m PRIMORSKI DHEVNIK glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje S^V? - Stev. 239 msrn V OKVIRU BORBE ZOPER PROTILJUDSKO POLITIKO AN GLOAMERIŠKE VOJAŠKE UPRAVE IN DOMAČE REAKCIJE JE TREBA OJAČITI BORBO NEPO-SREDNO PROTI ITALIJANSKI REAKCIJI TER PROTI REVIZIONISTIČNI IN PROTIDEMOKRATIČNI POLITIKI VODSTVA KPI. gotovini post. I. gr. TRST, torek 24. oktobra 1950 Danes 6 strani - Cena 20 lir VELIK USPEH I. TABORA OF ZA DOLINSKI OKRAJ V BORŠTU Kljub vsemu viharju smo ostali zvesti Raželom narodnoosvobodilne borbe Enotnost in strnjenost našega ljudstva ter bratstvo z italijanskimi delovnimi 11 demokratičnimi množicami je poroštvo, da bo naša borba uspešna £ Ul v Boritu iolimki *vobc vedno več in mladine. Hla- ““'ircle V iJutH, ... n,n,ulnCl lii ™.er is Glinščice ni prav tejejj. -l ^Pnrtškega ozračja, . ln zadovoljstva zaved- itli *Piokratcn>, ki so poslu- Ž&S-r...................... Jazne govore in z užitkom urnemu sporedu do iitia 3e domačo tnla- P0 fc}1*avih presenečenje. ? brški navadi so se ■i ,pgrta velike praznike zbra-in uparterices v hctei, nošah in ob veselih k krn ,a°dbe šli po vsej vasi k |,j[ da, to je prav! Taka 4ir j ® nuša stara navada, ka-H o . d Praznik v. naših va-eau' In danes je velik H D Jr1 Praznik v. naših va-^Oisilre£ru' Zn dane® je velik ne samo za našo vas, ^ ofcl? ves Breg, za vse vasi Jtjfj Tako so pravili ' '*sel0,!*'"~1 ............ je o tvoril tov. povorko. S* Doro in y imenu ''Ont«1 „ °dborov Osvobodilne °ZdrauiI vse navzoče, "o&it. ,®a Predsednika Osvo- j. - — »ut a '9 ottorvt/ \jr~ to» ki i°V' in tov. Sor- ts Ponesel taboru po-italijanskih de- Ton t0ru 'dejai-^ :e v svojem go- ^*»*Šartfm zadovoIjstvom vam ''»ega borbene pozdrave .. odbora Osvobodilne e fronte za Tržaško imm fronte za Tržaško ozemlje. Ko se takole ob taborih Osvobodilne fronte sestajamo v velikem številu, kot je to danes, se mi zdi potrebno, predno bi govorili o današnjih stvareh, da se obrnemo nekoliko nazaj in pregledamo, vsaj v kratkih o-brisih, našo prehojeno pot, pot slovenskega primorskega ljud- stva, ki nas je dovedla do današnjih razmer. Ko govorimo o naši preteklosti, ni mogoče, da se ne bi spominjali na več ko dvajsetletno suženjstvo in trpljenja našega ljudstva pod fašistično Italijo. Ves ta čas fašističnega suženjstva je naše ljudstvo, kljub silnemu pritisku in preganjanju, nudilo odpor fa- šizmu. Fašizem ni mogel nikdar ukloniti slovenskega ljudstva Primorske in uničiti v njem tež nje po pravici in svobodi. Nasprotno je ta pritisk z ene strani in odpor našega ljudstva z druge krepil v ljudstvu voljo in borbenost za končni obračun s fašizmom. Ta dan je prišel z začetkom druge svetovne voj- ne, pravzaprav takrat, ko je fašistična Italija stopila v vojno ob strani Hitlerjeve Nemčije misleč, da si bo z vojno prigrabila nova tuja ozemlja. Takrat, v usodnih dneh za obstoj slovenskega ljudstva, se je u-stanovila Osvobodilna fronta, ki je postala organizatorka in voditeljica osvobodilnega boja vsega slovenskega ljudstva. V veličastnem narodnoosvobodilnem boju je vse slovensko ljudstvo, tudi Primorske z orožjem v rokah strlo suženjske okove in zmagalo. Bili so to veličastni dnevi. Vsa Primorska s Trstom vred je slavila osvobo- Nadaljevanje na 3. strani ČLANEK MARŠALA TITA V,,BORBI** OB PETI OBLETNICI USTANOVITVE OZN Samo sodelovanje in enakopravnost med vsemi člani OZN lahko omogoči tej organizaciji, da izpolni svoje poslanstvo Danes svečana seja glavne skupščine, na kateri bo govoril Truman * Komentar “Politike,, o razširitvi .nalog glavne skupščine - Razprava o sovjetskem predlogu pred političnim odborom • Izjave Višinskega BEOGRAD, 23. (ATI) — Maršal Tito je napisal za jutrišnjo «Borbo» članek, posvečen dnevu Združenih narodov, v katerem poudarja, da se mir v svetu lahko ohrani samo s pomočjo Organizacije združenih narodov, ki ie jamstvo za sodelovanje med vsemi narodi. Ves svet — poudarja maršal Tito — se navdaja z grozo ob sami misli na novo vojno. Zaradi tega so oči vseh obrnjene OZN. Nato izraža maršal Tito zaupanje v poslanstvo in bodoče uspehe te organizacije kljub sedanjim njenim pomanjkljivostim in nadaljuje: «Med velikimi silami je le težnja, da same rešujejo vsa najvažnejša vprašanja. Nadaljevanje take neverni ne nudijo več -Jtnega organiziranega odpora ^0 §£ J , ®l ujetih več kakor 120 tisoč severnih * le se 80 km od mandžurske meje t2°Klo „ 5*r»la M* 7 Glavnt š 6>0j;tih več kak°r i2°- tu Korejin.6 sDe držav OZN rnanrt- 80 11111 °ddalje-lton*niziran ojr8ke meie- Vsak * ltat?n- Z^?0I7severnih ie štab ^avil. da~ je" blfo °r 26 thn- urah 2a)etlh več lov. v° 5evernokorejskih lo - .v«— ' Zadnjih 56 tisoč mož, V0jsWaf aev«rnoko-’ moč Te zasledu- Ar , zil' Južnl so Pa 4oKvUnU la Juian’ C Q»' lUŽnr* 1? VZd°U rek« % K Vs ?.z>ho(i"o od Sun. ki ‘^7 krali lež»° »°-2ahn,i Slnan-iu. 66 km 'LCelje !l p”°,. od Pjongjan-C|i,n'i»lib To u !? Kan6ie' Z01 bo>lCuSna okrog h^»lStKJaltov u- sevemokorejv, 7 skupi kL operirajo v aa ]u]gaukOV S° tUd‘ ~ Iz dobro Kli' so 2rt°V. por<>ča50 .Sc ^°roženf ženl narodi N d!m silam držav Sč '''I se Koreji strog - v oe V* ^ ^ Severn ,vi50 80 km ^la^ »i Urart° i3kih me- * Stal, Potrjena. * hdai *®Vernok°rej*ke “as Cnrr.i;,,. terem pravi, da so oddelki severnokorejske vojske, na vseh področjih fronte zapleteni v ogorčene boje z napredujočimi ameriškimi in južnimi silami. Na področju Fenjanga so se zaradi sovražnih napadov umaknile severnokorejske čete na že v naprej določene obrambne položaje. Poročilo pravi naprej, da je sovražnik doživel v teh bojih hude izgube. Na vzhodnem področju skušajo severnokorejske čete ustaviti sovražnikovo napredovanje severno od Kankina na področju Funkenga. prakse bi oškodovalo obstoj Organizacije združenih narodov in ne bi bilo mogoče ohraniti miru. Samo najpopolnejše sodelovanje med vsemi člani OZN o vseh vprašanjih teT enakopravnost med njimi lahko utrdi Organizacijo združenih naro. dov in lahko omogoči izpolnjevanje poslanstva, ki ga narodi vsega sveta od njo pričakujejo.# »To poslanstvo# — zaključuje maršal Tltto — «obstaja v ohranitvi miru v svetu in v reševanju na najbolj praivičen način vseh še nerešenih vprašanj.# Maršal Tito je končno tudi poudaril voljo jugoslovanske vlade do sodelovanja pri utrditvi miru in pri utrjevanju Združenih narodov. Jutri bo posebno slovesno zasedanje glavne skupščine OZN ob «dnevu Združenih narodov#, da se proslavi peta obletnica ustanovitve OZN, Pr; tem bodo govorili predsednik ZDA Truman, predsednik glavne skupščine Nasrollah En tezam i*1 glavni tajnik OZN Trygve Lie. » * * Današnja beograjska ePoliU-ka» komentira mehanizem kolektivne varnosti, ki ga je te dni sprejel politični odbor OZN, da predstavlja ta mehanizem resno oviro za vsak napad. List pripominja, da sp Združeni narodi z ustvaritvijo tega mehanizma ponovno potrdili načela listine OZN ter podvzelj konkretne ukrepe, ki jamčijo OZN možnost posredovanja proti morebitnim napadom. Razširitev nalog glavne skupščine, nadaljuje »Politika#, predstavlja prispevek k stvari miru. Nobenega dvoma ni, da bo v glavni skupičini, v kateri uživajo vse države enakopravnost. prišle do izraza tež- nje narodov bolj kakoo- v katerem koli organizmu OZN. Ta ukrep bo dalje preprečil stalnim članom Varnostnega sveta, da postopajo s toliko neodgovornostjo, kakor so delali do sedaj. Člani Združenih narodov so na ta način ugotovili, da pravica veta ne pomeni, da imajo stalni člani varnostnega sveta pravico delati, kar hočejo. «Politika» zaključuje, da je jugoslovanska delegacija predlagala ustvaritev mehanizma za kolektivno varnost v polnem skladu z načeli listine Združenih narodov, LAKE SUCCESS. 23. — Politični odbor OZn je danes začel razpravo o sovjetskem predlogu o deklaraciji za preprečitev nevarnosti nove vojn« in utrditev miru in varnosti med naorodi. Med razpravo o točkah dnevnega reda, ki ao ,io začeli pred razpravo o omenjenem vprašanju, je sovjetski zunanji minister Višinski izjavil, da Je možno, da se sovjetska delegacija ne bo udeležila razprave o Forpiozi, ker da ne more biti nobene razprave q uaodi tega otoka, ker Je sestavni del Kitajske. Govoril je nato o svojem omenjenem predlogu in se skliceval na Stalinove izjave iz leta 1927, da se gospodarski interesi socialističnih in kapitalističnih držav večkrat spopol-njujiejo, ter pripomnil, da so pogoji bistveno še vedno isti ter da možnost mirnega sodelovanja med državami z različnim gospodarskim in socialnim sistemom še danes obstaja. Govoril Je nato o politiki sovjetske vlade pred drugo svetovno vojno ter o nenapadalnih in prijateljskih pogodbah s sosednimi in drugimi državami in „VOLITVE“ NA MADŽARSKEM krinka za samovoljo rakošijevcev BUDIMPEŠTA, 23. - Včeraj so bile n» Madžarskem volitve krajevnih ljudskih odhorov. Xc volitve novih organov oblasti v županstvih, okrožjih, občinah, mestih in mestnih rajonih so predvidene z zakonom, ki ga je madžarski parlament izglasoval meseca maja t 1-Kakor poroča budimpeštan-ski radio, je po dosedanjih podatkih glasovalo za Ljudsko fronto 1.705.288 volivcev,, proti pa 13.640 volivcev. Neveljavnih je bilo 18.113 glasov. Čeprav je od zaključka vojne poteklo več kot pet let, madžarski delovni ljudje sedaj prvikrat volijo (samo kako?) organe lokalnih' oblasti. Vse do-sedaj upravlja lokalne enote legija velikih županov, mestnih načelnikov, občinskih načelnikov in vaških knezov, ki so postavljeni na položaje z dekretom ministra notranjih poslov. Oportunistična praksa partijskega vodstva KP Madžarske je odvzela partiji možnost, da postane prednja straža madžarskih delavcev. Tu so tudi vzroki dolgoletne izolacije ljudskih Poročilo, v ka, množic od oblasti in ohranitve oblik buržoaznega upravnega sistema z ostanki fevdalne ure. ditve na Madžarskem. Kulaki imajo možnost, da kupujejo zemljišča in na ta način obnavljajo in jačajo svojo gospodarsko bazo, s čemer sc hkrati jača tudi njihov politični vpliv. Kmečki reveži so prisiljeni jemati kulaško zemljo v zakup in to pod pogoji, ki Jih diktirajo kulaki, ali pa da delajo za dnine. Ker y poljedelstvu na splošno ne obstaja znaten socialistični sektor, ne preostaja kmetijskemu proletariatu drugo, nego da iščejo zaposlitve pri kulakih, kateri - kakor je prisiljen priznati tudi sam Rakosi — ne samo da jih odirajo, pač pa se jim tudi rogajo. Kulaki uspešno širijo svoj vpliv tudi na področje industri-je in trgovine in to z oskrbovanjem industrije s potrebnimi surovinami in s sodelovanjem pri formiranju cen na notranjem trgu. Ravno tako je pretvarjanje Madžarske v odvisno satelitsko državo in pretvarjanje njenega gospodarstva v privesek gospodarstva Sovjetske zveze povzro- čila velike težkoče tudi v- industrijski proizvodnji. Ponovno je uvedem sistem ra-cioniranja živil, ki Je bilo pred kraitkim odpravljeno. Razen tega se je v industriji razširilo varanje delavcev pri izplačevanju mezd ter vsestranska korupcija. Sovjetsko izkoriščanje madžarskih delovnih množic je odvzelo delovnim ljudem vsak interes »a povečanje produktiv. nosti dela, Ali ja mogoče govoriti o oblasti ljudstva v državi, kjer oportunistična klika s pomočjo policijskega terorja upravlja državo za račun svojih gospodarjev. Za madžarski delavski razred se v bstvu ni nič spremenilo. Zato je jasen cilj sedanjih volitev, ki so jih uprizorili predvsem za notranje potrebe, zato da jim služijo kot krinka samovolji rakošijevcev in da ustrahujejo tiste, ki se borijo proti sedanji politiki madžarskih voditeljev. PARIZ, 23. — Avstralski radie poroča, da se ie stavka železni, čarjev, ki je začela v državi Viktorija razširila na vso Avstralijo, dejal, da je Sovjetska zveza z dejamj i dokazala, da jemlje kot temelj svoje politike soobstoj kapitalizma in socializma. Omenil je tudi Stalinove izjave iz leta 1948, ko je dejal, dia je mlsino^ sodelovanje med ZDA in Sovjetsko zvezo možno in potrebno z^ ohranitev jniru. Nato je Višinski dejal, da tej politiki stoji nasproti politika ((totalne diplomacije# a-roeriške vlade, ki da temelji na sili m nasilju. Pripomnil je, da zahodna politika obstaja na ena strani iz lepih govorov in lepih resolucij, na drugi strani Pa iz kršitve mednarodnih dogovorov. Očital je nato zahodnim državam, da pripravljajo oborožitev Zahodne Nemčije kot orodje svoje napadalne politike. Nato Je V.išlngki dejal, da OZN lahko ima v 'borbi za mir prvovrstno vlogo in da lahko ovira avanture ter napadalne načrte, toda biti mora močna in to se lahko zgodi samo v okviru ustanovne listine. Govoril je nato o svojem predlogu, ki vsebuje priporočila a razorožitvi in o nadzorstvu nad atomsko energijo. Oporekal Je Bevinu, da ni mogoče govoriti o razorožitvi drugače nego v ozračju mednarodnega zaupanja, ter dejal, da je razorožitev eden od činiteljev za to zaupanje. Omenil je dalje, da predvideva načrt njegove delegacije o nadzorstvu nad atomsko energijo inšpekcije po posebni komisiji, v kateri ni pravice veta. Kritiziral Je ameriški načrt za atomsko nadzorstvo nad atomsko energijo in dejal, da ima namen preprečiti uvedbo pravega nadzorstva. Oporekal je Bevinovim trditvam, da ima Sovjetska zveza ogromen vojaški potencial, večjega kakor vse države Zahodne Evrope, in dejal, da je Sovjetska zveza zaposlena izključno Pri delu mirne obnove «Bevin je zahteval. naj odpravimo «peto kolono# v zahodnih državah#, je nadaljeval Višinski. «Mi ne zahtevamo nič takega, eliminirali smo sami neto kolono v svoji državi pred zadnjo vojno#. Na koncu se ie Skliceval na štokholmskii apel in predlagal, naj odbor odobri njegov predlog. Po govoru Višinskega, ki je trajal več kot dve uri, se je seja odložila na popoldne. Popoldanska seja Je bila zelo kratka. Govoril je samo salvadorski delegat, ki je dejal, da bi imel sovjetski predleg smisel, samo če bi bjlg Sovjetska zveza pripravljena odpreti svoje meje za mednarodno inšpekcijo. Clan ameriške delegacije senator Lodge je izjavil tisku, da bodo ZDA odgovorile Višinskemu v primernem času. Dejal je, da je dosedaj dovolj ugotoviti, da Sovjetska zveza ni hotela ustaviti, kakor bi bila lahko napravila, nadaljnjega prelivanja krvi na Koreji in da medtem ko obtožuj« druge, da pripravljajo vojno, trna najbolj močne oborožene sile na svetu. Politični cdbor se bo zopet sestal jutri zjutraj. Delegati petih stalnih članov Varnostnega sveta sn Se danes z .pet ee taji, di se sporazumejo o imenovanju novega glavnega tajnika OZN. Toda tudi ta sestanek je bil brezuspešen in določen je bil nov sestanek za sredo. Francoske oblasti aretirale poljskega konzula PARIZ, 23. — Notranje ministrstvo )e sporočilo, da so aretirali in 21. oktobra zaprli namestnika poljskega konzula V Toulouseu. Poročilo pravi, da so varnostni organi v Toulouseu odkrili vohunsko afero, v kateri sta zapletena tudi poljski funkcionar in njegova žena. Poročilo dodaja, da je vojaško sodišče uvedlo preiskavo. RESOLUCIJA CK KP TRŽAŠKEGA OZEMLJA 0 perečih političnih nalogah ti obeh področjih Tržaškega ozemlja Centralni komite KP STO Je na svojem tretjem zasedanju 18. oktobra 1950 «k*rtl podana poročila in sprejel naslednjo resolucijo: i. Za sedanji mednarodni politični položaj Je značilna splošna zaostritev odnosov med zahodnim in vzhodnim blokom. Hkrati pa stalno narašča odpor narodov proti ogrožanju miru, ki izhaja iz politike Interesnih področij, stremeče po S«POS‘vu nad naro«, ki jo na čelu teh dveh blokov vodita zlasti dve velesili: ZDA in ZSSR. Temu odporu proti vojni se pridružuje globoka težnja narodov Po neodvisnosti. Zadnia svetovna vojna, ki je zadoblla značaj osvobodilne vojne proti fašističnem« imperializmu, kakor tudi izredni razmah in zmage narodnoosvobodilne borbe kolonialnih in polkolonialnih narodov so dale in dajejo vedno širši značaj borbe proti imperializmu. Te sile in težnje širokih ljudskih množic in narodov so osnovna značUna poteza mednarodnega političnega položaja ter resno ovirajo izvedbo imperialističnih načrtov. V mednarodnem merilu terjajo te sile, da se utrdi In ojači delovanje mednarodnih organov ki so bili ustanovljeni za zaščito miru in pospeševanje mednarodnega sodelovanja’ V OZN se mogočno izražajo proti politiki Imperialistov, ki bi hoteli spremeniti to organizacijo v svoje orodje: Spričo tega je OZN pomembno torišče, na katerem je mogoče In je treba mobilizirati vse sile miru, da se razkrinkajo imperialistične napadalne sile in zaustavijo vojni hujskači vseh vrst. Birokratska sovjetska kasta, ki je monopolizirala oblast v ZSSR in predstavlja danes reakcijo v socialističnem taboru, z druge strani vodi poUtiko zatiranja ta izkoriščanja malih narodov, vodi skupno z zahodnim imperializmom politiko delitve sveta. Taka sovjetska politika neposredno ograža svetovni mir, razdvaja sile miru in Jih skuša Izkoristiti za svoje hegemonistlčne cilje, hkrati pa se trudi, d« bi Jim onemogočila učinkovito in dosledno prizadevanje za dosego resnično demokratičnega in trajnega mini na svetu. Ta politika sedanjih voditeljev ZSSR in njihove kominlormovske agencije v drugih deželah daje reakcionarnim in imperialističnim silam na zahodu novo orožje za njihovo borbo proti demokratičnim ta naprednim silam. Kljub temu pa sam razvoj objektivnih pogojev političnega, socialnega in gospodarskega življenja narodov nenehno jači protiimperialistične sile ter težnjo po socialističnem razvoju sveta in ta težnja se zmeraj globlje veže z borbo narodov za mir, enakopravnost in neodvisnost. Dosledna borba za mir, proti imperializmu in za socializem je zato neločljivo združena z borbo proti revizionistični in protisocialistični politiki sovjetskih voditeljev in njih kominlormovske agencije. Izven tega ni upa v zmago za napredna gibanja, ki se danes mogočno razvijajo ne le v kolonijah ta polkotonijah, marveč tudi v metropolah kapitalizma Takšna je slika in takšne so osnovne značilnosti mednarodnega političnega položaja, kakor tudi perspektive svetovnega demokratičnega In socialističnega gibanja. II. Pereče politične naloge v anglo-ameriškem predelu STO izhajajo iz tukajšnjega stvarnega političnega položaja V okviru režima, kakor ga je angio-ameriška vojaška uprava uvedla ta vsilila s postopno odpravo pridobitev osvobodilne borbe, delujejo pri nas prav isti politični, gospodarski in socialni čtaitelji, ki danes zatirajo ljudske množice v Italiji; ta zveza domačih reakcionarnih sil z onimi v italijanski republiki Je zdaj popolna; s svojim šovinističnim ta protiljudskim delovanjem pa pod vodstvom KPI dopolnjuje to zvezo domača kominformovska agencija. Iz tega razloga se Je treba še bolj odločno lotiti vprašanja italijanskega političnega življenja. V okviru borbe zoper protiljudsko politiko anglo-amertške vojaške uprave ta reakcije je treba ojačiti borbo neposredno proti Italijanski reakciji ter proti revizionistični in protidemokratični politiki vodstva KP). III. Kar se tiče nalog Partije v Istrskem okrožju, Je treba poudarjati, da Je izpolnitev plana osnovno gospodarsko ta politično vprašanje za razvoj socialistične graditve v okrožju. Partija se mora zat0 odločno zavzeti, da bodo mobilizirano vse sile za izpolnitev planskih nalog. Poslužltl se moramo izkustev v gospodarski izgradnji za zboljšanje dela, za ojačanje delovnega sistema in za dosledno izpolnjevanje socialističnega načela o kompenzaciji po delovni storilnosti. Za zgraditev socializma v okrožju, ki jo mogoča samo v tesni povezavi s socialistično Jugoslavijo, postaja razvoj zadrug, ta še posebej produktivnih, bistvenega pomena. Tem zadrugam, predvsem produktivnim, bo treba posvetiti posebno skrb, treba Jih bo še nadalje razviti, od njih še več zahtevati, hkrati pa Jim nuditi še večjo pomoč. Borba proti birokratizmu mora preiti v sistem našega dela. Ta borba pa se ne more nehati že zgolj s skrčenjem upravnega aparata. Partija mora bdeti ta preprečiti sleherni konkretni pojav birokratizma, ki povzroča ločitev od množic In ustvarja privilegirane skupine, kaste. Partija mora zato s pomočjo Fronte Izvajati nad upravnim aparatom nenehno kontrolo in mu zagotoviti stalno pomoč. Partija mora razvijati pridobitve osvobodilne borbe, predvsem z nadaljnjim izpopolnjevanjem ljudske oblasti in ljudske demokracije. Usposabljati mora množice za vodstvo gospodarstva ta uprave z razvijanjem In poglabljanjem njihove socialistične zavesti. Proslava desetletnice V. konference KPJ V Zagrebu so odprli zgodovinski muzej - Razpis volitev v okrajne ljudske odbore LR Slovenije LJUBLJANA. 23. — Predsedstvo Prezidija Ljudske skupščine LR Slovenije je Izdalo ukaz o razpisu volitev odbornikov ljudskih odborov okrajev v Ljudski republiki Sloveniji ter iz okrajev izločenih mest Celja, Jesenic in Kranja. Ukaz se glasi: Volitve bodo: a) v nedeljo, 10. decembra 1950: v ljudske odbore okrajev Kamnik. Kranj — okolica, Kočevje. Radovljica, Šoštanj, Trbovlje, Slovenj Gradec, Poljčane, Gorica, Idrija, Ilirska Bistrica. Sežana, Tolmin ter v ljudske odbore iz okrajev Izločenih mest Jesenice in Kranj; b) v nedeljo, 17. decembra 1950: v ljudske odbore okrajev Celje — okolica, Črnomelj, Grosuplje. Krško, Ljubljana — okolica, Novo mesto, Trebnje, Lendava, Ljutomer. Maribor — okolica, Murska Sobota, Ptuj, Radgona, Postojna ter v ljudski odbor iz okraja izločenega mesta Celje. P„ vsej Jugoslaviji so svečano proslavili X. obletnico V, konference Komunistične partije Jugoslavije. Ta konferenca je bila v ilegali 19. oktobra leta 1940 pod predsedstvom mar- Svečanosti v Rimu ob obletnici osvoboditve RIM, 23. — Italijansko mla dinsko združenje za kulturne stike z jugoslovansko mladino je priredilo v Rimu slovesno konferenco ob šesti obletnici osvoboditve Beograda. Poleg številnih mladincev so bili na konferenci navzoči mnogi bivši italijanski partizani, ki so sodelovali v borbah za osvoboditev Jugoslavije. Na konferenci je govoril Carlo Cutolo, bivši komisar italijanske divizije «Italia», ki je sodelovala v borbah za osvoboditev Beograda, in Francesco Feratetto, sekretar mladinskega združenja za kulturne stike z jugoslovansko mladino. šala Tita. Udeležilo se je 1°° delegatov, V okviru te proslave so danes V Zagrebu v poslopju, v katerem je bila konferenca, odprili zgodovinski muzej. Ta hrani dokumente o narodnoosvobodilni vojni in o delu KP po tej konferenci. Slavnostne otvoritve so se udeležili člani CK KP Hrvatske z glavnim tajnikom Vladimirom Bakarl-čem na čelu. Ob otvoritvi je član CK KPJ Jakov Blaževič orisat zgodovino borbe in rezultate, katere je izvojevala KPJ po V. kongresu. Blaževič je poudaril, da je Jugoslavija danes edina socialistična država v svetu, ki brani čast socializma ter Mar- xove in Leninove nauke. Govornik je nato analiziral sovjetski odklon s prave mar-ksistično-leninistične linije, ki se Izraža v politiki SZ do Jugoslavije, V krvavi tragediji korejskega naroda, v stališču Sovjetske zveze do vprašanja u-krepov kolektivne varnosti in preprečevanja napadov ter prepovedi kaznovanja zločinov, in poudaril, da se Sovjetska zveza ni samo oddaljila od marksistično - leninističnih načel. temveč tudi od splošnih humanitarnih idej in prakse. Govoreč r.ato o uspehih, ki jih je dosegla KPJ po V. kongresu, je Blaževič poudaril, da je KPJ ostala zvesta ciljem, ki si jih je zastavila V. konferen- Novi uspešni napadi vietnamske vojske Francozi Izpraznili poNtoJunko Šufajsan Novi vpoklici Francozov v Hanoju SAJGON. 23. — Francosko vojaško poveljstvo je danes priznalo, da je vietnamska vojska prešla v napad v južnih predelih Indokine, in sicer severno in zahodna od S* j gona. Do bojev je prišlo na področju, ki leži med gumijevimi plamtaža- tmJta Vietnamska vojaka je napadla tudi francosko postojanko Tajainga 90 milj sever-no-zahodno od Sajgona. Do podobnih napadov )e prišlo tudi na drugih področjih. V Tritonu, približno 180 km južno-zahod-no od Sajgona, v Mitho, približno 70 km južno-zahodmo od' Sajgona in tudi na močvirnatem področju pri Bacijeu. 200 lan jiužno-zahodno. Glasnik je dodal, da bodo družinam na plantažah gumija dodelili vojaške straže. V Saj gonu pa je policija izdala varnostne ukrepe, ker bodo v torek praznovali dan Združenih narodov. Uradno poročajo, da so se zaradi hudega napada vietnam- ske vojake morali Francozi ujnakniti jz utrjene postojanke Sufajsan, ki leži 30 km sever-no-vzhodno od Tjenjena. Ta pa leži na skrajni točki četrte kolonialne ceste, ki teče vzdolž meje a Kitajsko. Glasnik francoskega poveljstva je sicer zanikal. da Francozi evakuirajo Mancaj. Omenil pa j« povečano aktivnost vietnamskih oddelkov, ki napadajo utrjene postojanke, rušijo ceste, železnice in uničujejo plantaže. Med temi akcijami ie treba tudi »teti napad na Sidieu. ki leži 9 km sevemo zahodno od' Hajiduonga. n« pol poti med Hanojem in Hajfongom, Medtem pa francoalo. oblaetj izdajajo varnostne ukrepe v primeru, da bi se položaj v Ton-kinu poslabšal. Na zahtevo francoskega orož-ništva so občinski stražniki v Hanoju začeli popisovati vse moške, ki bi jih lahko poklicali v vojaško službo, V zadnjih dneh je bilo poslanih že nekaj sto takih porivov. Vpoklicane! *o francoski državljani. ca KPJ. Ti so enotnost narodov Jugoslavije, v brezkompromisni obrambi svoja države, borba za nacionalno enakopravnost in svobodo jugoslovanskih narodov. Končno je govornik opomnil, da Je od 12 tisoč članov KPJ za časa V. konference ostalo danes živih samo 300. Sklepi francoske vlade ovpttiuoMilisMiifi PARIZ, 23. — Francoska vlada Je danes sprejela sklepe glede soudeležbe Nemčije pri obrambi Zahodne Evrope. Izjavo o tem sklepu bo jutri predsednik vlada Pleven prebral v narodni skupščini. Glasnik vlade Je takoj po seji izjavil, da francoska vlada predlaga evropsko rešitev Q vprašanju nemškega doprinosa pri obrambi Zahodne Evrope. Čeprav ni ta glasnik hotel dati podrobnosti, je potrdil, da se vlada upira temu, da bi posredno ali neposredno ustanovili nemško državno vojsko. Po glasnikovih izjavah vsebuje izjava francoske vlade »konstruktivne predloge; med temi predlof o ustanovitvi evropske vojske pod oblastjo nekega evropskega minostra za o-borožene sile. Ta naj bi moral odgovarjati tudi evropskim političnim organom. Pogajanja mod Tibetom in LR Kitajsko NOVI DELHI. 23. - Poga. janja med Tibetom in LR Kitajsko. ki 3o se začela v No-vem Delhiju, se bodo nadaljevala v Pekingu. Tibetanska delegacija je včeraj zaprosila syoj° vlado v Lasi za nadaljnja navodila. Ker ie tibetanska vlada odobrila, da ^ pogajanja nadaljujejo v Pekingu, bo jutri tibetanska delegacija odpotovala v kitajsko prestolnico. Glasnik tibetanske delegacije je zanikal vesti, da bi delegacija Imela stike z ameriškim poslanikom y Novem Delhiju i= 2 = Kdo uči iZašditniški' pevski zbor v Skednju Ciani ali Ziani, tako nekako Se imenuje ta vnet (dntemacio-ifHUistii. V zlati dobi črnosrajčnikov je bil nameščen za učitelja v Ricjnanjih in kot vnet fcintemacionalisti je kmalu postal esegretario del partito na-zionale fascistaa. Vestno in lvneto je izvrševal svojo službo in si pridobil Zato več zaslug. V času rimsko-beograjskega 'prijateljstva je skušal celo oživiti pevski zbor, (peli so seveda eintemdcionalističnos), ki ge žel malo uspeha, imel pa ge še manj življenja. Ravno v tem času (leta 1938) 9i fe upal šentjakobski pevski Zbor, sedanji «Cankan>, na kra-tek izlet v Ricmarije in kot Povsod tudi tam zapel nekaj slovenskih pesmi, za katere je žel burno ploskanje. Tega ni mogel prebaviti ta glasbenik — posebno še, ker pesmi niso bile Zapete v eintemaciondlistič-nem» jeziku — in zato je bil že drugi dan pevovodja tov. Švara U jezuitskih zaporih. Pa to ni še nič. Dan po pad-tu Mussolinija je ta gospod s samokresom v roki prisilil pok. Darinko Cej, rojeno Švara, sestro zgoraj omenjenega pevovodje, da je v svoji trgovini zopet izobesila Mussolinijevo sliko, katero je prejšnji dan z ve. likim veseljem vrgla na gnoj, kjer je bilo njeno zasluženo mesto. Nekaj podobnega, pravijo, da se je zgodilo tudi v neki gostilni v Borštu. Danes vadi ta brezmadežni tinternacicnalistu «zaščttniški» pevski zbor v Skednju. Torej, ricmanjski kominfor-misti, zdaj hitro na delo! Ako mu ponudite posteljo, katero ste vzeli slovenskemu učitelju, se bo gotovo rade volje vrnil med vas. Zopet boste imeli izvrstnega pevovodjo in še boljšega vzgojitelja za svoje male, in kar je še bolj vazno, je to, da boste zopet skupaj vsi nekdanji kamerati. Gospodu Štuhcu župniku v Dolini Imele smo priliko seznaniti se z Vami l. 1945, ko ste bili katehet na o snovni šoli pri sv. Jakobu, torej P takrat slavnem Stalingradu — ta izraz je Vaš. V začetku nismo matere poka-zaje nobenega zaupanja do Vas, ker smo vedele, da ste begunec. Čudno se nam je zdelo, da bi poštenjak bežal. To smo V.am tudi povedale, kar Vas pa ni motilo, nego ste nam dokazovali, da ste tudi vi žrtev posledic vojne, ker je bil Vaš salezijanski red odpoklican v Turin in ste morali oditi tudi Vi; ostati pa ste v Trstu, ker ne znate italijanskega jezika. Dokazovali ste nam, da niste bili nikoli proti NOB ter da tudi Vi nestrpno čakate pravične razmejitve, ko bodo prišli v. Trst «naši slavni partiza- Naročite si KOLEDAR OF1951 zn ceno 350 lir Poleg koledarja prejmete za ta denar še triknjige Prešernove knjiinice Tudi partizani iz Trsta na proslaui omeinice ustanouilue Gregom brigade ni» (tako ste jih takrat imenovali). Pozneje smo Vaš videle na naših masovnih shodih, v Domu pristaniških delgvcev pri otroški igri «V kraljestvu palčkov» in večkrat ste nas obiskali tudi na naših domovih. Vedeli ste natanko, kakšnega mišljenja smo in ste ga odobravali. Sčasoma ste si pridobili zaupanje mater Vaših učencev iz Sv. Jakoba. To smo Vam do-kSzale, ko smo se potegovale za Vas, ko se Vas je hotel iznebiti salezijanski ravnatelj, ker ste zbirali okoli : be slovensko deco, ki je tedaj obiskovala oni zavod Tudi naše prizadevanje je bržkone pripomoglo, da niste bili poslani v Turin, kjer ima sedež Vaš red. temveč, da ste čakali v Avberju (kakor ste se sam: izrazili) (ipravičhe rešitve žalostnega spora*. Po krivični razmejitvi smo zvedele, da ste zapustili Avber in tnaše slavne partizane« ter nemudoma vrlšli k onemu škofu, kateremu je pok. g Sček odgovarjal *z jasno besedo» to ie tudi Vaš izraz. Dobili ste službo v Dolini, torej v vasi, kjer je večina ljudi mišljenja, kakor me. ki Vam rišemo Ta vas je dala tudi mnogo borcev in žrtev za ča-.a NOB onih borcev, katere ste tudi Vi tako nestrpno (?) čakali pred nekaj leti, a jih sedaj kar s prižnice zasramujete. Ker ni Dolina daleč od Trsta, smo to in razno drugo takoj izvedele. Verjemite nam, da ie bilo razočaranje bridko in da izkušnja ne bo zaman. Ali se Vam ne zdi g. Štuhec, da vzgled, katerega ste dali šentjakobskim materam, ni prvovrsten? Kako naj pustijo matere svoje otroke k Vam? Da bi se naučili hinavščine? Zaman ste skušali zabraniii otrokom, da bi Šli na praznik, katerega 'je Organizirala njih pionirska organizacija. Matere prav dobro vemo, da naši otroci s tem ničesar ne zakrivijo in da se tam uče iskrenosti in poštenja ne pa hinavščine in pretvarjanja. Matere iz Sv, Jakoba Goriška Brda so imela v nedeljo syoj veliki praznik. V Vrhovljah je bil zbor bivših borcev Gregorčičeve brigade, ki so praznovali sedmo obletnico njene ustanovitve. Ce z pet tisoč ljudi se J e zbralo na partizanskem taboru. Prišli so iz vseh strani, da se pozdravijo in spomnijo na junaške akcije, ki so jih Izvedli kot borci Gregorčičeve brigade: napad na piave ob Soči, pohod v Slovensko Benečijo in boji pri Sv. Lenartu, bitka pod Matajurjem, Baška grapa, boji pri Hotedršici in Razdrtem, pa zopet pohod v Slovensko Benečijo — vse to jfi vstajalo pred očmi bivših partizanov, danes borcev za izgradnjo socializma y svoji državi. Tabor je bil prav na meji, ki loči spodnja in zapadna Brda. Na eni strani se vidi vse tja do Kozane, Cerovega in Furlanske nižine, na drugi v dolino Soče. Prostor je bil okrašen z zastavami in slavoloki. Gruče bivših borcev v uniformah s puškami na ramenih so dajale videz mitinga, kot so bili v navadi med narodnoosvobodilno borbo. Simbolični napad, ki ga je izvedla brigada pa je pokazal, da je v borcih še vedno oni duh, ki je privedel ljudi do tega, da so zagrabili za orožje in pričeli neusmiljeno preganjati svoje zatiralce. Okoli dvanajste ure je stopil Iz Doline Zakaj je dal otroka v italijansko šolo? V naši vasi imamo občinskega tajnika Grla Josipa, on sam se podpisuje z imenom Gerli, kar pa seveda ne spremeni dejstva, da je Slovenec. Doma je iz Prečnika pri Sempolaju, od koder je tudi njegova Žena Legiša Josipina. Kljub neizpodbitnim dejstvom o slovenskem pokole-nju, ki jih tudi poitalijančeni priimek ne more spremeniti, se Pa zgoraj omenjeni smatra za Italijana ter je prav zato vpisal svojega otroka v italijansko obrtno šolo v. Rojanu. Vsi vaščani ga prav dobro poznamo še iz časov fašizma, ko je prav tako opravljal službo občinskega tajnika; spominjamo se tudi, kako so mu morali vse govore v slovenščini tolmačiti p italijanščino, čeprav obvlada sam prav dobro slovenski jezik. Ne bi navajali vseh teh stvari. če ne bi imeli namen, da s temi vrsticami opozorimo zgoraj omenjenega na njegovo dolžnost, da se kot sin slovenske matere končno iztrezni ter spozna, kje je pot vsakega poštenega Slovenca. Danes je ofenziva italijanskih šovinistov proti slovenskemu ljudstvu in njegovim pravicam zelo ostra; zato pa je tudi danes bolj kot kdaj koli potrebno, da se Slovenci sami vso odločnostjo tej ofenzivi upremo ter storimo vse, da si ohranimo vse pravice, ki nam pripKtdajo. Ena izmed teh pravic, ki bi nam jih hoteli italijanski šovinisti odvzeti, je tu-pravica do šole v slovenskem jeziku. Dolžnost vseh slovenskih staršev je, da borbo za obstoj slovenske šole na našem ozemlju podpro ter da pošljejo svoje otroke v slovensko šolo. Te svoje dolžnosti naj se zaveda tudi zgoraj omenjeni, ki mora vedeti, da je upoštevan in cenjen le tisti človek, ki svoj narod spoštuie. VAŠČANI na govorniški oder tov- France Bevk, ki je pozdravil navzoče in v govoru orisal mednarodni in lokalni položaj ter pozval borce, da nadaljujejo svojo borbo, dokler ne bo dosežen cilj, ki so si ga postavili. Za njim je govoril tov. Kajti-mir, ki je kot bivši komandant XXX. divizije podal kratko zgodovino Gregorčičeve brigade. V imenu JA je gov.oril tov. general Jaka Avšič. Zadnji je na govorniški oder stopil tov. Franc Stoka, ki je pozdravil v imenu Zveze partizanov STO in poudaril solidarnost naših borcev ter vzajemno pomoč, ki si jo nudijo drugi drugim. Po govorih je bila odkrita spominska plošča padlim borcem. Ob tej priliki je govoril tov. kapetan Jež. Po slovesnosti je bilo partizansko kosilo, potem pa prosta zabava. Tudi iz Trsta je na partizanski tabor v Vrhovljah odšlo nekaj avtobusov, s člani Zveze partizanov STO. Tržačani so se ustavila najpreje v Solkanu, kjer jih je pozdravil tov. sekretar Osvobodilne fronte za Goriško. Nato so nadaljevali pot do Vrhovelj, kjer so nekateri našli svoje znance — borce, drugi pa so se priključili raznim skupinam in tako skupno proslavili obletnico ustanovitve Gregorčičeve brigade. Mladina se pripravlja za konferenco ZAM KOLEDAR Qfadattice - - 'Radia Torek 24. oktobra Rafael, Blagosta^ , Sonce vzide ob 6.32. Rj^funa 17.05: Dolžina dneva 10.33. P vzide ob 16.21, zatone ob 4.w. jutri sreda 25. oktobra Krizant, Zlatija Antifašistična mladina anglo-ameriške cone Tržaškega ozemlja se marljivo pripravlja za konferenco ZAM, ki bo v Trstu dne 29. t. m. Vaški in terenski odbori so izdelali načrt za širše mladinske sestanke, na katerih bodo seznanjali mladino o važnosti konference. V Trebčah, Padričah, Sv. Križu irj Vi-žovljah so bili že sklicani mladinski sestanki, na katerih je mladina izbrala delegate za konferenco. Na teh sestankih je prišlo predvsem do izraza veliko zanimanje mladine za kulturno ir.' športno udejstvovanje. Ob tej priliki je bil v Trebčah izvoljen tudi odbor je zadal nalogo dvigniti število članov športnih in kulturnih društev. Svetokriška mladina je začela tudi z nabiralno akcijo prostovoljnih prispevkov v podporo konference. Po drugih krajih so se mladinci na sestankih obvezali, da bodo skrbeli za čim’ večjo okrepitev kulturnih ir.' športnih društev na vaši. V Vižovljah se je sestanka udeležilo precejšnje število mladincev, ki so z zanimanjem sledili poročilu o političnem položaju in o značaju konferer.ee. Na tem sestanku so se mladinci Vižovelj obvezali, da bodo na sedežu ustanovili knjižnico, za katero bodo sami Zveze antifašistične mladine, prispevali v knjigah in denar- Tudi v Sv. Križu so mladinci izvolili nov vaški odbor, ki si Zakaj Urad za delo popušča ho njegov predlog ni všeč delodajalcem Doklej bo še trajala nepopustljivost pekov do upravičenih zahtev njihovih nameščencev Pretekli petek so se ponovno sestali sindikalni predstavniki, da bi proučili sporno vprašanje pekovskih delavcev, ki se je prav zaradi krivičnega stališča delodajalcev tako zaostrilo. Na sestanku je bilo določeno, da se skliče skupščina pekovskih delavcev, na kateri bodo določili smernice nadaljnji borbi, ki mora končno privesti to kategorijo do uresničitve vseh njenih upravičenih zahtev. Skupščina naj bi se vršila 31. t. m. Vsi sindikalni predstavniki so soglašali v tem, da morajo še nadalje vztrajati pri zahtevi, da se na praktičnem primeru v eni izmed tržaških pekarn ugotovi upravičenost zahtev delavcev po zvišanju plač. Ta predlog so stavili na eni izmed zadnjih sej predstavniki Urada za delo; delodajalci so ga seveda s kar naj večjim ogorčenjem odbili, ter s0 s tem samo potrdili, da bj bila ta preizkušnja v njih škodo. Toda najbolj zanimivo pri Škofij Starši si žele več stikov z učiteljstvom Prejeli smo pismo slovenskih staršev iz Škofij, v katerem se pritožujejo, da posveča slovensko učiteljstvo vse premalo časa tamkajšnji šoli ter vsem problemom, ki so z njo povezani. Tako imajo.slovenski učitelji navado, da prihajajo zjutraj v vas z zadnjim avtobusom, odhajajo pa popoldne Že s prvim V Škofijah je še toliko nerešenih problemov prav v zvezi s slovensko šolo, ki jih učiteljstvo pač ne more rešiti v urah pouka. Zato bi maralo tem posvetiti nekaj svojega prostega časa, kar bi prav gotovo rodilo zelo dobre uspehe. S tem da ne bi odhajali tako hitro iz vasi-, oziroma da ne bi prihajali v vas tudi v zadnjem trenutku, bi jim bila dana možnost posvetiti se bolj slovenskim otrokom, se jim približati, spoznati se z njih starši, jih zainteresirati za probleme slovenske šole ter na ta način ustvariti vzdušje, ki je glavni pogoj za napredek in uspeh slovenske šole na Škofijah. Slovenski starši iz Škofij so prepričani, d® bo slovensko učiteljstvo upoštevalo njih želje ter posvetilo tudi nekaj svojega prostega časa slovenski šoli ln slovenskim učencem, ki jim bodo za njih trud in zanimanje izkazali svojo hvaležnost s pridnim učenjem. Nova tovarna obutve v Trstu V prvi polovici novembra bo pričela obratovati v Trstu nova moderna tovarna čevljev. Ameriška tvrdka «Lucky Shoe Compa-ny», ki bo finansirala obrat, ima že na razpolago perfektne ameriške stroje. Ta čas te stroje že montirajo v stari prosti luki, in sicer v hangarju št. 26, v katerem so svoj čas predelovali tobak. Kakor znano, je tržaška industrija obutve z manjšimi izjemami v glavnem odvisna od italijanske industrije, ki je doslej vzdržala na tržaškem trgu vsakršno tujo konkurenco. Pred let! so poskušali prodreti na tukajšnji trg Cehi z izdelki tovarne »Bata«. S tem so nameravali kriti tranzitne stroške za blago, ki je šlo preko našega pristanišča na Češkoslovaško. Toda tukajnja Vojaška uprava Je odrekla Cehoslovakom nadaljnje pogodbe. Nadalje so poskušale nekatere tržaške tvrdke razpečavati gorske čevlje avstrijske in švicarske izdelave, vendar tudi s tem ni bilo kaj več uspeha zaradi težkoč, nastalih v zvezi z uvoznimi dovoljenji. Akoravno obeta nova tovarna obutve zaposlitev številnim brezposelnim in obstaja upanje, da se bo s povečano produkcijo obutev v Trstu kolikor toliko pocenila, je novica povzročila dokaj nevo-lje v tržaških trgovskih krogih, zlasti med onimi, ki so s pogodbami vezani na Italijanske tovarni. Nekateri so skušali celo diskreditirati nov obrat, zatrjujoč, da gre za ameriške špekulante, ki niso uspeli na domačih tržiščih. V resnici pa gre tu za tehnično in finančno močno ameriško družbo, ki stremi za tem, da bi razširila svojo produkcijo ne le pri nas, marveč pq vsem Sredozemlju in Severni Afriki. Najvidnejši eksponenti družbe računajo, da bo mogoče v tovarni zaposliti okrog 300 oseb. Poleg tega bodo baje zaposlili mnoge obrtnike tudi na domu. V glavnem b0 produkcija nove tovarne namenjena izvozu, dobršen del pa bo vsekakor razpečan na tukajšnjem trgu. Vzorci Izdelkov nove tovarne so bili 17. t. m. na ogled pri Zavezniški vojaški upravi vsem onim, ki so se za to zanimali. vsem tem je stališče članov Urada za delo do predloga, ki so ga sami stavili. Kot že rečeno, so oni prvi predlagali, da bi se V eni izmed tržaških pekam preizkusila upravičenost zahtev pekovskih delavcev. Cim so videli, s kakšnim ogorčenjem so ta predlog odbili delodajalci, so hoteli svejo «na- Pionirji iz Lokovca se zahvaljujejo Zvezi partizanov Učenci osnovne šole v Srednjem Lokovcu skupno z upraviteljico tov. Irmo Von-činovo se najiskreneje zahvaljujejo Zvezi partizanov STO, k’ ph je obdarovala s šolskimi potrebščinami. Obenem pošiljajo tržaškim partizanom tovariške pozdrave. pako» popraviti tako, da so se na naslednjih sestankih na vse mogoče - načine izogibal; omeniti ta predlog. Predlagali s0 vse mogoče druge «rešitve», le na predlog, ki hi sa - delavci sprejeli, so popolnoma »pozabili«. Prav gotovo so se zbali, da so se s tem preveč zamerili delodajalcem ter so se zato trudili, da bi ta slab vtis čim preje popravili. Pa še nekaj v zvezi z uradom za delo. Naloga Urada za delo je predvsem reševati vse nerešljive probleme, oziroma najti vedno takšno rešitev, ki bi bila sprejemljiva za obe zainteresirani stranki. Cim te naloge Urad za delo ne more rešiti, je pravzaprav tudi njegov obstoj odveč. Sedaj se pa vprašajmo: kolikokrat je Ura- du za delo uspel0 najti kom-promismo rešitev, ki bi bila sprejemljiva za obe zainteresirani stranki, oziroma kolikokrat je vztrajal pri svojem predlogu, čeprav je bil ta bolj v korist delavcev kot delodajalcev? Zadnji primer s pekovskimi delavci je dovolj zgovoren ter kaže, da mora Urad za delo iskati le take rešitve, ki bi jo lahko sprejeli edinole delodajalci, ne gleda na to, če bi bila sprejemljiva tudi za delavce. Je torej r.j-.govo cdelo-vanje*, ali bolje rečeno mešetarjenje v korist interesom prizadetih delavcev? Prav gotovo ne. Pekovski delavci, ki stoje danes pred vprašanjem: nadaljevati s pegajanjj ali pa pričeti stavko, se morajo zavedati, da bodo le z odločno in brezkompromisno borbo dosegli uresničitev svojih zahtev. Cim bodo v tem primeru popustili ter sprejeli razne kompromisne predloge, ki v bistvu ne rešujejo njih zahtev, si bodo tudi V. bodoče zaprli vsako možnost zahtevati kakršno. kMOli izboljšanje. 'Sedanjfe zrndfa delodajalcev bj pomenila zmago vseh bodočih krivičnih zahtev delodajalcev, proti katerim bi se pa delavci ne :mogli več upreti Cim bolj odločna bo torej sedanja borba pekovskih delavcev, tem večja je možnost zmage njih upravičenih zahtev. Pekovski delavci prav tako vedo, da lahko računajo na solidarnost in pomoč vseh delavcev ostalih kategorij, kot tudi tržaškega prebivalstva, ki z zanimanjem spremljajo njih dolgotrajno borbo. ju. Mladinec Pipan se je prosto, voljno javil, da bo izdelal posebno mizo za namizni tenis. Tudi v mestu se slovenska in italijanska demokratična mladina pripravlja na konferenco. Mladina III. okraja je imela pred dnevi okrajni plenum, r.a katerem je izvolila delegate za konferenco. Mladinci so se obvezali, da bodo sodelovali s svojim tamburaškim zborom na kulturni prireditvi, ki se bo vršila ob konferenci. Za vzgled marljivega in požrtvovalnega dela naj nam bo mladinec Rojc Marino iz Prečnika, dijak v Dijaškem domu, ki je zaprosil nabiralno polo za prostovoljne prispevke in odšel v svojo vas, kjer je v kratkem času polo napolnil. Kakor vidimo, se naša mladina povsod vestno pripravlja na svojo konferenco, ki bo dala mladincem smernice za bodoče delo mladinske organizacije v angloameriški coni STO. Mladinci in mladinke, udeležite se vsi krajevnih in okrajnih mladinskih sestankov in plenumov, da boste lahko izvolili take delegate, ki vas bodo dobro zastopali na vaši konferenci. iDokumentarni jfilm Jan slovenske kulture" bodo predvajali v naslednjih dneh in krajih: v torek 24. t. m. v Borštu; v sredo 25. t. m. v Domju; v četrtek 26. t. m. v Plavjah (Čokova dvorana). Predstave se pričnejo vsakokrat ob 20. uri. OF Seja okrajnih tajnikov OT bo danes 24. t. m- ob 9 na sedežu v Ul. Ruggero Manna 29. IV. OKRAJNI ODBOR OF obvešča vse člane OF da bo v mesecu novembru izšel KOLEDAR OF skupaj s tremi knjigami Prešernove knjižnice. Koledar in knjige bodo s svojo sodobno vsebino nudile vsakemu našemu človeku resnično sliko našega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja, razne koristne in praktične nasvete v pomoč pri vsakdanjem delu. Opozarjamo članstvo, da pohiti z naročilom knjig na sedežu OF v Skednju. PROSVETNA DRUŠTVA PD «S. Jenko« obvešča svoje člane in prijatelje, da bo v petek 27. t. m. društveni sestanek v Ul. R. Marna 29. Obenem bo pričela poslovati knjižnica. Prosvetno društvo v Barkov-ljah. V četrtek 26. t, m. bo v društvenih prostorih ob 20.30 odborova seja. CDBOR GLASBENE MATICE bo imel jutri, v sredo, 25. t. m., ob 20.30 svojo redno sejo v obi-čanih prostorih. SINDIKALNE VESTI Zveza prosvetnih delavcev Enotnih razrednih sindikatov. Odborova seja bo danes 24. t. m. ob "17.30 na sedežu sindikata. Vabljeni so vsi odborniki in zastopniki sindikalnih podružnic. ZOPET SLADKORNA AFERA PRED SODIŠČEM Prej člani „Lege Nazionaie“ sedaj člani ital, araanizacije vojnih povralniKnv-UHHI Razprava se bo najbrže zavlekla v nedogled -Sodišče jo je namreč odgodilo za nedoločen čas Pred okrožnim sodiščem v Trstu bi morala biti včeraj razprava proti skupini osmih obtožencev, katerim očita obtožnica, da so pretihotapili 750.000 kg sladkorja in 30.000 kg kave. Na zatožni klopi sedijo: Agostino Padovan, Nemo-rino Brusacca, Gastone Saffa-ro, Carmelino Nigiotti. Erman-no Lauri, Leopoldo Martinuz-zi, Gioyanni Panjek in Mario Furlani, ki je obtožen izsilje- „£epa‘ blmmbha Za korak širok hodnik — to je osrednji prostor p stavbi, kjer bivakirajo štiri slovenske srednje šole; vrata pa tvorijo mejo med učiteljiščem ter nadaljevalno šolo in med gimnazijo ter trgovsko akademijo. — Druga slika pa kaže cslikovitn dostop v. strojepisnico trgovske akademije. Skozi razdrapano kuhinjo pridemo t! majhen prostor, kjer je okrog dvajset strojev, tako da se moramo čuditi, kako se lahko toliko učenčev ali učenk istočasno vadi strojepisja. Da je vse skupaj temno in brezzračno, ni treba še posebej navajati. Na nabilo Glavnega odbora Enotnih sindikatov Slovenije sl je skupina 30 mladincev ogledala mariborske tovarne v dneh 14. - 15. X. Mladi delavci iz Malega Repna, Velikega Repna in Trebč so v veselem razpoloženju ob zvoku harmonike dopotovali v Ljubljano. Medtem ko so čakali zvezo za nadaljnje potovanje v Maribor, so si v spremstvu predstavnika Enotnih sindikatov ogledali znanstveni laboratorij v Ljubljani, kjer s0 imeli priliko videti načrte in miniature velikih del za gradnjo hidrocen-tral. Pri tem tak0 važnem delu sodeluje velik odstotek mladine, ki zagotavlja bodoči kader strokovnjakov. Popoldne je skupina odpotovala v Maribor in si naslednjega dne ogledala najprej tovarno avtomobilov na Teznem. Mladina je z zanimanjem sledila razlagi 0 serijski izdelavi kamionov. Predvsem jih j? zanimala visoka storilnost tovarne, saj proizvaja dnev o 20 kamionov, popolnoma prenavlja drugih 20, Star kamion po- Skupina mladincev na obisku v Mariboru vanja. Razprava bo najbrže na las podobna oni, ki je bila pred nekaj meseci odgodena za neodločen čas, in katere glavni protagonisti so bili nekateri visoki voditelji šovinistične organizacije «Lege Nazionale«. Edina razlika med tem in omm škandalom je, da je bil pretihotapljeni sladkor v tem primeru namenjen . italijanskim vojnim povratnikom, organizacijo nabiranja članov pa je prevzela tukajšnja organizacija italijanskih vojnih povratnikov UNRI, katere predsednik je bil ob času razdeljevanja Agostino Padovan. Kot kaže, se bo po «čudežni» moči tudi ta razprava zavlekla v nedogled, kot se je ona z «Lego». Tudi tokrat je namreč sodišče na predlog nekaterih odvetnikov razpravo odgodilo za nedoločen čas, to zaradi tega, ker Se 'nekaj najvažnejših obtožencev, kot so Agostino Padovan, Brusacca in Saffaro, razpravi ni odzvalo, bodisi zaradi bolezni Lodisi iz drugih razlogov. V Nabrežini in Bazovici so se ponesrečili Po smrtni nesreči tov. Alberta Semca iz Nabrežine sta se v nedeljo ob 13.30 ponesrečila še dva Nabrežinca, in sicer 24-letni geometer Rafael Skrk iz Nabrežine-postaje 78 in 27-let-ni brivec Ivan Kobav s št. 60. Oba sta se peljala na motorju, za katerega volanom je sedel Skrk. Ko sta se peljala skozi Nabrežino, sta se na nekem ovinku iz neznanih vzrokov zaletela ob neki zid. Oba vozača sta v loku zletela z motorja in medtem ko je bil Ivan Kobav, ki je sedel na zadnjem sedežu, le lažje poškodovan, se bo moral Skrk zaradi zlomljene leve noge, poškodbe na nosu in prask na lev; roki zdraviti polnoma demolirajo v 48 minutah. Samo zavesten visoki delovni polet mariborskega delavstva omogoča tako mlike uspehe Razvidnti je stalna težnja osamosvojitve jugoslovanske industrije. Zelo nazorno je to prikazano v številkah v tej tovarni, tako je pred objavb resolucije IB Jugoslavija nabavila češki kamion za 1,450.000 din, medtem ko stane kamion lastne proizvodnje 450.001 din. Kamioni, ki so kupljeni kot star o železo v zahodni coni Nemčije, stanejo popolnoma prenovljeni 100.000 din. Po ogledu te tovarno je avtobus odpeljal izletnike v sStmišče» na ogled novngiad-nje tovarne alum nija. Impo-zantnost te tcvai ne je m mladino napravila nepopisen it s. navdušeno so povpraševali raz na pojasnila Preciznost ogromnih topilnih naprav za aluminijevo rudo in rekordni čas, ki je bil uporabljen za njih izdelavo in instalacijo, sta na«i mladini prikazala v vsc) svoji veličin; ustvarjanje jugoslovanskih graditeljev socializma. Prav tako so jih presenetili lep; delavski stanovanjski bloki v bližini tovarne, ki zo bolj podobni zdraviliščem po svojih širokih oknih in skrbno obdelanih parkih. Popoldne si je mladina ogledata kmetijsko šclo v Mariboru. Spoznala se je z življenjem in delom bodočih agron&mov, ogledala si učilnice in nasade. Uvidela je koliko pažnje se polaga izobrazbi kmečke mladine, k; b0 s svojo strokbmo sposobnostjo pri sp vala k pravilni usmeritvi dela in življe- Z avtomobilom Rdečega križa so oba ponesrečenca takoj odpeljali X glavn0 bolnišnico, kamor so ob 19 sprejeli tudi 44-letno Justino Gregorič iz Bazovice 49, katero je, ko je hotela prekoračiti cesto, povozil s svojo «Vespo» 33-letni Nikolaj Canciani iz Sv. Marije Magdalene Spodnje 804. Zaradi poškodb po čelu in levem komolcu se b0 morala zdraviti okoli 10 dni. nfa na vasi in tako dala nič . c , manjši delež izgradnji sociali z-1 na)‘nanJ 50 dm. ma kot ona mladina ki se danes usposablja v tovarnah, šolah in znanstvenih laborato-rijh. , V teh dveh dneh ■ se je mladina lahk0 prepričala ne samo o velikih uspehih doseženih v FLRJ v izgradnji socializma, ampak tudi o pogojih, ki so dani jugoslovanski delovni mladini za njeno vsestransko usposabljanje. Seveda je marsikdo med njimi pomislil na svoj položaj: kje da bi se v STO usposobil v stroki, ki njega zanima, ko pa dnevno na tem, da ga odpustijo od priložnostnega dela. Odnosno drugi spet ima pred seboj še Par mesecev vajeniške dobe; seveda ga gospodar ne bo plačeval kot pomočnika, ampak ga bo raje odpustil! Te in še druge podrobnosti lahko izveš te dni v Malem in Velikem Repnu od mladincev, ki so odšli v Jugo lavijo zato, da se na lastne oči prepričajo o jugoslovanski socialistični stmrnosti. "v Poskus samomora Na opazovalni bolniški oddelek sq sprejeli 31-letno Marijo Kokorovec iz Vrdelce 1347, ki se je včeraj ob 11.30 v svoji kuhinji hotela iz neznanih vzrokov zastrupiti s svetilnim plinom Na srečo so njeno nezdravo dejanje še v pravem času opazili in ji tako rešili življenje. Vzrok, da je hotela napraviti samomor, je najbrže nesrečna ljubezen. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1950-51 JUTRI 25. OKTOBRA 1950 OB 20. URI V SKEDENJSKI KINODVORANI a lliiiiltv Drama v štirih dejanjih Spisal: MIRKO BOŽIC Prevedeh JARO DOLAR Režiser; JOŽE BABIC Scenograf: JOZL OSEBE: O. Fra Bernardo, namestnik ustaškega ■ ka - Modest Sancin; Vilko Zoričič, njegov prijate« Ra_ ne Raztresen; Terko, iz ustaške specialne komisije -do Nakrst; Karlo Tmkovič, upokojenec - brnes Mira Novak, njegova hči - Zlata Rodoškom m Rekarjeva; Dujka Novak, njena tašča - Ema Srečko Novak, njen mlajši sin - Srečko Kost, ^ cenco, laik - Josip Fišer; Riko AvAič, ne bratovščine - Anton Požar; O. dr. Fra Leon ^ate-fesov frančiškanskega semenišča - Belizar Sa lmenca, tina, samostanski sluga - Julij Guštin; Kata, z0o-njegova mati - Angela Rakarje va; Stjepan, s p. > R.Q_ nar - Jožko Lukeš; Vlade Bilič., sememščnik - ^vJeeva. bal; Ustaš, - Lojze Starc; Vernica - Tea Starc Vlogo Mire Novakove igra Zlata Rodoskova. tn Starčeva; Vin- Dejanje se vrši na Hrvaškem za časa ustaške 0 ^ l. 1943. Iz dela veje silen teror, ki so ga izvajan in Nemci nad našim ljudstvom. Prodaja vstopnic je pri «Adria-Express» od por?.^a'' v dalje od 9 do 12 ter od 16 do 18. Pri blagajni , Skednju pa v torek in sredo od 9 do 12 ter eno predstavo. Za našega dijaka so nabiali v Gabrovcu na polo štev 291 1500 lir; v Zgornji Skorklji na polo štev. 129 1500 lir; na pole štev. 132, 133 -4.900 lir. IZLETI V nedeljo 5. novembra bo na povabilo Planinskega društva iz Gorice izlet PDT r.a Tr-stelj Vpisovanje pri ZDTV (UCEF), Ul Machiavelli 13, II do vključno 25. t. m. Predložiti je treba člansko izkaznico. Cena je za člane 500 lir, za dijake in nezaposleno mladino pa 250. NOČNA SLUŽBA LEKARN V mesecu oktobru imaio sle. deče lekarne nočno službo: Biasoletto, Ul. Roma 16; De-pangher, Ul. sv. Justa 1; Man-zoni. Ul. Settefontane 2; Mar-Chio, Ul. Ginnastica 44; Rovis,’ Goldonijev trg 8; Harabagiia v Barkovljah jn Nicoli v Sked nju imata stalno, nočno službo. KINO Rossetti. 16.00: «Vse me obtožuje«, R. Donat. Excelsior. 15.30: «Crna vrtnica«, T. Power, Orson Welles: Fenice. 16.15: »Mulat«, U. Spada-ro, Jole Fierro. Filodrammatico. 16.00: »Jutri je prepozno«. Alabarda. 16.00: «Nesmrtni ljubimec«, Joan Cravvford. Armoma. 15.30; «Prepovedano mesto«, S. Foster, T. Bey. Garibaldi. 14.30: «Da se še vidiva«, Margaret Lockwood. Ideale. 15.30: »Argentinske noči«, B. Grable. Impero. 15,30: »Obljuba«, Doris Durante. Italia. 15.30: «Govoreča mula Francis«. Kino ob morju. Zaprt. Savona. 15.30: «Ne moreš me ovirati, da ljubim«, G. Grant. Vlale. 16.00: «Poslednji Mohikanec«, J. Hali. Vittorio Veneto. 15.30: «Poljub!l sem zvezdic*«. Joan Crawford. Adua. 16.00: »Nc Karaibskem morju«, M. O’ Hara. Azzurro. 16.00: «Zli duh pohote«, Maria Felix. Belvedere. »Opij«, Dick Powell. Železničarski. 16.00": «Napisano v vetru«, D. Durbin D. O’ Connor. Marconi. 16.00: "«Caramba Carme-lltal«. Massimo. 15.30: »Gung-Hol« Ran-dolph Scott. Novo cine. 16.00; «Argonski strelci« Pat O’ Brien. Odeon. 16.00: «Henrik V.». Radio. 16.00: «Frankenstein proti človeku volku«. Venezia. »Sporni prehod«, Doro-thy Lamour, Akim Tamtrof. Vittoria. 16.00: «Satanov alibi«, Claude Rains, Costance Bennect. Gledališče Verdi t na* V gledališču »Verdi« javljeni dve izredno , tx> predstavi. V petek m s:"mer,'c3n namreč nastopil **** t National Ballet ^ naslednjim sporedom: • sUjte Tema in variacije iz * ' ji:et Čajkovskega; »Pillar °c«hce0' iz »Razsvetljene noci« berga; «Pas de DeUX#c'W gozdu speča deklica* <(gornt skega; »Rodeo« « toto: Rar.ch« Coplanda. *, „pas »Silfide«, glasba Chopm • , de Deux» iz «Labodje J Čajkovskega; «Brlly TJ™ ((pn-glasba Aarona Ccplan- ’ arda cy Free«, glasba Bernsteina. Davčne olajša^ Kakor poroča Trgovs^ oVy nica. bodo posebne dav« ^ Save, predvidene za " trijsk^ strijske zgradbe v m® aZtegnjr pristanišču v Zavijali, r ne na vso tukajšnjo c ES:!:: RADIO JUS0SL. C0HE TBSf£ val" gc> ,»p (Oddaja na srednjih 212.4 in ali 1412 TOREK 24. 10- l95“"45; re ani • java sporeda; nebratfilua Poje tenorist Bruno ,45: Gi3-,ej nato lahka glasba, 1 pre»K3 po željah (dal ), pregled1 tiska v ital.; 14.45: Pre* Politične aktua^l1,^ 17.40: Napevi iz “ft; 1^ Ljudska univerza * 8 45: P , Iz orkestralnih suit, Giast>«ji; čila v hrvaščini,, v 11 « medigra; 19.15: 19.30 ' slov, 19,00: ..... ... 'P°rci!lrf,roF'% ); Napoved č*ia. ’ Sgievjjr ; 19.45: Kulturni greš ^ ši festivali (slov.). 2 ' SlqveDieS' nični koncertnprkestraKa ,n f iil* - S** “ i0: filharmonijej lasba ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 22. in 23. oktobra se je v Trstu rodilo 17 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 8 oseb, po-rok pa je bilo 11. CIVILNE POROKE: Ubaldo Levi in gospodinja Giovannina Anna Lore. CERKVENE POROKE: natakar Silvio Bulian in gospodinja Lidija Bankovič, inštalater Dario Zaller in prodajalka Luciana Borsatto, delavec Giovan-ni Beaco in gospodinja Anna Grlson, kuhar Mario FUippi m gospodinja Bassan, uradnik Mario Pisanelli in gospodinja Nivea Marcutti, mehanik Ru-ber Coleghin in gospodinja Fiancesco Marzano, narednik ameriške vojske Mike Quirog in gospodinja Ida Novarese, dijak Pietro Zetto in gospodinja Maria Luisa Bonvini, agent CP Luciano Ferro in gospodinja Everilde Petronio, trgovec Jožef Udovič in gospodinija Emilija Kocjančič. UMRLI SO: 631etna Ivana Milič vd. Ukmar; 851etni Antonio Sajn; 671elna Estella Ja-rach, por. Canarutto; 631etna Corinna Benčič, por. Bravin; 821etna Maria Lorraine; 74lctna Sofia Vit, por. Cossctto; 59lctr,i Anteo Bon; 851etni Giacorho Chiarappa. Nov nameslnik ravnalelja za civilne zadeve Za namestnika ravnatelja za civilne zadeve in za ravnatelja oddelka notranjih zadev pri tukajšnji Vojaški upravi je bil imenovan g. Foden, bivši vodja finančnega in ekonomskega oddelka ZVU. =. 22 30’ L«rkU? na giasoa; $3.00: Zadn oTotW^ v ital.; 23.05: ZadoP f* slov.; 23.10: Ub.A, avn; ?,33‘ sporeda za naslednji ^; p. Nekaj Chopinovih SK Zabavna glasba. nflRlIl LJUBLJANA.MABIJ a rel. postaja NOVA G ltt$ loMai\i2x SS TOREK 24. K>" ‘*5'\5: 5.00; Jutranji Poz,“ ireiB'%v poved časa, Por°cud“',evne6a ieS" napoved in objava naroanf |o0- reda; 5.25: Urva a teiovadb*' -ai)" mi; 5.50: Jutranja tem « Napoved časa, puroc1^ jUtr3' ski koledar; 6.10: Lan SP?0.30: Šolska ura,"asbeni sP°£r$ 12.00: Zabaven_|*?s jn P°r%: 12.30: Napoved časa m oBj „ 12.40' Zabavna g a*u i toV; 13.00! Iz Uradnih J j3,30l«-Crnske duhovne P j: r3diJsK,red Orkester mariboisk fon0in Sfjj-staje; 14.00: Z mikr" j5.o). gr življenja in d0£?rdoč°|a; l5-l0jvi£J poved časa in P^% stka Li* mospeve poje ^rijad V , Bric pri klavir UM* 1 j pivec: 15.30: SolsW■ , sp> $ 18.00: Pisan ve ddaja; oadia 18.40: Mladinska <)ster J „ igra Zabavni fr-rove^ IG aaijaS?19-30: in ni): prenos ijfdal^S objave; staje' Beograd; »■‘J* r •S •/•fs 5 ■*S PO r °{113 ADEX 12. NOVEMBRA v Pazin na v Rifiem berK Vpisni Jss, VljJ pri Severo b 28- ‘" f. llUca MNOŽICA POSLUSA GOVOR PREDSEDNIKA OP ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TOV. BRANKA BABICA aia £0 ' Z našo borbo za narodnostne pravice slovenskega ljudstva na tem ozemlju, za socialne in demokratične pravice vsega delovnega ljudstva, za bratstvo in enakopravnost z italijanskim demokratičnim ljudstvom doprinašamo svoj delež splošni borbi za mir, napredek in bratsko sodelovanje med narodi ^Nadaljevanje s 1. strani stvf* ,izpo(i fašističnega suženj-selje našega ljudstva veL°S,VOboteniem ie bil° tem • J » ker je imelo zavest, da hst«- ?sv°boditev priborilo z ; JI"!'8.13?1!’ z Iastno krvjo, s e imi žrtvami, ki niso bi-“ zar jii da to/aiVeČje’ k-ar jih ie naš” na-s_ , gei. dati. dovolj, da nam . “ DO nihcp r\u cTrofu ~ J__ !■ ^f”130’ in prepričani sm0 bi. le’ a?:.so-bile te žrtvei ki so bi- kal na svetu več odre- vse naše pravice. Ali takoj anm orozeni 2magi nad fašiz- WSnjaaSeli doživljati prva Jrtv*^°r da 8e n*smo dovolj kr,,.°JaIi ,2a. našo svobodo, ka-ti^v a ni Mo dovolj, tisoče in fc no požganih domov lia^tr0m,nega trpljenja našega itBolrir’ r da nismo častno lih SV0;|0 dolžnost do osta. ši&mjV€2nikov: y borbi Pr°ti fa. lajšaj ^ nam ravno R dovče- feli odvzeti. ’ ?nii zavezniki pravico odre-Oo na?,,???1™331* nam jo ponov. Prišla' Vek n’a Je doba’ ko je naš člo-diti .„ru^°rske moral zopet vo. z J0rcao bitko za priznanje Be v rokah že pridoblje-j * svobod. Tudi ta bitka je bi- Verjetni ' p°kazala je ne-Dost T,„.-.z?yes'; in Pripravlje. 1Wdstva:'SiiS1^ S'°*:V našega 'e, Tna’ * brani svoje pravi, »stalo v.1 veličastna borba ni Da ‘a broz rezultata. Vendar iindstv3Se ?a brbtom našega kakor sp poznejši do-nas OKazaIi, kovali sklepi, ki pravi« okrnili. Velike ti debi Sil€’ ki so si 1)0 v°i* ročia • SVet rja interesna pod-i j«.,.111, barantale predvsem tijjj. 1011 narodi, so barantale Ha naiih pravicah. Ker jim VoiiP,,S3 ^iočna borba ni do. brez v- bi delali račun v»lesil«.rCmaria’ niso mogle te »e 7am v celoti zavreči na- !tuPčimeVe' Vendar pa ^ nas kljub * me0 b,ir?Zneic smo doznali, da 5ke teko stališče Sovjet-z Anoi.Ze rezultat sporazuma 1944 08^merikanci že iz leta 'bieresc vi Jugoslavije na ?ai bi c b^ročja, po katerem od„ °Vjetska zveza dobila ostai v rtr.gloamerikanci 1168 lahk polovico- Sele da-*t>e]a)) e razumemo pisanje bominformistov, •jn oje p ed kratkim v neke,.. 8°slova ? u ngofavljalo, da pavice a"ske eqte niso imele je '^»talijanske meje m !UgosWe! Potemtakem prihod 5alea jn tek:ih *et v Trst ile-"uj ibj Pr°ii sporazumu, kar Rr«0-n.e'ni'0 cel° izzivanje kski ,v le be zveze. Jugoslo-h^eii ar<^di Pa> ki niso mogli ^'bovo . , 1 barantanju za ^ „Vr^°do’ so ŽIi svojo ^r°dnnn/^l!častno in junaško Nsnati v^bodilno vojsko so atrii jf^bčne okupatorje v, v slndunia^-'. ProtUjudake Stotih . 21 fašističnega oku-i bil tiirf Se osvobodili. S tem ta?1 sovi,M ^nemogočen sPora-^^rikanc ^e- ,weZe z AnSln-uba dvel-n+ Jugoslavi. S je tf, .. resPl področji, V Vr^e ^,t[°ba iskati vzrok Politike, ja; jo danes Kominform na čelu s Sovjetsko zvezo vodi proti Jugoslaviji. O tem vprašanju bomo še pozneje govorili. Mirovna pogodba je določila, da se ustvari tako imenovano. Svobodno tržaško'ozemlje. V novih pogojih ustvarjenih ne po naši volji, ampak za zeleno mizo, je naš narod nadaljeval bitko za svoje pravice strnjen in povezan z italijanskim demokra-tičntijn ljudlstvom. Bratstvo z italijanskim demokratičnim ljudstvom je bilo vedno zapisano na naših borbenih zastavah. Saj drugače tudi biti ni moglo. Zatiran narod, ki se bori za svojo svobodo, ne more nikdar stremeti za zatiranjem drugega naroda, ker star pregovor pravi, da narod, ki zatira druge narode, tudi sam ne more biti svoboden. Narodnoosvobodilna borba našega ljudstva je bila ravno zato, ker je vsebovala to načelo,, v vsej svoji globini osvobodilna in napredna Tako je "naše ljudstvo od vsega začetka delalo razliko med fašističnimi razbojniki italijanskega imperializma in italijanskim demokratičnim ljudstvom. Zato je že med oboroženo borbo s krvjo kovalo bratstvo z italijanskim demokratičnim ljudstvom in to bratstvo neprestano utrjevalo tudi po vojni. Enotnost in str- dilne vojne, niso hoteli kloniti pred zahtevo, da jim nekdo od zunaj določg . način njihovega življenja. Torej zato, ker se niso hoteli odpovedati še komaj priborjeni svobodi. Zato je bila potrebna resolucija, da prikrije poizkus že znanih teženj po nadvladi in izkoriščanju, to, kar predstavlja današnja politika Sovjetske zveze v odnosu do ostalih malih socialističnih držev. Ker pa to n j bilo mogoče odkrito povedati, je bilo potrebno izkoristiti ljubezen in čustva delovnega ljudstva vsega sveta- do. Sovjetske zveze kot socialistične države in prikazati obrambo narodov Jugoslavije in njihov odpor vsakršni težnji zopetnega zasuž-njevanja kot izdajstvo idej in teženi naprednega delovnega ljudstva v službi najbolj reakcionarnih družbenih sil imperializma. Zato se je tudi blatila herojska' borba narodov Jugoslavije in se je hotela prikazati ta borba samo kot neki junaški čin, ki pa naj ne bi bil nič večji od ostalih, ki niso nič ali pa skoraj nič žrtvovali v borbi proti fašizmu. Istočasno- pa se je zatrjevalo^ da je osvoboditev narodov Jugoslavije izključno zasluga Rdeče armade. Za takšno nju med Titom in Angloameri-kanci za razdelitev STO ima namen prikriti ter slepiti ljudi, da ne bi spoznali pravega bistva njihove politike, ki se glasi: imenovanje guvernerja, odstranitev čet, nato pa «bolj-ša rešitev« Tržaškega ozemlja, kar pomeni — odkrito povedano — priključitev k Italiji. To je dejansko politika Sovjetske zveze, ki je v sovraštvu do pepokorne socialistične Jugoslavije danes pripravljena za usluge, ki b; jih dobila od' zahodnih imperialistov nekje drugje, pristati na priključitev vsega, ozemlja k Italiji. Takšni 20 danes, tovariši, rezultati y kratkih besedah povedano, politike Kominforma pri nas. Težka je bila naša pot v določenih primerih še težja po resoluciji Kominforma kakor med narodnoosvobodilno vojno. Toda mi smo kljub vsemu viharju ostali zvesti tradicijam svojega ljudstva, načelom naše slavne narodnoosvobodilne. borbe, zvesti poštenju in napredku, v zavesti, da v težkih dneh stojimo ob strani ljudstva. Noben pritisk -laži, politični in moralni teror, teroristični napadi iz zasede nas niso mogli in ne morejo zlomiti. Varalj so se tisti, ki so mislili, da nas bodo s takšnimi reakcionarnimi in fašističnimi metodami strli' i.n uničili. Pozabili so na izkušnje preteklosti. da si napredne ideje kljub težavam in oviram .v neprestani borbi s temnimi nazadnjaškimi silamj vendarle zmagovito utirajo svojo pot. Vedčli smo tudi, da bodo tisti, ki so bili v dobri veri zavedeni na napačno pot, zopet spregledali, spoznali, da. so bili prevarani- in da bodo zopet zasedli svoje borbeno mesto v vrstah resničnega delavskega demokratičnega gibanja. Prepričani smo vedno bili, da mora resnica končno zmagati. Mi smo pa bili na Strani resnice. Nisjno se varali. Nebo, ki so ga zatemnili temni oblaki, se zopet jasni. Vsi napredni in pošteni ljudj'e v svetu spoznavajo vedno bolj strašno prevaro, ki io predstavlja resolucija Kominforma. Tudi pri nas ljudje, ki so bili zavedeni, vedno bolj spoznavajo kam vodi reakcionarna politika Kominforma, in zapuščajo njegove vrste. In dobrodošli so vsi, ki se zopet, vračajo na svoje prejšnje mesto. Zopet gradimo, utrjujemo in razvijamo demokratične organizacije, med temi Osvobodilno fronto. Zopet smo čvrsto v borbenih linijah,, dosledno braneč pravice našega ljudstva1. MNOŽICA PAZLJIVO SLEDI KULTURNEMU SPOREDU njenost našega ljudstva ter bratstvo z italijanskimi delovnimi in demokratičnimi množicami je tudi v novih pogojih predstavljalo poroštvo, da bo naša borba uspešna. Prišla je resolucija Kominforma. Njeni tvorci in propa-gatorji so nani jo hoteli prikazati kot sila pomembno, naravnost zgodovinsko, kot da jo je poslal sam odrešenik z onega sveta, da reši človeštvo vsega hudega. Težko je v nekaj besedah povedati,, kaj vse nam je la resolucija prinesla. Res jie zgodovinska, ampak po svoji krivičnosti, lažnivosti, hinavščini, moralni pokvarjenosti jn škodljivosti, da je ni primere v zgodovini človeštva, ki si v neprestani borb; s starim in preživelim utira p®t v boljšo bodočnost. Ta resolucija je vrgla toliko blata, toliko laži in klevet na svetle strani junaške borbe za osvoboditev in boljšo bodočnost narodov Jugoslavije in s tem na borbo primorskega ljudstva, da je ni tehtnice ki bi lahko vse to pretehtala. Najbolj podlo je izkoristila poštena čustva delovnega ljudstva in svobodoljubnih narodov do naprednih idej in teženj človeštva, da si v socializmu ustvari boljše pogoje življenja, In čemu Vse to? Zato, ker narodi Jugoslavije, zvesti svojim stoletnim tradicijam borbe za svobodo in neodvisnost, posebno tradicijam narodno-osvobo. Neizprosen boj proti politiki Kominforma „„ na CELU IN OB SPREMSTVU GODBE SO ^ VESELO KORAKALI SKOZI DOMAČO VAS «csvoboditey» se je potem terjalo plačilo, tako kot plačujejo danes narodi v tako zvanih državah ljudskih demokracij, ki so podvrženi, na žalost, ekonomskemu izkoriščanju po Sovjetski zvezi. Na ta način se je hotelo in .V začetku tudi uspelo zavesti velik del poštenega in naprednega delovnega in de. mokratičnega ljudstva v svetu. Vso to strašno laž in na njej zgrajeno politiko smo občutili tudi mi na naših ramenih. Naenkrat so pljunili na vso našo herojsko preteklost, in imenovali sramotno preteklost in jo hoteli prikazati kot delo izdajalcev, špijonov in pokvarjencev. Ljudje, ki so ostali zvesti tej preteklosti, so postali v besedah kominform isto v zločinci, torej vse, samo ljudje ne. Ko-minformizem je tudi na naših tleh delavske in demokratične vrste vnesel najhujši politični, moralni in fizični leror proti vsem poš.tenim ljudem, ki niso hoteli slediti njihovi politiki. Vi ste sami v vašem' dolinskem okraju občutili to na svojih ramenih. Prav gotovo se še spominjate zadnjega tabora Osvobodilne fronte V Mačkovljah 1948. leta, kjer so kominformi-sti odkrito začeli uporabljati svoje teroristične metode, ki so potem postale vsakodnevna praksa tudi v vašem okraju. Kakšni pa so bili rezultati te politike Kominforma pri nas? Silno močno demokratično gibanje STO, ki je predstavljalo poroštvo naše uspešne borbe, je bilo razbito, pošteno delov, no ljudstvo zmedeno in tako razoroženo pred reakcijo, ki se je veselila svoje zmage. Najbolj podlo so bila izigrana poštena in zdrava čustva našega ljudstva v korist politike, ki nima nič skupnega z njegovimi interesi. Tako ogabno in strašno nizkotno ter porazno za demokratično gibanje se je P« nas odražala politika Kominforma. Ta politika je pripomogla, da je Tržaško ozemlje postalo predmete mešetarjenja med velikimi silami in karta v rokah sovražne politike Sovjetske zveze proti Jugoslaviji, Kolikor se š"e danes govori v ko-minfonnističnih vrstah o Tržaškem ozemlju ter o uveljavljanju njenega statuta v zvezi z guvernerjem, se misli le na njegovo likvidacijo in priključitev vsega ozemlja k Italiji. Vse govorjenje kominformistov o nelcem tajnem sporazumeva. Tisti pa, ki so ves ta čas kričali, da smo politični mrtveci, da so nas za vedno pokopali, pa besnijo kot stekli psi in bi radi s kričanjem same sebe prepričati, da nas ni več. A mi stojimo trdno Pred njimi kot slaba vest in jih vztrajno in dosledno ražkrinkuiemQ pred našim ljudstvom kot prevarante, politične’ špekulante, kot noVe sluge reakcije, - konkretno pri nas kot sluge italijanske šovinistične reakcije. Naš današnji tabor Osvobodilne fronte, vaša, številna udeležba na tem taboru to jasno potrjuje. Tovariši! Naša bprba se nadaljuje, naš narod mora ponov.no ha tem področju Tržaškega ozemlja voditi težko borbp za svoje narodne ' pravice. Angloameriška vojna uprava, ki je ukinila vse pridobitve narodnoosvobodilne vojne, je zopet izročila oblast v roke italijanski šovinistični reakciji, ki oživlja stare metode nacionalnega zatiranja. Mi se bomo lahko proti temu borili, če bomo enotni in strnjeni v naši borbeni organizaciji Osvobodilni fronti. Naša borba bo Pa tem uspešnejša, kolikor bomo znali utrjevati bratstvo z italijanskim delovnim in demokratičnim ljudstvom in tako zopet utrdili prejšnjo enotnost vsega tržaškega delovnega in demokratičnega ljudstva, enotnost, ki je nobena sila ni mo: ’a porušiti razen.na prevari .izgrajena politika Kominforma. Zato je v tej borbi za enotnost slovenskega ljudstva na STO in bratstvo z italijanskimi demokratičnimi množicami nujno potrebno voditi neizprosen boj protj politiki Kominforma in lahko uspešno vodilo borbo za pravice ysega našega ljudstva. V. svetu so danes sile, ki bi rade razdelil^ svet na interesna področja in zasužnjile male in slabejše narode ne glede na to, če je za t0 potrebno izzvati tudi tretjo svetovno vojno. Primer vojne na Koreji nain to najbolj jasno dokazuje. Tako oni z zahoda, kakor z vzhoda kričijo o miru, hkrati pa vodijo vojno na Koreji, prav gotovo ne zato, da bi osvobodili korejski narod, kakor pravijo, ampak da bi ga zasužnjili. Korejski r.arod, ki je žrtev te politike interesnih sfer in medsebojne borbe velesil za razdelitev sveta, to danes krvavo občuti na svojih lastnih plečih. MEŠANI PEVSKI ZBOR IZ BORŠTA LEPO SO ZAPLESALE PIONIRKE IZ PLAVIJ «PARTERJI» IZ BORŠTA IN RICMANJ OB SPREM-•STVU DOMAČIH GODCEV. njegovim razgrajačem na našem ozemlju. V borbj proti reakcionarni politiki Komin- forma se b0 utrjevalo vedno bolj demokratično gibanje STO in se tako usposobilo, da bo Ali korejski primer je tudi nauk za vse svobodoljubne narode in napredr.e sile sveta, da je v borbi za mir in neodvisnost narodov potrebno dosledno in vztrajno boriti se proti vsaki politiki blokov in za resnično enakopravnost in neodvisnost, ker edino na tej osnovi je mogoče preprečiti novo svetovno vojno in zagotoviti mir v svetu. Kljub težkemu ozračju in vojnemu vzdušju, ki ju te sile s svojo politiko ustvarjajo v svetu, se pa neprestano krepijo js;le..roi.ru>. napredka in socializma. Narodi si želijo miru vedno bolj odločno vstajajo proti taki imperialistični politiki velesil in se borijo za svojo neodvisnost in za enakopravnost med narodi v svetu. Težnja za mirno sodelovanje med narodi na osnovi enakopravnosti postaja danes vedno bolj važen in odločujoči Čiriitelj v mednarodnih odnosih, te sile pa predstavljajo danes silno protiimperialistično fronto in perspektivo, da je mogoče ohra. niti mir v svetu, če bomo odločno vodili borbo proti vsaki politiki blokov in interesnih sfer ter za enakopravnost in bratstvo med narodi Z našo borbo za nacionalne pravice slovenskega življa na tem ozemlju, za socialne in demokratične pravice vsega delovnega ljudstva, za bratstvo in enakopravnost z italijanskim demokratičnim ljudstvom doprinašamo svoj delež splošni borbi za mir, napredek in bratsko sodelovanje med narodi. To so načela, ki jih ima Osvobodilna fronta napisana v svojem jorogramu, in ocf katerih ne benio nikoli odstopili. Edino na osnovi teh načel bo lahko naša bonha uspešna, bomo lahko preprečevali, da bi še v bodoče kdor koli barantal z našo uso. do, da bomo sami odločali, ka. ko ši bomo Urejali življenje v svoji lastni hiši. Na tej os r.o vi bomo tudi lahko'soodločali, o bodočnosti naših krajev, v bratskem sporazumu z italijanskim demokratičnim ljudstvom. To je tudi edina , pot, ki vodi do uspehov in zmage demokratičnih teženj našega ljudstva. V tem duhu vam čestitam k vašemu današnjemu prazniku in vam kličem: Naj živi Osvobodilna fronta! Naj živi slovansko-italijansko bratstvo! Naj živi borba za neodvisnost, enakopravnost vn bratsko sodelovanje med narodi! Smrt fašizmu —svoboda narodu! Tov. SLAVKO ŠTURMAN: OF našega za pravice naših okraja se bori kmetov in delavcev Nato je prevzel besedo tajnik dolinsko-miljskega okraja Q-svobodilne fronte tov- Slavko Sturman, ki je med drugim dejal, da je tabor Osvobodilne fronte dolinsko-miljskega okraja važen dogodek in velike važnosti, zlasti za slovensko prebivalstvo okraja i.i sploh PEVSKI ZBOR «STRAZA» IZ PLAVIJ MOŠKI PEVSKI ZBOR IZ DOLINE' za vse slovensko prebivalstvo1 angloamerižke cone,-kakor tudi za italijanske napredne množice. Poudaril je veliko važnost zborovanja, predvsem za vas Boršt, ki je dala v narodnoosvobodilni borbi 39 svojih najboljših sinov in hčera. «Kakor za časa narodnoosvobodilne borbe, smo se spet zbrali na tem mestu pod istimi simboli kot tedaj, ko smo se borili proti okupatorju in s krvjo postavili trdne temelje slovansko-ita-lijanskemu bratstvu«. «Dane»'», je dejal tov. Sturman, «so se po vztrajni in trdni borbi naše vrste spet zgostile, je pregnano sovraštvo iz naših vasi in je Osvobodilna fronta izšla iz te borbe trdna in močna, sposobna za borbo proti italijanskim šovinistom in ysejn, tovražnikom našega ljudstva. Po zgledu Komunistične partije je Osvobodilna fronta v našem okraju Z vso odločnostjo prebrodila vse ovire in težave in dosegla cilje, ki si jih je zadala na okrajni skupščini dolinsko-miljskega okraja v mesecu feb-fruarju tega leta. Osvobodilna fronta je ponovno ustvarila med našim ljudstvom samozavest in zaupanje y lastne sile. K tem uspehom so pripomogli tudi številni obiski naših ljudi v Jugoslaviji, kjer so se prepričali o dosledni in pravični borbi jugoslovanskih narodov za socializem«. «Naše ljudstvo se je ponovno sprostilo in razgibalo na vseh področjih kulturno prosvetnega udejstvovanja. Po naših vaseh je ponovno zadonela slovenska pesem, nastali so novi pevski zbori, zrasle številne dramske skupine, obnavljajo se in krepijo godbe in orkestri, folklorne in pionirske družine. Vsemu temu je priča današnji tabor Osvobodilne fronte, ki predstavlja živo sliko življenja in Lorbe ter bratskega sožitja prebivalstva našega okraja«. »Osvobodilna fronta našega okraja«, je nadaljeval , tov. Sturman, «se bori za pravice na-ših kmetov in delavcev, za odpravo brezposelnosti in za gospodarsko pomoč našemu kmetu. Zaradi tega je današnji,tabor najlepši dokaz vsestranskega zaupanja delovnih ljudi našega okraja y Osvobodilno fronto in borbo, ki jo vodi za politične, narodnostne, gospodarske In socialne pravice«. Potem ko je omenil, kako skušajo reakcionarji raznarodovati slovenske kraje, jla dejal: »Sovražnik naseljuje po raznih krajih našega okraja vsakovrstne emigrante in sovražnike delovnega ljudstva. Zlasti v Domju, Škofijah in v vaseh miljskih hribov skuša z vsemi silajni uveljaviti svojo šovinistično in raznarodovalno politiko. Osvobodilna fronta je tudi v tem pogledu izvršila svojo dolžnost in nadaljuje z raz-krinkovanjem te raznarodovalne politike, hkrati pa vzgaja slovensko prebivalstvo v zdravi narodni zavesti, v bratstvu in mirnem sožitju z demokratični, mi Italijani«. Poudaril je izda. jalsko vlogo kominformistov, ki pomagajo italijanskemu šovinizmu pri zatiranju slovenskega življa. «Medtem ko je Osvobodilna fronta in vse naše demo. kratično gibanje v borbi z reakcijo >n okupacijsko oblastjo gle. de narodnostne enakopravnosti, miljsOci kominformistični župan Pacco odreka besedo slovenskemu svetovalcu Ljudske fronte z izgovorom, da se je treba pokoriti raznim ukazom. Našega svetovalca tov. Pavla Hrovatina pa označujejo kot provokatorja in šovinista zato, ker zahteva pravico govoriti v občinskem svetu v svojem materinem jeziku. Kominformistični župan hoče prikriti dejstvo, da je v miljski občini preko tretjina slovenskega prebivalstva. Zato je naravno, da se mu ne zdi potrebno potegovati se za pra- vice svojih občanov slovenske narodnosti. Z zadoščenjem gleda raznarodovalno politiko, fci je skušajo uveljaviti v vaseh miljske občine zlasti na področju šolstva. Tudi dolinski župan Lavriha ne zaostaja za miljskim županom. Zadnji primer nam jasno dokazuje njegovo stališče, ko je predi dnevi pri otvoritvi šole v Domju kot zvest komin-formist zatajil svoj materin jezik in imel otvoritveni govor v italijanščini. Verjetno je, da se ni hotel zameriti prisotnim gospodom angloameriške voja. ške uprave in italijanskim predstavnikom, katerih šovinistično stališče do slovenske šole je dobro znano. S tem je hotel tudi poudariti, da so imeli nekateri nezavedni slovenski starši v Domju prav, ko so pod vplivom kominformistične propagande vpisali svoje otroke v italijansko šolo. Tako ti ljudje doprinašajo svoj delež pri raznarodovanju slovenskega prebivalstva y angloameriški coni Tržaškega ozemlja. In prav tabor Osvobodilne fronte dokazuje, da prebivalstvo dolinsko-miljskega okraja ne bo popustilo v borbi za svoje pravice. Osvobodilna fronta bo še nadalje vztrajala na tem, da se bo v obeh občinah našega okraja uvajala takšna narodnostna in gospodarska politika, ki bo v interesu občanov in ne italijanske reakcije.. Zato bo vodila najostrejšo borbo proti raznim odpadnikom in lovri-hovcem, ki bi hoteli izkoriščati svoje položaje za druge namene. Da bo temu tak6, nam jam. či in zagotavlja današnji tabor ,QF!» Pozdrav tov. Sorte v imenu demokratičnih Italijanov V imenu demokratičnih Italijanov je pozdravil tabor tov. Giordano Sorta. Prinesel je pozdrav SIAU in pozdrav vseh zavednih naprednih Italijanov, ki se danes borijo skupno s poštenimi Slovenci za pravico tržaškega delovnega ljudstva. V svojem nagovoru je poudaril, da so kominformistični izdajalci skušali popolnoma uničiti tržaško demokratično gibanje, ko so na podlagi resolucije Informbiroja vnesli med delovne množice razdor in nezaupanje. Ustvarili so med delavstvom šovinistično razpoloženje in sovraštvo do Slovencev ter si s tem zaslužili priznanje italijanske reakcionarne buržoazije. Kljub vsem tem naporom kominformistov, pa so se demokratične množice ponovno dvignile in prešle na pot obnove bratstva in enotnosti vseh naprednih demokratičnih sil Tržaškega ozemlja. Tov. Giordano Sorta je dejal, kako so danes Slovenci preganjani in kako morajo prenašati socialno in narodnostno zatiranje. Ves1 italijanski reakcinami tisk je pričel odkrito zahtevati nove ukrepe proti narodnostnim pravicam Slovencev in kriči, da imajo danes Slovenci preveč pravic. Pri tej ogabni kampanji jih podpirajo tržaški kominiormi-sti, ki skušajo prepričati Slovence, da se jim ni treba boriti za narodnostne pravice. Hkrati pa blatijo jugoslovanske narode V upanju, da bi si tako pridobili naklonjenost italijan- Nadaljevanje na 4. strani NASTOP PIONIRK IZ PLAVIJ. MNOGO USPEHA JE 2EL TUDI TAMBURASKI g IVAN OANKA R» IZ TRSTA — 4 — Strnjeni v svoji borbeni organizaciji Invalidski zvezi se bodo invalidi še dalje borili, da se njim in svojcem padlih priznajo vse pravice Drugi dan kongresa invalidov in svojcev padlih borcev y Portorožu j« potekel spočetka v živahnih in plodnih disku, šljah. Prvj se je javil v diskusiji Virgini Albino, delegat Iz bujskega okrajia. Dejal je med Srugim: «Naši kmetje so na poki? KPJ 1943. leta po propadu fdSizma masovno stopali v vrste narodnoosvobodilnih borcev, žato da bi se osvobodili okupatorjev in vseh izkoriščevalcev. Leta in leta so delali za nizke mezde. Kolonski odnosi bo jih vezali na razne Antonl-filje, Selenizze, De Franceschije in druge, ki so uživali plodove njihovega dela. Razumeli sa zato važnost za-firužniitva. Samo y Bujščimi imamo 400 zadružnih družin, med temi je 36 družin, ki imajo v svoji sredi pripadnike invalidske organizacije. Za njim je govoril tov. Gri-Zančič Josip iz Trsta. «Naše revolucionarne borbe«, je dejal, «ne smemo in ne bomo nikoli pozabili. Nismo kot ko-minlorrnisti, ki pravijo, da je treba to borbo pozabiti, češ da spada y sramotno preteklost. Med njimi je mnogo takih, ki so z.a časa Osvobodilne borbe stali ob strani, danes pa so največji internaciqnalisti, nas pa imajo oni za fašiste in izdajalce. Njim in vsemu svetu povemo: «Ce smo se borili proti nacifašizmu, se bomo borili tudi proti vsem onim, ki so prine sli razdor v vse naše organi- zacije in med demokratično ljudstvo v Trstu. Zavedajo naj se, kakšno škodo delajo skupnosti s svojo razdiralno politiko. Vsem tistim, ki danes uživajo podporo delovnega ljudstva Jugoslavije, bi svetovali, naj si položijo roko na srce in se vprašajo, ali so naši padli borci zaslužili, da jih klevetajo in blatijo njihovo borbo. Prepričan sem, da bo vsak pošten človek odgovoril: »Ne, naši padli tega niso zaslužili. Zato bi bila naša dolžnost, da nadaljujemo borbo in da ne sramotimo grobov naših padlih. Tov. Ščetina Anton je kot invalid iz španske vojr.e govoril v imenu španskih borcev. V svojem govoru se je oslonil na odlok okrožnega ljudskega odborg Istrskega okrožja od 30. 6. 1950. Po tem odloku je raztegnjena invalidnina r.a vojne invalide prve svetovne vojne, druge svetovne vojne, abesinske vojne in na invalide iz domovinske vojne v Španiji. Vse delegate je ganila diskusija Marije Kocjančič iz Domja. Rekla je: »Sem mati treh padlih borcev: dveh hčerk in sina. Vse tri sem spremljala, ko so odhajali od mene z upanjem, da se bodo še vrnili. Niso se vrnili več- Sin je umrl v taborišču v Chemnitzu v Nemčiji. Ena hčerka v taborišču Osvieczim, druga je pokopana na domačih tleh. Srce se mi je stisnilo, ko sem ob osvoboditvi videla druge, kako so še vračali, mojih pa ni bilo. Nekaj mi je prigovarjalo, naj ne obupujem. Zdelo se mi je, da jih slišim, kako mi govorijo: «Ne joči za nami, mama !» Vprašala sem sebe, kaj naj sto. rim, da mi bo laže, in našla sem odgovor: «Delaj to, kar bi delali zdaj tvoji trije otroci, če bi ostali živi. Žrtev mojih otrok me je tudi ob Kominformu pripeljala na pravo pot«. Tudi besede tov. Josipa Birse iz Sv. Ivana pri Trstu, ki je v borbi izgubil obe nogi, so napravile globok vtis. «To-varišl delegati«, je pričel, »prepričan sem, da je Jugoslavija med onimi državami, ki imajo najbolj urejeno invalidsko vprašanje. Jugoslovanski stoodstotni invalid dobi mesečno 6000 din, kar je v področju A Tržaškega ozemlja 60.000 lir. Jugoslavija je edina država, ki plačuje invalidnino tujim državljanom, tržaškim in koroškim invalidom, in priznala je invalidnino tudi španskim borcem. Dolžnost ZVU je. da nas prizna kot vojne invalide in da nam nakaže dostojno mesečno invalidnino, kot nam jo je nakazala Jugoslavija. Do cedaj ni ZVU tega storila, toda boriti se hočemo, da se nam prizna ta pravica«. , Diskusija je bila pretrgana s čitanjem statuta invalidske organizacije Tržaškega ozemlja, ki ga je kongres sprejel. Tovarišica Janka je v nada. ljevanju diskusije poudarila, da | je v statutu predvidena invalidska organizacija za celotno Tržaško ozemlje, da pa po zaslugi okupacijske oblasti v področju A Tržaškega ozemlja še nimamo samostojne invalidske organizacije. «Vse naše pravice«, je rekla, zastopa «Zveza borcev« in izraziti ji moramo največje priznanje. Nujno pa je, da na osnovi določb predlaganega in sprejetega statuta stopimo v odločno borbo za to, da “e prizna naša organizacija. Vsi invalidi in svojci padlih področja A Tržaškega ozemlja moramo smatrati za svojo osnovno dolžnost to, da si pridobimo pravico do močne in napredne Zveze vojnih invalidov, ki bo pred okupacijsko oblastjo zastopala naše interese in pojde na revolucionaren način v borbo za priznanje naših pravic-Tov. Vida Verkova iz Skednja pri Trstu je očrtala položaj vojne vdove, Rekla je med drugim: «V Trstu samem ni bilo vrat, ki bi se odprla pred vdc. vo partizana. Razglasili so, da je treba nabaviti nešteto uradnih listin, kar je predstavljalo pravo muko za zdravo mater, ki ji za to ni dopustil čas, ker je morala skrbeti, da zasluži, bolni materi in ženi pa niso dopuščale moči. Brezuspešno je hodila od urada bo urada. Manjkalo j-: n. pr. potrdilo o padlem možu ter ga italijanski Rdeči križ ni hotel izdatj kljub uradnemu listu, kjer so priče pričale, da se dotični človek ni vrnil. Cas ni čakal. Kdor ie bil prizadet, se je moral boriti za’ obstanek. Danes nam je laže. Ljudstvo, ki živi onstran meje, ki nima najmanjše dolžnosti do nas, je začutilo krivico, ki nam jo delajo. Kljub svojemu težkemu položaju nam pošilja velike mesečne podpore. Letos smo bile deležne matere in vdove tritedenskega oddiha v letoviških krajih. Vsa naša izrečena hvaležnost je premajhna, za kar nam nudijo naši bratje onstran meje«. Zadnji je govoril tov. Mask Ciril, ki ie v svoji obširni diskusiji razpravljal o invalidskih gospodarskih podjetjih v koprskem okraju. Med posameznimi diskusijami so tudi drugi dan kongresa prinesle svoje pozdrave in darila številne množične organizacije v krajevnem in okrajnem merilu. Invalidska zveza Istrskega okrožja je podala poročilo o izidu predkongresnega tekmovanja. S kdngresa je bila na predlog toV- Kocjančičeve poslana brzojavka okrajnemu taboru OF v Brstu. Na predlog delegatov je predsedstvo kongresa poslalo brzojavko tov- Ti. tu in jugoslovanskemu ljudstvu. Ob zaključku-kongresa je zadonela po dvorani borbena pesem «Hej brigade«. Delegati so v sprevodu odnesti venec k spomeniku padlih borcev v Portorožu in jim ga ..cb spremljanju domače portoroške .godbe poklonili. . . glednih ljudi na svetu, so se prepričali, kakšna je resnica o Jugoslaviji in da si tam ljudje z napori in z žrtvami, toda zavestno pod vodstvom Partije in tov. Tita ustvarjajo boljšo bodočnost ter kažejo pot do nje tudi drugim narodom. Nedopustno je, da se nekateri svojci padlih borcev od naše pravične borbe tu na tržaških tleh odtegujejo in da zapadajo pod vpliv razdora in pasivnosti, ki ju je kominfor-mizem namenoma ustvaril. Pomislijo naj, kaj dolgujejo tistim, si so za ideje osvobodilne borbe dal; življenje. Spojeni v eno, kot smo bili za časa osvobodilne vojne, moramo biti trdna opora demokracije in miru v svetu. Ne moremo več dopustiti, da gre ZVU molče mimo dolžnosti, ki jih ima moralno in po mednarodnem pravu do invalidov in svojcev padlih borcev na anglo-ameriškem področju Tržaškega ozemlja. Tu na tem mestu jo opominjamo in zahtevamo, da se teh dolžnosti vendar enkrat že zave. Edino ona je dolžna skrbeti za invalide in svojce padlih borcev. Priznati jim mora dostojno invalidnino in penzijo, kot jim to priznava Jugoslavija. Ne sme dopuščati, da bi italijanski šovinizem kakršnekoli oblike in barve vršil tu špekulacije na svoj račun, v svojo politično korist. Strnjeni kot smo bili v osvobodilni borbi in prežeti s tesno vezjo slovansko-italijanske-ga bratstva bomo zastavili vse svoje sile, da nam ZVU prizna, kar nam pripada. Nadaljevali bomo boj za dosego vseh demokratičnih pravic: nacionalnih in socialnih in za zmago prave demokracije v svetu. Naj živi naj prvi kongres VVI STO. Poročilo tovariša Sergeja Pečarja Demokratično ljudstvo Trsta in okolice pozdravlja današnji prvi kongres invalidov in svojcev padlih borcev Tržaškega ozemlja. 2e na predkongresnih sestankih se je zrcalijo tisto vsestransko in globoko razumevanje stvari, ki tvorijo vsebino in bistvo današnjega kongresa. To globoko razumevanje izhaja iz prepričanja, da se morajo v sedanjem obdobju oni, ki so za zmago nad nacifašistično tiranijo največ žrtvovali, bodisi svoje lastno zdravje, ali Pa življenje svojih dragih svojcev, strniti v graniten zid, kot je bil MATI PADLEGA PARTIZANA tisti, ki smo ga zgradili z lastnimi telesi v narodno-osvobo-dilni borbi. Tako strnjeni bomo z večjo lahkoto pristopali k vsem konkretnim vprašanjem, ki so za invalide in svojce padlih borcev pereča. Obravnavali bomo vsa vprašanja, ki zadevajo naše demokratično ljudstvo v celoti in so zanj življenjske važnosti. Posezimo naravnost v vprašanja, ki predvsem zadevajo nas invalide in svojce padlih borcev. Nujno Pa je, da kongres razčleni tudi vse vzroke, 2akaj jie rešitev teh konkretnih vprašanj, bila pri nas na an-gloameriškem področju Tržaškega ozemlja tako otežkočena. Kdo nosi za to odgovornosti Kdo je moralno in mednarodnopravno dolžan pomagati invalidom osvobodilne borbe in prevzeti skrb za ljudi, ki so z izgubo moža, očeta ali sina izgubili družinskega rednika? To so tri osnovna vprašanja, ki si jih zastavljamo in na katera moramo najprej iskati odgovora v splošnem političnem položaju povojnih let. Niso nam prinesla tega, za kar smo krvaveli, za kar je toliko našfri dobrih tovarišev dalo svoje življenje v borbi, ali kot talci, kot jetniki v rižarni, v SS-ov-skih zaporih ter v taboriščih smfti. Borili smo se za svobodo, ki je največja vrednota v življenju družbe in posameznika. Ker smo spoznali, da bomo svobodo, za katero smo se borili, uresničili lahko samo v novi Jugoslaviji, smo se borili za priključitev k Jugoslaviji. V letih, ko je bilo vprašanje dižavne pripadnosti ie nereše. no in je v Parizu tekla pravda za Trst, ni bilo mogoče pristopiti k rešitvi vprašanja invalidnin in penzij. Po mednarodnem pravu je dolžna plačevati invalidnine in pokojnine tista država, kateri pripada določeno ozemlje. Ker je bilo pri nas vprašanje državne pripadnosti sporno, je bilo tudi vprašanje invalidnin in penzij nerešeno. Da pa bi se hujše prizadetim olajšal njihov položaj, je tedaj socialno skrbstvo prevzelo skrb za invalide, za vdove in sirote padlih borcev. Pomagalo jim je Z denarnimi podporami, otroci pa so odšli v mladinski dom v Portorož in po potrebi v druge domove na brezplačni študij. Tako se je tedaj reševalo to viseče vprašanje in ni naša krivda, ne krivda Jugoslavije. če ga dokončno in povoljno ni bilo mogoče rešiti. Demokratično ljudstvo je vlagalo vse svoje sile v to, da bi mednarodni forum, ki se je sestal v Parizu, da sklepa o mirovni pogodbi s Italijo in o pripadnosti Trsta in Julijske krajine, spoštoval njegovo voljo demokratičnih množic Trsta in ozemlja. Proti njihovi volji je bilo ustanovljeno Tržaško ozemlje. Tako rešitev tržaškega vprašanja smo sprejeli samo zaradi tega, da bi se ohranil mir v svetu in ker smo poznali, kakšno vrednost predstavlja mir za vse narode in za človeštvo. Nadaljnji razvoj dogodkov pa je pokazal, da so odgovorni činitelji mirno dopuščali vse večjo politično in ekonomsko povezavo Trsta z Italijo. Na tak način se le pričela zanikati zamisel Tržaškega ozemlja ter se ni storilo ničesar za to, da m PREDSTAVNIKI OBLASTI TER ZVEZE INVALIDOV JUGOSLAVIJE, SLOVENIJE IN HRVATSKE bi bile določbe tržaškega statuta uresničene. To se je delalo iz strahu pred močnim demokratičnim gibanjem. Naše močno demokratično gibanje, pa je imelo v sebi dovolj sile, da, bi lahko odločno poseglo da se odločbe statuta tudi uveljavijo irj se izvede čim širša demokratizacija Tržaškega ozemlja. Prislula resolucije IB, ki je prinesla na splošno demokratičnemu gibanju v svetu toliko škodč je tudi za Tržaško demokratično gibanje imela hude posledice. Prej močno in trdno gibanje se je po krivdi'komin-formtstičnih agentov razdvojilo, Odpadel je torej tisti čini-telj, ki bi bil sposoben izvoje-vati demokratizacijo Tržaškega ozemlja v smislu določb, ki jih je predvideval statut, j Sovjetska zveza bi rada s Tržaškim ozemljem barantala, tako kot je barantala s Slovensko Koroško, KPI pa bi rada s Trstom prikrila pred italijanskim ljudstvom svoj gr.ili oportunizem in vse neštete napake, ki iz njega izvirajo in jih italijansko ljudstvo gnpnko občuti. Vse te okoliščine so vplivale tudi na rešitev vprašanja pokojnin' in invalidnin. Po mednarodno pravnih določbah bi mo. rala to vprašanje rešiti ZVU, Zveza partizanov se je glede tega vprašanja tudi večkrat obrnila na ZVU. Zal pa tam ni našla nobenega razumevanja, kar je nerazumljivo jn obsojanja vredno, v kolikor gre za borce, ki so se borili v eni izmed zavezniških armad proti skupnemu sovražniku. Toliko bolj nerazumljivo, v kolikor je vsa angloameriška propaganda pozivala v letih osvobodilne vojne vse ljudstvo naj se upre, da bi bile sile fašizma in nacizma čimprej strte. Partizanska zveza se je po brezuspešnih intervencijah pri ZVU obrnila preko jugoslovanske ekonomske delegacije na Jugoslavijo. Primorana je bila zaprositi Jugoslavijo za pomoč in ie tam tudi našla razume- gOP&BD V. KONGRESNO DVORANO. vanje. Po Jugoslovanski ekonomski delegaciji y Trstu se je pričelo reševati pereče vprašanje invalidnin in pokojnin po padlih borcih. Jugoslavija je pokazala yso svojo velikodušnost do liudi, ki so žrtvovali za svobodo, za zmago nad fašizmom in nacizmom. Kljub temu, da po mednarodnem pravu Jugoslavija ni dolžna plačevati tujim državljanom invalidnin in pokojnin, jih ona plačuje. To ji nalaga moralni čut dolžnosti, ki ga ima jugoslovansko ljudstvo na čelu s svojo Partijo in tov. Titom do svojih bivših bojnih tovarišev. Tako je Jugoslavija edina država, ki plačuje invalidnine in pokojnine izven države tujim državljanom. Kako ie to njeno dejanje plemenito in iskreno, nam razodevajo številne težkoče, ki jih ima s pridobivanjem'potrebnih deviz in Z izmenjavo denarja in težkoče, s katerimi se mora boriti kot država, ki hoče ohraniti svojo politično in ekonomsko neodvisnost. Za vsako liro, ki jo tu izplača, mora dati blago, ki se tu vnovči in ki ga z velikimi žrtvami izvaža. Mili. jenske mesečne vsote predstavljajo kapital, ki bi ji doma za graditev socializma, za graditev novih tovarn, bolnic, šol, domov oddiha, stanovanjskih hiš, cest in železnic že nekaj pomenile. Te milijone si jugoslovansko ljudstvo zavestno odteguje. Kje naj bi še iskali večjih in prepričljivejših dokazov nesebične ljubezni kot je ljubezen jugoslovanskih narodov do tistih. ki so trpeli in se borili z njimi! Pri nas v Trstu pa so se našli ljudje ki so požrtvovalnost jugoslovanskih narodov hoteli klevetati. Bili so to agentje Kominforma, ki so se ob objavi zlonamerne resolucije polastili dokumentov, potrebnih za priznanje invalidnin in pokojnin. Pozneje so jih izročili, toda mnogo materiala, ki je bilo zbranega 1946. 1947 in delno 1948 leta, se je tako izgubilo in mnogo ga Je bilo nepopolnega. Ponovno smo morali iskati na terenu, kar je zahtevalo veliko časa in truda. Število prizadetih gre preko 1000 in za vse je bilo treba zbrati dokumente, bodisi popolnoma na novo bodisi jih dopolniti in pregledati. Tu tiči krivda, da so nekateri osamljeni primeri še nerešeni in da je njihova stvar še na po. ti k rešitvi. Kominformistični kolovodje so hoteli Jugoslaviji otežiti priznanje invalidnin in pokojnin ter jo tako pred ljudstvom pokazati, kot da ona pozablja na borce narodnoosvobodilne vojne. To so delali v skladu s celotnim kominformističnim odnosom do narodnoosvobodilne borbe. Za kominformistično vod stvo v Trstu je ta najslavnejša doba v zgodovini tržaškega demokratičnega gibanja samo sramotna preteklost. Kominformistično vodstvo je delalo to zaradi tega, da bi ljudstvo miselno odtrgalo od Jugoslavije, na katero ga veže poleg, drugega vsa bogata tradicija narod-’ ftoosvcbodilne borbe.- Ustvarili je hotelo v ljudstvu odpor proti Jugoslaviji in ga čustveno navezati na Italijo., Zato so ko-minfdrmistični sTgeritje tudi prigovarjali našim ljudem, naj se obrnejo na Rim glede pokojnin in invalidnin. Hoteli bi kupiti naše ljudi z malenkostnimi vsotami-, ki bi jih ti dobili kot enkratno podporo ali pa kot penzijo in se tako odpovedali vsem svetlim tradicijam osvobodilne borbe irj pogazili lastno trpljenje in lastno kri, kot so to storili nekateri kominformistični vrhovi. Za kominformiste tržaški partizani niso borci, ki so.se borili za osvoboditev lastne domovine, za njih so tržaški partizani le borci, «kl. so se borili v inozemstvu«. Pod inozemstvom p? je seveda mišljena Jugoslavija. Tako, hočejo ubiti v ljudstvu tradicije narodnoosvobodilne borbe, izmaličiti njeno vsebino in odvzeti tu na paših tleh narodnoosvobodilni borbi njen narodnoosvobodilni značaj. Letos jie bilo iz Trsta in okolice 70 tovarišev in tovarišic na tritedenskem oddihu v Jugoslaviji kot gostje Invalidske zveze. Bili so na Bledu, Bohinju, Slatini Radencih, Rogaški Slatini. Dubrovniku in Cmi gori. Povsod so se srečali z novo jugoslovansko stvarnost jo, z delovnimi ljudmi Jugoslavije, ki to novo jugoslovansko stvarnost gradijo z latnimi rokami. Občutili so ti^ii tovariški odnos, ki ga ima jugoslovansko delovno ljudstvo do svojih soborcev. Videli so požrtvovalnost jugoslovanskega ljudstva. Kot že toliko naprednih in u- Pozdravi invalidov KP, maršalu Titu in narodom FLRJ Centralnemu konmiteju KP STO - v Trstu. Invalidi iz celotnega Tržaške, ga ozemlja, zbrani po svojih delegatih na svojem prvem kongresu pošiljamo vodstvu Ko. munistižne partjje borbene pozdrave vseh tistih, ki so. tudi za svobodo tega ozemlja žrtvovali svoje najdražje in preliva, li svojo kri. V dneh največjih preizkušenj naših narodov je KP visoko dvignila svojo zastavo, ped katero je 'slavna r.arodnc-osvobodilna borba dovedla do velikih zmag. In kakor ‘ smo v tej borbi sle. dili pozivu Partije, talio tudi danes v okviru naše organizacije z neomapiim zaupanjem sledimo KP STO, ki se tako dosledno, in revolucionarno bo. ri za uveljavljanje demokratičnih načel popolne enakopravnosti in samoodločbe narodov, in ki je neizprosen in dosleden borec za svetovni mir. Zato najstrože obsojamo vso informbirojevsko gonjo in protirevolucionarno delovanje-revi. Sionistov marksiznia ih leninizma Vidalijeve frakcije, -ki z svojo razbijaško gonjo cepijo delavski razred, slabijo razredno borbo iji podpirajo interese imperialističnih pohlepnikov zahoda in vzhoda. V nenehni borbi za ohranitev svetovnega miru bomo vztrajaw li na načelih enakopravnosti in samobdločbe narodov in bomo ta načela pri vsem svojem delu uveljavljali in čuvali. Hkrati vam zagotavljamo, da bomo z utrjevanjem svoje or. ganizacije na terenu in z dvigom invalidskega gospodarstva nudili vsestransko oporo ljudski oblasti v njeni skrbi za in. valide, vključevali invalide v. lastna podjetja v sklopu invalidske Organizacije, in vlagali vse sile za zgraditev boljše bo. dočnosti narodov STO. Naj .živi CK STO s tovarišem Babičem na čelu! Naj živi CK KPJ s tovarišem TITOM na čelu! Naj živi samoodločba in enakopravnost narodov, ki za. gotavlja svetovni mir! Portbrož, 22. oktobra 1950. XXX Tov. Titu maršalu Jugoslavje Sprejmi, tov. Tito, borbeni pozdrav, ki ti ga pošiljajo invalidi in svojci padlih borcev Tržaškega ozemlja s svojega I-kongresa. Stoječ trdno na smernicah narodno-osvobodil-ne borbe, v kateri si nas vodil Ti, maršal Tito, smo premotrili na kongresu vsa svoja vprašanja. K njim bomo pristopili z isto odločnostjo, kot smo pristopali v narodno-csvobodilni borbi ter ne bomo odjenjali prej, dokler ne bedo rešena. Do Tebe in do vsega jugoslovanskega ljudstva, ki ga Ti vodiš v boljše dni, čutimo neizmerno ljubezen in hvaležnost za razumevanje naiih teženj in za veliko moralno in materialno pomoč. Vverjeni smo, dc\ ne bo izostala vse dotlej dokler ne dosežemo, da bodo za inva-liae in svojce, padlih borcev skrbeli tisti, ki so po mednarodnem pravu dolžni to storiti, Znam so nam napori jugoslovanskega ljudstva, s katerimi zmaguje nad težko dediščino zaostalosti in nad kominfor-mističnimi obrekovalci ter kaže . pot k svobodi. in ne odvisnosti vsem malim narodom. Se odločneje jih bomo podprli s premočrtno borbo zato, da prodre v svet resnica o jugoslovanski stvarnosti. Smrt fašizmu - svoboda narodu! • » * S I. kongresa invalidov in svojcev padlih borce« Tržaške, ga ozemlja pošiljamo tople pozdrave vsemu jugoslovanskemu ljudstvu, Izražamo svojo globoko hvaležnost za vso nesebično pomoč, ki nam jo tako sirOK srčno daje. " Občudujemo njegove omike napore za zgraditepsocializm v svobodni domovini, ki ji P naša boljšo in lepšo prihodnosu Kot v narodnoosvobodilni borbi smo z jugoslovanskim ju stvom združeni za ustvaritev velikih ciljev narodnoosvobodilne borbe: svobode M V. ve demokracije. nam našo pot, na k je jugoslovansko ljudstvo z mi v vsej naši borbi za tev demokratičnih na 'jugoslovanskem Tržaškega ozemlja in se bodo na angloamertik _ področju upoštevale nase ^ rodne in socialne pramca, ^ zavest spremlja PrePr,it.Ltvo nas bo jugoslovansko J ^ še nadalje z njemu las bg zumevanjem podprlo i . odreklo nam invalidom tn ^ cem padlih borcev pomoč ’ ^ nam jo daje vse da s: . v'0fr. si tudi v tem pravcu n ^ jemo svojih ^f lc'g'loame* dolguje zasedbena ang* - ška oblast. k-_ ' Smrt jasizmii — svoboda narodu. S tabora OF v Borštu Nadaljevanje s 3. strani ske šovinistične reakcije, Giordano Sorta je zaključil svoj pozdrav s pozivom vsem udeležencem, naj storijo vse, da se bo ponovno dvignila močna enotna fronta vseh delavcev, kmetov, vseh slovenskih in italijanskih demokratov. Množica je govor predstavnika demokratičnih Italijanov pozdravila z burnim ploskanjem in vzkliki bratstvu med Slovenci in Italijani ter bratstvu med narodi aveta. Po končanih govorih in pozdravih se je pričel kulturni spo red. Prvj je nastopil na novo ustanovljeni pevski zbor iz Boršta, ki je pod vodstvom domačega pevovodje zapel nekaj partizanskih in narodnih pesmi. Sledil je meški pevski zbor iz Doline, ki je lepo zapel več pesmi med splošnim odobravanjem tiscčglave množice. Poseben uspeh so želi pionirji iz Flavij, ki so v narodnih nošah izvajali nekaj plesov’ in zapeli več pesmic. | Folklorna skupina iz Boršta NASTOP FOLKLORNE SKUPINE BORST-RICMANJE in Ricmahj je nastopila ■»sen). jim harmonikarjem k l - a. ljal skupino pri lZ^f ja Ladinci meznih plesnuh te«*’ ^ iz Boršta in Ricmanj. so ^ bro pripravili, tako s c)0š-nagrajeni z aplavzom m -.jce.. nim odobravanjem 1 ‘ je Med kulturnim pr°Šra, ’ bor. nastopil tudi tamburaski ^ je »Ivan Cankar« iz Trria, odigral več ubranih KOI‘ za-Ob zaključku programa -a peli združeni pevski ■ < po-Barkovelj, Lonjerja, Pa_ line, Plavi j im Boršta. nimt točkami programa, K tudi ob začetku tmbora^.-^ zaključku sta igrah 8 Plavij in Boršta. z3. Kulturni program Jjf jLifr ključil, ko se je že zs“e °oa;fil» ti. Zbrana množica ni zv ni kraja zborovanja, d ,ju#w godba na pihala kot točko zaigrala »Jntcrn .-ja V Nato je množica °";je ju vas Boršt, kjer so “ * ’aZgo-domačini še o mamic efcate' varjali. Mladina m tu«n k0jUs<>-ri starejši so se tudi -0 v razvedrili na plesu. &in noč so skupine mladih«^, pevcev raznih Pev nvri(jr.e iD veselo prepevale na10 partizanske pesmi. ^ Z veselim razpoloženi« ^ ja-udeležencev se Jejf udeležencev se Je msii1 bor Osvobodilne fronte m ,gS#0 dolinskega okrajia, kr {r0n- pokazal, da je °sv°1*2ciinsken’ tTc^nes v mBi*o£W. Ki ta danes v mllJ „,.aCija, okraju edina združuje vse dem^r q vence in ki vodi od' -aT3ic3 ’n za narodnostne, gospoa" ^nesocialne pravice našega nega ljudstva. I. Po osmih mesecih, ki sem jih preživel v angleških in ameriških vojnih bolnicah v Egiptu in Italiji, kjer so me operirali zaradi rane, ki siem jo Qk> bil na glavi v peti ofenzivi, sem se 30. julija 1944 vmil na naša tla, na osvobojeni otok Vis, kjer je tudi Vrhovni štab. S Starim in z Bevcem sem se pogovarjal o vsem. Ko smo govorili o delu, ml je Stari rekel, naj znova pišem dnevnik in tako sem se lotil svojega posla. Pred večerom sem se pogovarjal s Starim o izgubah neke naše divizije. »Najteže j*», pravi Stari, »če poveljnik ne gleda v borcih ljudi, temveč številke. Vselej se mara misliti na to, da so to ljudje s svojim notranjim življenjem, Kadar ima poveljnik pred seboj pet tisoč življenj, tedaj jih ne bo žrtvoval kol številke«, Zefel bi opisat! vse, kar sem opazil v teh osmih mesecih bivanja V tujini, od konca novembra 1943 leta do konca julija 1944 lete. Iz teh zapiskov se bo izražalo, kako gleda partizan na naio vojsko, naše ljudstvo, ko ju opazuje iz tujine. Priznati moram, da »»n do jie 1 veličino naše borbe šele v osmih meieeih, ki sejn jih preživel v tujih deželah. Pričenjam z opisovanjem minulih osmih metecev. V začetku novembra 1943 se ■ni je Iz rane na možganih razvil absce* (ognojek). Temperatura je rastja ‘In tovariši so odločili, da ne čakam v Jajcu na Opomba: Stari — v Vrhovnem štabu so tako imenovali tovariša Tita; Bevc — partizansko ime za tovariša Kardelja; Btokovo — pogorje v Dinarskem Krasu, ODLOMKI IZ DEDIJEROVEGA DNEVNIKA (TRETJI DEL) faraona mn 11 minic« u Kairo Na jugoslovanski obali Jadrana razrušena mesta, na italijanski obali luksuzni avtomobili po asfaltu ■pri- tobra 1943, ko Je --/ t «82' niši e priplula™’3 tedn<£ kar«. Ze P«ko v«}* pred tem je M f, ^e# angleško letalo, ki bi moralo prepeljati delegacijo iz vrhovnega štaba k zavezniški komandi v Kairo, temveč naj se prebijem do Jadranskega morja in od tam daljip preko Italije v Egipt. Ni šlo drugače kot da smo se prebijali peš skozi nemške linije. Za partizana nič nenavadnega. To je povsod Po naši deželi običajen pojav. Na pot smo šli 15. novembra. Od Livna do Aržama smo šu s kamionom, od tam smo se morali prebiti čez Imotsko polje v vas Zagvozd. Imotsko polje je bilo v nemških rokah, a Zagvozd so imeli partizani. V prvem mraku smp prispeli v Aržano. Nič ni prijetno partizanu, ko mora preko ravnega polja po čistini, brez gozdov in kritja. V zadnjem trenutku sem »e odločil, da ne gremo dalje, in naša skupina se Je vrnila v Livno. Imel sam prav. To noč so postavili Nemci na Imotskem polju zasedo. Na njo je naletela skupina partizanov, ki je odšla nekoliko minut pred nami. Nekateri tovariši so padli, a drugi so se komaj rešili. Naslednjo noč sem z angleškim kapetanom Soyersom, Palestincem Rouz-em in tovarišico Marijo Novakovo krenil P« drugi nekoliko daljši poti kot je prehod preko Imotskega po- lja. Toda bila je važnejša, ker' je držala preko kršnatega dalmatinskega ozemlja, ki ni bilo tako zasedeno. Angleški parnik se je počasi pomikal iz hrvatske luke. Kol zid se je dvigalo na obali Bio-kovo. Mislil sem, kaj neki Je z ono ribiško kočo y Podgori pod Bičkovim, v kateri sem pred tremi dnevi prenočeval. V Podgori so danes Nemci. Skupno s šestindvajseto divizijo j« prišlo na otoke nekaj tisoč žena, otrok ib starcev iz ma-karskega Primorja. To je menda najbolj uporniški kraj Dal. macije. Pred oči m; prihaja podoba one starke iz Podgore, ki je čakala na pomolu s svežnjem stvari, d« se odpelje na otoke. Pripovedovala mi je, do sta ji dva sinova padla v peti ofenzivi. Zraven nje je stal starec iz makarskega Primorja, ki je pred prihodom Nemcev v njihovo vas sam zažgal svojo rojstno hišo. «Bcdje je, d« jo zažgem sam s svojo roko, kot pa da oni to napravijo. Na torpednem čolnu, ki je v bojarji odskakoval na valovih, smo prepluli Jadransko morje. Ob zori srno bili pred italijansko obalo. Na vhodu pristanišče Bari so Nemci stalno postavljali ma- gnetne mine. Pred nami je neki angleški čistilec min odletel v zrak. To se je zgodilo tudi naši motorni jadrnici «Jeli». Tudi jaz bi moral z njo odpotovati s Hvaira. Slučajno pa sem naletel na ta britanski tor-pedni čoln in sem se z njim odpeljal. Tako sejn končno prispel v Bari. Ko sem hodil po ulicah Barija, te predstraže Italijanskega imperializma, ne le proti Jugoslaviji, temveč proti vsemu vzhodu, sem mislil na naše ljudstvo. Naša mesta so razrušena. Človek prehodi desetine kilometrov, da vidi eno hišo pod streho, a tu drči jo luksuzni avtomobili po asfaltu. Po naših vaaeh Skoraj ni otrok, a tu vrvež na vse strani. Pri egaiearpo jajars oj(?ai a? seu človeka in tudi ženo brez puške, tu »e cb večerih sprehaja ob 'morju na stotine zdravih mladeničev. V zlikanih hlačah in z namazanimi lasmi se razgledujejo z« načičkanimi dekleti. Drugi svet! Človek naravnost ne najde besed, da hi opisal to strahovito nasprotje med eno in drugo obalo Jadranskega morja; med opusto-šenimi kraji in smelimi ljudmi in med — Barijem. Na tej obali morda je izjema samo pristanišče Bari, oziroma en del tega, kjer j)e nača partizanska bezg. Bila je osnovana 2, de- de 1 Dalmacije, - vs0 v Italiji so odbili, da bi. Na poslali kakršno koli P pre- nosih ladjah je moga in nafte. Jteo ,e ce četrte operativne j-iedf* zato napotil tovari-a aBak^ da je z majhno $ odplul v Italijo Fr;yn0 moZ bi pogonsko gorivo_ i nosti tudi ^ničijo- h0 j« h mej like težave. V P> %oti J secih je pripel)8}? nj Itali je na Vis ji 400 ton raznega ma po- ga dobil od zfV'e.‘hvaljuic'i L veljstva, temveč gmer‘&ei) osebni inl.cia.trVruote. T-da) oficirja majorja H ^ tet ' ga premestili san. ker je pomagal nato ^ ^ Zavezniške J dobili n,0 čejo pomagati, da kSltere ..v, raj naše tojj nas Italijani °^PDTist^Z imajo zdaj v P* t Uspelo nam j«> «skunerI5[I,(i vili skupaj nf^z njimi ^ in manjših ladij. * „ n«* ; v glavnem P p naje 0 .. orožja in hrane svet°v8lGio. Zdravnik ml 1 oper8 .pa grem čunpre)"8 vsa Rana mi ie l0eraUire Je. in septične temp* *a ar»Sf0 pojavljale vsak^ y Bar Jta. vztrajali, d« itetn b® sp«" liji. Na to P« tov^1” #<■> ^',knari«^rlr8tfceK ročiHt naJ m* 3 m. kkr tog boljši rciravn^ aia t0 tudi vrhovn** vojn* tieii bu. «^aljanl Razstava avstrijskega slikarja Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Lil. Silvio Pellico ljll, nadst. - Telefon 11-32 SLEPI SO SPREGLEDALI ■ «■ _ ■ ■ « ■mr m »______________ ■_____■ jjn aospoflarsho stanje u Beneški Slouenili liuH^ Za k°rakoni, vendar zdržno in gotovo napreduje borba našega ludstva za priznanje gospodarskih, političnih in narodnih pravic * Že -teče življenje Zneski Sloveniji svojo pot, ja. . ^ se zazdi človeku, m. pr vsemi V gospodarstvu -n,., . prebivalstva — . aJ nič izpremenilo. Nadi- ialrr,6 ®red kletji prav tako F nes Peneče drvela med ,* 57011 ozki strugi, tto k ■ gledaiQ in gredo mite, iQ P°znai°. kot pozna Pr*®' Č1°Vek sv°i kraj, kjer ‘va Ze ^ svojega rojstva. koli0?? ^ se po kakršnem *4eTaK Plipeiie y te, med krjip , stisnjene kraje, od-lepega, novega, *- —• i80 lepi cesti te Ceda' "aliiano severno proti novi lavm'~ - ’ jugoslovanski dr-iei : Gre5 ter premišlju-toed° ki obstajajo 5or, prebivalstvoro, ki živi urQa nit,- — 1 . , V0J,. ? drus° od drugega, skijj VjC1',<"eclated ®ent Petrom Slovela . 1 Pa tudi bolj naprej ni “a kdo ve koliko zaiti's ce- ^no* h^ie^ati v reber stiski v°nVasico z nizkimi hišami, |feaov ajV6a Primerih služi za b Urv?nie, človeku in živali ter Ijtjl a ijaj° tudi za gospo tih ,° P_osloPje. Ljudje si sve-Ud rbo, hodijo sključe- no brernenom, ki ga preti j) ’ r ni- cest na katerih ^ li??eka nadomestila vprežna da- Tako v vzhodnili ‘isj3ih Slovenije. V za- tf°ftr prede'ib se revščina !Uj«iUje kolikor bolj se odda-Vjt ^ glavne poti in koli-tih. k.? 1 5e dvigaš po hribovi-{*>teb in stezicah. i-stj1???0 Se dogodi, da le še Sj ji.-8!0 Pozdravi smrdljiv '^tekaiis8a Povzroča po poti H h !Ca se gnojnica iz živin, ‘‘levov. 1jq| jkj/? leta so vsakovrstni k, icjgj J.radi hodili v te kra-^iličnr,,.^0 8e navduševali nad ,eb> Saa J°’ ^ vlada v teh va- ,|Vai ^" Preprostostjo prebivališčih njegovo skromnostjo. •*iter .n tok je bil nadalje še n Plster. Prebivalstvo si Pren5al,je svetii° z leščer. btiK. , sal° tovore na svojih h0l klelo v zobe. Sat'dot, bil° teko. Vse do stetie j., r V °d sveta zapu- Platnen ni posvetil močan tai? Panja na boljše čase. 5ii j>rej utirano ljudstvo slej ,Jrn ltujp5p0zna' da si vsakdo !“slu» -oj0 usodo in da je ^vkna Priborjeno pravico , vljennTtm° od njegove pri-,a so s. 1 ln boroenosti Te-Nci .1? 8avedli beneški Slo-fl> k ?topili »-• na pot, ki vo-holer iu pravice. časa ni bilo pri ljudeh, cg0' n si ijuuen dr puravico odločanja 1 'tega oh8 V Iastne roke, h-teli „ dziva. Trmoglavo so v:san ljud,.??m dogajanju med tBaic doena y°m.v Benečiji. Na vi4 prebivahtki je dvignil Vs?aprednem t ?m kakor tudi so ur- j val edobra-'ijariskj v in šovinistični karnn^81 odgovorili z ik!.dokazati "h0’ -ki ie ilnela za tu ionsko ra še prebivalstvo S g _5 P° žent- ter so-S stanjem, Y katerem kot vsaki stvari h dtega odzvonilo. Posledice 6{aai nanraka- ki s«' ga Be- S k0 i0 lastno >ra» v svoje roke, Nnju , *.konec takemu poj-ljudst sevanja pravice tikov, Judstvu s strani oblast- L^tanov,???046^ korak je bi-^te s^'tey Demokratične (>o a nastala i?ev za Benečijo Hv-ddločugj, k°t Posledica ved-^ go LZahteV Prebival. C in 80sPbdarskem, politič- •81 C""" dvigu. V vr-Qvenci ^n,1Zaciie so bene-it' n?aLP°čil da je Vilkovi .^Pripada njim 4i Vinističnim vladnim krogojn v videmski pokrajini, ponovno razlil po stvari Slovencev, in da vedno živi v vladajočih ljudeh mnenje, da so oni zato poeta vi ieni v ta položaj, da zatirajo in tlačijo, da uničujejo in zapostavljajo kar ie slovenskega. Kliub temu se je z rojstvom «Matajurja>> marsikaj spremenilo. in io tam. kjer spremembe ne bi nikoli pričakovali Znano je pisanje «Messaggera Veneta?) in njegovo stališče do gospodarskih vprašanj, ki žulilo Vse vasi y Beneški Sloveniji-Doslej je bilo vse dobro in Drav nikjer niso videli nobene potrebe po gradnji novih šol, »est, vodovodov, obnove in popravila gospodarskih poslopij, posojil itd. itd. Kar naenkrat Pa jih ie nekaj zbodlo in... Spregovorili so. Zapisali so dolg, predolg članek (najbrž so hoteli zamujeno nadoknaditi) o Beneški Sloveniji, zlasti o prebivalstvu v dolini Nadiže. Glei, kaj pravijo: «Reklj smo že, da primanjkujejo ceste, vendar moramo dodati, da primanjku. jejo tudi šolska poslopja. Od 40 vasi, ki tvorijo sedem občin V Nadiški dolini, jih je 25 brez šol, Šolski pouk se vrši v gostilni, na seniku, y kleti in zasebnih stanovanjih... Ali je treba še kaj reči...« Zadovoljni smo, da je moral šovinistični tisk sprejeti resnico ...za resnico. Lahko rečemo, da so s tem samo potrdili toliko in toliko pisanja V našem listu o življenju y Beneški Sloveniji- Samo priznanje s strani oblasti pa še vedno ne zadostuje. Obljubljali so tudi prej in po tej praksi se bodo nujno ravnali tudi v bodoče. Vendar smo mnenja, da se tudi to ne more ponavljati v nedogled. Italijanske oblasti bodo morale dejansko pričeti z reševanjem vprašanja - gospodarskega in narodnega razvoja beneških Slovencev. «Matajur» in organi javne varnosti v Čedadu Ob prvo številko ((Matajurja«, ki jes prišla v Beneško Slovenijo. se tamkajšnji organi javne varnosti niso imeli časa obregniti, deloma, ker jim «.Matajur» ni javil prihoda, deloma pa, ker so beneški Slovenci preveč nestrpno pričakovali svoj prvi list in niso pustili niti enega izvoda, da bi se za uro pomudil v časopisnih prodajalnah, Kakor znano, so tamkajšnji oblastniki ob prihodu Matajurjay> kan- osupnili in nemalo jih je iznenadilo tudi navdušenje množice čitateljev. Dejstvo, do so si beneški Slovenci ustvarili list v svojem materinem jeziku je do mozga razburilo tudi ves šovinistični tisk, ki je že nekaj dni potem naznanil, da je »Matajur?? kršil žakon in si zaslužil strogo kazen. S takimi vestmi so hoteli šovinisti prkazati ((Matajurja« v luči nezakonitosti in vplivati na njegove čitatelje, da bi se ga zbali. Pri ustvarjanju takega vzdušja kaže, da jih podpirajo tudi javni organi iz Čedada, ki so vidno napeto pričakovali prihod druge šte- vilke tega lista, ki jim je povzročil toliko skrbi in jih naj-brže še ponoči zvrača s postelje. Cim so zvedeli, da je prišel, je bil njihov mir skaljen. Neprestano so bili na vratih tamkajšnje časopisne prodajalne in obsipali prodajalca z vprašanji: eKakšen list je?», «Od kod prihajaš, «Kje ga tiskajo?«, «Kdo ga izdaja?» itd. Vse kaže, da je to postalo sedaj njihova glavno delo in se pri njem vrstijo orožniki, finančni stražniki, policija Ud. Vsi postavljajo ista vprašanja in kat nepismeni ljudje bulijo v čiste in prosojne črke mladega Matajurja^, Preteklo nedeljo se je odigrala na sovodenjskem nogometnem igrišču prva tekma za prvenstvo I. divizije med Juven-tino (Standrež) in Cormor.ese iz Krmina. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje, bodisi ker Cormonese velja za eno najmočnejših ekip B kola I. divizije, bodisi ker je to bil prvi nastop v letošnji seziji naše no. gometne ekipe. Er.ajstorici sta nastopili v sledeči formaciji: CORMONESE . Perisinotto, Dimarch, Gre-gorat, Cont, Bigot, De Rossi, Del Negro, Perin, Masetti, Aita in Tortul. JUVENTINA (Stan-dTež) - Cargnelutti, Marega, Bon, Susterini, Duiz, Braidot, Kogoj, Dissegna, Sturm, Gorini in Poldrugo. Prvi polčas je potekel brez stresljaja mreže. Juventir.a je NOGOMETNA TEKMA V S0V00NJAH Junta-taiMB M (0-0) stalno napadala in v 33’ je izgubila drugo za drugo dve lepi priliki za zmago. Priznati treba, da je v prvem polčasu veter precej oviral pravilni potek igre same. V drugem polčasu pa je sodnik odredil enajstmetrovko proti Juventini zaradi napada branilca Marege r.-a krminskega igralca. Enajstmetrovko je Del Negro spremenil v gol v 31’ drugega polčasa. Zdelo se je, da je po tem prvem golu zmaga že v rokah Krminčanov. Toda moštvo Ju-ventine je reagiralo in nadaljevalo z napadi r.a krminsko mrežo, dokler ni uspelo v 37’ levemu krilu Poldrugu zabiti gol izenačenja. Do konca igre je Juventina še nadalje napa- dala skoro brez prestanka, a njenemu napadu r.i uspelo prodreti krminsko obrambo. Na splošno je tekma zadovoljila vse številne gledalce. Juventina se je pokazala kot ekipa odločna, le v napadu je bilo premalo sporazuma. Odlično je igral mali Poldrugo, levo krilo in številka 5 Duiz. Tudi ostali so pokazali odločnost in posebno dobro se je odrezala obramba Juventine. Krmin je pokazal dobro igro v srednji črti. Krminčani pa so igrali precej težko igro. Dobro je sodil tekmo sodnik Pennino iz Trsta. S tem prvim izenačenjem proti močni krminski ekipi si je Juventina odprla pot v prvenstvo prve divizije in bo brez dvoma v prihodnjih tekmah zapustila dober vtis gledalcem, kakor ga je v tej. Surovi prenatepeži V nedeljo popoldne so se poleg številnih goriških Slovencev udeležili izločilne tekme v Soxx>dnjah tudi dijaki iz Dijaškega doma v Gorici, ki so skoraj brez izjeme pridni športniki in se posebno zanimajo za nogomet. Po lepem popoldnevu, ki so ga prebili na tukajšnjem igrišču, so se Zvečer vračali domov zelo dobro razpoloženi. Natrpali so se skupno s krminsko ekipo in drugimi potniki v avtobus, ki ix>zi iz Sovodenj v Gorico in med potjo veselo zapeli. Peli ao in uk.ali in večina potnikov kakor tudi člani kr-minske ekipe so radi poslušali zvonke ubrane glasove in se v družbi brezskrbnih dijakov počutili za hip zopet mladi. Splošno veselje je za nekaj trenutkov skalil strup, ki sta ga na račun lepe slovenske narodne pesmi in Slovencev siknila dva prenapetega. Toda naši pogumni dečki so s pesmijo nadaljevali ne glede na to, če se nestrpnežem žolč napihuje. Ker so dijake po incidentu vneto podprli nogometaši iz Krmina, sta nadobudneža vso pot iz strahu molčala. Cim pa sta prišla na Travnik in sta imela eno nogo že na pločniku, sta v slovo bruhnila še nekaj grobih žalivk, ki jih lahko sestavi samo najbolj umazani 'jezik. Predobro poznamo te neolikane in neizobražene prena-peteže, da bi jim zamerili. Samo čudimo se, da se ob nede- Ni še bilo doslej v našem mestu slikarske razstave, da bi pri meščanih vzbudila tolikšno zanimanje, kot ga. je vzbudila razstava avstrijskega slikarja Huberja. ki so jo preteklo nedeljo otvorili v dvorani P Ul. Morelli št. 37. Ernesta Huberja je prišteti med največje predstavnike avstrijske slikarske umetnosti. Rodil se je pred 65 leti. Svojo umetniško pot je začel zelo skromno. Se kot deček je delal v tiskarni najprej kot črko-stavec nato Pa kot litograf. Nekaj let pozneje so mu njegovi slikarski poskusi, za katere si je zbral pokrajinske motive, nenadoma pridobili precejšen sloves, ki mu je kmalu nato odprl vrata do prve razstave na Dunaju, tik pred prvo svetovno vojno. Leta 1919 pa je Huber S 16 slikami, s katerimi se je prvič udeležil umetniške razstave, tako zaslovel, da mu je bila odslej odprta pot v največje evropske in ameriške galerije. Razstavljal je v Berlinu, Koelnu, Londonu, Parizu in povabili so ga tudi na mednarodno razstavo v Benetkah, katere se je tudi letos udeležil z dvema slikama. Te dni razstavlja nekaj svojih del v New Yorku. Ijah, kljub temu da sovražijo vse, kar je slovenskega, sprehajajo po slovenskih vaseh in se izpostavljajo takim neprijetnostim. Ce jim je do tega, da se jim žolč ne razpoči in da se ohranijo pri zdravju, jim svetujemo, da čimprej zapuste Gorico, ker je v Gorici preveč Slovencev, da bi se mogli izogniti slovenski besedi in pesmi, ki jih bo vedno zbadala v ušesa. Njegov najljubši motiv je romantična beneška laguna, melanholične salzburške doline in dunajski gozdni griči, ki jih je Huber vzljubil z vso svojo umetniško občutljivostjo, in te njegove ljubezni so polne vse njegove slike iz teh krajev. Beneška laguna in avstrijska po^ krajina sta našli v Hub er ju gorečega oboževalca. Ljubitelje umetnosti našega mesta je ta razstava svetovno znanega avstrijskega slikarja ki ga je italijanski tisk zaradi nizkotnih sporov med člani npL vinarskega' krožka in «C ir colo di lettura» (ki je razstavo organiziral) nizkotno prezrl ~ ze* lo navdušila. Izlel k DoMottemii leieni Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi vse svoje člane irJ prijatelje v nedeljo 29j t. m. na popoldanski izlet k Dober-dobskemu jezeru. Tudi tokrat je društvo priskrbelo za izletnike avtobus in druge prijetnosti. Odhod bo bo 13. s Travnika.’ Prijave sprejema Darko Šuligoj - urar na Travniku. Voznina je za člane 150 in za nečlane pa 200 lir. KINO ena VITTORIA, 17: «In še noč...«, A. Scheridan. VERDI, 17: »Leteči oddelek 61», P. May. CENTRALE, 17: «Prikazen mojega moža«, V. Pieris. MODERNO, 17: «Vitezi neba«; R. Millar.-d. EDEN, 17: «Vitezi črnih krink??, L. Padovani. V“«>vi b;,KM,pnpada n im m konfete. Sledile so ite-v Praznovanje Bo ^t n.. dadb- Pospešena Sa h Va^h il em poliu r<(HL , po Nastala je po-„ anovitvi glasila * c U!ta- «£‘ le* ^ i« btumZagledai belega Nil i* °!talim ,°n de^l svojo & liodstvom Ob- X ne zato ker je JSM^ilteU Zat°. ker ie N sr, a in t ®rern človeku » hN ba Sl J Deti' p°sta- H da °*no klop. To. >iu >°VenceJ90 «lasilu bene-i« ie 8»^,“ eali Do živ-Np. kf?° Pokazalo, da 3® Svojstven šo- mm - ... Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Ll. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 Mogočna slovesnost ob odkritju spomenika padlim borcem in talcem pri Pobegih Eežarlih INašf borci so sc borili in padli ter tako potrdili uporno Idejo zatiranega naroda in zmagali mmt imena Šestdesetih padlih borcev in talcev so VKLESANA NA MARMORNATE PLOSCE SPOMENIKA V CEZARJIH -POBEGIH Dve istrski vasici Pobegi -Cežarji sta v nedeljo sprejeli na tisoče ljudstva, ki je prišlo iz bližnjih in daljnih vasi okrožja, da prisostvuje slovesnemu odkritju spomenika padlim borcem in talcem iz NOB. Ze kmalu po 13. uri so se začeli zbirati od vseh strani. Prišli so tudi iz Trsta, pevski zbor «Slavko Škamperle» od Sv. Ivana. V obeh vaseh so se zbirali ljudje z venci, šopi nageljnov in jesenskega cvetja, da jih ponesejo pred spemenik svojim padlim vaščanom. Cežarjani so nosili vence pionirske organizacije, ASIZZ, SIAU in vojnih invalidov. Prav tako Pobežani in od Sv. Antona. Borci obeh vasi pa so skupno nosili velik in lep venec. Slovesnost je otvoril domači aktivist, ki je podal besedo predsedniku kra- IZOLA Zaključek tedna italijanske kulture Le z dvigom gospodarstvo in kulture je možen dvig življenjske ravni vseh delovnih ljudi V nedeljo je bila v Izoli zaključna kuLturna manifestacija vsega italijanskega delovnega ljudstva našega okrožja. Ta manifestativna proslava ob zaključku tedna italijanske kulture nam ie pokazala razvoj in napredek kulture v našem okrožju. Ves dan od zore pa do pozne ure zvečer je nešteto ljudi krožilo po mestu iz kraja v kraj. Največ ljudi pa je prihajalo ogledovat razstavo splošne italijanske kulture. V prvem oddelku je bilo ves dan polno ljudi. Tu je bilo razstavljalo nešteto literarnih, političnih in drugih zanimivih knjig'. Te knjige so skoraj vsa-kega zadržale, kajti vsakdo si jih jie hotel ogledati. Tudi časopise* predvsem zelo stare, je mnogo ljudi črtalo. V isti stavbi je bila zelo okrašena soba z raznimi fotografijami narodnih, pravniških in delavskih Icmeikiih noš. Na drugi strani sobe so. tile razstavljene slike naših dramskih, pevskih, folklornih in podobnih 'kulturnih nastopov. Največ ljudi je bilo v sobi, kjer so bile razstavljene najrazličnejše slike delovne brigade «Ajitonio Bcrnifacio«, ki je s svojim delom dosegla častno ime petkrat udarne in enkrat pohvaljene in povrh še diplomo kot najboljša delovna brigada pri gradnji Novega Beograda. Veliko zanimanje delavcev pa tudi ositalih sq vzbudile razstavljene umetniške slike naših preprostih delavcev in kmetov. Splošno občudovanje je vzbujala slika, ki jo je narisal kmet iz Tribana, ki je prikazovala košaro gTozdja. Tudi noši dijaki so razstavljali najrazličnejše risbe, pismene naloge in podobno. V popoldanskih urah pa se je zbralo še večje število ljudi iz vseh obalnih krajev našega okrožja. Vse se je zbiralo na Garibaldijevem trgu, kjer je bil ob 15. uri zaključek tedna italijanske kulture. Ob otvoritvi so skuipno zapeli pevski zbor iz Pulja. Rovinja, Buj in godba tudi iz Buj himno ((Slavna Partija«. Zatem je V imenu okrožnega odbora Združenja Italijanov imel kratek govor tov. A-garinis o razvoju italijanske kulture od ustanovitve Združenja Italijanov do danes. Poudaril je sodelovanje našega ljudstva in pomoč, ki jo dajeta naša Partija in ljudska oblast za razvoj kulture Italijanov, Slovencev iji Hrvatov. Nato je član CK KP STO tov. Laurenti pozdravil navzoče in poudaril, da v Istri danes slovesno praznujejo napredni razvoj svoje ljudske kulture. Te sadike, vsajene v borba, danes rastejo in se razvijajo, da dajejo iz dneva v dan boljše in večje sadove katere uživamo in bojno uživali p«rav sami v miru in svobodi. To slovesnost je pozdravil tudi predsednik Združenja Italijanov Jugoslavije, Med drugim je poudaril, da je vesel, ko vidi. da se tudi Italijani Istrskega okrožja trudijo, d’a bi čimbolj dvignili svojo gospodarsko in kulturno raven. Dalje je tov. predsednik dejal, da se Italijani v Jugoslaviji skupno z ostalimi narodi Jugoslavije iz dneva v dan trudijo in prizadevajo, da bi s svojimi lastnimi silami zgradili srvoje gospodarstvo in kulturo — socializem — blaginjo vsega (Delovnega ljudstva Jugoslavije. Za zaključek so izvedli kvalitetno bogat kultumo-prosvetnd spored1. Tako so slavnostno zaključili to kulturno manifestacijo. Ob večernih urah so v gledališču Arrigoni in v drugih dvoranah izvajal, še drugo kulturno-pro-srvetne programe. jevhega odbora ZPP tov. PavlUj, kateri je med drugim dejal: mKoliko sta naši dve vasici prestali za časa 25-letnega suženjstva in koliko sta žrtvovali za svobodo, vam je dokaz ta spomenik. Ze leta 1921 so fašisti požgali 8 hiš in ubili tovariša Josipa Bonina. Na to zverinsko početje se j? ljudstvo začelo tajno organizirati, da ne bi nihče sodeloval s takimi razbojniki. Prvi organizirani upor, na katerega so prišli vsi kmetje našega okoliša, je bil že leta 1931. Takrat so šli na bivšo občino skupno protestirat zaradi prevelikih davkov. Od tistega časa sta bili naši dve vasici pogostoma kontrolirani. Ne dolgo potem je bila izvedena množična aretacija našega ljudstva. Pred posebnim sodiščem je bilo obsojenih več naših tovarišev, več pa komfiniranih. Vse to ni vzelo poguma našemu ljudstvu, marveč je še bolj zaostrilo sovraštvo do fašizma. Takoj ob začetku NOB so biuši politični preganjanci obeh vasi začeli organizirati ljudstvo, da bo pripravljeno za borbo za strmoglavljenje naci-fašističnega okupatorja. Ob kapitulaciji Italije so italijanski karabinjerji in financarji še nadalje držali postojanke v Dekanih in Kopru. Ljudstvo jih je razorožilo in s pridobljenim orožjem začelo napadati in uničevati sovražnika. Za dosego svoboščin, Iti jih danes uživamo, sta naši dve vasici žrtvovali 69 najboljših sinov in hčera. Zelja vseh ljudi je bila, da se tem junakom ljudstva piostavi dostojen spomenik, ki bo še poznim rodovom prričal, kako se je naše ljudstvo borilo za svobodo. S priptravami za postavitev spomenika smo pričeli že leta 1947. Člani Zveze borcev in predstavniki množičnih organizacij smo zaktivizirali ljudstvo, da je z navdušenjem prijelo za delo. Lahko rečem, da je bila udeležba pri gradnji spomenika stoodstotna. Oprav-[ Ijenih je bilo 2523 ur prosto- voljnega dela s nosti 65.000 din. skupni vred- NA TRGU V IZOLI VEČTISOČGLAVA MNOŽICA PRISOSTVUJE POPOLDANSKEMU REDU OB ZAKLJUČKU TEDNA ITALIJANSKE KULTURE SPO- Najlepše bomo počastili spomin nepozabljenih padlih to-varišev s tem, da bomo čuvali in utrjevali ljudsko oblast kot največjo pridobitev NOB. Nato je u imenu JA govoril poročnik JA, za njim pa v italijanščini predsednik okrajnega odbora Buje tov.■ Gorjan, ki je med drugim dejal: »Po zaslugi teh padlih borcev danes lahko gradimo socializem. Se nadalje se bomo borili ob strani narodov Jugoslavije. Naša sedanja častna naloga je: borba za dvig gospodarstva in za svoboden kulturni razvoj». Predsednik Istrskega okrožnega LO tov. Beltram je za tem imel naslednji govor: «Spomenik, ki ste ga postavili sredi vaše vasi ni samo spomenik padlim in žrtvam narodnoosvobodilne borbe. Ta spomenik je tudi glasna priča upora tukajšnjega ljudstva v najbolj slavnih dneh zgodovine slovenskega naroda, ko je KP pozvala vse narode Jugoslavije v oboroženo akcijo proti okupatorju. Samo sovražniki svojega naroda se niso odzvali temu klicu. Primorski Slovenci, ki smo živeli pod peto krutega italijanskega fašizma odtrgani od svoje domovine, nismo bili zadnji v tej borbi. Upor je zajel vse vasi in vsa mesta in trajal vse dotlej dokler ni 1. maja 1945 sovražnik položil orožja v vsej Primorski in v Trstu. V tej akciji je sodelovala tudi IV. armada JA, ki je zadala zadnji udarec okupatorju in s tem nerazdružno povezala usodo vseh delov slovenskega naroda z Jugoslavijo. Spomenike, kot je vaš, bi lahko postavili v vsaki vasi na vsem Primorskem. Vsak osmi človek je padel V. osvobodilni borbi slovenskega naroda. V tej bitki so se skupaj s Slovenci in Hrvati borili tudi napredni Italijani. Skovalo se je bratstvo in enotnost med tukajšnjim prebivalstvom, ki dobiva ose bolj konkreten izraz v današnji stvarnosti naše graditve socializma. V naših, zlasti produktivnih zadrugah, srečate ljudi različne narodnosti. Prav tako v tovarnah in na graditiščih. Delovni ljudje nimajo razloga, da bi se med seboj sovražili, niti razlikovali. Ta načela enakopravnosti in enakosti je uzakonila ljudska oblast, ki je osnovna pridobitev naše borbe Naše ljudstvo si piše zakone samo. Drugače bi takih zakonov ne imeli. Zato pa moramo čuoati pridobitne, za katere smo dolžniki predvsem onim, ki so dali vse kar so imel i — svoje življenje«. Mi nismo šli v borbo zato da bi se vseli komu Zq vrat. Toda prav tako ne bom0 nik dar dopustili, da bi kdajkoli in kdorkoli ponovno poleži! svojo pošastno taco na naša ramena. Značajnost in pravičnost vaših ljudi se izraža tudj v pri- m *»* > m m ■ ■ - i V SPOMIN NESEBIČNIM SINOVOM NARODA, KI SO PRELILI SVOJO KRI ZA SVOBODO NEKDAJ TUZNE A DANES VESELE ISTRE, JE POSTAVLJEN SPOMENIK V CEZARJIH - POBEGIH meru našega odpora novemu kolonializmu z vzhoda, Pa kakor se to čudno sliši, dejstvo je, da se današnje vodstvo SZ v ničemer ne razlikuje po svoji zunanji imperialistični politiki od zapadnih imperialistov, Kot smo se uprli italijanskemu imperializmu, potem ameriškemu, prav tako smo se in se bomo uprli vsakemu poizkusu zatiranja in zasužnjevanja tudi s strani današnje birokratske klike SZ. Ko odkrivamo spomenik Padlim iz Pet/egov - Cezarjev, se spominjamo vseh padlih borcev iz NOB, se spominjamo črnih dni 25-leln; okupacije. Ni sc še povsem zarasla trava na grobovih žrtev, in spet tujem o žvenketanje z orožjem, priprave za oboroževanje. Pri današnjem stanju mednarodne situacije, ko je težnja vseh narodov Po neodvisnosti in svobodi, bi angloameriškemu imperializmu nikdar ne uspelo prodreti s svojo vojnohujska-ško politiko, če bi jim zato ne dajala argumentov SZ, imperialistična politika birokratov na vodstvu v SZ. Zato je treba to politiko Zn-formbiroja, to je SZ stalno raz-krinkovat: in se neprenehoma boriti proti imperializmu sploh za mirno sožitje med narodi- Obvezujemo se P red temi žrtvami, ki jim odkrivamo spomenik in ostalimi, da bemo nadaljevali z našim delom dokler ne dosežemo ciljev, za katere so šli v borbo in padli. Nadaljevali bcm0 z borbo za mir in gradili bomo socializem to ie lepše kulturnejše življenje za vse naše ljudi« Tov Beltram je nato stopil Iz spomeniku in odstranil rdečo zastavo, ki je zakrivala napis-ne plošče na spomeniku. Na treh straneh se vrstijo imena padlih borcev, talcev in pogrešanih. Šestdeset imen, šestdeset preprostih ljudi, ki so dali sv.oja življenja za idejo delavcev z borbenim, geslom: Smrt fašizmu - svobodo narodu! Med temi so bil i Marij pobega, ki je že letg 1942 organiziral ljudi, da so mu sledili po poti. borbe proti fašizmu. Od- gnali so ga Italijani in nato izročili Nemcem. Tud; v taboriščih ni miroval in je organiziral tovariše za upor. Tovariša Brank0 in Renata sta hotela v. lastni vasi uničiti sovražnika. Skupno z nekaj drugimi sta vdrla V vas in padla oba kot junaka. Dalje so tu imena Vatovec, Josip in Ernest Jakomin, Kristjan Bolčič in še drugi. Vsi, ki so se zavedali da, Manj strašna noč je v črni zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužnji dnovi«. Častna četg vojakov je za tem izstrelila tri salve. Nato je bilo polaganje vencev, in cvetja vseh organizacij pred spomenik. Pevski zbor eSlavko Škamperle» iz Trsta je nato zapel več pesmi — žolosiink. Prav tako sta zapela domači pevski zbor in pevski zbor iz Šmarij nekaj žalostink. Pionirke osnovne šole so podale nekaj deklamacij, godba pa je zaigrala nekaj borbenih pesmi. Sledil je množičen ogled spomenika, ob katerem so ves čas bili na častni straži bivši borci s titovkami na glavah. Večja skupina v črno oblečenih mater in vdov padlih se je po končanem polaganju vencev Zbrala pred sporne: i-kom. Popolnoma naravno, da se ob spominu na svoje drage niso mogle cbvladiti. Druga za drugo so začele jokati in ob o-Ževati morilce svojih dragih. Nema je več tisoč glava množica obstala ob tem prizoru. Bila je to obtožba proti vsem tistim onstran bloka, ki govorijo o sstamotni preteklosti». Ti dve vasici sta iz velike hvaležnosti do padlih postavili največji spomenik v vsem okrožju tistim, ki so vse dali za svebedo. Kako daleč so od novega življenja, gradnje socializma in novih ljudi vsi tisti v Trstu, ki so zgubili vsak čut poštenosti in spoštovanja tako velikih žrtev, tako plemenite bol i istrskih mater in žena. Prav zares jih je lahko sram — njihovega današnjega hlapčevanja tistim — ki so bili, so in bedo sovražniki naše svobode, katero smo priborili s tako treliki-mi žrtvami. Kot zadnji so se Poklonili ob spomeniku spominu padlih invalidi iz NOB, ki so prišli iz Portoroža po zaključenem prvem kongresu Zvečer je bil spomenik ves razsvetljen z električnimi lučmi. Na precejšnjo daljavo so bila čitljiva imena padlih, ki so vklesana v trt bele marmor*, nate plošče. EOLKLORNI PLESI NA NEDELJSKI POPOLDANSKI ITALIJANSKI KULTURNI PRIREDITVI V IZOLI, HOJI .... / MONTE- BREZ POSEBNIH PRESENEČENJ NOGOMETNO PRVENSTVO TRŽAŠKEGA OZEMLJA KOMTOVEL SKEDENJ, IHEZ6EC IH DIOHTEBELLO zmagovalci drugega dne Rekli smo že v naslovu, da se je drugo kolo nogometnega prvenstva pri nas v coni >1 feončalo brez posebnih presenečenj. Mezgec je premagal Opčine, Skedenj Olimpijo ter končno Maniebella enajste r'co Sv. Justa. MEZGEC-OPCINE 3:1 (0:1) Ob koncu prvega polčasa, ki se ie končal z enim golom razlike v korist Opencev, so bili pač vsi prepričani, da bo- žal škedenjskemu vratarju Se. naboriju ter končno poslal žogo neubranljivo v ff°l. Vesela nad uspehom je skuiala Olim. pija priti ie enkrat do gola, kar se ji je posrečilo, vendar sodnik gola ni hotel priznati zaradi jasnega «off.nda». Po tem neuspehu se je Olimpija pBnovno vrgla v napad v upanju izenačenja, vendar sc Skedenjci razvili dobro obram. bo in se jim je tako posrečilo končati tekmo v svojo korist. SKOK VRATARJA JE BIL ZAMAN. ZOGA SE JE ODBILA OD PREČKE do domačini imeli v drugem polčasu lažje delo in da bodo brez posebnega truda zvišali rezultat v lastno korist. Toda usoda je hotela drugače. !Igralci Mezgeca so kmalu prešli v oster protinapad, ki se je končal ie ko je bil postavljen rezultat 3:1 in so si s tem tako zagotovili zmago. Igralci Opčine pa so imeli nekoliko smole, saj so napadalci zgrešili nič koliko zlatih prilik za dosego izenačenja in telo zmage. Nasprotno pa so igralci Mezgeca znali priti s sijajnimi kombinacijami pred gol in izrabili vsako priliko. Tako je v 12. minuti Rossi izenačil, medtem ko je Generutti v 24' :.i ko n-je n 36’ dovedel svojo ekipo do končnega 3:1. SKEDENJ-OLIMPJJA 2:1 (2:0) Skedenjci so v nedeljo izrabili ugodno priliko za zmago ter so si jo tudi priborili in to predvsem zaradi krasne igrf. Znano je, da je Skedenj se. stavljen izključno iz mladih in tudi majhnih igralcev in so jim nedeljski gledalci tekme nadeli ime ezelene miii». Tudi disciplina je prevladovala na igrišču, kar je bilo zelo prijetno in kar je brez dvoma pomagalo Skedenjcem, da so si priborili po dolgem času dve nad vse potrebni točki. V prvih 45 minutah so Skedenjci dokazali res lep in prijeten nogomet, poln tehničnih fines ter natančnimi podajanji med igralci. Ta prijetna in hitra igra Skedenjcev pa se je brez dvo. ma morala končati z uspehom. Ze v S’ prvega polčasa je pol-krilo Ambrosi prvič pretresel mrežo svojih nasprotnikov. V 33' pa je Cotar iz daljave 15 metrov ostro streljal in žoga je ponovno pretresla mrežo presenečenega vratarja Olimpije. V drugem polčasu se je Olim. pija vrgla v napad in skušala izenačiti, vendar je odlična obramba Skednja vse napade z lahkoto odbijala. Sele v 20’ se je desnemu krilu Olimpije Giu-dicijtt posrečilo priti do žcge, ki »e je z neverjetno naglico pribit MONTEBELLO-SV. JUST 4:0 Ponovno smo videli, da je Montebello najresnejši favorit za prvo mesto. Sv Just je dobra enajsterica z lepo in borbeno igrb, vendar pa je morala kljub temu kloniti pred močnejšim Montebellom. Ze v prvem polčasu je po zaslugi Bertonija v 26’ in kasneje po Morselliju v 40' prešel Montebello v vod. steo. Prav tu pa je vratar Sv. Justa zagrešil netovarlško in nešportno dejanje proti svoji e. na;storid, kg je zaradi majhne-ga prepira z nekim Igralcem svojevoljno zapustil mesto v vratih in se umaknil z igrišča. Tako je prepustil svoje tova. nše na milost in nemilost Mon-teoelčanom, ki. so tako v drugem polčasu zabili po Bertoni. ju v 22’ in kasneje po Sterletu v 40' še dva gola in tako končali tekmo s sijajnim rezulta. tom 4:0. Montebello se je s to zmago še bolj utrdil na prvem mestu lesi vice ter je v dveh tekmah zabit kar 10 golov, medtem ko se njihov vratar Pisciutia. v teh dneh ni nikoli sklonil, da bi pobral žogo iz mreže. Mnenja smo, da bi Sv. Just zabil vsaj častni gol, toda zgoraj omenjeno dejanje njihovega vratarja je to brez dvoma preprečilo. KONTOVEL - NABREŽINA 4:0 Kontovel je v nedeljo dosegel prav lep uspeh z zmago nad Nabrežina. Sicer je Nabrežino spremljala ves čas precejšnja smola. Kontovel je že V prvem polčasu prišel hitro v. vodstvo ter je kasneje povečal rezultat z enajstmetrovko. V drugem polčasu pa je Starc z osebno akcijo dovedel svoje moštvo do take lepe zmage. Kontovel se je tako z nedeljsko zmago zasidral na tretjem mestu v lestvici. LESTVICA JE PO DRUGEM DNEVU SLEDEČA: Montebello Mezgec Kontovel Opčine Skedenj Sv. Just Olimpija Nabrežina PRIZOR S TEKME BELLO - SV JUST Tudi v Istrskem okrožju se je prvo kolo nogometnega, prvenstva končalo brez presenečenj. Arrrigoni je brez težkoč dosegel zmago nad Bujami, Strunjan je moral prepustiti obe točki Piranu, medtem ko je Vmag odigral v. Brtonigii neodločeno. Tekma med Novim gradom in Meduso ni bila odigrana,, medtem ko je Aurora počivala, ARRIGONI-BUJE 3:0 (2:0) Pač lahko delo za lanskoletne prvake je bila tekma v Bujah. Kljub temu, da je Arrigoni odigral tekmo na tujem igrišču je znal končati to pirvo tekmo letošnjega. prrvenstva z lepim re. zultatom 3:0 v svojo korist. Ze v S' doseže Arrigoni prvi uspeh. Napad lzalanov je ves pred bujskimi vrati in že diši po golu, ko nasprotni branilec ustavi žogo z roko. Sodnik zažvižga enajstmetrovko, ki jo Depase spremeni z lepim strelom v prvi gol dneva. Pričakovali smo, da bo Buje po tem golu popolnoma prepustila iniciativo Arrigoniju, vendar se je kmalu vse obrnilo, kajti Bujčani so branili svoja vrata z neverjetno borbenostjo, Toda v 13' je De Grassi poklican, da doseže drugi gol za svojo enajstorico. V drugem polčasu pa se Buje dobro brani in kljub lepim akcijam Arrigo-nija ne bi dosegli več gola, da ne bi branilec Buj Potleka zakrivil avtogol, Pri tem rezultatu se je pravzaprav tekma končala, ker Arrigoni je z lepo igro prevladoval na igrišču, vendar pa je to bila samo nekakšna akademija brez posebnih stremljenj za dosego gola. BRTONIGLA-UMAG 1:1 (1:0) Ob prisotnosti številnega ob. | činstva nista niti Brtonigla niti NEDELJSKO LAHKOATLETSKO PRVENSTVO V KOPRU Piran ponovno moštveni prvak Sv, Ana na drugem mestu Na koprskem stadionu je bi- resnim treningom in s popravo I ran), 5. Serra (Sv. Ana), 6. per), 3. Benedetti (Piran), 4. o v nedeljo lahkoatletsko pr- stila preskočil brez posebnih Germek (Koper), Krapeš (Koper). TrJnllrflflo -r a 4 „ XI_S a J! s rt/\ .• - X »r. I . .nim rrnr\<-ii n , /-.1 1 /»r _ . - - - Na koprskem stadionu je bilo v nedeljo lahkoatletsko prvenstvo Tržaškega ozemlja za ekipe In za posameznike. Sodelovale 50 ekipe Pirana, Kopra, Sv. Ane, S. Ivana, Nabrežine in Bazovice Najbolj po-polr.-o ekipo je postavil brez dvoma Pirati, ki si je tudi zaslužil naslova prvaka Tržaškega ozemlja za leto 1950-51. Tekmovanje se je začelo s tekom na 110 m z zaprekami, kjer je dosegel prvo mesto Venturini. Drugi je bil Mene-ghetti, ki bi brez dvoma s treningom znatno izboljšal stil, kar velja tudi za Serro, ki sta oba prav rojena za to panogo lahkoatletike. V metu krogle si je zaslužil prvo mesto Koprčan Stok pred odličnim Tranijem. V skoku v višino je preavsem presenetil komaj 16 letni Serra, ki je brez posebnih težkoč preskočil 1,60 m in tako zasedel drugo mesto. Ta atlet bi z resnim treningom in s popravo stila preskočil brez posebnih težkoč tudi 1,70 in še več. Na 5000 m hoje pa je Govorčin moral prepustiti prvo mesto Marušiču in se zadovoljiti s petim mestom zaradi zvina na nogi. Ta atlet zasluži vsekakor priznanje, da je čeprav z muko končal tekmo, kajti kdor koli drugi bi se brez dvoma umaknil. Na 100 m pa je zmagal brez posebnih težkoč Trani, medtem ko je v teku na 400 m Olivieri imeli kaj lahko delo. Dalje si je v metu diska priboril prvo mesto Venturini, v kopju Pltacco, v teku na 3000 m Abram. Končno sl je Piran priboril prvo mesto tudi v štafeti 4x100, TEHNIČNI REZULTATI SO SLEDEČI: TEK NA 100 m Z ZAPREKAMI: 1. Venturini (Piran) 16”8, 2. Meneghettl (Sv. Ana), 3. Ravallco, 4. Kebarr (oba Pi- JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Crvena zvezda premagana Hajduk igral neodločeno V nedeljskem nadaljevanju državnega nogometnega prvenstva je bilo več presenečenj, med največje pa spada vsekakor poraz Crvene zvezde v Titogradu, kjer jo je domača Budučnest premagala s 3:2. Tudi v Splitu »o Naša krila igrala dobro ter odvzela Hajduku dragoceno točko. S tem je izgubila Crvena zvezda vse izglede za prvo mesto na prvenstveni lestvici, ker igra zadnjo tekmo s Hajdukom v Splitu. Ta tekma bo določila novega državnega prvaka V nogometu za leto 1950. Vsekakor več izgledov za zmago ima splitski Hajduk, ki sl bo, če zmaga, priboril po duajsetih letih zopet naslov državnega nogometnega prvaka. V U. zvezni ligi ni bilo posebnih presenečenj, razen zmaga Vardarja nad sarajevskim Železničarjem ter izredno visoke zmage Kvarnerja nad U. oktobrom. Rezultati: I LICA: Budučnost : Crvena zvezda 3:2 Hajduk ; Niša krila,0:4 Dinamo : Spartak 2:1 BSK : Lokomotiva 1:1 Partizan : Sarajevo 3:1 II. LIGA: Kvarner ; 11. Oktobar 10:4 Vardar : Železničar 2:1 Proieter : Podrinje 1:2 Sloga : Borac 6:4 LESTVICA I. ZVEZNE LIGE Crvena zvezda 16 11 2 3 41:16 24 Hajduk Partizan Dinamo Sarajevo Lokomotiva BSK Naša krila Budučnost Spartak 16 6 S 17 11 2 « 24:12 24 4 36:19 24 3 16:17 II 6 30:24 17 7 17:23 13 7 16:2« 12 I 15:25 12 6 13:32 16 l pristala na udeležbo, prav tako ‘ tudi italijanska nogometna zveza, ki soglaša z vključitvijo novih članov v to tekmovanje, v katerem boata sodelovala po dva najboljša kluba. V Innsbrucku na Tirolskem bi moral biti pretekli ponedeljek kongres štirih držav, — udeleženk — Italije, Jugoslavije, Avstrije in Nemčije. Sestanek so odložili na prihodnji mesec, in Sicer bo na Dunaju, kjer bosta ta dan igrali nogometni reprezentanci Avstrije in Danske. Jugoslavija bo sodelovala v tekmovanju za "Srednjeevropski nogometni pokal,, Na Dunaju so te dni razpravljali o ustanovitvi nogometnega tekmovanja za srednjeevropski pokal. Jugoslavija je te Nogometna enajstorica Montebella najresnejši favorit za prvo mesto ran), 5. Serra (Sv. Ana), 6. Gerrnek (Koper). MET KROGLE: 1. Stok (Koper) 10,54 m, 2. Trani, 3. Transi (oba Piran), 4. Prešel (Bazovica), 5. Corsi, 6. Venler (oba Pirun). SKOK V VIŠINO: 1. Dolgan (Sv. Ana) 1,60 m, 2. Serra (Sv. Ana), 3. Trani, 4. Veber (oba Piran), 5. Ferfolja (Koper), 6. Ravalico (Piran). HOJA NA 5000 m: 1. Marušič (Sv. Ana) 24’31’T, 2. Klarič (Sv. Ana), 3. Vižintin (Sv. Ana), 4. Corsi, 5. Govorčin (oba Sv. Ivan), 3. Vidali (Piran). TEK NA 800 m: 1. Zudek (Sv. Ivan) 2’11”2, 2. Federici (Sv. Ana), 3. Zomaro, 4. Pre-donzani (oba Piran), 5. Gregorič (Bazovica), 6. Kavčič (Sv. Ana). SKOK V DALJINO: 1. OH-vieri (Koper) 5.94 m, 2. Veber (Piran), 3. Sedmak (Mladost), 4. Zudin (Sv. Ana), 5. Lunini, 6. Contento (oba Piran). TEK NA 3000 m: 1. Abram (Mladost) 1018”, 2. Pausin (Ko. ,per), 3. Benedetti (Piran), 4. Krapeš (Koper). MET DISKA: 1. Venturini 30.12 m, 2. Kenda, 3 Corsi (vsi Piran), 4. Gandusio (Koper), 5. Meneghetti (Sv. Ana), 6. Gra-honja (Koper). TEK NA 400 m: 1. Olivieri (Koper) 53”5, 2. Zomaro (Piran), 3. Zudek (Sv. Ivan), 4. Federichi (Sv. Ana), 5. Zudin (Sv. Ana), 6. Fiumi (Piran). MET KOPJA: 1. Pltacco (Piran) 37.67 m, 2. Stok (Koper), 3. Bajec (Sv. Ana), 4. Kenda (Piran), 5. Drahonja (Koper), 6. Venier (Piran). TEK na 100 m (finale): 1. Trani 12”, 2. Venier (oba Piran), 3. Sedmak (Mladost), 4. Serra (Sv. Ana), 5. Grmek (Ko. per), 6. Prešel (Bazovica). ŠTAFETA 4x100 m: 1. Piran 48”1, 2. Koper, 3. Sv. Ana, 4. Piran B. Prvo mesto med ekipami je zasedlo športno društvo Piran s 106 točkami, na drugem mestu je Sv. Ana z 61, 3. Koper 47, 4. Mladost 16, 5. Sv. Ivam 19, 6. Bazovica 7 točk. 1. IN 5. V NA 5000 M. 31 KOLESARJEV NA I. KROŽNI DIRKI OKOLI IZOLE Fontanot na prvem mestu pred Sclauzerom V nedeljo dopoldne je bila ob ogromnem številu gledalcev izvedena prva krožna kolesarska dirka okoli Izole, ki je dosegla nad vse lep uspeh, Ta dirka ima vse možnosti, da postane tradicionalna, kajti to je dokazalo tudi izredno zanimanje tamkajšnjih prebivalcev, ki so z veliko disciplino sledili ob strani ceste ostrim borbam med najboljšimi kolesarji našega o-zemlja. Zmagal je Fontanot, ki se je 8 svojim končnimi Sprintom znal postaviti na pr.v0 mesto pred nad vse borbenim Sclauzerom. Ob 9.23 je bil dan start irj prvi krogi so bili kolikor toliko počasni. Ob osmem krogu Solauzero skuša uiti, vendar ga Fontanot s krasnim Sprintom preteče. Fontanot Je skoraj prvi prešel etapne cilje in sl je tako že v naprej zagotovil zmago po točkah. Pred zadnjim ciljem Je Fontanot nekoliko popustil zavedajoč se svoje zmage ter prepustil tako prvo mesto na tem cilju Sellleriju, kateremu »o sledili še Lonzarič, Sclauzerom in Dell« Santa. Prvo mesto je zasedel torej Fontanot Renato, član Tržaškega Velo kluba, ki je pretekel 51 lem proge v času 1.31’40” s srednjo hitrostjo 33,200 km rja uro. Dosegel je 23 točk. 2. Sclauzero Nemorino (Tržaški Velo klub), 3. Sellier (Proieter), 4. Lonzarič, 5. Della Santa. itd. Med juniorji je zasedel prvo mesto Mauri član Tržaškega Velo kluba, 2. Dagri (Proieter), 3. Vidal itd. Odlična kolesarska dirka je bila organizirana po sindikalnem športnem društvu Proieter v čast prve kulturne manifestacije Zveze Italijanov Istrskega okrožja. Vsa čast gre tudi zaščiti, ki je znala odlično organizirati red in disciplino na celi progi. FONTANOT Priznanje lahkoatletskih svetovnih rekordov Mednarodna atletska zveza je na svojem zadnjem letošnjem zasedanju v Londonu priznala naslednjih pet rezultatov za nove svetovne rekorde — 220 y ovire: Harrison Dillard (ZDA) 22.3 (enak .we-'tovnemu rekordu Američana WalcoUa), dosežen p Salt Lake City 21. junija 1947; krogla: Jim Fuchs (ZDA) 17.79 metra, dosežen tj Oslu 28. julija 1949; 10 km: Emil Zatopelc (CSR) 29:02.6, dosežen v Turku na Finskem 4. avgusta 1950; 100 y ženske; Mariorie Jackson (Avstralija) 10.7, dosežen v New-castle (Avstralija) 31. marca 1950; 200 y ženske: Farmy Blan-kers-Koen (Nizozemska), 24.2, dosežen 29. junija 1950 v Brescii (Italija). Charles-Joe Walcott v boksu ? Menažer Joe VVatcotta, ki se je pred leti boril z Louisom, je izjavil, da ja brezsmiseln načrt Louisa za ponovni dvoboj z Ezzardom Charlesom. De. jal je, d« je Louis pokazal slab boks, tn da se mora zaradi tega boriti z vsemi ostalimi tekmeci. Sele ko bo te premagal bo imel pravico ponovno boriti se z njim. VENTURINI V TEKU PREKO ZAPREK ENAJSTORICA PIRANA, Umag pokazala lepe igre. Sicer je domača enajstorica, čeprav tehnično slabša od Umaga po kazala borbeno igro, kar je privedlo do prvega gola, ki ga je zabil Sain v. 25’ prvega polčasa. V drugem polčasu se igra ni spremenila, kljub temu pa je Umag po dolgi borbi dosegel izenačenje. Kljub obojestranskim napadom pa je ostal rezultat do konca neizpremenjen. PIRAN-STHUNJAN 1:0 V nedeljo smo Pač spoznali, da je Strunjan dobra enajstorica saj je pokazala, da ne namerava ostati na zadnjem mestu lestvice. Strunjan je sicer okusil prvi poraz, vendar pa je to zakrivila smola, kajti brez avtogola bi Piran prap gotovo ne dosegel zmage, temveč bi se moral celo zadovoljiti z neodlo. čenim izidom. Takoj od začetka so domačini prešli v napad v upanju na uspeh. Prav ta začetna in hitra akcija, domačinov je zmešala obrambo gostov, ki so branili kakor so mogli in znali. Kmalu pa se Piran prebudi ter razvije lepo igro. Večkrat je bil Strunjan prisiljen v kot in prav po streljanju enega izmed teh je padel prvi gol. Fiumi je Pred golom Strunjana pomotoma podal žogo levemu branilcu Strunjana Ulcigraju, ki jo je spravil v lastno mrežo. V drugem polčasu pa je Strunjan prešel v protinapad in le dobremu piranskemu vratarju gre čast, da je rešil piransko moštvo pred neodločenim izidom. KAKRŠNA JE LETO LESTVICA JE SLEDEČA- 3« » 10 » 11 < 1 1 » o 1 * U3 ' 00 « 00 * Arrigoni Piran Umag Brtonigla Strunjain Buje Aurora Novi grad Meduza Jugoslavija bo za organizacijo svetoM*?® smučarskega prvenstva It^ Smučarska ^ vije je sklenila gresu Mednarodne ® .051 v federacije, ki bo aprila M Benetkah, svojo kandida ^jU, organizatorja svetovnega ^ carskega prvenstva ' jd bo kongresi Federacije ^ ta predlog, bodo tekmov v(| svetovno smučarsko prr jB na idealnih terenih Pl Kranjske gore. mestnem med Zagrebom in Zagreb-Pariz 3:0 v ZAGREB, 22. okt. Pu r^j srečanju v c“ je „ srs* zmagal Zagreb s 15:13, 15:5). Ce bi bih F* ^jj malo bolj pazili i« ,* ulpet’ vztrajni, hi lahko dosegi j^t v drugem setu, ko so cd dvakrat izenačili, in 11:8 irj 13:11. Popolna P Zagrebčanov je prišla za v tretjem setu. ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO TR1EST1NA - UD1NESE 0:0 Juventus - Milan se je končala neodločet^ V nedeljo je bilo na stadionu pri Sv. Savi toliko občinstva, da ga v Trstu redko kdaj vidimo pri nogometnih tekmah. Jasno je, da so furlanski navijači prišli z vs?mi mogočimi •vozili in sredstvi v Trst, da pri. sostvujejo tej zelo pričakovani tekmi med Triestino in videmsko Udinese. Tekma, ki je bila brez poseb. nosti se je končala z 0:0. Tržaški napad je popolnoma odpovedal ter kljub dobrim pri. likam ni znal doseči uspeha. Udinese se je izkazala kot moč-na enajstorica z nadvse odlič. no obrambo, ki je znala vsakokrat razbijati napade domačinov. Nasprotno pa njihov na. pad kljub temu, da je pgkazal lepe akcije, ni bil dovolj udaren v končnih fazah. Toliko pričakovana tekma med Juventusom In Milanom se je končala z neodločenim izidom, t.j, 1:1, medtem ko je Inter močno porazil rimsko enaj storico s 6:0. Ostali rezultati so sledeči: Atalanta-Torino 1:1, Como-Bologna 2:1, Genbva-Pa. lermo 0:0, Lazio-Sampdoria 2:2, Lucchese-Napoli 1:0, Novara. Pro Patri a 3:0, Padova-Fiorfn-tina 3:0, Lestvica je sledeča: Milan 7 6 10 27 9 13 Juventus 7 4 3 0 21 7 11 Bologna 7 5 11 13 6 11 Inter 7 5 11 22 12 11 Como 7 4 2 1 14 11 10 Lazio 7 4 2 1 14 U 10 Palermo 7 4 12 8 7 9 Padova ,7313 13 13 7 Torino 7 2 3 2 11 11 7 Udinese 7 3 13 9 12 7 Triestina 7 2 2 3 10 12 6 Genoa 7 13 3 6 9 5 Atalanta 7 13 3 6 9 5 Sampdoria 7 13 3 8 12 5 Pro Patria 7 2 14 7 15 5 Novara 7 12 4 10 15 4 Napoli 7 12 4 12 17 4 Lucchese 7 115 3 9 3 Roma 7 10 6 U 23 2 Nov evropski plavalni rekord na 200 m prsno V Krefeldu (Zah, Nemčija) je nemški plavalec Klein porušil prejšnji evropski rekord 2:36,5 (francoskega plavalca Luciena) in postaval novega s časom 2:32,5. Klein bo 9%-šal porušiti tudi sveto^. fcord na 200 m Pral°., Jo« fly), ki ga dlrži pitP Verdeur s časom 2.4 , • yran- nji evropski rekorde & se coz Lucian je mne?! . Kleinu ne bo posrečilo v izpod 2:29,0. Svetovni rekord v pl*v3lli Eve Novakove J ^ Madžarska piava^» s*«' je prekosila vak je prekosila tovni rekord (Van min.) v plavanju na v prsno s tem, daI P progo v času 2:48 m * * * oiia ***' LONDON - ter poroča, gometni sodnik G*** der,- Anglež, k>i je , vanju za -etovno^ t< prvenstvo sodni ^ ,-rs.flV»:e\l med Brazilijo in R derj* , umaknil iz športa^ ^ imeli za enega^^ » ših nogometnih ^ svetu. Piran - ekipni lahkoatletsk Tržaškega ozemlja Poštni predal 612. — UPRAVA: UUCA SV. FRANČIŠKA NISTVO: UUCA MONTECCHI, K. 6, III, nad. — Teltlon štev. §3-101 In «4-631. ..... 20. trn Telefonska K. 7>38. OGLASI: od 8.30.12 In od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, oimrtnlce 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. urednik STANISLAV RENKO, m Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Poaruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco 1-11., Tel. 11-34 • Koper, Ul. Battlsti 30ia-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260. četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir: cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: l«011 S—-? .‘V Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založnilt-o tržaške*^stiska, Trst u.5374. — Z« Jugoslavijo: Agencija demokratlčneg* p.zO* Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaške*«