjavlja, da je SJ. P^a’j«n‘ži v AtC1 hotE - 1 fc.Ocb!1 Kiit ».S ^ '*41i i V crnenia po- toEa!2! V Podlog, naj be v va nadaljevala V s tor za. V^e^^mti se q no-flSnf Pogaiail ^»ojih, pre-* v t'astniki nadaljujejo, smdjf dobili navo. ziumls,u Krta;!,.50 3&verni Ka ^ ^li *i4sporočili- d* p fl^Vu «ast- t,. Pravi;,. v svojem kdrU8im- <8„l 8ali razprav. »a k* ^Oirl Um,U C,>i 1Su, Sit1 Centov p„ ;([iere-d., \ i* 0 "k^agajo, vodli® R°varjal1 iočk!' ,ri to k, 3 djno«.. ra2SŠX>VO- Padi- th-^°nli "ada. Uradno por(>či. lo 8. armade javlja, da je vče. raj prišlo do- močnega spopada na nekem griču sevemozahod-no od Jangu. Na ostalih sektorjih pa j«- bilo. samo delovanje izvidnic. Letala pa so obstreljevala nasprotnikove položaje. Splošni agent OZN na Korejj Kingsley je na zasedanju gospodarskega in socialnega sveta OZjsj izjavil, da je danes težko popieati položaj na Koreji, ki je nastal zaradi tamkajšnje voj. ne. Povsod uničenje, revščina, glad, begunci, nevarnost nalezljivih bolezni V Seulu je 80% industrij«', prevoznih sredstev in javnih služnosti uničenih. Več ko polovica stanovanjskih hiš je po. polnoma uničena. Poljedelstvo je razdejano. Korejsko gospodarstvo j® popolnoma dlezorga-nizirano. V vojni je bilo uniče nih več kot pol milijona hiš. Približno sto tisoč otrok je zgu. bilo starše ali pa so bili loče-ni od njih. Skoda te vojne je za korejsko ljudstvo neprera-čunljiva. Po hitrem računu se sklepa, da je bilo dve milijardi dolarjev škode^ Ko j« omenil kredit 250 milijonov dolarjev za obnovo Ko. reje v prvem letu, je KingPhy izjavil: «Tudi s .temi 250 milijoni dolarjev, ki upamo, da iih bomo dobili v prvem letu. bomo lahko vzpostavili samo del proizvodnih sredstev, ki jih je vojna uničila«. civilno uporabo, vključno avto. mobilov, zmanjšala v prvih treh mesecih 1952 za najmanj 10%. To zaradi tega, ker imajo ir> dustrije, ki delajo za vojsko, absolutno prednost pri dobavi redkih kovni. Zaradi toga bo znašala civilna proizvodnja v prvem tromesečju 1952 le 50% proizvodnje v istem obdobju leta 1950. Uradni podatki o grških volitvah ATENE, 24. — Ostavko Ve-nizelosove liberalne vlade je pričakovati v najkrajšem času. Parlament se bo- sestal šele 10. oktobra. Opazovalci so mnenja, da 'bb kralj- Pavel prosil Vent-zetosa. naj- ostane do teda.i na vladi. Notranje ministrstvo pa je objavilo dbkočne- in uradne rezultate zadnjih grških volitev. Ti so- Papaigosovo gibanje 823.287 glasov (115 sedežev v parlamentu oa skupnih 250), EPEK Ptestirasovo napredno gibanje 399.529. Liberalci (Ve-nizeids) 324.482, EDA <«Leva demokratična zveza«) 178.325, populisti (CaldBris) 113.580, social-demokraU • (Papandreu) 37.033, podljedelci 23.886 in dru. ge strankle 7.649 glasov. V ZDA se bo zmanjšala civilna proizvodnja SAN FRANCISCO. 24. - U-nravnik proizvodnje za obrambo ZDA, Manly Fleischmann je izjavil v San Franciscu, da se bo proizvodnja predmetov za gleških volitev. Angleški kralj operiran LONDON, 24. — Angleškega kralja Jurija VI. so operirali na pljučih. Zdravniki so- javili danes -ponoči, da je njih najv-fč-ja skrb v možnosti, da bi se bolezen razširila na druge dele prsnega koša. Ne ome-nijajo na kakšen način hi prišlo do te razširitve, v: udar dodajajo, da bo seoaj po težki operaciji kralj moral dalj časa ostati v postelji. Zdravniki proučujejo možnost, da bi Juriju VI. priporočili gibanje, s čemer bi se mu obtok krvi povečal, obrnem Pa bi pr-prečili komplikacije na nogi, ki so mu jo operirali prep! dvema letoma. Istočasno pa so tudi javili v Londonu, da zaTadi kraljeve bolezni ne bodo odložili an- Pred kongresom je De Gasperi govoril o atlantskem paktu in je pri tem izjavil, da bo italijanski narod prispeval k [skupni obrambi, če bi prišlo do irapada. i Govoril 3e nato o italijan. I skem notranjem položaju in omenil inflacijo, ki je znižala predvojno liro n8 polovico stare vrednosti, ter poudarjal potrebo denarne stabilnosti. Dejal je, da je bila v tem smislu izvedena gospodarska obnova. Govoril je le o drugih ukrepih, kakor n-, pr. o tako imenovani agrarni reformi, o napovedani davčni reformi ter o naporih Italije, de bi doma in v tujini dobila zaposlitev svojih nad dva milijona brezposelnih. Na koncu je še tudi izjavil, da zahteva Italija rešitev tržaškega vprašanja na podlagi tri. stranske izjave iz leta 1948 in je pri tem trdil: «Ta želja ne pomeni, da so Italijan; žrtve ozkega nacionalizma pač pa Italija želi ustvariti fronto, kjer ne bo več starih težav in kjer bomo trdno zgradili branik evropske enotnosti«. V svojem govoru je De Gasperi v glavnem zahteval podporo ZDA, zato da bo Italija lahko izvedla: 1. znižanje brezposelnosti; 2. povečanje italijanskega izpeljevanja; 3. izvedbo socialnih reform v Italiji in oborožitvenega programa: 4. revizijo mirovne pogodbe: 5. vprašanje Trsta. Tudi v svojem govoru y Detroitu ie De Gasperi v nedeljo na kratko omenil mirovno pogodbo in dejal: «Morali smo sprejeti mnogo krivičnih stvari v mirovni pogodbi Sedaj je dovolj«. Ameriški list «Washington Post« piše, da se bo moral De Gasperi razgovarjati o važnih vprašanjih. Glede revizije vojaških določb mirovne pogodbe pa pravi list. da- je to vpraš -nje precej zapletno, ker se Italija in Jugoslavija nista sporazumeli glede Trsta. List pravi. da je pretekli teden angleška vlada izrazila željo, naj sc čaka z revizijo italijanske mirovne pogodbe, dokler ne bo rešeno vnrašanje Trsta. Ameriška vlada pa le vztrajala, naj bi se začelo z revizijo, ne glede na ureditev vprašanja Trsta. Dist navaja nato dTUga važna vprašanja »a Italijo ln našteva med temi vprašanje Italijanskega prišellenfštva v ZDA Pri tem pa omenin izredne težkn-če s tem v zvezi, ker senat odklanja zvišanje števila italijan. skih priseljencev v ZDA. in članica atlantskega pakta, osvobodi vojaških omejitev. Toda spremeniti uvod b; pomenilo znova pisati zgodovino, kakor je to običaj Moskve. Teritorialne določbe pa se z druge strani ne morejo spremeniti. Vprašanje Trsta ie najbolj važno in najtežje rešiti. Trije veliki ostajajo zvesti svoji tristranski izjavi iz leta 1948, toda ni v njihovi moči izročiti Trst Italiji. Mi lahko spodbujamo Tita, naj se sporazume z Italijo, toda ne moremo mu tega ukazati. Na splošno se lahko samo upa. da informacije iz Rima, češ da se Pripravljajo hude posledice za De Gasperija, če se ne vrne domov s Trstom *n z novo mirovno pogodbo, nisp točne. Italija ne bo dobila dosti od onega, kar zasluži, enostavno zaradi tega, ker sedanja konjunktura ni ugodna. Dobila pa bp vendar vse, kar je mogoče, in še več bo dobila pozneje«. Sicer pa se tudi v italijanskem tisku opaža, da si od De Gasperijeva obiska ne obeta mnogo. Tudi komentar italijanske agencije Anse pravi med drugim: «Tako glede specifičnih vprašanj revizije mirovne pogodbe ni mogoče računati na možnost takojšnje in nenadne rešitve razen z načelnega stališča. Vsekakor pa je treba razpravljanje o tozadevnih vprašanjih harmonizirati s posebnimi zahtevami mednarodnega položaja, zato da se preprečijo nevarna nihanja«. * * * PARIZ, 24. Romunska vlada je danes odgovorila na ameriško noto od 27. junija, s katerim so ZDA odpovedale romunsko-ame-riško trgovinsko pogodbo, V noti pravi vlada, da so ZDA odgovorne za to, če so se odnosi med obema državama poslabšali, * * NEW YORK, 24. — Izrael je obvestil OZN, da rie more dati svojih čet na razpolago glavnemu poveljstvu OZN, ker še ni podpisana mirovna pogodba z arabskimi državami. gan Phillips je izjavil, da je enotnost stranke za volitve popolna. Takoj ko bo pripravljen volilni proglas stranke, bo At-tlee na kongresu v ponedeljek popoldne začel razpravo o splošni politiki stranke. Magnani in Cucchi o programu svojega gibanja RIM, 24. — Cucchi in Magnani sta nocoj Imela tiskovno konferenco, na kateri sta govorila o prvem shodu »Gibanja italijanskih delavcev«. Magnanj je glede omenjenega shoda med drugim izjavil: «1, Razbit je bil obroč strahu, ki je obdajal tiste, ki so izstopili iz KPI in PSI. 2. Gibanje je pokazalo svojo življenjsko silo v vseh pokrajinah. 3. Dosežen je bil popoln sporazum o političnem stališču gibanja med svobodno diskusijo«. Cucchi pa je s svoje strani poudaril posamezna razdobja borbe, ki jo je vodilo gibanje, da se uveljavi kljub ustrahovanjem KPI. Med številnimi vprašanji je Magnani izjavil, da se gibanje ne namerava spremeniti v strančico, pač pa se misli boriti za enotnost neodvisnih socialistov Vštevši one od PSI in PS (SHS). Gibanje bo formalno predlagalo vodstvu omenjenih strank uvedbo ((socialističnih list«. Magnani je takole na kratko obrazložil program tega gibanja: «V zunanji politiki narodna neodvisnost in obramba države proti kateremu koli napadu. V notranji politiki borba za uveljavitev večine, y kateri naj bodo zastopani s primerno silo delavci. Glede ideologije se gibanje ne drži strogo marksističnih predpostavk, pač pa upošteva pozitivne marksistične izkušnje. Gibanje zahteva tudi ukinitev mirovne pogodbe in naj Trst pride zopet pod Italijo na podlagi neposrednih po-1 gajanj za etnično rešitev in izven varuštva petih velikih. Na sindikalnem področju je gibanje za okrepitev UIL, kjer ni mogoče sožitje s kominfermi-stj v CGIL. ((Glede socialistične internacionale ni ta sedaj aktualna, vendar pa je gibanje naklonjeno stikom s socialisti drugih držav in gleda na Comisco kot pozitivno dejstvo. Gibanje si pridržuje svobodo politične kritike do vseh komunističnih držav vštevši Jugoslavijo, in socialističnih držav, kakor je laburistična Anglija«. DE GASPERIJEV )fBASTA<( Na svojem potovanju iz Ot-tavve v Washington, kamor je prišel včeraj in kjer bo ostal več dni, je De Gasperi ustavil v Detroitu, kjer ie v društvu za zunanjo politiko govoril v glavnem o pomoči, k' jo Evropa, zlasti pa Italija dobiva od Amerike. Tamkajšnjemu županu je daroval De Gasperi reprodukcijo rimske volkulje — v znak hvaležnosti. Nato je šel k maši. Po maši pa so ga tamkajšnji Italijan; povabili na kosilo. Po kosilu je De Gasperi zopet govoril pred okrog tisoč ljudmi o prenaseljenosti Italije, kjer — tako le dejal — je vsako leto 400.000 ljudi več in ker si moia-jo države med seboj pomagati, b0 Italija ostalim državam pomagala tako, da jim bo poslala svojo delovno silo. ki sama ne ve, kam z njo. Takoj nato pa je dejal: «Duša naroda mora ostati po. polna. Trst na primer. Glede mnogih točk se ne more popustiti a da ne bi pri tem prišla v nevarnost nacionalna kompaktnost, ki — pazite dobro — je demokratična kompaktnost» Nato je govoril, da zahteva rešitev tržaškega vprašanja na podlagi tristranske izjave iz le. ta 1948 in da se mora STO zaradi pravičnosti vrniti Italiji. «Mnoge nepravične stvari smo morali sprejeti v mirovni pogodbi. Toda sedaj - basi a! Lipam, da bom dosegel gospodarsko pomoč in politično pomoč. Jaz prosim možnost dela. za I-talijane. Prosim razumevanje za italijansko vprašanje«. Nato je De Gasperi ob 17-20 odpotoval z vlakom, v Wa-shington, kjer ga je sprejel ob 9. uri Truman, kmalu nato pa je govoril pred ameriškim kongresom. Med drugim je dejal: altalija skuša povečati zaposlitev doma in najti v tujini delo za svoje delavce, kar je trda naloga v državi, ki ima okoli dva milijona nezaposlenih pri 21 milijonih delovnega prebivalstva«. Nato je izjavil, da je Italija hvaležna za zanimanje Združenih držay glede revizije ((neprimerne italijanske mirovne pogodbe«. Glede Trsta pa je dejal, da Italija zahteva, da se reši na podlagi tristranske izjave in svojo zahtevo takole obrazložil: sZelimo ustvariti fronto, kjer ne bo več starih težav in kjer bomo trdno gradili branite v evropske enotnosti, za katero se bodo razvrstile skupne sile«. Njegova agencija Ansa pa s tem v zvezi poroča, da je pri teh besedah Dr Gasperi poudari.. da ((takšna želja ne pomeni. da so «Italijani žrtve ozkega nacionalizma«, temveč dokazuje željo Italije, da bi ((okrepila našo zahodno koalicijo v Evropi«. Predvsem so Tržačani tisti, ki so prvi opravičeni vprašati De Gasperija, kakšno pravico ima zahtevati njihovo mesto za Italijo, ko pa Tržačani v Italijo nočejo. Poleg vseh dosedanjih dokazov je najnovejšj prav tisti o odložitvi volitev. Saj je bil prav De Gasperi sam prvi, ki je zahteval, naj se volitve odložijo, ker se je bal, da ire- Zasedanje mednarodnega sodišča v Haagu. Foto OZN Sko zi sito in rešeto Kominformovski lepaki Takole je napisal Vittorio Kidali v svojem «j; Lavora-tore« dne *. iuliia 1949: «...NeIl’interesse detla pate, neirinteresse delle popolaziont Italiane e slave che abltano le dne zone sorten lamo ja necessi-»1 cbe venga nominato II gorer-natore, cbe si »niscano le due zone e che se oe vadano le trup. pe »trantere. Soltanto cosi si evheri che questa zona ti perpetui come uua zona di contlitti. SOLTANTO COST SI APHI-RA’ IL CAMMINO DOM ANI AD IJNA SOLUZIONE MIGLIORE DEL PROBLEMA CHE CONTRI-BUISCA ALLA PACE DEl PO-POLI...« Kakor vidite nešteto je dokazov, kaj misli Vidali doseči z guvernerjem in z odhodom predveem jugoslovanskih čet iz cone B. ■samo tako se bo odprla jutri pot za BOLJŠO REŠITEV vpra-Sanja, ki bo prispevala k miru med narodi...«. Torej, pravi Vidali, guverner ni končna rešitev, ampak ko bo guverner v T.rstu, šele tedaj bo mogoče najti «boljšo rešitev«. Za nikogar ni tajnost, da je ta «boljša rešitev« tista, ki jo je obrazložil Pa-jetta v rimskem parlamentu v mesecu aprilu 1950, da je ta cboljša rešitev» tista, o kateri govori še vedno Nenni, njegov tržaški namestnik Tol-loy in Teiner: to je edini način, s katerim je mogoče na miren način ponovno priključiti ves STO k Italiji. Ce sedaj «Delos piše, da Tito prodaja Trst De Gaspariju, če kominjormlsti lepijo po Trstu lepake, na katerih so začrtali nekakšno etnično linijo ki so si jo sami izmislili, kajti etnične linije na STO ni, potem je jasno, kaj hočejo s tem doseči: prikriti hočejo, da so prav oni tisti, ki bi hoteli De Gasperiju prodati STO s Trstom vred. Zato niso še nikoli rekli in tudi ne bodo rekli, da ni imel Togliatti prav in da še danes nima prav, ko je trdil 'in trdi, da ne odobrava stališča tržaških delavcev, ki nočejo več pod Italijo. Kakor vidimo, Vidalijeva eSOLUZJONE MIGLIORE« ne more biti v interesu miru, ker 'ni v interesu Tržačanov, tržaških delavcev pa še posebej, ki Italije nočejo! Ugar se je oglasil! Vgar se je oglasil, Toda ni se oglasil v aVUnita«, v tistem, listu, v katerem je napisalg kar je vsemu svetu znano, da namreč tržaški kominformisti hočejo s pomočjo parole 0 spoštovanju mirevne pogodbe doseči priključitev STO k Italiji. Ne! V «l’Unita« se kaj takšnega ne sme napisati, ker kominformisti v Italiji na čelu s Togliattijem imajo to za eno najboljših suojih propagandnih sredstev, s katerim dokazujejo, da so večji in boljši iredentisti od vseh italijanskih iredentistov. Zato se je Ugar oglasil samo v tržaškem «11 Lavoratore«, ki se v Italiji ne bere. Posla i je pismo, v katerem pravi, da je tisto, kar je napisal bilo preveč »sintetično« in da mu je ža l, da bi služilo kom inf or-movskim sovražnikom. Nadalje pravi iida mu takšna napaka ne bi bila smela niti ker da pozna »precej do- bro« tržaške probleme in da je tdrej lahko samo «solida-ren« namreč s tržaško komin-formovsko taktiko trenutnega zamolčevanja «scluzione mi-gliore«. Nato razlaga, kaj ga je na to napako navedlo: «obrekovanje italijanskega tiska» tržaških kominformistov, ki jih zmerjajo s ((sodelavci Angležev in s sovražniki Italijanov«. Ugar Pa je hotel dokazati, da to ni res in da so tržaški kominformisti boljši Italijani od tistih. ki jih zmerjajo. Tega pa seveda ni smel storiti in sedaj hodi s pepelom na glavi. Seveda ne po Italiji temveč samo v Trstu. Končno se je Ugar tudi predstavil. Povedal je, da se piše Ugo Arcunc in da je bil že leta 1922 urednik «11 Lavoratore« ter da pozna dobro tudi Vidalija iz tistih česov. In da ga je prevzelo «čustvo«. Mi dodajamo: zato je tudi napisal, kaj Vidali mislil že devetindvajset let. Pri vsem tem pa je zanimivo, da je trajalo štirinajst dni, dokler so ga prepričali, da je javno u-pognil glavo vsaj pred tržaškimi zapeljanci. Morda pa so mu zapretili z odpustom iz službe?, rierrtisti rte bodo zmagali. Kaj bi govoril De Gasperi n» pr. v Warhingtonu pred ameriškim kongresom konec oktobra, ko bi volilni izidi kljub vsem im-portirancem pokazali ne samo v petih’ občinah cone A, temveč tudj v šesti-tržaški občini, da so iredentisti v manjšini. Prav gotovo si ne bi upal niti ust odpreti. Ima torej srečo, da so ga povabili pred volitvami in da so ugodili njegovi želji ter volitve odložili ter mu na ta način omogočili, da sploh glede Trsta kaj reče. Toda De Gasperi se ni zadovoljil z zmernimi besedami. Postal je nesramen. Zagrozil jp, da bo prišla v nevarnost nekakšna nacionalna kompaktnost zaradi Trsta, dal je na znanje ameriškim parlamentarcem, da je to v tesni zvezi z okrepitvijo zahodne koalicije v Evropi, d« je to potrebno zb odstranitev starih težav.... Pri tem pa ni povedal, kako bodo stare težave odstranjtne, če bo tržaško prebivalstvo pod Italijo prav tako nezadovoljno, kakor je bilo tistih tragičnih sedemindvajset let, lcako bo nacionalna kompaktnost večja, če pa bodo novi tržaški državljani Italije prot; njej, kakor so bili vedno, in kako se h° spričo vsega tega okrepila zahodna koalicija... S Trstom pod Italijo ne bo ne enega ne drugega ne tretjega. De Gasperijeva ne. sramnost pa gre «e dalje. Dejal je. ua zahtevati zase tržaško prebivalstvo, ki Italije noče, ne pomen; uganjat; ozkega nacionalizma; Kaj še! De Gasperi pri tem udarja celo s pestjo po mizi in pravi: «Bgsta! Dovolj je bilo krivic v mirovni pogodbi!« Vprašamo De Gasperija: Ce je bilo dovolj krivic v mirovni pogodbi, naj to mirovno pogodbo spoštujejo predvsem gl e. de tistih Slovencev, ki so ponovno padli v n.iegov jarem na Goriškem in v Beneški Sloveniji. Hkrati pa naj spoštuje ti-ste meje, ki so v mirovni pogodbi navedene glede Trsta, in naj izpolni vse tisto, kar j?. Italija dolina storiti po določbah mirovne pogodbe na STO in česar ne izpolnjuje, temveč se vmešava v notranje zadev« STO, seveda po milosti anglo-ameriške vojaške uprave. Cas je že, da rimski pi-edsed' nik vlade preneha z megalomanijo in naj bo zadovoljen, č; bo dobi; v Washingtonu tisto, kar bo ublažilo nezaposlenost v njegovi državi, ter naj ne poskuša vež z nadaljevanjem cunjaste imperialistične politike. Zares; Dovolj! Zaključek zasedanja Gosp. in soc. sveta ŽENEVA, 24. — V petek se je končalo trinajsto zasedanje Gospodarskega in socialnega sveta ZN. ki se je začelo 30. julija in na katerem ’so na 83 plenarnih sejah obravnavali skupno 5.7 različnih gospodarskih in socialnih vprašanj mednarodnega značaja. Na zaključni seji je podal predsednik zasedanja Santa Cruz pregled dela, ki so ga opravili na zasedanju, jn dejal, da so bili doseženi na področju gospodarskih vprašanj znatni, vendar pa v nekaterih podrobnostih še nezadostni uspehi, medtem ko so rezultati pr; reševanju vprašanj socialnega značaja «prtcej razočarali«. Vendar pa je s priznan jem o-menil nekatere ukrepe, tako konferenco glede prebivalstva in vedno večjo učinkovitost mednarodnega otroškega sklada. Ameriški zastopnik Isaddr Lubin pa je v intervjuju po zaključil zasedanja opozoril na neuspeh, ki ga je dožlvei sovjetski blok s svojim prizade-vanjiim; da bi sabotiral konstruktivno delo Gospodarskega in socialnega sveta na ten: zasedanju. Ta neuspeh je primerjal Gromiikovemu neuspehu na konferenci v San Franciscu. Kot posebno pozitivna uspehai zasedanja je naglasil resoluciji o zemljiški reformi in o odpravi omejitev v trgovini. Med pomembnimi uspehi zasedanja je navedel tudi nastop za zagotovitev človečanskih pravic. * * * HAVANA, 24. — Ministrski predsednik Kube Lancis je danes odstopil, To so pričakovali že dalj zaradi bližnjih volitev novega predsednika republike. /I! za konferenco štirih? PARIZ, 24. — Vesti iz tujih virov, po katerih v francoski prestolnici v kratkem pričakujejo nov sovjetski korak za sklicanje konference štirih glede Nemčije, se zdi ne odgovarja uradnemu stališču francoske vlade. Opazovalci, so namreč tudi mnenja, da zadnji znaki. vrnitev vojnih ujetnikov iz Alzacije, vesti iz Moskve o usodi francoskih diplomatov, zajetih v Seulu in zadnja nota ZSSR, poslana Franciji — niso zadostni, da bi kazali na namen Moskve, da bi pričeli nove razgovore med štirimi. Tudi prihod Gromika v Le Havre in od tam v Pariz, ne da bi pod-vzel kakršen koli stik s francoskimi predstavniki, preden je odpotoval z letalom v Moskvo, omenjajo s tem v zvezi. Ver.dar dodajajo, da to seveda še ne izključuje možnosti, da bi Moskva v najkrajšem času hotela pred tremi zahodnimi predstavniki ponoviti svoja gledanja glede nemškega Vprašanja. TR2AŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Torek 25. septembra Firmin, Uroš Sonce vzide ob 5.54, zatone 17.59. Dolžina dneva 12.05. Luna zatone ob 15.43. Jutri sreda 26. septembra Justina. Stojslava ZAKLJUČEK RAZSTAVE „NAŠA BORBA ZA SVOBODO" Velik obisk Tržačanov dokazuje uspeh in pomen razstave volila o*: Honio znižanje HienisHiH siroSHou tudi manjšim ladjedelnicam Prva lastovica - ali slučaj? JE TREBA POSVEČATI SKRB Da je imela jubilejna razstava OF «Naša borba za svobodo* velik odmev med' demokratičnim prebivalstvom našega ozemlja, j-= dokazala še prav posebno nedeljska zaključna proslava, katere se je udeležilo ■toliko ljudi, d’a je bil prostor, kjer sp se vsak večer predvajali razni jugoslovanski filmi, kmalu prepoln ter je marsikdo le za ceno neštetih akrobacij lahko sledil potekiu sporeda ter nato tudi filma. Lahko rečemo, da je naše prebivalstvo s svojim ogromnim obiskom na zaključni proslavi dalo najboljše priznanje vsem tistim, ki so na kakr. šen koli način prispevali, da je jubilejna razstava «Naša borba za svobodo« tako lepo uspela. Obenem pa je tržaško prebivalstvo tudi pokazalo, da jo ra. zumelo velik pomen te razstave, saf je ob raznih spominih in slikah, razstavljenih v dvo- rani stadiona «Prvi maj» doživljajo v mislih vse tiste slavne dni, v katerih se je z vso odločnostjo borilo za svojo svobodo. Kaj je pomenila jubile jna razstava za naie prebivalstvo, nam najbolj jasno povedo besede starega, očanca, ki si jo je med dirugimi tudi ogledal: «Imel sem občutek, kot da se je razvilo predi menoj vse življenje našega ljudstva. Razstava je napravljena tako, kot bi jo dielalo primorsko ljudstvo san:o. Zato sem nadvse zadovoljen, da sem jo videl«. Zaključna proslava je bila kratka, a zato tembolj prisrčna. Sodelovali so pevci Komornega zbora pod vodstvom tov. Ubal-da Vrabca, člana SNG tov. Raztresen Stane tov, Jožko Lu-keš, zaključni govor pa je imel tov". Drago Pahor, ki se je predL vsem zahvalil vsem, ki so prispevali k tako velikemu uspehu jubiljerv razstave, nato pa SINDIKALNE BELEŽKE Uslužbenci IHC0 zaman čakajo svoj denar Kljub vsem obljubam in lepim besedam, je ostalo vprašanje uslužbencev podjetja IRCO, ki čakajo že od decembra lanskega leta na svoje plače, nerešeno, Kot smo naše čltatelje že obvestili, je vodstvo omenjenega podjetja dolžno vsem svojim uslužbencem precejšnje vsote denarja, ki ga pa ne izplača, izgovarjajoč se, da nima dlenarja. Bilo je že nekaj pogajanj in intervencij tudi pri odgovornih činiteijih, a do rešitve ni prišlo. Ker pravi vodstvo, da niima denarja, bi bilo mogoče rešiti vprašanje le na dva načina; prvi, da postavi Zavezniška vojaška uprava svojega upravitelja ter da ote-n>tn nakaže potrebno vsoto denarja. ki bj omogočila nadaljevanje dela v podjetju in drugi da se podjetje likvidiraj ter se z vsoto, ki bi jo z likvidacijo podjetje prejelo, izplačajo zaostanki vsem uslužbencem. Oba načrta sta bila predložena tudi odgovornim činiteljem in vse je kazalo, da bo vprašanje vendarl« rešeno že v preteklem tednu, toda kljub obljubi kap. Bernarda, da.bo dal odgovor že d>o konca preteklega tedna, je ostala vsa stvar na mrtvi točki. Uslužbenci, upravičeno razburjeni in ogorčeni, so okleni- li, da sie bodo v skrajnem primeru obrnili tudi do sodnih oblasti ter si z njihovo pomočjo zagotovili izplačilo svojih zaostankov. Nič kaj rožnat mi položaj za delavce CRDA, ki so bili pred časom odpuščeni z dela. Tudi glede rešitve tega vprašanja a« ;e že mnogo razpravljalo, a vsi razgovori so bili bob ob steno. Sindikalni predstavniki vztra-•ajo na svojem, vodstvo CRDA pa se ne premakne niti za las s svojega dosedanjega stališča. Verjetno bo moral prav urad za delo intervenirati boi j odločno, da bo prišlo končno dlo tako zaželene rešitve spornega vprašanja. Tudi delavci tovarne Gaslini ■90 zelo nezadovoljni. Vodstvo pojetja je že pr^d časotn z izgovorom pomanjkanja naro. čil, odpustilo večje število svojih uslužbencev z dela. Tako je v zadnjem času bilo zaposlenih v tovarni samo 6^.d^aycey, Po novih vesteh pa namerava vodstvo odpustiti še 45 svojih uslužbencev ter obetržati tako le 15 delavcev. Upravičeno-zaskrbljeni delavci so se obrnili do svojih sindikalnih predstavnikov. ki vodijo sedaj pogajanja, da bi preprečili krivični ukrep. je poudaril med drugim, da sl bo naš rarod, kot dloslej še v naprej strnjen boril za svoje pravice ter svojo svobodo, za kar nam je porok že njegova dbsedJanja borba, katere verna slika je bila prav ta razstava OF. Zaključni proslavi, ki je zapustila v vseh najboljši vtis, je sledila že natpovedana filmska predstava. Težko bi bilo opisa-ti navdušenje s katerim so sprejeli navzoči starši, še prav posebno pa naši malčki dokumentarni film o življenju tržaških otrok v počitniških koloni, jah v Sloveniji. Marsikateri otrok, ki je preživel lepe počitnice v Sloveniji, je imel priliko videti samega sebe na fum skem platnu, kar ni tako vsakdanji dogodeik; da je to tako, so nam bili dokaz nešteti veseli vzkliki, ki so spremljali posamezno diogajamje na platnu. Mnoge matere, ki so lahko tako na lastne dči videle, kako so njih otroci živeli v Sloveniji, so prav gotovo v srcu sklenile, da ne bodo zamudile prihodnja leto prilike, da jih pošljejo ponovno v počitniške kolonije. Dokumentarnemu filmu je sledil nato že napovedani prvi jugoslovanski pravljični film ((Čarobni meč». Naj ae posabej poudarimo, da je film vsebinsko kot tudi tehnično naravnost očaral vse navzoče? Mislimo, da ni potrebno, saj bi bile vse besede ob talko navdušenem «sodelovanju« občinstva (še prav posebno mlajšega) z do godki na platrnu, povsem odveč. Pravljica, ki prikazuje življenje in dogodivščine hrabrega mladeniča Nafcojše. je tako zajela vse navzoč-;, da so kar sod/oživljali vse njegove zgodbe in nezgodie ter so bili na koncu od srca veseli njegove zmage nad hudobnim Baš Čelikom. Ni ga bilo, ki ne bi v nedeljo zvečer zadovoljen odhajal s stadiona «Prvi maj». Tržaško prebivalstvo je zelo hvaležno odiboru za razstavo, ki je pripomogel, da si je lahko v samem Trstu oglodalo jugoslovanske film«, ki bi jih sicer ne imelo prilike videti. Razstave in fi%nskih predstav je konec — toda v našem ljudstvu bo še dolgo časa ostal spomin na. vso, kST sj ie lahko na razstavi, kot tudi pri filmskih predstavah ogledalo. tfhifp in čilaite Pii m ol ,) ki cine mik! IZ ISTRSKEGA OKROŽJA Z MESTNE PARTIJSKE KONFERENCE V KOPRU Naše geslo mora biti: Učenje in usposabljanje V nedeljo je bila v Ljudskem gledališču v Kopru druga mestna partijska konferenca. Na konferenci je bilo podano poročilo, iz katerega povzemamo nekaj važnejših t<*čk. Med dru-g m ie v poročilu rečeno: Doseženi uspehi, dejanski razvoj nase partijske organizacije in drugih množičnih organizacij. razvoj naše politične in ideološke dejavnosti, uspehi na gospodarskem in drugih podr č-jih. ustanovitev delavskih svetov, mnogj ukrepi v finančnem in socialnem življenju dajejo jasno sliko teh velik h zmag. Ko se poročilo dotakne političnega vprašanja, navaja: Nevami za mir so tudi manevri italijanskih vladnih in reakcionarnih kr. gov pod De Gasperijevim vodstvom. To je drugo vprašanje, ki je za nas velike važnosti-. Nenehna iredentistična kampanja, v kateri so se italijanski iredentisti popolnoma razkrinkali in ki je dosegla svoj vrhunec z nastopom italijanskih uradnih pred-stavn’kov in celo De Gasparija, gciija, ki ima vse lastnost; starih fašističnih gesel, dokazuje, kako gre italijanska vlada po poti zaostritve položaja na tem delu Evrope. Italijanska vlada je dala duška šovinistični kampanji, ki se ne razlikuje mnogo od manevrov in izpadov ruskih kominformistov. Propagandistične parole «Trst Italiji, Hočemo cono B» (in zakaj ne še Pulo in Dalmacijo) nimajo več odmeva ter ne ustrahujejo naše Partije in naših narodov. Vsi naši delavci se zavedajo svojih pridobitev in svoje boljše bodočnosti in ne bodo nikoli dopustili, da bi se povrnili stari časi in ne bodo odstopili niti pedi svoje zemlje. Mi imamo našo ljudsko oblast, ime gospodarji zemlje in tovarn, gradimo bodočnost novih in svobodnih ljudi v bratskem sožitju s sosednimi jugoslovan-skimi narodi. Zaradi tega še enkrat ponavljamo, da nočemo vrnitve preteklosti, to je: Nikoli več pod Italijo! Kot smo se trdo borili za naše pridobitve, tako jih bom0 znali ob vsakem času tudi braniti. Z druge strani moramo navesti ae reakcionarno propagan. do tržaških komf'pf' vmistr v z Vidalijem na čelu, kj danes zahtevajo ustanovitev STO in združitev obeh con. samo da bi zakrili značaj svoje šovinistične politike In svoje cilje, ki so tudi cilji De Gasperija in italijanske komiofo mistične partje. Vsakemu našemu de. l^vcu mora biti jasno. da ta propaganda predstavlja v bi- I stvu zanko in da je vprašanje I STO nia drugega kot krinka, ! pod katero se skriva njihov pravi cilj, to je: Trst in vse Svodobno tržaško ozemlje pod Italijo. To pa bi za nas pomenilo izgubo pridobitev, ki smo jih pridobili s tako velikimi žrtvami ter povratek pod režim, ki nas je toliko zatiral. Ko obravnava go podarski položaj pravi poročilo: t-jav.lno jo p »u ti. da so mnogi naši delovni kolektivi v zadnjem času s pomočjo delav. skih svetov in upravnih odborov zabeležili znaten napredek. V podjetju «ST1L» so organizirali delo Po sistemu brigad, uvedli so realne norme in zmanjšali proizvajalne stroške za 16 odstotkov. Podjetje «A-DRIAs je izboljšalo organizaci-jo dela, razvilo je promet in uvedlo na različnih sektorjih akordno delo. Isto lahko rečemo za nekatera druga podjetja, kjer ie bil delavski svet aktiven. Tako «De Langlade«. «2e. na» in druga. Ne moremo pa reči, da to zadostuje. Od izvolitve delavskih svetov so ta podjetja le malo napredovala pri usposabljanju voditeljev proizvodnje. Prav to je ena izmed pomanjkljivosti naše partijske organizacije. Naši delavski sveti stojijo danes z novimi gospodarskimi ukrepi pred novimi in različnimi nalogami, tako: ocenitev proizvajalnih stroškov, kategorizacija plač, nagrajevanje delavcev pn delu in sposobnosti, razdelitev dobička, uvajanje gospodarskih računov, izdelava načrtov za investiciie in druga vprašanja kot realne norme, borba za štednjo itd. Vse to so naloge, pri katerih ne zadostu-je samo proučitev načel s pomočjo seminarjev in drugih oblik temveč in to v prvi vrsti dnevno usposabljanje dehvkih svetov in upravnih odborov na delu samem. To pomeni, da mora biti naše geslo; Učenje in usposabljanje. Ce pogledamo na primer naše Mestno trgovinsko podjetje, bomo ugotovili, da ni v najboljšem položaju. Notranja partijska organizacija ni dovolj proučila problematike podjetja, ni spreiela konkretnih sklepov s pomočjo delavskeoij sveta za izboljšanje stanja. To podjetje bj bilo lahko podvzelo širšo nabav0 tistih proizvodov, ki j’h zahteva trg. zmanjšalo neproduktivno osebje. PriM^ritj pv,. ramo, d-' je v novem trgovinskem Mstemu. ki spn! na ponudbi in povnrsJ»v?nin, na?e nodietje sk"ono s kmeti’s>o za drugo splošnega tipa in trgo- vinami «Prerad» in «Fructus» vir za preskrbo našega mesta. Zaradi tega ima notranja par. tijska organizacija teh trgovinskih ustanov veliko nalogo za odpravo dosedanjih pomanjkljivosti, med katerimi nezadostni poseg po produkcijskih virih, izbiri blaga, hitre razprodaje itd. Čeprav je sovražnik v mnogih primerih, kakor je bilo pričakovati, razširjal škodljiva gesla o pomanjkanju blaga, zmanjšanju plač, itd, ni to pro. drlo med naše delavce. Sovražnik je poizkušal in še poizkuša delati netočne kalkulacije s tem da jemlje kot osnovo najnižje cene poljedelskih proizvodov ter najvišje cene industrijskih izdelkov. Toda tako računanje se izjalovi pred realnim stanjem. Ce primerjamo ceno paradižnika in sadja s ceno kruha, maščob, sladkorja. itd, bomo lahko dokazali, da so sovražnikove parole lažne. Po drugi strani pa imam0 tudi druge škodljive tendence, katerih se moramo paziti. Obstaja tendenca višanja cen. To velja na primer za kmete v zvezi s cenami vina in grozdja za brivce in krojače, ki se ne držijo določenih tarif na temeljih kalkulacije, temveč jih dvigajo. Podobne primere jmamo tudi pri nekaterih naših podjetjih, predvsem na področju gostinstva. Nujno je, da so delavci preko svojih partijskih organizacij budni, da pazijo na podobne špekulacije in na tendence po kopičenju blaga. Vse te tendence vodijo k zmanjšanju kupne moči in k padanju življenjskega standarda delavcev. Po obširnem kritičnem pregledu dela partije same poročilo zaključuje: Komunisti gradimo. popravljajoč napake preteklosti. Sledila je debata, volitve no. vega mestnega komiteja in delegatov za okrajno partijsko konferenco ter ob zaključku sprejetje sklepov in brzojavke tovarišu maršalu Titu Brzojavka ima npstednjo vsebino: Tovarišu maršalu Titu — Beograd. Neomajni v obrambi pridobiten> oborožene j n delovne bor. be proti ekapanzionističnim ciljem združenih iredentistov, šovinistov in kominformistov, ki delujejo Po navodilih iz svojih central v TrHu in Rimu ter v poletu ustvarjalnega napora, Ti pošiljamo slovenski, italijanski in hrvatsiki delegati, zbrani na drurri mestni konferenci Komu. nistične partije v Kopru, naše vvoie in borbene pozdrave. Želimo Ti dram nas tovariš Tito da t>i nfs i* dolga leta vodil na čelu Komunistična r>artiie Junrsl^vije k najsvet-lejš:m nnšp socia- HsH*ne d'mnv ne, Delesnti IT mastne konference Komunistične partije v Kopru. IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA Ne pr oda ia it« ijeda blaga Z raznih strani so nas vprašali, kaj naj storijo z volilnimi potrdili, ki so jih doslej prejeli, ko so bile vendar volitve odložene. Vsi volilni upravičenci naj volilna potrdila dobro shranijo, kajti v poročilu o odreditvi volitev je bilo rečeno, da bodo volitve še letos. Ne verjamemo, da bo general VVintertcn še enkrat spremenil svojo odločitev, samo zato, da bi ponovno ustregel iredentistom. Preveliki stroški na katastrskem uradu Za eno ali drugo potrebo rabi kmet včasih prepis, izvleček ali podatke o svojem posestvu in jih mora iskati na katastrskem uradu. Ce se le k-oličkaj razume, ne potrebuje pomoči zemljemerca ali odvetnika, lahko opravi sam in poišče, kar si želi. Ce gledajo sami, ali če za nje poskrbi Kmečka zveza, je to povezano s stroški. Kdor namreč stopi v katastrski urad, da bi kaj pregledoval, ali si prepisoval, mora plačati določeno tarifo za določen čas. Pred kratkim so tudi tu povišali tarifo, za vsake pol ure je treba plačati 3Q0 lir. To velja samo za pregled, če pa hoče kmet imeti še izvleček, prepis ali preris in ga sam nq zna napraviti, mora dobiti zemljemerca in ga pošteno plačati za njegovo delo. Kmetje se zaradi nenadnega povišanja tarife na katastrskem uradu zelo pritožujejo. Cene kmečkih pridelkov se zadnje čase niso dvignile. Se padle so, davki pa in vsakovrstne tarife se dvigajo. Kmetu nalagajo vedno večje breme namesto da bi mu pomagali. Pristojni organi, zlasti kmetijsko nadzomištvo, bi morali izposlovati na merodajnem mestu, da sg na katastrskem uradu za kmete zniža tarifa. Najnovejše statistično gospo, darsko poročilo ((Tržaške zbornice za trgovino industrijo, in kmetijstvo« nas tekrat končno, vendar navdiaja z lahnim optimizmom. Prvič, po dolgi vrsti let opazimo v njem vsaj' rahlo znižanje teoretičnih živi jenskih stroškov. Teoretično stane življenje petčlanske družine, sestavljene iz c-četa, matere in treh otrok (to je 3-7-10 let starih) po računih urada za delo v mesecu juliju 38.750 lir, V mesecu juniju pa je stalo 39.449 lir. Odstotna primerjava s 1938 letom znaša 4.912 odstotkov za julij in 5.000 odstotkov za junij. Podatki komisije za cene pri Prispevajte za KULTURNI DOM prefekturi, ki so računani za štiričlansko družino .(diva otroka 5-7 let starosti), pa pravijo, da znašajo življen&ki stroški v juliju 35.700 lir in v juniju 35.822 lir. Primerjava- s 1946 le. tem na-ro dtaje odstotke: v juliju 192,46 in v juniju 193,12. Kot vidimo so se živi jenski stroški zmanjšali za malenkost, ki jo praktično prebivalstvo ni niti zaiznalo. Skupni stroški štiričlanske družine so se zmanjšali za 122 lir. ali 0,34%. Znižala se jte postavka prehrana za 0,56% in obleka za 0,87%; obenem Pa se je zvišala postavka luč i*1 kurjava, za 0,27% in razni stroški za 1,17%. pripominjamo še enkrat čeprav smo že mnogokrat zapisali, da dvigov cen za sita- Na prijavo 46-letnega Cisil-berta Passolunghija je javni tožilec spravil pred sodišče 49-letnega Marija Zorzenona iz Ul. Tiziano VecelUo. 2 in 49-letnega starinarja Mattea Matathiasa, stanujočega v Ul. Giulia 45. Prvega dolži obtpžnica, da je letos prve drfi marca š ponarejenim pooblastilom dvignil nekaj passolunghijevega pohištva in ga prodal, drugega pa zaradi nakupa tega pohištva. Gospod Cisilberto Passolun-ghi, ki se ga čitatelji bržkone spominjajo iz procesa o poneverbi težkih milijonov pri nakupu zlata za italijansko monarhistično stranko, se je bil namreč v onih dneh preselil z vsem svojim imetjem iz Coma v Trst. Medtem ko je v našem mestu iskal stanovanje, je nekaj svojega pohištva, in sicer dve spalnici, vskladiščil prvi tvrdki Gondrand. Kasneje pa je prišel na to, da mu bo ta oprema v novem stanovanju, ki ga je iztaknil na Miramarski cesti, odveč, in se odločil za prodajo. V ta namen sg je z znancem Zorzenonom zglasil pri starinarju Matathiasu v Ul. Toro 6, kjer pa se niso mogli zediniti zaradi cene; starinar je namreč ponujal le 40.000, medtem ko je prodajalec zahteval za obe sobi 100.000. In tako ni prišlo do kujbčije. •'ez nekaj dni pa se je Zorze-non oglasil pri tvrdki Gondrand, predložil službujoči u-radnlci pooblastilo Passolun-ghija, dvignil pohištvo in ga odpeljal k Matathiasu, s katerim se ni bilo težko pogoditi, potem ko je Zorzenon sprejel stari-narjeve plačilne pogoje. In tako jc doletelo Passolunghija nekega dne neprijetno presenečenje. Iz omar vskladi-ščenega pohištva je čestokrat potreboval to in ono, zato je pogosto stopil do Gondranda. 16. marca pa so mu tam pomolili pod nos listek z njegovim podpisom, na katerem je lahko či-tal: Pooblaščam gospoda Marija Zorzenona itd. itd.. Od' tu prijava policiji in kasneje ovadba javnemu tožilstvu, ki je vpletlo v obtožnico tudi neprevidnega starinarja. Zorzenon se ie zagovarjal s plehkim in malo verjetnim izgovorom, da je nameraval škodo povrniti .čim bi mu bilo mogoče in da ni mislil slepariti. Toda sodniki poslušajo take in podobne izgovore malone na vsaki razpravi in bržkone resno dvomijo, da bi imel tat ali slepar kdajkoli namen vračati škodo svoji žrtvi. Zato so obsodili Zorzenona r>a eno leto in mesec dni zapora ter 4000 lir globe. Matathias pa se je zaenkrat izvil z globo 2000 Ur, in še to brez vpisa v kazenski list. Predsednik Zulmin, tožilec Grubissi, zapisnikar Neri. Civilno stranko je zastopal odv. Jacuzzi, obtoženca pa odv. Gio-seffj in Pangrazzi. Mokri tlak zakrivil trčenje „jeepa" in motorja Ko je neki agent policije vozil s svojim «jeePom» po Nabrežju Grumula. je nepričakovano zaradi spolzkih tal Izgubil kontrolo nad svojim vozilom, ki se je začelo vrteti okoli svoje osi kot kaka vrtavka. Vozilo je skupno s Šoferjem zaneslo prav na levo stran ceste in smola je hotela, da je prav tedaj privozil iz nasprotne smeri s svojim motorjem 38-letni Pietro Tremul iz Ul. Torricelli. Mož se. je prestrašil jeepovih akrobacij, vendar je bil preblizu, da bi zavrl. Trčil je v avto in odletel na tla. Zaradi ran na desni strani čela in bradi je bil potreben prevoz v bolnico, kar se je godilo s pomočjo Rdečega križa. Ob prihodvi pa so spoznali, da stvar ni hiida ter so mu samo nudili prvo pomoč in ga odposlali domov. Kljub temu pa bo moral počivati in ostati v domači oskrbi 17 dni. Tatovi v lonjerski gostilni Ko je 48-letni Bogomir Cok z Lonjerske ceste 269 zjutraj vstal in stopil v svojo gostilno, je zapazil nekak nered. Pobliže je pogledal po shrambi in okolici ter žalostno ugotcvil, da so ga ponoči obiskali nepričakovani in skrajno neljubi gosti, ki so prišli v notranjost skozi okno in sicer po dolgem delu, kajti morali so razbiti železna polkna, V gostilni so se počutili kot gospodarji ter izbirali blago, ki jim bo prišlo s prihodom mraza verjetno prav. Pobrali so 2 para ženskih čevljev, 1 usnjeni šoferski jopič, 1 ženski plašč, 3 moške suknjiče, 5 moških svilenih srajc, električni likalnik, usnjeno aktovko 6 steklenic različnih likerjev, 1 kg salame, 3 kg sira, 2 in pol kg mortadele, električno žepno svetilko, 2.600 lir v raznih bankovcih in končno še slamnato torbo v katero so verjetno spravili jedačo in pijačo. Kakor se vidi iz seznama, precej blaga, vendar je gospodar ocenil vrednost odnešenega blaga v višini 50.175 lir. Padel z 1 metra višine in si zlomil komolec Na ortopedskem oddelku so sprejeli včeraj 39-letnega električarja Bruna Matacicha iz Ul. Monte Grappa 11. katerega so prepeljali z avtom ladjedelnice Sv. Marka. Mož je med delom padel z enega metra visokega stojala in si zlomil komolec desne roke. Okreval bo v 40 dneh. pod motorjem Prav med prekoračenjem cest je nevarno, posebno za ženske, ki neodločno stopajo, da te kako vozilo podere na tla in y najboljšem primeru odpošlje v bolnico z manjšimi praskami. Podoben primer se je zgodil 21-letnemu Aldu Impellizeriju iz Ul. dello Scoglio 2 mei.«», <- . .jjjh Zaradi tega ponovno vs ,k ska organizacija IH-otroke in njihove star« ni predstavi, ki bo Prl J5< ju» v Ulici Molino a j danes 25. t. m. ob jfl kovno gledališče vam “J. jj nov zabaven program,, naštudiralo za sezono 1 PROSVETNA DRtfŠjl ------------ Prosvetno društvo • ^» Smuču bo imelo juto ob 20. uri v društven® | rih cdborovo sejo- P. D. »Ivan C01*® tsr; skozi Razdrto v V>P* skalo»), Ajdovščino. 1'vojSjrJ‘; tek skozi Rihemberk. *Kspe^ pri Cirilu, gostilna % za» v Ul. S. Marco 21 \ |9.» od danes do 28. t *»• j.®.0! 21. ure ter v nedeljo *• j[4ne 1 10. do 13, ure. w prijatelje društva. Prosvetno društvo Bfld V sredo 26. t. m. h° pi-. v društvenih V^fL ian film «Carobn-i me ' udt-vse naše člane, da predstave polnoštevm Izlet openskega ®oi0^ v Ljubijo110 ot- Motoklub ((Jadran« £ine: priredi dne ^-^ . za članstvo v WuB‘S »3 Vpisovanje na od l( Opčine od 24 do ^ pa do 21 ure, za ostale odbornikih. z ooriškega Navodila za prijavo dohodkov Kot znano, morajo po davčni reformi vsi davkoplačevalci vsako leto prijaviti svoje dohodke. Letos, in sicer do 10. oktobra, morajo prijaviti dohodke, ki so jih imeli leta 1950. Prijava je obvezna in bodo zamudniki kaznovani z globo od 3.500 do 300.000 lir ter poviškom do 10 odst. davka na ugotovljenih dohodninah. Kazen jim bodo vpisali v kazenski list. Prijaviti je treba sledeče dohodke: zemljiške, ki presegajo 240.000 lir letno; hišne, ki presegajo 150.000 lir letno; trgovske, industrijske, dohodke svobodnih poklicev, dohodke in obresti glavnic ter plače, ki presegajo 600.000 lir letno ali 50.000 lir mesečno. Prijavo mo. rajo nadalje napraviti vsi oni, ki imajo raznovrstne dohodke, katerih znesek presega 600.000 lir. Prijave ni treba napraviti tistim, ki zaslužijo manj kot 600.000 lir letno, in državnim uradnikom, četudi njihova plača presega 600.000 lir letno. Prijavnice, ki jih je treba izpolniti, bo davčni urad poslal davkoplačevalcem na dom. Ce je še niso prejeli, naj jo nemudoma dvignejo na davčnem uradu ali pa naj si jo nabavijo v trafiki. Davčne prijavnice je treba točno izpolniti. Na naslovni strani je treba navesti vse osebr.e podatke in kraj. kjer davkoplačevalec plačuje davke (domicilio fiscale). Nadalje je treba navesti imena vseh družinskih članov, ki pridejo v poštev za davčno olajšavo v primeru, da jih davkoplačevalec preživlja s svojimi dohodki. Pri dopolnilnem davku (im-posta complementare) se odbije davkoplačevalcu 240.000 lir, če je sam in po 50.000 za ženo, za vsakega otroka in vsakega drugega družinskega člana, ki ga mora preživljati. Prijavnico sestavlja devet obrazcev za posamezne kategorije dohodkov, in sicer: obrazec A — zemljišča; obra. zec B — hiše; obrazec C — industrija in trgovina; obrazec D — nestalni dohodki; obrazec E — kmetijski najemnik; obrazec F — obrtniki; obrazec G — svobodni poklici; obrazec H — mešani dohodki: obrazec I — delavci in uradniki. O izpolnitvi posameznih obrazcev bomo pisali prihodnjič. Naročite semenski krompir Pokrajinski agrarni konzorcij - Gorici poziva vse kmetovalce, naj pri podružnicah v mestu in ostalih krajih pokrajine rezervirajo potrebno količino semenskega krompirja, da bodo konzorciju omogočili nabavo potrebnih vrst semena. Slab začetek Angel Fabretto iz Ul. Alvia-no 17 se je včeraj vsedel na svoj mikromotor z namenom, da se bi odpeljal na popoldanski izlet. Komaj pa je zagnal motor mu je iz neznanih razlogov razneslo gumo prvega kolesa. Motorist se je pri priči znašel na tleh. Samo dejstvu, da se je nesreča pripetila v trenutku, ko je bila brzina še neznatna, se mora zahvaliti, da si pri padcu, razen nekaterih v nekaj dnevih ozdravljivih ran, ni napravil nič hujšega. Priskrbite si nove izkaznice preden zapadejo stare Goriško županstvo naproša vse lastnike stare osebne izkaznice, naj si čimprej preskrbijo novo. V zadnjih mesecih je urad za izdajanje osebnih izkaznic izdal približno dvanajst tisoč novih osebnih Izkaznic in ugotovil, da so vsi prositelji prišli, ko jim je stara izkaznica že zapadla in zahtevajo, da jim izstavijo novo v enem dnevu. Uradniki omenjenega urada so zaradi nemarnosti občanov preobremenjeni z delom. Samo v mesecu maju so izdali 3056 novih izkaznic, to se pravi 50 dnevno. V uradu je že več mesecev vedno gneča, kar zahteva od nameščenih uradnikov veliko požrtvovanja in potrpljenja. Vsi občani naj zatorej zaprosijo za novo osebno izkaznico preden stara izgubi veljavo. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od dne 17. do 23. septembra t. 1. 6 rojstev, 10 primerov smrti, 12 v knjiženih porok in 3 poroke. Rojstva: Ortolan Rudolf, Mor-gut Elvij, Troha Mirjam. Zor-zin Orietta, Gherardin Bruno, Paoletti Emil. Vknjižene poroke: agent policije STO Zoff Bruno in šivi-lija Koren Poldka, železničar Boem Nicezij in gospodinja Tauzher Pierina, brigadir ovož-nikov Gagliardi Ennio in dijakinja Ribertj Jožka, stavbni mojster Vitri Viljem in gospodinja Mosetti Dorica, za-ebni uradnik Valentinuzzi Karel in učiteljica Hvala Bruna, geometer Colmarl Arrigo in učiteljica Vecchi Marcella, učitelj Ci-sotto Jožef in učiteljica Vidoz Mercedes, mehanik Calligaris Marcello in tkalka Marussi Almira, drogist Cargnel Guido in delavka Faidutti Lilijana, mesar Riaviz Rihard in pletilja Martelossj Virginja, inženir Boem Viktor in visokošolka Ingravalle Ada, Poroke: državni uradnik Ma-rinis Jožef in državna uradnica Franzcni Lidija, mehanik Cengarle Lucijan in tkalka Pa-truno Marija, mehanik Sdigot-ti Evgen in delavka Gallai Palmira. Smrti: 62-letni Guida Srečko. 65-letna Pacori vd. Tommasini Marija, 56-letni Leban Anton, 81-letni Novelll Franc, 52-letna Garbin Tončka, 71-letna Štolfa vd. Ipaviz Amalija, 42-letni Koren Anton, 32-letni Bris-o Friderik, 51-letni Korošec Alojzij, 63-letni Lenardi Jožef, Vpisovanje na višji I bil pri ogledu BORBA* nalivno Pe spof rf-’ Bilo mi je dragoc«1 pto > zaporov in internatu^ sim poštenega n3i°,,prK> £i pero na upravi . dnevnika«, Ul. sv. 1 I proti nagradi Izleti fSfe Planinsko cJru$tv<* del#* C v soboto 6. in v p tobra izlet v gornjo V5K' no, in sicer na K tovec »er Trento K®. u 5“,,!! ko za izlete k Triglav, predvsem P3,tev Jk pode, kjer bo o11' VffjtJ planinskega dom*. aVel%aT pri ZDTV Ul. Macr od 17. do 19 ure ‘ 7™' oktobra bo Izlet na Trstelj. vl' zgoraj. .djl služba ,5» * NOČNA Cipolla^ui Belp Colle, Ul. p. ■ReVjusta \ t pangher, Ul. sv' „tane.V zoni. Ul. Settefon« £ chio, Ul. Ginnasti« Trg Goldoni. ^ -(■ HOJSTVA, SMR1’1 5jP Dne 23. in 24. otroK|)£, K .ie v Trstu rodilo ^ Vj£ je 9 oseb in P°r Civilne porok«-Bevitori in frlzerK* Cerkvene P" [ar Carlo Zagoreo-Pjjn zdr»^:1' ca Silva Ghidiini- ((J , selmo dr. Slgovinl j Mi Adriana CaravJno nekaj *S« &"?•*«>.« začeli zbi-V ^Porov^1|ku,sei}lh metodah I^Pin ti t, estanki nevelikih «sk^n?mnejših kot‘h na-tenisišča, z r' »ato s ?”ega Pol°ža-&«inK nr^^-n 1 priprav-kajp-ak ^ je bilo l'*avlian^' , organizirati ? '66 ln boli P^tr^- Vanja ’ v2?J’ več stikov 111 do-*tov, j, z doma, z dopu- ? it(*- Točnejše P* Potov °vadyhcv in njiho-?° zarači ]S? Je bll° potreb. 5 varnosti in de- !|^jst^?’ov. nasproti rav-•*«o še Č3 11386 koristi, po-^SanizirUi SrnP začeli bolje a Potrebni-vzajemn° pomoč: 5 ^bavlianP tovariše in več-vil- Vse t? ? l? razdeljevanje 5.lne anoi-p te 10 Precej mo- "je nasDrr*^0 in trdno zadržanemu ~~ poli' 80vim tr»k 7 or3'u in nje- a8entorn , ovaduhom, nam , aTabinjerjem. Se-rt5*0 velikn i® kmalu nako-?U*° ^P°ilciisko in ovadil ker so nas ,rpino ot°. res «politično» ?Hitv’e ?Ui 50 ukrepi, p1'- ' nJe> premestitve, 1tesrre^1^® iz domovine nas t^nie oh]Ly€Zala- ^ naše do_ I .^geiatt?110’ brezciIjiio. sko-&lSl® na »"?* životarjenje je nova j. kakor čudežen l9la naše^„ -vl3,enJska sila in Cji: življenjskemu ob- S^budo L er novo krepko Žie Pcs5£mu našemu delu. j^te. l’ ®^sni tudi iz do- m!'®11. na^riav ie bi1, Ee ne k^e OFVnOS^ iz V1'st orga' Č d°PU>lr,-lZ Gorice. Po ne-VUst foo =- U' Nato 5e sledil ^Ra-Ča Flandra s Cerkvi Pod jw sarn°tne hiše v V2^vp^k0Vlm- »r(% Keki. ki^bin “ Pripovedovanja ^ke^ei .točno sliko o ® ® italii z,ivljenju in bor-ia^ijah» ^ nočnih urno- Cizlje moških od 15 fe&iaTv*1 ^ š£ bili ^ ki so jih od tu fctk1 fobro , b0. Vision,-K^raZene v za- Po v<;^. Stonih naravnost v la- » ki so* batt^glioni spe-bi|fVs«i It.J° ^.l!l _ razmeščena k eJ Itail - r111 razmesci iti f^iiiansk' Bukovem je ovi^istov ?? .Posadka vojske •okot r,Ki )ena za žično Js^em^r188803 ,rdnj0va na j 25 na ,i2?en?lju- l''alK's,L»2zriR l 1942 j® Pri^el •* i a- Orini-i zdravnik dr. bo]^Hi2a^a «e nam je slika od isti ga žlvljenja in Sls^^ja d<> Hrvatskega kar je bilo tok?det' s t iv P r * s t i v ne- f. sam — z in dobili v ^ enam i PfPgram. daj sm -° Pravo odkritja kaJ je0^^ jasen ob' v S^a v , ®a^°. velika vo-0111 -tem navidez- ?*emi-po vs'emn®i'hie"ern doga- ka7*W. Vwi Jugoslovanskem kih ® P°meniia P°sa!rnezna toč-Um ®vi6ezn„ rešit'ev pretež-!«n l kot je “ nerešljivih vpra- !« L^osov ^'n- Pr. vpra-i- v med posamezni- tJS^atfimi narodi.”'med K Pon?0!6^ ^koro brez frte^ie P°mislekov na odo- . V ltni zan^govorih s po-^a-‘kljr,’1!*sletjn.. ,sl J‘Vlmi tovariši. ž^^ati J* dn'eh sem začel •>4 . 'uk n j j ® sesten k e v pri- Htrv 1 oddal; °ns,ran tenisišča. %> budnih p°- »kih .^d *)s?Jlb. agentov, v ^tr^^ti J^estetih samostan-Rutan!r STno s tov- To-iete. c»m it,??1- Tomažičem in fSfhi?0 osmo * za svoje di-^rat. ?a6^'. devet tovarišev '»ki-, 'Zrov^ imeli vsaj ne-^ J8kega ra s pretvezo pri-J^ačiii Špenka, če bi nas brane. V petih, še- stih dneh sem jprediskutiial program z vsemi zanesljivimi Slovenci in ostalimi Jugoslovani: s čez štiridesetimi ljudmi. Z navdušenjem, ki ga poznajo le tisti, ki so cdd&ljeni tisoč kilometrov od svoje domovine, ki so doživeli vso njeno tragedijo in ponižanje, smo sprejeli brez ^pridržkov vas program. Le zaradi popolnosti naj opomnim, da so vse sprejeli prav vsi prisotni. prvi n. pr. dr. Gjerma-novič, notar Penko, dr. Ražem, učit. Ruillar, inž. Smodi&ka, dr. Svalba (Fr. Bevka takrat ni bilo veq med nami, pat’ pa je bil z nami Slavko Bevk), z edino izjemo dr. Agneletta, ki je iznesel svoje pomisleke le k nekaterim točkam gospodarskega in socialnega programa, sicer P« je popolnoma soglašal. Pri tem seveda ni govora o onih. o kaiterih smo vedeli, da v osnovnih vprašanjih z nami ne soglašajo in jim že zaradi tega nismo mogli zaupati S tem je bila med nami tako utrjena povezav®, da je nadomeščala vsako črugo organizacijsko disciplino, četudi si nismo izvolili nikakega odbora. Le naši dotedanji sestanki in razpravljanja, le ono organizirano delo za vzajemno socialno pomoč je postalo povezano, kot ob sebi razumljivo, na to novo programsko zamisel, ki sm0 jo spirejeli vsi. Nekoliko kasneje n. pf.. ko je šel dr. Agneletto na dopust v Trst, smo mu naročili, da poišče stike z OF. Po povratku nam je poročal o stikih z nekim emisarjem «belih» (imena se ne spominjam, bil je to, če se ne motim, dostojanstvenik nekega meniškega reda, ki je zbežal pred nacisti iz Slovenske Štajerske), ki ga je bil sam poiskal. Dr. Agneletto je zavrnil, da bi z njim navezal kakiršne koli stike in mi smo soglasno ocobrili njegovo stališče. Ob padcu fašizma ali n. pr. ob kapitulaciji Italije, ko smo se odkrito pokazali pred1 vsem taboriščem, pred onim ovadu-škim, filofašističnim taboriščem, in se zbrali po prvem hrupnem veselju v našem «skednju» in sem takrat prvič po dolgih letih javno govoril tovarišem, je bila moja misel z OF: končno svobodni, osvobojeni p0 OF v sodelovanju z vsemi zavezniki fašizem razbit in dokončno obračunano z Italijo! Zapeli smo iz vsega srca in grla «Hej Slovani« in vse mogoče sloven-ske^tn^ugoslovBrtsM" himne pa še vse mogoče'pesmi ne glede na ves policijski aparat, ki je bil: Se' Itia rtttgah. BiH smo'"edina’ kompaktna, in sicer zelo številna politična skupina, ki smo mogli biti tudi edina podlaga za razgovarjanje z ravnateljstvom in nato še s karabinjerskimi poveljstvom za našo osvoboditev, ki smo jo dejansko dosegli že naslednjega dne, 9. septembra 1943. Dan kasneje, 10. sept., ko smo se prerivali v veži pred ravnateljstvom, da nam izplača zadnjo «dekado», se je pričelo prvo ameriško bombardiranje Isernie. Mestece je bilo razbito in stotine domačinov je našlo smrt pod ruševinami; uničena je bila vsaka sled italijanske ali druge jiavne organizacije. Na našo srečo, smo bili skoro vsi interniranci zbrani v taborišču, zato ni bil ubil ali resno ranjen noben interniranec. Izpod ruševin smo izključno le interniranci, po veliki večini ravn,o mi Jugoslovani izkopavali ranjence in jih rešili čez trideset (nekaj tednov kasneje so nam prinesli iz glavnega mesta province, iz Campobašsa, menda od poveljstva karabinjerjev — tam' je še obstajalo — javno pohvalo skupno s pošiljko živil). Na večer, ko je iz bojazni pred novimi napadi, že vse prebivalstvo zbežalo iz mesteca, smo se dogovorili, — seveda tudi v okviru naše organizacije, — da se umaknemo iz taborišča v okolico in da se zaradi Nemcev, ki so prihajali vedno pogosteje skozi mesto zaradi bliž-nje fronte z Anjgloemeričani, razdelimo v manjše skupine, vendar tako, da ostanemo vedno v medsebojni zvezi in da se vsi pomikamo stalno proti ju-gu, nasproti angloameriški fronti, slavila s svojim strojem za razkuženje pitne vode. Upravičena, j;e trditev, da so z njuno napravo rešili že tisoče življenj v Združenih državah in po ostalem svetu. V Italiji so omejili porabo bakra, niklja in cinka Italijanski gospodarski listi prinašajo celoten, zelo obširen tekst novega dekreta italijanske vlade, ki se nanaša na omejitve porabe bakra, niklja in cinka ter tudi njihovih zlitin. Italijanski listi sicer ne komentirajo tega novega ukrepa, ki je pa brez dvoma posledica slabega gospodarskega stanja in jMVdvsem zelo težke plačilne bilance. Te kovine so zelo dragocene in jih mora Italija uvažati predvsem iz dolarskega bloka. Brez dvoma je, da se bo ukrep poznal na proizvodnji predmetov široke potrošnje, kjer so porabili mnogo teh ko-vin za krasitev raznih izdelkov. Hkrati pa bo dobilo ministrstvo za industrijo in trgovino novo orožje in nov močan vpliv na celotno proizvodnjo. MOMTAŽNE HIŠE vzbujajo veliko pozornost značaja je iskrena izpoved skladateljeve duševnosti, ki je pri opisovanju življenja, smrti in večnosti vedno iskren. — V Brahmsovi glasbi ni nič narejenega, vse je postavljeno na zdravo osnovo in lepota njegovega dela izhaja iz umerjenega in izklesanega izraza, do katerega je skladatelj prišel šele po dolgih borbah. Enostavna lepota melodij in uporaba polifonije, ki se mestoma približuje Bachovim umetninam (n., pr. dvojna fuga na koncu 6. stavka), postavlja «Nemški Re-' quiem» v vrsto najlepših del duhovne glasbe. Čudovito lepoto izraza je skladatelj dosegel zlasti v finalu »Srečni so mrtvi«, v finalu ki z veličastnim mirom zaključuje mogočno delo. Prva izvedba Brahmsovega ((Nemškega Requiema» v Trstu pod vodslvom dirigenta Karaja-na predstavlja znamenit dogodek tudi glede na dejstvo, da nam je umetnino predstavil ansambel, ki ga danes lahko imamo za najboljšega interpreta tega dela v Evropi. O dirigentu Karajanu in njegovih tehničnih in muzikalnih vrlinah je bilo do danes napisanih že lepo število besed in bi mi težko dodali še kaj več. Spomnimo le na dejstvo, da je znal dirigent nedosežno lepo in dognano izklesati Brahmsov specifični izraz. Mešani zbor dunajskega «Sing-vereina« je lepo uglašen ansam. bel. ki preseneča zlasti po svoji odlični tehnični pripravi in skrbni podreditvi dirigentu. V primerjavi s simfoničnim orkestrom tržaške Filharmonije naj rečemo, da smo od dunajskega orkestra pričakovali skoro nekoliko več — mogoče bi celotni ansambel lepše zvenel v primernejšem koncertnem prostoru. Izmed orkestralnih skupin, med katerimi so zlasti godala izvrstna, smo nekoliko več preciznosti pogrešali pri pihalih. Oba Solista: Hanny Mack in Hans Braun sta se lepo vključila v celoto s svojim muzikalno podanim izvajanjem. Pričakovali smo, da bo tak umetniški dogodek, kakor je bil petkov koncert, privabil v gledališče «Verdi» več publike. Pr j tem se nam ponovno vsiljuje misel, da bi morala gledališka uprava znižati ceno vstopnic, ki so zares predrage. Ne bi smeli pozabiti, da končno obiskovanje koncertov ni luksuz, marveč potreba, in bi morebitni deficit, ki bi se mogoče pojavil zaradi znižanja, morala pokriti javna uprava. Kongres geografov FLRJ V Skoplju se je zače] v petek drugi kongres geografov Jugoslavije, ki se ga razen 250 geografov iz vseh delov države udeležujejo tudi prof. G. Harris z univerze v Chicagu, g. H. Wilkinson, u-niverzitetni docent na univerzi v Liverpoolu, francoski geograf Andree Blanc in drugi gostje. Blizu ((gradbenega« paviljona na velesejmu je vedno prav veliko ljudi, ki si hočejo ogledati razstavljene montažne hišice. To tudi ni čudno; mnogo jih je, ki čutijo tudi na svoji koži težke posledice vojne in z njimi povezane stanovanjske krize. Prav poleg paviljona gradbe. ne^ industrije So postavljene. Tri objekti so: mala hišica: proizvod podjetja «Beton» iz Novega Sada, montažna tvornima dvorana in še ena montažna hišica, proizvod podjetja «I z o 1 it» iz Zagreba. Prva hišica je nekaj večja, saj obsega dve sobi s kuhinjo in vsemi potrebnimi pritiklinami. Ta je zelo odporna proti vročini; grajena je iz lesne volre in cementa. Poleg tega je zelo topla, ima pa tudi to lastnost, da je grajena iz materiala, ki le zelo slabo pro-pušča zvok. Druga hišica, proizvod zagrebškega podjetja, je nekoliko enostavnejša. Pravzaprav je polmontažnega značaja, ker je obmetana na roko. Vendar ima ta način gradnje mnoge pred- nosti in predvsem eno — nizko ceno. Za to se pa zanima prvenstveno vsak obiskovalec, pa naj je domačin ali je prišel _ir tujine. Taka hišica stane, če ima eno samo sobo, 145 tisoč dinarjev, z dvema sobama 175 tisoč, a s tremi 210 tisoč. Nekaj teh hišic bodo prodali tudi v inozemstvu in bodo stale okoli 300 tisoč lir. Podjetja, ki grade te montažne hišice, .'o sicer še mlada in jih zaenkrat še ne napravijo dovolj. Vendar se proizvodnja veča iz leta v leto, tako da bodo lahko prav kmalu zadovoljila vse domače potrebe. Zelo solidna izdelava in nizka cena pa bo za te hišice brez dvoma velika reklama tudi na tujem trgu. . ------------------------ '5ine^ldansko dele sem *e i, sem Pros£ do ? kri^ kot ržjP0 kosila imam 5 jJ11 'Kii s j u9o uro časa 'io d tedQ j spravim. *> kosu*1™. <*a bi to luk. ob« s tem, da t sv°io osebno °li slej mora bi-Si ^ torei a del0 opravljano. * vhr? županstva, kjer Ni- »ieš0 občinski slu- ■ Ze’ akor mu .sicer SJ’,*6«**) Ufi ob™zu se mu N 0 sonr kraSno seP- in te nima Stalo civile - stan: coniugato; professione - poklic: impiegato... ali ie to dvojezičnost? ŽSim!**0 wirt'“o*no»tfo ust S* $ »'ser1”'””™ thfidi ^‘ed ?l^en pozdrav k Bor ffod županijfuU in bi ^Prikriti C? žL^MopiT1,, V*? lep*m edril in oblačil v naši'občini podeštat s celim krdelom svojih črnih srajc. Pišem se Jazbec in sem tukaj rojen, kot so bili luka j rojeni moji predniki — tudi Jazbeci. Pa ti dobim nekega dne dekret, da se mi je nvoj priimek izpremenil JOŽE JAZBEC v Tasso. Da je prefektura v Trstu izpreminjala priimke, sem že dolgo vedel saj je bilo te dobrote deležno ie vse polno mojih znancev in na račun raznih spakedrank sem se tudi že večkrat !.rnej, mu odvrnem, ureb ne poznam tega pesnika.» «No», pravi, »potem pa sl to zapomnite m t>i in vaši otroci bodite ponosni na tako krasno ime. In poleg tega vedite, da se je Uidi devinski princ prekrstil m se Piše sedaj Torre Tatsov, Ta argument je seveda izbil sodu dno; sicer res nisem razumel,po kaki liniji pridem z devinskim princem v žlahto, toda ce se je sam princ Turn Taxis ki rna v svojem rodovniku več dokazamh prednikov kot jaz, prekrstil v Tassa, zakaj bt jaz zametoval to žlahtno ime, da bi mi namesto njega dali kak las-bicci ali Ia&bicio? SiC€r pa pu-stimo te grde spomine Sedaj mi je Palutan zopet vrnil moj slovenski priimek in sedaj se lahko požvižgam na vse Tar-guaisse Tate in Torre in Tasse in sem zopet Jazbec. Med takim in podobreim raz- nušljanjem bi bil kmalu poza-uit, kam aem kil pravzaprav namenjen. Plflča/m in grem na županstvo: nič podeštat&v, nič Črnih srajc, nič Mussolinijevih slik, temveč mlada svetlolasa uradnica, ki ti lepo slovensko odgovori na tvoje vprašanje. Občinski uradnici, ki je iz-redno ljubezniva, pojasnim, po kaj sem prišel, yn vse kaže, da tudi one fašistične birokracije ni več. Povem, da sem Jazbec Jožef rajnkega Franca, uradnik, oženjen, izročim ji stx>jo staro osebno izkaznico, podpišem to m orno tiskovino in čakam na nadaljnja vprašanja. Nič, — prav ljubeznivo mi reče uradnica, da je župan (slučajno) v uradu in da bom lahko takoj dobil novo izkaznico. Neverjetno. si mislim, pa naj kdo reče... Da bi čas čakanja hitreje minil, stdpim še enkrat v bližnjo gostilno in resnično mi je žal, da ne vidim nikjer v bližini mešota, da bi mi delal družbo Toda v tako prijetnem razpoloženju. v hladjd senci kostanjev !n pri kozarcu piva beži čas izredno hitro, in ko se vrnem na županstvo, mi že znana uradni- ca izroči novo osebno izkaznico z vsemi pečati in podpisi. Mešo mi je sicer svečano zatrdil. da so vse izkaznice dvojezične, in njegove odločne besede niso dopuščale ni-kakih dvomov, toda — ne vem, kako bi rekel, mo-gOče iz radovednosti, pogledam svojo novo izkaznico, in kaj vidim? Cognome — priimek: Jazbec; Nome — ime: Giuseppe: Padre — ime očeta: fu Trance-sco; Stato Civile — stan: ooniu-gato; Professione — poklic: im-piegato, in tako naprej. «J3, strela)), si mislim, ne mislim rečem in siceir precej glasno, 'akakšna dvojezičnost pa je to?« vJa, oprostite, takšne so pač tiskovine)), pojasni gospodična. «Kakšne tiskovine», pravim, (du ne gre za tiskovine. Vi ste tiskovine izpolnili v italijanščini, pa je konec!)) ((Jaz sem Jazbec Jožef, moj oče je bil Franc, jaz sem uradnik; vi pa ste napisali Giuseppe in Francesco in imptegato in kaj jaz vem še kaj. Oprostite, da sem nekoliko glasen.» aNič hudega, nič hudega*, mi reče ustrežljivo uradnica, uglej- te, stvar je taka, da mi ne smemo vpisati imen drugače, kot stoje v krstnem listu in v vašem krstnem lis/tu je pisano, da ste Giuseppe.)) ((Zbogom)), pravim in grem. Ne grem, tečem, bežim, ker, če. prav sem po naravi miren, dolgo bi ne mogel več prenašati take makiatvelistične razlage novega birokratizma tipa BUSZ-FTT. KakOr tisti stari konj, ki je navajen hoditi v svoj hlev, ne da bi ga bilo treba voditi, tako sem tudi jaz brez vsakega pomišljanja zopet krenil v bližnjo gostilno: v kratki urici sem že tretjič na tem lepem vrtiču. Kje pa je mešo? mi šine v glavo, sedaj bi moral biti tukaj s svojimi izklesanimi načeli. To bi mu jih bil pero edal nekaj gorkih o njihovi občinski enakopravnosti in demokraciji. Kakor mojster Smola v uLum-paciju vagabundu)), sem se tudi jaz odločil, da ne bom več pil piva in zato naročim pol litra vina, čeprav sem spil že več I vrčkov piva, čeprav sem sam brez mešota, ki bi mi lahko pomagal pri pitju, in čeprav ni ravno primerna ura, da bi se človek vrgel v pijačo, toda na jezo je zdravo piti, priporočajo izkušeni zdravniki. In tako sedim zopet v hladni senčici in nemoteno premišljujem: to je torej naša pridobitev, oziroma njihova dvojezičnost, enakopraimost, demokracija in kaj jaz vem, kaj še. Koliko grenkih sem moral slišati od po. deštata, ko sem protestiral proti priimku Tasso, koliko sem se moral boriti s tajnikom, da so mi mojo prvo hčerko krstili za Sonjo! Pravzaprav sva z ženo hotela, da bi bila Jasna, pa je takratni občinski tajnik zarohnel aniente Jasna. Gelsomi-na bomo napisali» pravi. Jaz pa «niente Gelsoraina, Jasna naj bo, pa nič drugače■» Pa je le bilo drugače: 6n je vztrajal pri svoji, jaz pa pri svoji, končno pa sva začela oba popuščati in s pomočjo prisotne botre smo se zedinili na Sonjo, toda v bukve so napisali Sonid. Neki moj prijatelj je hotel dati svoji hčerki ime Volga. Jaz bi moral biti za pričo na županstvu in ker sem, imel že nekaj izkušenj v teh zadevah, sem z njim stavil, da ne bo uspel; on pa da bo. In res gremo na županstvo in vse teče kot po maslu: tajnik niti malo ne protestira. Ko smo pa podpisovali zapisnik, smo videli, da je tajnik vpisal punčko za Olgo. No ja, je pač slabo slišal. Ko se mi je rodil sin in sem ga prijavil na županstvu, sem odgovoril tajniku na njegovo vprašanje, kakšno ime hočemo dati otroku: aKajti- mar.)> Mož pa je razumel slovenski (kaj ne bi, saj je bil nekje iz Istre), samo delal se je, kot da ne razume niti besedice. Sedaj pa je pozabil na svojo linijo in zavpije nad mano (po italijansko seveda): «Vam bom že jaz pokazal, če mi je kaj mar ali ne. Jaz sem tukaj uradna oseba...» in njegove zgovornosti ni hotelo biti konca, dokler ga nisem prekinil, da nisem prišel na občino, da bi se prepiral, temveč, da prijavim rojstvo sina, in če že noče drugače, pa naj se fant kliče Janez. To je srbOritega tajnika očitno pomirilo, nakar je napisal v knjigo rojstev «Gičbatta», Kaj mu hočete? S takimi sistemi poide potrpljenje vsakemu svetniku in mučencu. Pa kaj bi se prepirali tudi za take stvari, saj smo vsi vedeli, vštevši tajnika in podelata, da je Giuseppe Jožef, Francesco Franc, Andrea Andrej itd. Nihče pa si ni tedaj mikll, da bo prišla čez nekaj let na Kras upravd BUSZ-FTT, ki tega ne bo vedela. \/DCliC Iz južne Francije je na naše V l\ I IVI I področje vdrl val atlantskega T I \ L. I T 1 L r.izkega zračnega pritiska. Za danes je predvidevati poobla- citve, razen morda manjših izjem v dopoldanskih urah. Niso izključene tudi nadaljnje padavine. Toplota se bo nekaj znižala. Včeraj je bila v ffrst« »afnižja temperatura 18.8, najvišja pa 22.8. S/Hm* 4 ŠPORTNA POROČILA •5 Sjjjgj jjjUP »i n ::::::::::: IIMI rinir iriir rniinnniiiininilTlITrmirniMniMMMiMMir m81 m ifHiniMMiUllilllia -i- 1 i 18S .,r* j RADIO Opozarjamo vas na naslednje oddaje: Jug. cona Trsta: 13.45: Beethoven: Leonora; 18.30: Richard Strauss: Don Juan. •— . Slovenila: 13.00: Lahka orkestralna glasba; 22.30! Nekaj modernih plesnih melodij. — Trst II.: U-*1 Iz Hacaturianovih skladb; 22.45: Scherzi in ca" prieci. — Trst I.: 14.10: Jazz; 23.30: Plesna glasba- 17. KOLO JUG. NOGOMETNEGA PRVENSTVA Težke zmage vodečih Crvena zvezda v Zagrebu, Dinamo v Subotici, Hajduk doma - Prva točka Partizana - Razpoložena Mačva Sedemnajsto kolo jugoslovanskega nogometna prvenstva je poteklo brez velikih presene čenj. Karakterističen pa je močan od pot, ki so ga vodilne enajsterice naletele pri outsi-derjih, Poleg tega, moramo, o-meniti katastrofalni poraz Sarajeva proti predzadnjemu z lestvice - Mačvi. V Zagrebu CRVENA ZVEZDA le s srečo odnesla obe točki proti BORCU. Nastopila je brez svojih asov Stankoviča in Mitiča, bila prvi polčas enakovredni, dala ob zelo lepi igri edini gol (Kosiič v 25 min.) ter »e nato v drugem delu igre branila pred nevarnimi prodori domačinov. Pri Beograjčanih so zadovoljili Diskič. Djajič in Mrkušič, pri Borcu Kralj, Kraič in Medved. DINAMO je v Subotici zmagal proti SPARTAKU z 2:1 (2:0), čeprav bi rezultat prav lahko bil tudi obrnjen. Zlasti v drugem polčasu so imeli domači igralci v svojih rokah skoraj vso igro in je le zagrebški vratar reševal kritične situacije. 30.000 ljudi je gledalo beograjski derby med*Partizanom in BSK, v katerem so vojaki dobili po petih zaporednih porazih prvo točko v jesenskem delu prvenstva■ Tekma je bila živahna in razburljiva, vendar ne lepa. Prvenstvena borba dveh izenačenih nasprotnikov z mnogimi zamujenimi priložnostmi. Z lepo, enostavno in hitro igro se je VOJVODINA uspešno upirala v Splitu HAJDUKU. ki pa je vendarle zmagal zahvaljujoč Arapovičevemu golu v 10 minuti. Hajduk je navzlic vsemu bil kvalitetnejša enajstorica na igrišču, a svo-Oih sposobnosti ni znal izpovedati v številkah. Mačva je danes navdušila domači Sabac. Pokazala je najboljšo igro svoje kariere in naravnost osmešila, navadno zelo solidno enajstorico Sarajeva, ki pa je z rezultatom lahko zadovoljna:. Golov bi nanvreč moralo biti po zrelih šansah še ne-kaj več. 7000 gledalcev! TABELA PRVI LIGE Dinamo 17 14 2 1 31:12 3« Crv. zvezda 17 12 1 4 39:18 25 Hajduk 17 11 3 3 35:19 25 Partizan 17 7 3 7 27:22 17 Lokomotiva 17 6 5 6 26:23 17 Sarajevo 17 5 6 6 20:31 16 Borac 17 6 3 t 23'24 15 BSK 17 5 4 1 17:1» 14 Vojvodina 17 6 2 » 17:23 14 Spartak 117 6 2 J 14:30 14 Mačva 17 5 3 » 19:22 13 Napredak 17 1 2 14 15:47 4 3:2 (2:0) 3:0 (0:0) 4:1 (3:1) 4:1 (3:1) 0:0 1:0 (1:0) REZULTATI TEKEM DRUGE LIGE Telcctitac - Rudar Budučnost - Bokelj Velež . Radnički (Z) Odred - Proleter (Z) Metalac - Zagreb Zeljezničar - Kvarner Vardar - Dinamo (Pančevo) 2:0 (I:#) TABELA Vardar 34, Budučnost 33, Ra-botnički 32, Velež 2», Radnički 29, Kvarner 2», Metalac 27, Proleter (O) 27, Odred 26, Zeljezni-čar 24, Dinamo 23, Zagreb 23, Proleter (Z) 19, Rudar 14, Tek-stilac 12. Bokelj *. Žet e v v jeseni 17-tetna Homolja disk 43,48 metra — Pecelij 10.7 na 100 metrov BEOGRAD, 24. —- Na lahkoatletskem mitingu v Novem sadu je poleg drugih dobrih rezultatov bil izenačen tudi državni rekord na 100 metrov. Pecelj je progo pretekel v 10.7, V finalu ekipnega lahkoatletskega državnega prvenstva je v Varaždinu postavila 17-letna Matilda Homolja (Senta) nov državni rekord v disku za ženske - 43.48 metrov. Prejšnji rekord je imela Julija Matej (1.05 m slabše od sedanjega). PRESENEČENJE V PRATERJU Nemčija-Avstrija 2-0 (0-0) DUNAJ. 24. — V prvem povojnem nogometnem dvoboju je Zahodna Nemčija premagala TRIESTINA IZGUBILA V COMU Vrh se počasi kristalizira Avstrijo z 2:0 (0:0) in s tem priredila eno največjih presenečenj zadnjega časa. Nemci so prišli v vodstvo v 3. minuti; vsi napori domačinov, ki so težili k izenačenju so bili zaman. Tri minute pred koncem tekme pa so Nemci, ce. lo povišali rezultat Tekma je bila zelo živahna ter napeta in se 61.000 gledalcev vsekakor ni dolgočasilo. Policija je prepovedala pred tekmo igranje himen, vendar ni bilo nobenih incidentov. Ascari prvi v Modeni MODENA, 24. — Alberto A-scari je zmagal na mednarodni avtomobilski dirkj v Modeni pred Argentincem Gonzalesom. Zaradi tehničnih defektov je ort 15 tekmovalcev odstopila sedinorica, medi njimi Villore-si. Zmagovalec (Ferrari) je prevozil 66 krogov (250.800 km) Kako dolgo še? Na mizi imamo dive pismi. Eno nosi datum 22. septembra 1950, drugo 21. septembra 1951. Pošiljatelji isti, enaka je tuicH vsebina. Začenja se tar kole: in risposta alla vostra lettera, c; spioce. doverVi co-municare che... (v odgovor na vaše pismo Vam na žalost-sporočamo). V našem arhivu b( našel še nekaj podobnih izvodov, od katerih vsak pomeni zavrnitev naše upravičene zahteve po novinarski vstopnici za tekme, ki jih Triestina igra na domačem stadionu. Vsako leto se utirava kluba izgovarja, da> mora skrčiti na minimum novinarska mesta, vendar kolikor nam je znano, $e še m dogodilo, da bi kaiteri koli dnev-nifc ostal brez nje. In to ne samo tisti, ki se tiskajo pri nas. Taka diskriminacija je možna pač samo v Trstu. Drugod si takega šovinizma niti predstavljati ne morejo, posebno še, ker je nemajhen deil denarja, s katerim se nogometni klub Triestina drži na površju, prišel iz rok ti" žaških Slovencev. Kak0 dolgo še? * * * ESSEN. 24. — Nemčija je premagala v boksu Irsko s 14:6. KRAŠKI POKAL V POLNEM ZAMAHU Zmage trelt faveritev ^2 urah »’23'\ povprečno I Gledalcev 18.000 (skoraj kon. ’ '!02 na uro. I kurenca Beogradu!) ILIRIJA-SV. KRIZ 1:0 (1:0). Dvoboj med: izurjtmejširr.i i-gralci Ilirije in podjetnimi mladeniči. Sv. Križa se je končal, kot se to rado zgodi, z zmago prvih. Edini gol dlneva je padtei na zelo banalen način: žogo ima Kodrič, ki ne najde boljšega, kot da jo pošlje lastnemu vratarju. Strel je bil premočan in s& ie moral Vido-ni pošteno iztegniti, da je preprečil avtogol. Slafoo odbito žogo je levo krilo Bukavec brez težav poslal v mrežo. KONTOVEL - ZARJA 3:1 (1:0). Kontovef je igral diobro, pcsEJbno njegov napad, ki ima glavno zaslugo za pirijetno igro in zmago. Gole so dali; v 16. irJnuiti Pertot II.: v 2. minuti drugega polčasa Starc II.. v 30. minuti Kgic (avtogol) za Kon-tovel. Častni gol za Zarjo je zabil v 19. minuti z 11-metrov-ke Križmančič OPČINE - SESLJAN 4:2 (1:2). Enajsterica Sfcerlavaja v prvem poižasu ni bila niti senca one, ki jo poznamo iz tolikih bitk' na zeleni poljani. Igralci sot bili neurejeni, napadu niti ena ni uspela. Drugačno siifco ie kazal1 dlrugi polčas, kb Se-sijanu niti dobra obramba ni mogla preprečiti poraza. VRSTNI RED: Korotovej 6 točfc. Opčine 5, Ilirija 4, Zarja l. Sv, Križ in Seal j an 0 toiSk. Sv. Križ in Sesljati sta odigrala eno tekma manj. Suharev: 10-3 BUKAREŠTA, 24. — Na mednarodnih tekmovanjih v lahki atletiki so bili doseženi nekateri zelo. dobri rezultati: 100 m: 1. Suharev (SZ) 10.3 (izenačen evr. rekord); 2. Ko-lev (Bolgarija) 10.4 (nov bolgarski rekord); 3. Sanadze (SZ) 10.5. 800 m: 1. Bakos (Madžar, ska) 1:52.2. 5000 m: 1. Kazan- cev (SZ) 14:24.0. Štafeta 4x400: 1. Madžarska 3:15.0; 2. SZ 3:15.7. Kladivo: 1. Nemeth »Madžarska) 53.18 m. 100 m ženske: 1. Knikina 11.7 (novi evropski rekord). BEVERLEY, (Kalifornija), 24. — V finalu teniškega turnirja za prvenstvo Pacifika je Ted Schoeder premagal Vica Sei-xasa v treh setih s 6:4, 6:4, 6:2. Moške dvojice (finale): Schoe-der-Patty ; Seixas-Richardson 5:7, 6:3, 6:2, 7:5. KONČAN JE KOŠARKARSKI TURNIR V CARIGRADU Jugoslavija zmagala Kot zadnjega nasprotnika so Jugoslovani premagali Turčijo z 52-38 CARIGRAD, 23. -— Mednarodni turnir v Carigradu se js končal z velikim uspehom jugoslovanskih košarkarjev. Praktično si je Jugoslavija zagotovila zmago že ipo odločni igri proti Franciji (54:50), ki je bila enai najboljših državne' reprezentance do danes. Zmaga pred tremi tedni proti isti Franciji torej ni bila slučajna, temveč plod velikega napredka, Z visoko zmago nad tretjim favoritom turnirja. domačo Turčijo z rezultatom 52:38 (24:35), so odpadli vsi dvomi, ki so morda se obstajali glede najmočnejšega na tekmovanju. Ostali rezultati: Iran je premagal Italijo 46:40 (27:17), Francija pa Egipt s 7.7:43 (32:17). Končno stanje: Jugoslavija 12 točk. Francija 10 točk; Turčija 8 točk, slede Ira"n. Italija', Egipt in Avstrija. Marzotto zrušil rekord TRST, 24. — Velika množica gledalcev se je zbrala v nedeljo zjutraj ob cesti Trst-Opčine, kjer se je nadi 100 avtomobilov vseh kategorij — od malih to-polinov do zelo elegantne «For-rari 2450». last grofa Marzotta, zmagovalca letošnje izdaje tradicionalne dirke — boril0 za prv0 mesto. Marzottov stroj, eden najboljših proizvodov, kar jih 3e danes na svetovnem trgu, je premagal lanskoletnega zmagovalca in dosedanjega rekorderja proge Cabianco, ki je na svojem «Osca 1100» kljub sijajni vožnji bil ie drugi. Skupna lestvica vseh kategorij: 1) Marzotto Umberto (Ferrari 2450) 5’14”4, 102,922 km na uro, novi rekord: 2) Cabianca Giulio 5’19”1; 3) Cabianca Ce-sare (Osca) 5’40”3; 4) Comirato Alberto (Osca) 5’41”1; 5) Ve-nezian Brun0 (Osca) 5’44”3; 6) Tinazza Alfredo (Fiat Gianni-ni) 5’52”; 7) Clocchiatti Aldo (BMW) 5’56”4; 8) Zannini Lui-gi (Fiat Giannini) 6’3”1; 9) pa. squalin Armando (Fiat Pasqua-lin) 6’3”4; 10) Rodenghi Fausto (Aurelia Gran Turismo) 6’6”1. ZADNJA POROČILA Prvi razgovor Adenauerja Mossadeghovi »direktni ukrepi" stremi visokimi komisarji za rešitev spora z Anglo-Iranian V Majlisu ni dobil zaupnice, ker do glasovanja ni moglo priti zaradi premajhnega števila prisotnih * Opozicija kritizira - Obtožbe zaradi „zarote proti monarhiji11 Z golom v vsakem polčasu je i sprintu bil boljši od svojih šli. Como odpravil Triestino, ki ni I rih tovarišev z bega: L. Mag- vzbujala vtisa, da bj lahko | gin i ja, Barozzija, Grossija in zmagala. Pri gostih' so namreč igrali dobro nekateri posamezniki, zatajila pa je kot vedno celota. V 37 minuti je Giovetti v kazenskem prostoru dal Ra-bittiju, ki je neubranljivo dal prvi gol. Giovetti je v 24. minuti drugega polčasa po solo-akciji podvojil. REZULTATI Como - Triestina 2-0 Inter - Atalanta 4-9 Juventus - Lažjo 5-1 Lucchese - Legnano 4-2 Napoli . Padova 2-B Novara - Bologna 1-® Pro Patria - Kloremina 1-1 Spal - Torino 1-1 Udinese - Milan 1-1 Sampdoria - Palermo 1-1 LESTVICA Como 6 točk; Milan, Inter, Ju-ventus, Napoli S; Lucchese, Palermo 4; Novara, Sampdoria, Torino 3; Triestina, Atalanta, Lazio, Bologna, Pro Patria, Fioreotina, Spal, Udinese 2; Padova 1; Legnano o točk. TOTOCALCIO 111111XXXXXXX Bevilacqua prvi Magni italijanski prvak PADOVA, 24. — Kolesarska dirka «Giro diei V?neto» se je ktončaia z zmago Tonija Bevd-lacgue, ki je v zaključnem Vitalija. Nedleljska dirka je bila tudi zadnja preizkušnja, veljavna za italijansko prvenstvo. M<»gm se je> držal zato kolesa Bartalija. ki mu jei bii edini po točkaih nevaren konkurent za trobarvno majico italijanskega prvaka. Na cilju je Fiorenzo bil prod ^starim mladeničem)) in je tako prejšnji naskok od pol točke' povečal »e za drugo polovico — in kar je bolj važno — postal je italijanski prvak za leto 1951. Le težnje leto je bilo za Magnija najuspešnejše n jegove kariere. Pol t g zmage na «Giru» sedaj že naslov prvaka. Dobro so v nedeljo vozili tudi Bartali, Cappi, Astma, da ne govorimo seveda o prvih petih na cilju. Skupina, v kateri so bili vsi ostali, je imela 8 minut in pol zamude. TENIS Mija-Francija 10-3 PARIZ, 24. — Rezultati zadnjega dneva teniškega dvoboja Italija-Francija; Robert Abdes. selam:Marcel]o Del Bello 6-4, 6-5. 6-4. Gianni Cucelli:B. De-stremeau 6-0, 6-2, 4-6, 1-6, 6-2. Jean Ducca De La Naille:Giu-seppe Merlo 6-2, 6-3, 6-4. M. Del Bello-Cucelli ; Abdesselam-Paul Remy 9-7, 6-0. Fausto Gardini: Remy 3-6, 10-8, 6-2. Italija je zmagala z 10:3. TEHERAN, 24. ■— Vse kaže, opozicije. Včeraj pa so nekateri prišli in izrabili to priložnost za napade proti Mossadeghovi politiki, ki bi lahko privedla do gospodarskega kaosa. Odločen je bil predvsem poslanec Mohammed Ali Shusha-ri, ki je uporabil staro Mossa-deghovo taktiko ob priliki nje. govih prepirov z «Brati v Isla-mu». Sedaj namreč ta verska sekta grozi poslancu Shushari-ju, da ga bo dala ubiti. Včeraj je Shushari šel tako daleč, da je primerjal Mossadeghovo politiko v Hitlerjevo in Mussolinijevo. Oba sta pripeljala sVoji ljudstvi v kaos in k uničenju zaradi prevelike gorečnosti, je dejal. Tudi Abdul Sahed Safai je izjavil, da je Mossadegh preveč razburljiv, da bi bil dober ministrski predsednik. Po njegovem prepričanju ne bo mogel rešiti petrolejske krize. Petrolejska industrija — je dejal —■ je na mrtvi točki: pomanjkanje tuje valute in sedanji gospodarski kaos bosta prisilila državo na kolena. «Prav to želi tudi Anglo-Iranian». Kot znano se je Mossadegh zadnje čase pričel posluževati strogih ukrepov prot; opoziciji, ki jo vodijo zmerni ali pa anglofilski elementi. Nje predstavnike zapira pod obtožbo «zarote proti monarhiji«. Današnji tisk javlja, da je policija sestavila novo list0 oseb, ki jih bodo za- da perzijska vlada še vedno išče način, kako bi pripravila angleške strokovnjake, da bi pognali v tek zapletene strojne naprave čistilnice nafte v A-badanu. Na posebni tiskovni konferenci v iranski prestolnici so danes povedali, da je Mossadegh na posebnem zasedanju obvestil parlamentarno komisiio za nafto o »direktnih ukrepih«, ki jih namerava pod-vzeti za rešitev petrolejskega spora. Te uukrepe« bo vlada danes zvečer odobrila in nato jih bodo pričeli takoj tudi izvajati. V Teheranu med dnevom ni bilo mogoče izvedeti, kakšni naj bi bili ti novj Mossadeghovi ukrepi, ki naj bi kar naenkrat «pripeljali» k reditvi vprašanja. Sele Seyed Ali Chayegan. član parlamentarne komisije za nafto. je povedal novinarjem, da b0 vlada zahtevala «od angleškega tehničnega osebja v A-badanu, naj y enem tednu pove, če ie pripravljen0 delvti za perzijsko državno petrolejsko družbo. Tisti, ki bodo odgovorili negativno, bodo izgnani*. Nadaljeval je, da «vlada noče podvzeti novih naporov za nadaljevanje pogajanj z Londonom. Mi bomo odslej direktno postopali«. Chayagan je ob zaključku potrdil, da bo v četrtek Mossadegh predložil zbornici noročilo Q »direktnih ukrepih«, ki jih namerava viada uresničiti za rešitev petrolejske krize. Vprašanje pa je, če bo Mossa. degh uspel pri izvajanju tega svojega anovega načrta v politiki močne roke«. Zdi se, da misli vseeno izvesti ukrepe ki jih je nameraval najaviti Lon. (ionu preko Harrim=na. nato pa je kljub prvotni ultimativni obliki note poslal svoje zahteve, ki jih je London gladko odbil, Zdi se, da ga pri tej njegovi zadnji odločitvi niso preveč ovirali Harrimanovi «nasveti», temveč tudi položaj v parlamentu. Tam namreč trikrat ni rnogel dobiti pooblastila, da pošlje Londonu ultimat. Včeraj je znova sklical parlament, vendar ni prišlo do glasovanja o zaupnici, ker v Majlisu znova ni bilo zadostnega števila poslancev. Na zadnjih zasedanjih parlamenta ni bilo predstavnikov prli pod to obtožbo. Listo naj bo dezertacije, bi izdelali po zaslišanju bivšega voditelja državne tajne policije, ki so ga aretirali prejšnji teden z istim izgovorom. Kljub sedanjim pogajanjem s sovjetsko delegacijo, glede sklenitve novega trgovinskega sporazuma, pa pravijo listi, da je perzijsko tajn0 vojaško sodišče obsodilo 3 osebe na smrt, 4 pa na prisilno delo. Vsi naj bi bili sovjetski državljani. Aretirali so jih na meji z ZSSR. Uradni krogi teh vestj niso pod-trdili. Na drugi strani pa pravijo flobro obveščen; krogi, da perzijska stranka pod moskovskim vodstvom, Tudeh, pripravlja v Teheranu »Kongres miru», ki naj bi se ga udeležili predstavniki iz 17 držav Srednjega vzhoda. Prosili naj bi še vlado za dovoljenje, vendar se vlada še ni odločila. VM miiHa Haioče grške bančne uradnike ATENE, 24. — Grška vlada je odredila danes mobilizacijo vseh bančnih uradnikov. Ti stavkajo, ker jim niso izpolnili obljube o zvišanju plač. Uradniki, ki jutri ne bodo prišli na delo, bodo morali pred vojaškim sodiščem odgovarjati pod obtož- Razpravljali so o odločitvah, sprejetih v Washinglonu glede ukinitve oku: pacijskega statuta in zavezniške komisije ter vključitvi nemških oddelkov v evropsko vojsko - Razgovori bodo trajali še precej časa - Izjave Schumana mm Novo angleško mornariško letalo SWIFT na poskusnem poletu. To letalo 4e prvo letalo na reakcijski f>ogom z upognjenimi kriti, ki ga bodo dobile britanske letalske sile. Gradijo ga tovarne Vickers-Armstrong in je opnremljeno z Roiis - Royce «avonn reakcijskimi turbinami BONN. 24. — Nemški kancler Kcnrad Adenauer je pričel danes z glavnimi predstavniki za-padnih sil y Nemčiji s pogajanji, katerih cilj je nemško sodelovanje pri zahodni obrambi za ceno novih ukrepov, s katerimi se bo nemška samostojnost povečala. Kancler se je razgovarjal s francoskim visokim komisarjem Andre Francois-Poncetom, Johnom Mc Cloyem, ameriškim komisarjem in Sir Ivone Kirk-patrickom, angleškim visokim komisarjem. Razgcvarjali so se o odločitvah, ki so jih odobrili pred 14 dnevi trije zunanji ministri na zasedanju v Wa-shin«tonu. Trije visoki komisarji so obrazložili vse načrte glede sodelovanja 48 milijonov Nemcev iz zvezne republike v evropski obrambi. ((Uveljavljenje sporazumov med tremi vladami in zvezno republiko, bo imelo za posledico popolno izpremembo značaja odnosov med nemško zvezno republiko. Ti bodo vsebovali ukinitev okupacijskega statuta, skupno z ukinitvijo visoke zavezniške komisije«. Tako se pričenja uradno poročilo, izdano takoj po teh razgovorih. To nadaljuje, da so trije visoki komisarji obvestili Adenauerja o namenih zunanjih ministrov, da vključijo Zahodno Nemčijo v zahodno obrambo v okviru sporazumov, ki jih pripravljajo v Parizu. Zaradi groženj proti Zahodni Nemčiji bodo ostale zavezniške vojske v zvezni republiki. Prihodnji razgovor z Ade- nauerjem bodo imeli zavezniški predstavniki šele prihodnji ponedeljek. Ti razgovori bodo najbrž trajaj nekaj tednov. V zvezi s svojimi pogajanji je A-denauer zahtevat zaupanje nemškega ljudstva v njegovo politiko tudi za bodoče. To tudi tedaj, če ne bo mogoče razumeti vseh podrobnosti v političnih dogodkih, do katerih bo prišlo. ((Nemčija potrebuje tudi zaupanje ostalega sveta«, je dejal A-denauer. V današnji številki «United States News and World Report« je objavljen intervju si francoskim zunanjim ministrom Robertom Schumanom. Ta je glede Nemčije med drugim izjavil: ((Sedanji položaj Nemčije, predvsem pa dejstvo, da je ta država razdeljena in delno zasedena po sovjetskih silah, onemogoča sklenitev mirovnega sporazuma z Nemčijo«. Schuman je nadaljeval, da bo mogoče odpraviti zahvaljujoč se njegovemu «poolu», vso dosedanjo kontrolo nad nemško industrijo. Marshallov plan je po njegovem ozdravil Evropo, ki naj bi bila velik invaiid, na drugi strani pa je omenil, da bi vsako zmanjšanje ameriške pomoči povzročiio protiakcijo pri načrtu 7a oboroževanje. Nemške oddelke je treba vključiti v nemško vojsko, je končal. Intervju novinarjem je .dal tudi predsednik Bundestaga, Hermann Ehlers. Ta pa je predvsem razpravljal o vprašanju volitev na ozemlju obeh Nem-čij, kot je predlagal Grote-wohl. Njegove predloge se splača proučiti, je izjavil Ehlers in omenil, da se je pri njem pritožil Dickmann, predsednik vzhodnonemške zbornice, ker je zahodni tisk premalo propagiral Grotewohlovo zahtevo. Opozoril je predvsem Angleže, da napori, po katerih bi prišli do voiitev po celotnem nemškem ozemlju, ne pomenijo, da namerava zvezna vlada prekiniti svoje stike z Zahodom. Bonnska vlada se trudi, da bi vse nemško ozemlje prišlo pod okrilje zahodnih držav, je povedal predsednik Bunde-staga. Predsednik vzhodne ljudske zbornice, Johannes Dieckmann pa je danes ponoči govoril po berlinskem radiu, ki je pod sovjetskim nadzorstvom. Med drugim je izjavil, da bi bilo «absurdno» zahtevati jamstva od sovjetskih oblasti za svobodno izvedbo volitev r:a vzhodnem področju. Sovjetske oblasti bi smatrale tako zahtevo kot žalitev — «in to opravičene*. jjf sg( }Jt TOKIO. 24. — Na častno besedo so danes izpustili 4 japonske vojne zločince. Doslej so jih na ta način izpustili že 354. * ** LONDON. 24, — V angleški prestolnici se je pričela konferenca o surovinah. Na njej so prisotni predstavniki iz držav britanskega imperija. Konferenca bo trajala en teden. Ponlecorvo naj bi pripravljal eksplozijo sovjetske vodikove bombe LONDON, 24. — Revija «in-telligence Digest«, ki je že v januarju 1949 pisala da bo prišlo v juliju istega leta do eksplozije ruske atomske bombe, trdi v oktobrski številki, ki jo še pripravljajo, de bo prišlo v prihodnjem juliju do eksplozije ruske vodikove bombe. Pričetek verižne reakcije — povzroča najtežje vprašanje, ki ga je treba rešiti — bodo povzročili z eksplozijo atomske bombe. Revija trdi, da je to metodo iznašel atomski znanstvenik Bruno Pontecorvo, ki je izginil lansko leto iz Anglije in za katerega pravijo, da je v Rusiji.---------------- 400 tisoč ton žita ZDA so poslali v Indijo WASHINGTON. 24. — Po poročilu indijskega odposlanstva za oskrbo v Washir*'gtonu, so poslali od junija dalje, ko je odplula iz ameriških pristanišč prva ladja z žitom v Indijo, v okviru ameriškega posojila Indiji, 400.000 ton pšenice. V septembru bo Indija prejela skupno 250.000 ton pšenice od tega so že poslali 40.000 ton. Poleg pšenice s0 ta mesec poslali Indiji tudi 39.213 ton milo, to je neke vrste krušnega sorguma. Do konca meseca bodo poslali se 50.000 ton milo. V avgustu so poslali iz ameriških pristanišč v Indijo 242.346 ton pšenice, julija pa 119.074 ton. KINO V TKSTE fr Rossetti. 16.30: »Zadnji Pw Holden, N. Olson ; Excelsior. 16.30: ((Rdeče Darnell, Ch, Boyer. .p, Penice. 16.30: «Ognjem odp*< Calvert. 1 Arcobaleno. 16.00: ((Okli® Widwark. W. PalattCftJLu u \ Astra Rojan. 17.00: I bos o (J nikogar« F. Patrick. „>1? Alabarda. 15.00: »LePOS-V lesih« S. Pampanim, V Armonia. 15.30: ((General. ob zori« G. Cooper. M- j Azzurro. 16.00: «Bag® 0’Hara, P. Christian. Belvedere. 16.00: «p“st2i5t prihaja od morja« •>. A, De Cordova. Garibaldi. 15.00: «DunnSKl ki» Ph. Dorn. A. J^aje' jjjijai* Ideale. 16.00: '«Roman Russelove*, meefte. A. Faye, Impero. 16.00: «Sama 5 ^ grehom« J. Schultze. ltalia. 16.00: «Adamovo Hepburn, S. Tracy. Kino ob morju. 16.00: j l San Francisca«, H, Bol*1’ Derek. (fj## Marconi. 16.30: ((Cvetje v * G. Garson, W. Pi Massimo. 15.00: «PepelM» sney. pjfi Novo Cine. 15.00: ((Umazane G. Ford. M. FochS. Odeoo. 16.00: «Ni večje L. Parks, B. Hale. „ A' Radio. 16.00: ((Slaven Blyth. S. Tuits. . „0 l Visle. 14.30: «Ne zapusti Lupino, S. Forrest. j# Savona. 15.30: ((Zamenjaj j nec . morilec« R- R Trevor. „ H*' Vittoria. 16.00: «Car» «• worth, G. Ke'lly. . Vittorio Veneto. l600:(h te* C. Gable, A. Sm«n' RADIO J IICOSliOVASSj1/ IgO*' Četrt stoletja univerze Yale NEW HAVEN. 24. — Letos slavi univerza Yale 250 letnico svojega obstoja. V zadnjem akademskem letu je univerza dobila nad 9 milijonov dolarjev daril (skoraj 6 milijard lir). Univerza živi izključno od takih daril, ki jih napravljajo večinoma sedanji in bivši gojenci. Predsednik univerze dr. Whitney Griswold je izdal poziv k nadaljnjemu podpiranju poslanstva kulture, ki so ga začele gojiti prve evropske univerze v XI. stoletju in ki ga je prevzela Amerika z ustanovitvijo univerze Yale. COSI E TOREK 25.9.1*5* Poročila ob 7.00, 13.3®.. 23.05 — 6.45 Jutranja » Ltv^ 7.30. 13.45 Beethoven- yt<£ št. III. - uvertura. ^ ao * melodije. 14.30 Od •v«r*Aiiin2 nes. 14.35 Vaughan) ' Simfonija v f-molu. l°L.mi be za kitaro. 18.15 gled. 18.30 Richard Stra^ # Juan. 19.00 Pisan .sP°Sfff£ Donizetti: Lucia fji* ba. 21.00 Vzorj mlad'"* gd Ibsen. 21.30 Priljubile" y s/r je. 22.00 De Falla: K, skih vrtovih. 22.26_ ^ C>P^J(, glasba. 22.45 Sche«I in|n ^ 23.00 Počasni valčki ^ 23.35 Polnočna gias»a tbst >■ 1 d 11.30 Glasba iz Briljantna glasba. ]%5 glasovi. 14.10 Jaz7. na glasba. 21.00 Johan n » K, I Requiem op. 45. 22.4J ba. 23.30 Plesna g!**50" Prva številka «RADI0 VESTNIKA» jugoslovanske cone vseft T rftt je v prodaji v V5t" ^ ^ prodajalnkah časoP'50^ CENA 40— LIR > John Hersey HIR OSIMA | PREVEDEL: VLADIMIR ~ BREZOVNIK~\ Pri vsakem alarmu je stopil iz hifie in opazoval nebo. Pod milim nebom se je počutil bolje. Videl je eno samo vremensko letalo, ki je vsako jutro ob tem Sasu preletelo Hirošimo. Zadovoljen, da ne bo nič hudega, se je vrnil v hišo. Z drugimi patri je zajtrkoval kavin nadomestek in racloniran kruh. Zavoljo bolezni je oboje težko prenašal. Nekaj časa so še sedeli skupaj in se pogovarjali. Ob osmih je bil konec alarma. Razšli so se po hiši. Oče Schiffer je odšel v svojo sobo pisat. Oče Cieslik je v svoji sobi legel na klop; na trebuh si je položil blazino, da bi laže prenašal bolečine. Skušal je brati. Oče superior Lasalle je zamišljeno gledal skozi okno. Oče Kleinsorge pa je odšel v tretje nadstropje, kjer se je v svoji sobi slekel in legel na posteljo. Postelja je stala ob desni stem. Začel je brati svoje «Stimmen der Zeito. Strahovito se je zabliskalo. Oče Kleinsorge se je tedaj nehate spomnil, da je kot deček bral, kako se je velik meteor zaletel v zemljo. Utegnil je še (od središča eksplozije je bil oddaljen 1280 m) pomisliti: «Bomba je padla na našo hišo.» Več se ne spominja. Ne ve, kako dolgo je bil nezavesten: morda le nekaj sekund, morebiti minut. Tega ne more povedati. Nikdar ni zvedel, kako je pnšel iz hiše. Prvo, kar je doumel, je bilo, da hodi na pol oblečen po zelenjavnem vrtu; da ima na levi strani boka krvave praske, da so se v okolici zrušile vse hiše; misijonska hiša pa je stala. Stavba se ni porušila, ker so jo iz strahu pred potresom večkrat utrdil. Doumel je, da je okoli njega mrak in da je oskrbnik Murata nekje v bližini nenehoma kričal; «6u Jezusu, avaremi tamai!» «0 Jezus, gospod naš, usmili se nas!» Doktor Terufumi Sasaki, zdravnik v bolnišnici Rdečega križa, je, v vlaku od doma v Hirošimo, mislil na neprijetne sanje, ki jih je imel tisto noč. Živel je pri svoji materi v Mu-kaihari, trideset milj od mesta. Od doma do bolnišnice se je vozil z vlakom in tramvajem dve uri. Ponoči je slabo spal. Zbudil se je eno uro prej kakor po navadi. Mrazilo ga je in čutil je, da ni popolnoma zdrav. Razmišljal je, ali naj se sploh odpelje v mesto. Dolžnost pa mu je velevala, naj gre. Po navadi se je vozil s poznejšim vlakom; danes pa je vstopil v zgodnejšega. Sanje so ga vznemirjale zato, ker so bile, četudi le na videz, v neki zvezi z resničnostjo. Bilo mu je komaj petindvajset let; pravkar je končal staž na Vzhodni medicinski visoki šoli v Tsingtau na Kitajskem. Bil je velik Idealist. Zato tudi ni bil zadovoljen z delom zdravnikov v mestecu, kjer je živel z materjo. Njih početje ga je hudo bolelo. Brez dovoljenja, na svojo roko, je začel zvečer, po osemurnem delu v bolnišnici in stiriumi vožnji z vlakom, obiskovati bolnike. Pred kratkim je zvedel, da nedovoljeno prakticiranje strogo kaznujejo. Govoril je o tem s prijateljem zdravnikom, ki je njegovo početje hudo grajal. Kljub graji je prakticiral naprej. Tisto noč je sanjal, da je bil pri bolniku; v sobo je planila policija in zdravnik, s katerim se je posvetoval. Vlekli so ga iz hiše in ga surovo pre- tepli. V vlaku se je odločil, da bo opustil prakso. Prepričan je bil, da mu oblasti prakse ne bi dovolile, češ da bi s tem trpela njegova služba v bolnišnici Rdečega križa. Od glavnega kolodvora se je takoj odpeljal s tramvajem. O tem je razmišljal pozneje takole; ko bi se bil odpeljal kakor po navadi, s ppznejšim vlakom, In ko bi bil moral na tramvaj čakati — to se je dostikrat zgodilo — bi bil v trenutku eksplozije v njenem žarišču ter bi bil gotovo ubit. Deset minut pred osmo se je javil svojemu predstojniku. Nekaj minut pozneje je odšel v prvo nadstropje V neki sobi Je potegnil bolniku iz žile na roki kri za Wassermanovo reakcijo. Laboratorij za preiskovanje krvi je bil v tretjem nadstropju. Sel je po glavnem hodniku proti stopnicam. Epruveto s krvjo je držal v levi roki. Vse jutro je bil čudno zamišljen in raztresen. To svoje stanje je pripisoval sanjam in slabemu spanju. Ko je bil na korak od odprtega okna, se je zabliskala bomba. Hodnik je zažarel, kakor da ga je razsvetli magnezijev plamen. Pokleknil je na koleno; z značilno japonsko mirnostjo je rekel sam seb'1: «Sa-saki gambareU «Pogum!» Medtem je (poslopje je bilo 1510 m od središča eksplozije) pridrvel nad bolnišnico zračni pritisk. Naočniki so mu odleteli; epruveta s krvjo se je razbila ob steni, japonsko obuvalo je odfrčalo izpod njegovih stopal. Ker je po naključju tako srečno stal, ga ni doletelo nič hujšega. Doktor Sasaki Je na ves glas poklical predstojnika. Planil je v pisarno, kjer ga je našel od stekla strahovito razmesarjenega. Vse je bilo v nepopisni zmedi. Na bolnikih Je ležalo pohištvo in deli stropov. Postelje so bile prevrnjene; šipe, ki jih je pritisk potisnil v sobe, so razmesarile ljudi; kri je poškropila stene in pode; povsod so ležali instrumenti. Več bolnikov je kakor brez uma begalo po bolnišnici. Se več pa je ležalo mrtvih na tleh. Mrtev .ie bil laboratorijski *dra. j$ kateremu je bil namenjen. Tudi pacient, ki mu je Pr„., minutami vzel kri in ki se je strašno bal sifilisa. Je le ‘V na tleh. Med vsemi zdravniki v bolnišnici samo 1 škodovan. Doktor Sasaki je bil prepričan, da je sovražnik ~ nišnico. Vzel je obveze in začel obvezovati ranjenct pa so začeli z opotekajočimi se koraki od povsod iz prihajati ranjeni in umirajoči meščani. Zaradi vdora^^ je doktor Sasaki pozabil na moro, ki ga le tlačila e 'j Mis Tošiko Sasaki, uradnica Vzhodnoazijske cl»!» v sorodu z doktorjem Sasakljem — je vstala tisti d' njj. zjutraj. Imela je mnogo posla v gospodinjstvu. N Akio, star enajst mesecev, je včeraj nevarno zbole^^o, villh. Mati ga Je odnesla v tamursko otroško ijil111 je ostala pri njem. Dvajsetletna Tošiko je kuh3laftfu v^jjJ očeta, brata, sestro in zase. Ker pa bolnišnica zfl vJJo 0 razmer ni Imela živil, je morala pripraviti celodi1 ^ tudi za mater in otročička. Tudi oče, zaposlen v \ artilerijske gumijaste zamaške, je jemal hrano ® p^j)l I okoli sedmih je končala delo in pospravila kub1 ^ to. ji Živeli so v Kol; zato je potrebovala tri četrt ut® > j --.V... ov * 1>U*| auu j-c Ul j.flfjj v okraju Kanon-mahi. V tovarni je delala v ar« jjr; odšla ob sedmih. Ko je prišla v obrat, je uradnicami personalnega oddelka v tovarniško v0ifl prejšnji uradnik, sloveč mornar, si je pred tem ‘ ,oVol.1 življenje. Vrgel se je pod vlak. Ker je bila smlaasaKi č so nameravali skupno polastiti njegov spomin- ‘ ‘pCiale uradnice so pripravile vse za žalno svečanost. ^ * bližno dvajset minut. (Nadat)*^ UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 8, III. nad. — Telefon Stev. 93-808 In 94-638. — PoStnl predal 602. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA Sl. 20, — Telefonska St. 73-38. OOLASI: od 8.30- 12 in od 15-18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm vUlne v širini l stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico MI., Tel. 11-32. Koper, Ul. Battisti 301 a-I Tel. 70 NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Cona B: izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: Izvod 6, PoStnl tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega wo7^o^ '1^ Ljubljana Tyrševa 34 • tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska