rJanuš Golec: Giizal ii »Vašo trška čast in pravice ste potrdile s pljunki in sunki po nedolžnem opazovalcu vašega trga pred dobrimi štirinajstimi dnevi. Opljuvani ter"osuvani vam zapušča v spomin na frdamanega prangerja jato neplačanih mačk, katerim blagovolite postaviti spomenik poleg onega trškega kamna, radi katerega sem bil javno osramočen prvič in zadnjič v življenju od pobesnelih ženskih rok. S pozdravi odpuščanja za pljunke in sunke: Franc Guzaj iz Št. Jurja ob juž. žel. in ne leobniški Walzinger.« Zgorajšnje pismo je krčmar panovil nevarno ~se gibajoči množici, ld je kar strmela. Kaj —? Guzaj — sam Guzaj — ta strašni ter prosluli to- lovaj se jim je osvetil na ta način? Nikdo bi ne bil verjel čudnega maščevanja, ako bi ne bilo zabeleženo črno na belem in bi se ne bile razkadile mačke in ne odgalopiral oni prokleti golokolenež kar s parom najbolj brzih konj. Nad kom so se hoteli znositi? Nad županom in občinskim biricem? Ta dva sta ravnala v dobri nadi, kakor oni. Osveta je osveta, če se tudi posreči na tako izreden ter smešen način kakor se je Guzajeva nad celo Podsredo radi zapostavljanja in blatenja prangerske Casti! Še smejali so se Podsrečani z ženskami vred, ko so se umirili in uvideli, da se je znosil nad njimi tolovaj na tako preprost in prav za prav nedolžen način. Ženske so se zavzele za trško čast in pravice s pljunki in sunki; javno od ženskega spola na pranger sramote postavljeni ropar jim je vrnil milo za drago z neplačanami mačkami. Preko pljunkov, sunkov in mačje nadloge je bilo treba preiti mirno na dnevni red, kar so dobri PodsreČani s sicer dobrosrčnimi ženskami tudi storili, ko so spoznali, da je Podsreda s prangerjem eno, siloviti Guzaj drugo, in vendar je sedaj zadoščeno obema! Sejem na Hrvaškem. Guzaju so bili kraji preko Sotle ravno tako tuji ter neznani, kakor n. pr. Amerika. Ker je služboval nekaj let v Dalmaciji, je znal hrvatski, a kje je bila Dalmacija in kje hrvatsko Zagorje! Uverjen je bil, da je hrvaški sosed v vsakem oziru daleč za Štajersko in baš radi tega si je obetal na tamošnjih sejmih pred nastopom zime prav obilno denai'no ter blagovno žetev. Navajen je bil uspehov in niti na misel mu ni prišlo, da bi mu znalo tu in tam vendar le spodleteti. Stavil je preveč upanja vase in liki jeklo trdno svojo organizacijo ter podcenjeval Hrvate. Po jzpraševanju ter temeljitem posvetovanju s tovarisi se je odlo.il, da sc bo lotil velikoga sejma v Deseniču na godovni dan sv. Terczije li}. ok!obra. Deseniž ni daleč od meje in ima s sl-ovensko sosedo zelo ugodno cestno zvczo preko Sotle pri Miljani na Imono, Pod.ctneU \n \ Olimske šu- me, kjer se je razprostiralo Guzajevo kraljestvo. Vsl guzajci so bili za to, da se ponovi na hrvatskem sejmu način žepne tatvine ter drznega trganja denarja kar iz rok, kakor se jim je tako zlah* ka posrečilo ter sijajno obneslo na svetogorskem sejmišču. Na Terezijevo v Deseniču ni bilo treba storiti nič drugega, nego izvesti še enkrat že posrečeno žeparsko ter roparsko vajo. Tatovi ter, roparji bodo šli peš preko Sotle in po cesti kar naravnost na deseniško sejmišče; glavar jim bo sledil na koleslju do kr.me pred Deseničem in bo pri.šel nadzirat tolovajsko delo k nogam, ko bo barantija na vrhuncu krog desete ure predpoldne. Dan pohoda je bil določen na 15. oktober zgodaj zjutraj. Guzajci kot mešetavji z leskovkami v l-okah, glavar v ulogi Stajerskega prekupca, ki povori kot večletni mejaš.tudi zagorščino. Po dogovoru je izpregel Guzaj v gostilni pri muzikantib Jura.ekih pred tolikokrat opevanim in zgodovinsko opisanim deser.iSkim gradom, katerega naz.iva.jo Zagorci »NaS Taboz*?. Grad j« še danes prav dobro ohranjen, na nižjem gričku in je zibelka zagorske junakinje ter mučenice Veronike Deseniške. Od Juračekov je lep pogled na gradišče, ki zre ter se smehlja po selu Desenič in mični okolici. Roparski glavar ni povpraševal, kako in kaj je z gradičem na gričku, ampak je kresal kar peš od krčme navzdol, enkrat navkreber in že je bil v lepo ležečem Deseniču ter tudi pri sejmišču, kjer je bil šunder, dirindaj, krik ter vik, kakor bi barantali za konjska kljuseta sami cigani. Preril se je komaj skozi uhod, razrival kri.ečo množico in že bolj proti sredini sc rnu je nudil prizor, kateremu ni bil priča nikdar poprej. Kar groza ga je spreletela po hrbtu. V zemljo so bili zasajeni trije prav debe!l koli eden za drugim in ob nje privezani trije guzajci za roke in noge, da se nobeden niti ganiti ni mogel. Vsak od mimoidočih je potegnil 8 palico po prlvezanem, koder je paS padlo. Pri.a tej ljudski osveti so bili orožniki in občinski pandur je §e celo stražil kaznjence, da bi nobeden no utekcl. Kako žalost- na prikazen so bili njegovi tovariši! Gologlavi. miloprosečih pogledov so prenašali molče neusmiljene udarce, ki so deževali nanje, sedaj redkeje, zopet bolj pogostoma, kakoršen je bil pač mimo se valeči promet. Moški so nastopali v ulogah vršilcev ljudske kazni; ženske pa so upile, zmerjale ter kazale s prsti na šibane z glasnimi opazkami: »Evo vas, gadine krajnske (Zagorci pravijo obmejnim Štajercem Krajnci), boste znali v drugi. izmikati denar poštenim Hrvatom! Le lopni ga, Imbraj da ga vzame vrag, ker tat je ].pov, ki kakor cigaa ne spada na poštei. sejrn!« Še le t(» psovanje je poučilo Guzaja o hrvatskem obitaju, da kar narod sam sodi ter kaznuje pri svftžem zlo.Jnu zasa.enc. Ako bodo morali stati tovariši privezani do vecera vsak na svojem lesenem križu, potem: adijo majka zemlja in pozdravljena ve.nost! Treba jih je za vsako ceno rešiti, toda kako, ker je bilo razljutenih ter maščevanja željnih hrvatskih batinašev kakor listja in trave. Ko je prehodil z največjo težavo sejmišče, ki je bilo natrpano živine ter raznolikega naroda križ in kraž, je zbral neopaženo osem tovarišev, ki so zrli vanj obupano po odpomoč, sicer bodo zapustili prvič ter zadnjič to prokleto Zagorje brez trohice plena, pač pa s tremi mučcniškimi mrliči. Glavar jih je podučil, da s tatvino ter ropom danes ne bo nič, ker je obdano sejmišče krog in krog od najbolj živahnega prometa in Hrvat je preveč pazljiv na svoj žep. Edina odpomoč, da otmejo tovariše gotove smrti, je ta, da dvigne osmorica bolj proti zgorajnemu vrhu sejma larmo in navidezen pretep ter krič kar med seboj. Celo središ.e se bo osredotočilo krog mesta prepira ter pretepa. ' Trenutke splošnega zanimanja na čisto drugem koncu bo izrabil že an sam v to, da bo prerezal vezi onim trem ob kolih in eden od njih jih mora odvesti navzdol iz vasi proti Juračekom, neopaženo na njegov voz in hajdi proti meji — Sotli in preko. Tolovaji so bili poslušni učenci, ki so izvršili takoj nasvet ter povelje glavarjevo. Čisto na drugem koncu je buknil krik, kletvice, videti je bilo neusmilieno mahanje s pali- cami — običajna slika po zagorskih sejmih- ka« dar uhvatijo uzmoviča pri nepoštenem poslu, Sejmaraki hrvatski kumeki so začeli kakor elektrizirani migati z ušesi, vsak je dvignil palico, oprijel tesneje torbo in najurnejših korakov proti onemu koncu, odkoder je podžigala vročekrvneže larma. Moškim so sledile ženske in tem še kaznjence straže.i pandur z žandarji, saj se jim je obetala nova žrtev za kolec, vrv in batino. Par minut — prostor krog treh po ljudskem pravu ob.ojenih je bil prazen in Guzaj je imel lahko in neopaženo rešilno delo. Ko so izginili z zadnjimi močmi od kolcev odrezani guzajci, se je že pomikala galama ob vrhu sejmiš.a po selu navzdol in že je bilo videti, kako so bežali moški z jeri« honskim krikom na vse strani, eden je psoval drugega in mu grozil z batinaškim obračunom. Vse je vpilo iz polnih grl, se je rilo, grozilo, klelo, mahalo s palicami, a nikdo ni znal, za kaj da gre, kedo je uzmovič, lopov in ona prokleta gadna kukavica, ki spada na kol pred ljudsko sodbo! (Dalje prih.)