Stev. POLITIČEN LIST Zi) SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII. w Uredništvo jc V Kopitarjevih ulicah štev. 2. f (vhod tez dvorišče nad tiskarno), j X urednikom je mogoče govoriti le od | 10,—12. ure dopoldne. I Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma 1 se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74- V lijubljatli, V četrtek, 28. aprila 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za cel« leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravnistvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. - Plačuje se vnaprej. Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah Stev. z. Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. — Inieratl se računalo enostopna petitvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat 11 b, ia trikrat 9 h, za več kot trikrat 8 b. V reklamnih noticah slane enostopna garmondvrsta M b. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust. Upravniakega telefona Ster. 188. Državni zbor. Dunaj, 27. aprila. Včeraj in danea so spravni mešetarji jako slabe volje, ker je doslej ves njihov trud brezuspešen. Poljaki so po daljših ob ravnavah b češkimi in jugoslovanskimi zastopniki nasvetovali nemškim strankam, naj pride kot prva točka na dnevni red pre meniha poslovnika. Čehi sioer s tem niso povsem zadovoljni, vendar bi se končno udali, toda nemške stranke zahtevajo, naj se preje izvrši prvo branje državnega proračuna. Prvič bi bila to brezpogojna kapitulacija obstrukcije, in drugič veČina nem-ških poslancov resno ne misli na premembo poslovnika. Ti namreč naglašaje, da proti premembi poslovnika prično obstrukcijo scc. demokratje, češki radikalci in Vsenemci, katerim se utegnejo pridružiti šo rusinski radikalci. Obstrukcija bi torej ostala, le pod drugim imenom. Ce pa že obstrukcija ostane, je Nemcem ljubša češka, ker njim in vladi utrjuje stališče. A ravno ta nemška neodkrita taktika bodi Čehom bodrilo, da pustč razpravo o premembi poslovnika, ako sploh hočejo iz obstrukcije. Ako so zedinijo vse večje stranke, ki načoioma priznajo potrebo strožjega pošlo >nik8, morejo utruditi upor manjših strank. R»zprava pa bi tudi doka zala, da gotovo štiri petine zbornice žele strožji poslovnik, kar bi bil povod za vlado, da oktroira primeren poslovni red. O tem se še vedno pleto pogajanja, ki kažejo, kako malo je zaupnosti med strankami in kako zaspana in onemogla je zbornica, ki se že tedne in tedne lovi za dnevni red. Čehi izjavljajo, da nimajo povoda pre-meniti svojo talitiKo, dokler se Nemci skri vajo v varnem zavetju. Isti razlogi veljajo tudi za »Slovansko zvezo«, ki stoji s Cehi v boju proti sistemu in njegovim \aro-vancem. Poljaki so imeli danea novo posvetovanje in jutri predlože skupnemu cbatrukcij-akemu cdboru nove nasvete. Mejtem pa zbornica nadaljuje seje v znamenju tahnične obstrukcije. Danes so se zopet vršila glasovanja po imenih. Oioli četrte ure je predsednik odredil, naj se vrši volitev kvotne deputacije. Poslanec C h o c pa ugovarja, nakar zakliče posl. dr. Stein vvender: »Ne poslušajte tepca !« Grof btern-berg kliče: »Iu v zbornici ni nobenih tepcev!« (Smeh.) Choc je nato zahteval, naj zbornica izvoli odsek, da Stein\venderju izreče grajo. Izvolil so je grajalni odsek. Koncem seje je dr. Š i 1 e n y utemeljeval nujni predlog glede obrtne reforme. Občinske volitve na Dunaju. Dunaj, 27. aprila. Danes so v četrti kuriji zopet sijajno zmagali krščanski socialci. V Leopoldstadtu je bil z 9276 glasovi izvoljen poslanec Preyer, soc. dem. kandidat Widhold je dobil le 7054 glasov. V Hicingu je dobil voditelj kršč.-soc. dunajskih delavcev Leopold K u n š a k 5655 in aoc. dem. Bolke le 2572 glasov. V Leopoldstadtu je 21.107 vnlileev, volilo jih je 16.501, * Hicingu je 15.629 volicev, volilo jih je pa 8371. Na Ogrskem. Budimpešta. V kazenski zadevi zaprtega odbora štrajkovcev so jetniki zoper odlck preiskovalnega sodnika, po ka terem imajo 06t.\ti v preiskovalnem zaporu, apelirali. Toini senat jim je dovolil prostost Budimpešta. Valed zoperpostavnih dol ob priliki ielezničarakega štrajka sta bila na rakoskem kolodvoru strojevodja in en čuvaj vnovič odpeljana v zaoor. Veliki Varadin. V Elesdu je po poln mir. Budimpešta. Izračunjeno je, da znaša Skoda, ki jo je povzročila stavka železničarjev pri osebnem premetu, najmanj en milijon krcn, pri tovornem prometu pa 3 in pol milijona kron, vendar bo ta svota sčasoma še deloma vplačana Na dan je država imela okolu 000 000 kron škode. Budimpešta, 27. aprila. Direkcija državnih železne je obratnim vodstvom naročila, 1. majnika ne izplačati plač zaprtim železničarjem. Drugi odlok ukazuje, da bo železničarji, ki niso nastopili včeraj službe, odpuščeni. Vlada je državnemu pravdništvu naročila, proti povzročiteljem stavke sodnijsko postopanje. Vlada se peča z regulacijo železničarskih plač. Balkan. Carigrad. Ruski in avstrijski poslanic sta zopet pozvala turško vlado, da reši že enkrat zadevo glede preosnove makedonskega orožništva. Sofija. Ii »kopija se poroča, da so tamošnji Turki priredili shod in sovražno nastopajo zoper avstrijske žandarmerijske častnike. Carigrad. Turška vojna mornarica je narastla za eno križarico, ki je ravnokar dešla. Mornarični minister se pogaja glede nakupa novih ladij. Carigrad. V diplomatičnih krogih se raznaša senzacijonelna govorica. Iz strahu, da bi v slučaju ruakega poraza na daljnem Iztoku Avstrija bila v stanu se direktno sporazumeti s sultanom, je Rusija Bkrivaj pod pirala bolgarsko turško pogodbo. Rusija misli neki sama, da b« pogodi b Turčijo in sklene ž nio pogodbo Po drugi Btrani pa se smatra, da Rusija z ozirom na estalo E/ropo ne bo storila kaj takega, četudi razni ruaki državniki goje nezaupanje napram Avstriji. Ru sija bi ec s takim dogovorom zavarovala od strani Turčije ter bi dobivala od nje dovoljenje za prosta pot njenega brodovja iz vJrnefra morja. Sofija. Malo časa je preteklo po sklopu turško-bolgarskega dogovora, a že kažejo jasni znaki, da se bo mir s težko silo vzdržal. Bolgarski listi smatrajo ta dogovor le za nekako vojno premirje. Ako bode s splošno amnestijo Makedoncev kaj doseženega, je dvomljivo. Dejstvo je, da si mnogo po nedolžnem zaprtih Bolgarov, ki so bili v ječah vsaj napol sveati svojega življenja, ne upa vrniti v svoje kraje, kjer bi našli svoje domove porušene od turške soldateske. Mnogo Makedonca v se torej izseljuje, zlasti iz bitolskega okraja. Porta ni priznala srbskega konzula, Jovanoviča, v Skoplju. — Bolgarsko vojno vodstvo se bavi z načrtom, da utrdi luki Burgas in Varno. Vinsko vprašanje. Neki vinorejec opozarja glede vprašanja vinske carine na moment, ki se ga je doalej premalo upoštevalo. Južno italijanska vina se namreč že danes rabijo za barvanje, ker imajo tako intenzivno barvo in okus, da jo mogoče z umetnimi primesmi zvišati uvoženo vino na Štirikratno višjo mero in še več. To svojstvo je vzrok, da se italijanska vina in njihove škodljivo poslodice tako raz- širjajo. Ako porabijo v Avstriji 120.000 hI. jutno italiianskega vina, pomenja to konkurenco 500.000 hektolitrov. V tem obstoji velika nevarnost italijanskega uvoza za domačo produkcijo in vzbuja resen pomislek zoper vsako koncesijo Italijanom. O nemških izgubah v severozahodni Afriki se poroča, da je polovica vojakov Glazena-pove kolone uničena Cuje se, da bode imenovan za vrhovnega poveljnika četam, ki so namenjene za nemško severozahodno Atriko, gen. poročnik pl. Gretha. Kusija in Francija. Pred kratkim sklenjeni dogovor med Anglijo in Francijo zatemnjuje rusko - (ran-cosko prijateljstvo. Petrograjski list »Nov. Vremja" je pisal zoper brezbožno in krščanstvu sovražno francosko vlado Nadalje je isti list pisal: »Francosko prebivalstvo, vsa Francija je tako zvesta in udana Rusiji, da si niti parlament, niti Cambesova vlada ne upa prezirati simpatij francoskega naroda. Sedanje ministrstvo je tako zaslepljeno, da re vidi, kaj se zdaj godi, in kot se zdi, pričakuje nečesa drugega, kar bi utegnila bo-•^očnost v resnici prinesti." Deficit nemškega cesarstva. Nemški državni proračun izkazuje, kakor je poročal minister za fiaance, v proračunskem odseku kronični deficit sto milijonov mark. Ta deficit so povzročilo velike potrebščine vojske in mornarice. Državni d ficit bi se imel pokriti s pri nosi poa»mi5mh držav, toda one se tega branijo. Zlaj se dtla za rebrmo državnih financ, in liberalna stranka predlaga, naj se uvedeje direktni državni davki. Obnovitev turškega brodovja. Carigrad, 26. aprila. TurSko ministrstvo za mornarico je nastavilo za eno leto poveljnika, strojevodje, topničarje in elektrike, ki so pripeljali križarico »Abdul Medš.d« v Carigrad. Nadalje se pogaja z zastopnikom Uramoove izdelovalnice za ladje, generalom WilliamBom za zgraditev novih bojnih ladij. Francoska družba se ponuia, da zgradi dve oklopnici. h frrzojavk. Dunaj. Na rudarskih akademijah v Ljubnem in Fribramu se voelje najbrže že z zimskim semestrom 1904/1905 nov učni red, ako na nastopijo nepričakovane zapreke. Dunaj. Potrjuje se, da poslanec Vik odloži svoj mandat. Namestu njega kandidira Stojalovski. Dunaj. Vlada je sklenila, kot poroča »Neue Preie Presse«, da postavi komisijo, ki se bo bavila z revizijo splošnega državljanskega zakonika. Budimpešta. Ogrsko glavno mesto išče zopet velikega posojila, ker je pred malo leti najeto posojilo 100 milijonov že vse porabljeno ter so še vedno kažejo nove potrebe. M a n n h e i m. Pri državnozborski dopolnilni volitvi v XIV. badenskem volilnem okraju je bil izmed 9924 oddanih glasov z 9840 glasovi izvoljen Z e n t h e r, kandidat katol. centruma. Praga. Mestni svet je sklenil, vzeti pri centralni banki čeških hranilnic 3,100.100 kron posojila, da Be prikrije deficit za loto 1904., in pri praški mestni hran. 1,150 000 kron posojila za šole. Benetke. Cosar Viljem je včeraj b posebnim vlakom se odpeljal v Nemčijo. Trat. Poveljnik mornarice, Spaun, je včeraj dospel, da bo navzoč, ko se spusti nova vojna ladja »Nadvojvoda Friderik« v morje. Hamburg. V soboto udide zopet 1 častnikov in 130 mož na bojišče v južno-zahodno Afriko. Rusko-japonska vojska. Položaj ob Jalu. Japonska četa, ki je v soboto prekoračila reko Jalu, je bila skoro gotovo le poizvedovalna četa. Morda se je že umaknila nazaj, vsaj tako lahko tolmačimo neko poročilo iz Niučvanga. Če bi jo bili Rusi napadli, bili bi to dvo stotniji brez truda zapodili v ved d. Toda, kakor se sklepa lahko iz dosedanjih poročil, Rusi ne nameravajo Japoncem zabraniti prehoda čez reko Jalu. Kakor se glasi poročilo ruskega generala, se pomnože ruske prednje straže. Rusi torej niso zasedli desni breg reke Jalu, marveč najbrže čuvajo bližno gorovje, kjer imajo nad vse ugodne defenzivne pozicije. Ča je ta ruska taktika prava, pokazala bode bodočnost. Nadaljnih vojnih operacij je pa pričakovati šele prihodnji teden. Kakor smo že poročali, povabljeni so tuji vojaški atašeji, ki so v Tokiu, da naj bodo v soboto pripravljeni odpotovati v glavno stanovališče prve japonske armade, ki te najbrže še vedno nahaja v Pjengjangu Ker traja vožnja po železnici od Tokia do Nagasakija 24 ur in vožnja s parobrodom po morju od Nagasakija do Yongampo 36 ur, bodo prišli vojaški ataše|i k prvi armadi sele v treh dneh, torej v sredo ali četrtek prihodnji teden. Sklepati Be torej da iz tega, če niso pri vabilu atašejev rabili Japonci zopet kako svojo zvijačo, da bodo pričeli Japonci z voj nimi operacijami pri reki Jalu šele v sredi prihodnjega tadna. Mogoče je pa tudi čisto lahko, da bodo ob reki Jalu padie odločilne kocke se preje, ko pridejo tuji vojaški atašeji na bojišče. Niučvang, 27. aprila. Oblasti trdijo, da ni prišlo ob Jalu do nobenih novih bojev ; le nekaj japonskih čolnov so ruaki proslo/oljci potopili. Tudi ni došla nobena večja četa Japoncev do Jalu ali jo še celo prekoračla. Ruai imajo še vso one točke zahodno od Jalu v svoji oblast', ki so jih preje zasedli. Tudi poročilo, da je Kuropatkin zapovedal, nai se umaknejo čete na Fenghvangčeng in Liaojang, je neresnično. Truplo Makarova najdeno? Petrograd, 27. aprila. Iz Port Arturja se poroča: Včerajšnja plima je vrgla na suho mnogo trupel ruskih mornarjev, v katerih so spoznali nesrečno utopljence »Petropavlovska«. Trupla so jako razpadla. Obrazi bo deloma od rib razjedeni ali pa od eksplozije ožgani, ali tako razdejani, da je težko še katerega spoznati. Eno truplo, kateremu je odtrgana leva roka in deana noga do kolena, smatrajo za truplo admirala Makarova. Obraza ni mogoče spoznati. Sodijo le po treh z zlatom plombiranih zobeh in po obronku na čelu, katerega je imel tudi Makarov. Ako z gotovostjo do-ženejo, da so ostanki Makarova, bodo truplo prepeljali v Petrograd in tam pokopali z vojaškimi častmi. Ruska vojna blagajna se je potopila? Petrograd, 27. aprila. S .Petro-pavlovskim« se je baje potopila tudi vojna blagajna z 12 milijoni rubljev gotovine. Ta je bila zato na admiralovi ladji, ker so jo bilo bati, da Japonoi obkolijo Port Artur in bi bil v tem slučaju Makarov zadostno preskrbljen z denarjem. Japonoi napadajo Sahalin Petrograd, 27. aprila. Iz Vladivostoka ae poroča, da so Japonoi napadli ruski pofitni parnik, ki opravlja službo med Sihalinom in Vladivostokom, in ga potopili. Dalje se poroča, da imajo Japonoi ie pripravljenih 4000 mož, s kate rimi hočejo okupirati otok bahalin. Ruski uradi ao se od obrežja umaknili v notranje kraje. Port Artur. Petrograd. Neki general ruskega generalnega štaba se je izrazil o ruskem položaju na. daljnem Vztoku: Izguba »Petro-pavlovska« in poškodovanje ladje »Pobjeda« ter amrt Makarova in njegovega štaba ni bilo ie povod, da bi se Japonci izkrcali blizu Port Arturja. Čeprav je bila ta izguba ruskega brodovia težka, vendar ni odločilna za usodo Port Arturja, ker rusko brodovje, dokler ne pride iz Evrope pomoč, ne more preiti v cfenzivo. Dokler obstoji v port-arturski luki rusko brodovje, tako dolgo se Japonci ne bedo izkrcali pri Port Artufju. Rusko brodovje Berolin, 27. aprila. Iz Petrograda se poroča: Neka brzojavka kontreadmirala Gregoroviča na generalni pomorski štab iav-Ija, da so oklopnice »Retvizan«, .Ce« s a r e v i č« in »Pobjeda« že skoro popolnoma popravljene. Oklopne ploSče na »Retvizanu« so že pritrjere in te tri ladje bodo zopet lahko stopila na svoia važna mesta. Križarica »Bajan«, ki je 13. t. m. b svojim hrabrim napadom rešila ruske torpedovke, ni bila v tem boju nič poškodo vana, dasiravno je na njo streljalo 5 japonskih ladij. Admiral Aleksejev je 20 t. m. nadzoroval ladje in obiskal ranjence »Petro pavlovska«. Veresčaginova oporoka. Slavni ruski slikar Vereščagin, ki se ja tudi ponesrečil pri nezgodi »Petropavlovska*, je že pred odhodom na bojišče slutil, da ga tam čaka smit ter je napravil oporoko. V tej piše, da je to storil, ker ne verjame, da bi se 6e kedaj vrnil iz Port Arturja, ampak sluti, da je to njegova zadn|a vožnja. Zapušča pa vso svojo opravo in slike svoji soprogi in svojim otrokom, gotovine pa ne zapuSča nobene. Radi tega ni čudno, da se je tako trudil, priboriti si »Nobelnagrado« za umetnike. Angleži izpreminjajo svoje mnenje. Doslej je Anglija kazala precejšnje nagnjenje do Japoncev. A zadnji čas so se začele angleške simpatije obračati na rusko stran, aaveda imajc Angleži za to svoje praktične razloge. Predvsem jim imponira, da ima Rusija toliko denarja, da se more dve leti vojskovati brez tuje pomoči. Potem pa prihajajo Angleži do spoznanja, da bi zanje bila japonska zmaga bolj škodljiva, nego ruska. Indijci namreč ničesa bolj ne želo, nego tega, da bi se Angležev iznebili. Ako bi Japonska zmagala, upajo Indijci, da se naredi zveza med Indijo, Siamom, Kitajci in Japonci, ki bi se obrnila proti Evropi. To bi bilo jako nerodno za Angleže, in zato so postali že precej prijaznejši do Rusov. Doslej je angleški list v Sangaju ponatiskoval japonska poročila o velikih zmagah Japoncev in tako podpiral japonsko propagando na Kitajskem. Zdaj je pa angleški poslanik ukrenil, da je list opustil to taktiko. Avtomatični podkopi. Kakor trdi japenski vejni ataše v Londonu, bo se Japonci pred Port Arturjem po-služili avtomatičnih podkopov, katere je iznašel kapitan Ode. Natančnosti o njihovi sestavi še niso znane, dasiravno so se rabili že tudi v prejšnjih vojBkah. Japonci so gotovo natančno opazovali, kako vozijo ruske ladje iz pristanišča ter na tej poti položili podkope. O vojski na suhem se je izjavil pruski vojaški strokovnjak sledeče : Ko se bode začela vojska med Japonci in Rusi na suhem, ni izključeno, da bode zečetkoma čuti o japonskih uspehih na suhem. Toda ti prvi uspehi ne bodo prav nič vplivali na prave odločilne spopade. Ruska armada je namreč neka posebnost. V prvi vrsti pridejo v poštev kozaki in že zgolj s temi imajo sedaj in bodo imeli opraviti še nekaj časa Japonci. Kozaki imajo namreč nalogo kriti razprostiranje ruske armade in pa vršiti pri sovražniku poizvedbe. Kozake »premagati« ni težko. Kozaki, ki se odlikujejo po svoji lokavosti, se radi umaknejo, kadar dovrše svoje poizvedbe. Tudi ne napadajo, če ni potreba, v zaprtih četah sovražnika. Toda Če sovražnik misli, da jih je s tem, da so se umaknili, že premagal, se mot>. H.tro, kakor bi mignil, sc zopet zberejo v male in večje čete in živahno streljajo na konjih med sovražnika, ki meni, da Je že zmagal. Med streljanjem se pa že ob ;rilu sovražne konjenice bližajo mali oddelki kozakov in poskušajo priti sovražni konjenici za hrbet; pred sovražnikom je pa večja četa kozakov, katero hoče uničiti sovražnik. Ko naredi sovražnik na to četo naskok, tudi kozaki navidezno naskočijo sovražnika. Tudi lote na krilih store isto. Toda, ko se na« sprotni četi približata na 300 do 400 metrov, se kozaki obrnejo in razprte in sovražnik zadene v zrak. Ta manever ponavljajo kozaki toliko časa, da sa sovražnik utrudi. Potem šele napadejo kozaki sovražnika i golim orožjem, nakar sledi odločitev. Sedanji kozaki se de e na konjeništvo, nekaj topničarjev ie tudi nekoliko bataljonov pešcev. Vsak kosak je izurjen tudi kot pešec in ima moderno puško. Glavno koza-kovo orožje je pa sablja in sulica. Ojtrog kozaki nimajo. Rabijo le knuto. Rusi >o odbili japonakl napad. Ruska telegr. agentura poroča iz Muk dena: 26. t. m. je hotela prekoračiti večja japonska četa reko Jilu severno nad Vidžu. Japonci so zgradili most, ki so ga pa Rusi razstrelili. J«ponci so na to prekoračili reko južno nad Vidžu na pontonih. Del japonske pehote je napadel raBke pozicije. Rusi so p« pehoto tako hitro napodili v beg, da japon sko topničarstvo, ki je spremljalo svojo pehoto, ni niti moglo poseči v akcijo. Preskrbovanje ruske armade na bojiiču Ruska vojna uprava je določila: V vojski naj sa čete žive večinoma od dežele ter se naj sami sebe preskrbujejo deloma z nakupovanjem, deloma z rekvizi-cijo. Kjer to ni mcgoče, preskrbuje čete tren, ki jim dovaža živila iz skladišS. Vsak vojak dobi na dan 1-23 kg. kruha, ali 7l6gm.su horja, 409 gm. mesa ali 307 gm. konserv, 102 gm. pšena in pripravljalne potrebščine: sol, sočivje, mast, moko, poper; končno še čaja in toliko sladkorja, da si vsak vojak lahko dvakrat na dan skuha čaja. Vendar te določbe niso Btalne ter jib lahko poveljnik izpremeni. Vsak voini kor pehote je preskrbljen z živili za 12 dni, konjenica pa za 8 dni. Pri ruski armadi so vse premične zaloge živil sledeče razdeljene: a) V telečnjak, oziroma na sedlu: 3 porcije suhorja, sol, čaj, sladkor, sočivje in ena porcija mesnih kon serv; b) Pri polkovnem trenu: 2 porciji suhorja, čaja, soli, sladkorja in pšena ; o) Pri divizijskem trenu: štiridaevna zaloga suhorja, soli, čaja, s'adkorja, pšena in dvodnevna zaloga mesnih kooserv; d) Pri kor-nem trenu: tridnevna zaloga suhorja, soli, čaja, sladkorja, pšena in sočivnih konserv. Konji dobivajo v vojski vsak dan 5 6 kg. ovsa in 6 kg. sena. Mesto Liaojang, kjer ima vrhovni ruski poveljnik Kuropatkin svoj glasni stan, je po trditvi Ki. tajcev staro že 2000 let. Ziaj šteje poleti do 80 000 prebivalcev, pozimi jih pa mnogo odpotuje. Danes je Liaojang lepo mesto, ki trguje z deželnimi pridelki mandiurskimi. Trgovci so večinoma kitajskega pokoljenja, ki so pa že pozabili svoj rodni jezik. Mesto obdajajo štirje stari ziiovi, ki imajo šest vrat. Liaojang utegne imeti, kakor glavno trgovsko mesto v Mandžuriji, lepo pribodnjost. Razna poročila. London, 27. aprila. Vse vesti o angleškem posredovanju med Rusijo in Japa-nom so popolnoma izmišljene. London, 27. aDrila. Naki ruski agent ie naiel tukaj kakih 20 parnikov za prevoz 70.000 ton premoga v Port Artur in Vladivostok. Pariz, 27. aprila. Tukajšnji kitajski poslanik je izjavil, da bi podkralj iz Pečila dal usmrtiti generala Ma, ako bi ta prekršil nevtraliteto. Petrograd, 27. aprila. Zdravstveno stanje velikega kneza Cirila vzbuja strah. Muči ga huda mrzlica; bati se je resne bolezni. Petrograd, 27. aprila. Na brzojavno vprašanje o napadu na generala Kuropatkina se je odgovorilo, da se ta mudi sedaj v Port Arturju, vendar pa ni ničesar znanega o kakem atentatu. Petrograd, 27. aprila. Navdušenje za velikega kneza Cirila je velikansko, od kar je javnost zvedela, da je pri potopu »Petropavlovska« zaklical mornarjem, ki so s čolnom hiteli na pomoč, naj prej rešijo one, ki so slabejši nego on in ki so že dalje časa v vodi. Štajerske novice. s Brez sredstev okolu zemlje. Dne 26. aprila t. 1. so imeli v Mariboru priliko, občudovati redkega gosta, pariškega časni karja Alberta Saisrela. Stavil je v Parizu z nekim športnim društvom, da bode v štirih letih brez denarnih sredstev peš prišel okolu zemlje. S svojim prijateljem Biquetom je nastopil potovanje dne 30. avgusta 1. 1900. Toda tovariša so ma ubili pred dvema letoma v Srbiji razbojniki. Saisrel prehodi vsak dan 35 do 40 klm. in je prepotoval dosedaj peš že vse dele sveta, izvzemši Ameriko in Avstralijo. Ker pa bode doba, ki si jo je stavil, v štirih mesecih potekla, je nemogoče, da bi stavo 25.000 frankov dobil. Zato so drzni potnik vrne po najkrajši poti nazaj v Pariz. Saisrel je porabil ie 115 škor njev in deset oblek. V večjih mestih ima Saisrel, ki zna šest jezikov, predavanja. Dne 87. aprila je doiel v Gradec. š Umrl je v Velenju komornik in ge neralni major Artur grof M e n n s -dorf PonilIy v 87. letu svoje dobe. Truplo bodo prepeljali na Češko. — V Mariboru i« umrl posestnik F r. Gruber. 9 Upokojen je na lastno prošnjo deželni mničanski učitelj g. Martin Nova k v Celju. š Okraj vranskl bode imel 2. majnika lepo slovesnost v Letušu, kjer bode novi, čez 65 metrov široko Savinjo z beto nom zidani mos' blagoslovljen, in sioer ob 10. uri zjutraj. Most ima dva podstava Delo je vredno, da «e ogleda. š V pokoj stopi veleč, gospod župnik Jakob Bohinc v Mariboru ter se naseli v prijaznih Braslovčah; provizor je postal č. g. vikar Frana Simoni č. 5 Poskušen samomor v porotni dvorani. Iz L;ubnega poročajo: Vratar tukajšnjega okroinega sodišča, Ignacij Scha-densteiner, je bil dne 27. t. mes. ozmerjan, ker je premalo pazil na kaznjence. Ko so mu odvzeli celo ključ, šel je v porotno dvorano ter se obesil. Slučajno je došel v dvorano pomožni paznik Jarnej Sifko ter zapa zil na vrvi visečega. Prerezal je vrv ter tovariša tako rešil. Takoj na to je hotel vratar iti pod streho, da bi si tam končal življenje, kar se mu pa tudi ni posrečilo. Zia pazili so ga ter ga odpeljali na njegovo stanovanj« š Pred celjske porotnike pridejo: Dne 2. maja Franc Hladnik radi po-izkušenega umora svoje žene; dne 3. maja Jožef Princ radi goljufiie ; dne 4. maja Maks Košer uboj; dne 5. maja Henrik Kovač tatvina; dne 6. maja Aleksij A r n e ž težka telesna poškodba in Anton Ekar tiskovna pravda š Iz Kozjega Be poroča, da je stopil v pokoj častni kanonik in dekan č. g. I v. Ev. B r« g i n a. š Umrla je učiteljska kandidatinja gdč. Ivica Leskošek v 20. letu svoje dobe. š Aretirana babica. Aretirali so babico Ivano Dvoršak vdovljeno Mar-var, iz Maribora. Dolže jo kaznjivib dejanj pri raznih ženskah. 6 Šolske vesti. Daželni šolski svet je sklenil, razširiti petrazrednico v Šoštanju v šestrazrednico in dvorazrednico v bt. Jerneju v trorazrednico. — Za ravnatelja na deški meščanski šoli v Mariboru je imenovan de-finitivni meščanski učitelj istotam, Viktor F i 1 i p e k. — Z» učitelja v Ligenu je ime novan provizorični učitelj v Novi cerkvi, Mihael Slemenšek, na šoli v Te-pini provizorični učitelj Jožef Gosak iBtntam. — Za učiteljico na utrakvistični šoli v Brežicah je imenovana učiteljica iz Artič, gdč. Olga M a z i , za učiteljico pri Sv. Martinu pri Gornjem Gradu je imenovana provizorična učiteljica istotam, gdč. Kristina Vole. — Vpokojena sta, in sicer stalno, nadučitelj L u k a K o ž u h pri Sv. Martinu na Paki, in začasno A d o 1 f L a n b a c b e r. Primorske novice. p Tržaško pristaniiče Miniaterialna konferenca v Trstu je končala svoje posvete. Dosegla ie, da je tvrdka Faccanoni, Galim-berti in Piani skrčila rok za izvršitev dela do 1. 1908. Dela, ki so določena v zakonu 1.1898., so proračunjena na 16 milijonov K. Doslej so izvršili dela za 5 — 6 milijonov K. Dela, ki pa morajo ša biti izvršena, bodo stala okoli 24 milijonov K. Oddajala se bodo na javni dražbi. p Važno slovensko druitvo v Pulju C. kr. namestništvo za Pnmorje v Trstu je z odlokom 2. aprila 1904. št. 1133 odobrilo pravila »Slovenskega dru štva v Pulju«. Ker je namen društva skrb za povzdigo duševne izobrazbe in gospodarskega stanja članov, podpiranje siromašnih članov in brezplačno preskrbljevanje služb, upati je, da bodo Slovenci živeči v Pulju mnogoštevilno pristopili k društvu. — Pripravljavni odbor je sklical prvi občni zbor na nedeljo, 8. maja 1904, ob 2 uri pop. v prostore botala »Štadt Pola«. p Občinske volitve v Trstu. Iz Trsta poročajo : Državno namestništvo je po trdilo od mestnega magistrata mu predloženi predlog, naj se volivne predpriprave iznova prično. Volilne liste bodo zopet šest tednov javno razpoložene in določena bo doba dveh tednov za pritožbe. S tem razglasom se je omogočilo, nastopiti proti od namestništva izpremenjenim volivnim listam. Včeraj zvečer se je vrSil shod volilnega odbora društva „Patria". p Morilec svojega očeta — oproščen Kasacijsko sodišče je odbilo pritožbo državnega pravdnika proti oprostitvi nekega Leonardelija iz puljske okolice. Isti je namreč svojega zapravljivega očeta, ki je hotel podariti celo svoje posestvo svoji priležnici, s škarjami zaklal. Porotniki so izrekli, da je bil v silobranu ter bo ga oprostili. p Srce na desni strani. Iz Krmina poročajo, da se je predstavil tam naborni komisiji Ivan Srebrnič iz Medane, pri kate rem je konstatiral zdravnik, da ima srce na desni strani. p Vojaki — ponarejevalci denarja. Ic Pulja poročajo : Po mestu so krožili že dalj časa slabo ponarejeni goldinsrji. — Policija je dognala, da jih ponarejata že preje radi tega kaznovana vojaka 5 stotnije 87. pešpolka Ivan Primar in Ignacij Iskra. Ko so ju prijeli, sta to tudi priznala. Vendar pa policija išče še nadaljnih sokrivcev. Dnevne novice. V Ljubljani, 28. aprila. Stavka na Gorenjskem. Jesenice, 27. aprila: Današaji dan miren. Delavoi na Savi so bili pri Luokmannu, ki je rekel, da se nebanega na svetu ne boji. L udstvo, ki je v ponedeljek manifestiralo po Jesenicah, je nagnal s »pustnimi šemami«. Rekel je tudi, da je naročil bataljon vojakov. Za jutri, v četrtek, je naznanjen javen društven shod na Savi. Ljudstvo in delavci navdušeni. Nikdo ne bo šel pieje dela t, dokler se delavcem na Javorniku ne ugodi. Tudi so delavci zahtevali za tiste delavce, ki imajo manj plače, kakor 3 krone, plačo treh bron. zahtevajo tudi, da se delavkam ugodi in jib več ne pretepava, zmerja in p o s i 1 j u j e. Tudi drugod se namerava štrajkati, če Luctmann zahtevam ne ugodi. Sedaj stavka 1700 delavcev in delavk. Vsi se smejejo »Leibjcurnalu« gospoda Luckmanna, »Slovenskemu Narodu« in »Deutsche Stimmen«. — Kakor čujemo, na Mojstrani doslej še delajo, a tudi ondi zelo vre. Calo mej delavci pri zgradbi železnice se kaže ogorčenje nad Luckmannovim postopanjem. »Tagespost" in stavka na Savi. NemSki organ kranjske liberalne zveze, graška »Tagespost«, je prinesla zopet notico, ki kaže, kako si mislijo ti gospodje gospodarstvo v kranjski deželi. Pritožuje se, da »nevedne mase hujskamo zoper avtoriteto in postavo«. Mi pred vsem svetujemo, naj prijatelji Luckmanovi ne zmerjajo delavcev z »nevedno maso«. Potem vprašujemo, kako morejo pisati ti liberalci, da se hujska »proti avtoriteti in postavi?« Ako poštena delavka, s katero se postopa skrajno frivolno, mirno zapusti delo, ker ne more takega ravnanja prenašati, ali je to hujskanje proti avtoriteti in postavi? Ali je hujskanje proti avtoriteti in poBtavi, ako se delavke ne puBte posiljevati?! O tem bomo že še govorili! Ravno nasproti: Ta stavka ima namen, da se uvede avtoriteta in postava v tovarno! — O stavki pa naravnost 1 a ž e , da se je začela s »silovitimi izgredi«. Silovitosti ni bilo na strani delavcev nobene — opozarjamo na današnjo delavsko izjavo — siloviti so bili čisto drugi ljudje. Le vprašajte delavke, kdo je bil silovit! Ako se »Tagespost« ne sramuje, da tako zagovarja slabo stvar, naj se nikdar več ne pritožuje, da njenim pristašem krivico delamo 1 Luckmann dobiva pomoč Izvan-redne odredbe so se ukrenile, da je nekako obsedno stanje na Sivi in Jesenicah. O b 8. uri zvečer morajo biti vse gostilne zaprte.ZaradiLuckmannove trdovratnosti morajo imeti škodo še gostilničarji. Trdovraten paje ta Luckmann; 12 dni stavkajo vsi delavci na Javorniku, 2 dni na Savi, a Luckmann so drži še vedno svojega gesla : »Raje umreti, ko odnehati". Izstradati hoče delavce; 45orožnikov je danes došlo naSavo. Delavciso popolnoma mirni, nobenega povoda še niso dali orožnikom nastopiti zoper nje. A Luokmann se boji, gnjev zoper njega raste, boji se, da slednjič de* lavce le zapusti potrpežljivost, zato toliko — orožnikov. No, delavci so dosedaj pokazali, da nieo živine, in ravno ta mirna odločnost, ki jo vsi kažejo, govori zanje, da stavkajo resic prepričanja za pravično stvar. Tako mirnih in potrpežljivih delavcev ne bo Luckmann nikoli več imel, in ta trdovrat-nost bo drago stala njega in njegove privržence. Čudimo se le vladi, kako Luokmannu streže. Luokmannu se sanja o anarhistih. Jesenice, 28. aprila: Luckmann pravi, da je dobil štiri anonimna grozilna pisma; na enana tri rdeče križe, ki mu napovedujejo smrt Ko so delavci to izvedeli, protestirali so odločno, da bi se koga izmed njih dolžilo, da je pisal tako pismo, in izjavili so, da nobenega ni pisal kak delavec z Javornika ali Save. Kaj pa, ko bi Bi bil Luokmann dal naročiti taka pisma, da bi mogel s prstom kazati na delavce in dobiti od vlade vojakov in orožnikov na pomoč? Kaj? »Le umorite me,« je dejal, »jaz imam mirno vest; imam na razpolago vojake, ki me bodo varovali« Na Jesenice niso došli vojaki domačega pešpolka; bilo je pač pripravljenih za to včeraj 100 mož, a se je takoj včeraj popoludne ukazzacdhod razveljavil. — Nemški shod. Nemci in nemšku tarji so v nedeljo priredili shod pri Sv. Marjeti poleg Velikovci. G ivorila sta državni poslanec Anton Čire in dež. poslanec Met-nitz, ki je zabavljal proti naporu dr. Brejca, pridobiti slovenščini enakopravnost pri so-diščih. — Vozni red na državni želez- aiici. Z 2. junijem bodeta na progi L ub-ljana Trbiž dva nova vlaka in sicer samo ob nedeljah in praznikih. Prvi bo odšel z južnega kolodvora v Ljubljani ob 5. uri 5 minut ziutraj, drugi (L ubljana Podnart) ob 12. uri 10 minut popoludne. Vlaka se vrneta v Ljubljano ob 10. uri 40 min. zvečer, oziroma ob 8 uri 30 minut zvečer. 'Vozni red ostalih vlakov varira »amo za par minut. — Na Dolenjsko bo od 2 junija do 18 septembra vozil ob nedeljah in praznikih nov vlak in sicer na progi Ljubljana' Grosuplje. Odšel bo iz Ljubliane ob 2 uri 10 minut popoludne in došel v Grosuplje ob 3. uri 3 min. popoludne, povratek bo iz Grosuplja ob 8. uri 30 min. zvečer, dohod v Ljubljano pa ob 9. uri 22 min. — Na kamniški progi se izvrši izprememba, da vlak, ki pride sedaj v Ljubljano ob 11. uri 6 minut dopoludne, bo prišel že ob 10. uri 59 minut. — Aljažev dom v Vratih je odzu-naj dodelan,- znotranja dela se prično konec maja, ko skopni sneg. Tudi za opravo je še treba poskrbeti. Posteljnjaki v damskem oddelku in v posebnih sobah bodo železni in so že nabavljeni, istotako je naročeno že drugo pohištvo. PoBtaljno opravo in potrebščine za gostilno in kuhinjo pa bo odbor poskrbel s prostovoljnimi doneski narodnega občinstva. Spomnimo se požrtvovalnosti če Skih dam. ki so vso notranjo opravo češke koče na Ravnem nabrale in darovale podružnici ! — Sestanek sodal Ss C za ljubljansko dekanijo bode prihodnji četrtek, dne 5. mata. — Nevarna šala 24. t. m. si je kmetič Vinko Pintar iz L povice dovolil smrtnonevarno šalo. Med postajama Ortenek in Ribnica postavil se je nasproti prihajajočemu osebnemu vlaku. Strojevodja je Pin tarja zagledal še pravočasno in ustavii vlak. Pintarja so naznanili pristojni oblasti. — Drzen skok Dalavec Iv. Strajhar je skočil na vlak v Lescah, ko se je ta ža začel voziti. Toda spodletela mu je stopinja, in ker ni izpustil držala, ga je vlekel vlak kakih 20 korakov daleč. Vlak so morali ustaviti. Drzni fint ni bil poškodovan, Toda njegova drznost zanj ne bode brez posledic, ker je naznanjen sodišču. — Pismonoše — razširjale! nalez ljivih bolezni. Budimpeštanski poštni in brzojavni ravnatelj je na prošnjo mestne oblasti določil, naj Be napravijo v vsaki hišni veži skrinjice, iz katerih bi morda potem stranke same jemali pisma. M sli se, da pi smonoše, ako hodijo po stanovanjih, razna-šajo razne nalezljive bolezni, ker pridejo v dotiko z raznimi ljudmi. Na ta način pa bi bilo mogoče preprečiti to nevarnost, ker bi pismonoše ne prišli nič v dotiko s posamez nimi rodovinami. Ta naredba bo gotovo zelo ugajala pismonošem, ker jim ne bo treba letati po stopnjicah v razna nadstropja. — Kamniški vlak štrajkal Kamniški vlak je včeraj z največjo težavo pripeljal do Trzina. Tam je imel zamude četrt ure, potem se je vlekel do Mengša, kjer je omagal. — Vipavskim rodoljubkinjam in rodoljubom! Zakraljevala je zopet mlada Vesna, napočila doba pomlajenja, pa tudi vstrajnega dela. Ponosno zro naši gorski velikani na cvetočo svojo varovanko, lepo Vipavsko d ilino, a ne zavidajo je, če tudi se sami z oživelo svojo lloro ne morejo ponašati, vsaj mej tem, ko po njih rebrovju cvetke vznikajo, dičijo njih skalnate sklada ob stezah in potih prva znamenja naše podružnice slovenskega planinskega društva. Dalo smo zapričeli. Skromen začetek, ker skromne so doslej naše moči, pičlo število članov. Ro-doljubkinje, rodoljubi, uverjeni bodite, da ne bi trkali na vašo narodno zavest, da je naša naloga le zabavnega, športnega značaja, ako bi obstojala le v tem, da delamo pristopne naše gorske krasote, vabimo na nje tujoe, ne, ona je tudi eminentno narodnega pomena. — Z žalostjo opažamo, kako naši narcdii nasprotniki segajo, uvi devši, da so za lahkotno potujčenje minuli časi, po nečastnem sredstvu načenja pristno slovenskih imen naš h gora. Sveta naša dolžnost je, da zabranimo prekrščenje teh sto letnih, nemih prič žalostna zgodovine slov. naroda. Ooširoa, mč manj idealna je naša naloga, zahteva mnogo vstrajnih narodnih delavcev, obilo sredstev. Važnost naše podružnice spoznali so v polni meri Goričani, pridno se oglašajo, in mi upamo, da se njih število še pomnoži. Z »torej čast jim! Krajn-ska stran Vipavske Joline ne more se po našati — izvzemši Sturje — doslej niti z jednim članom, čo tudi spada v oodružnični delokrog Vipavski sodni okraj. Ni noge torej! Niša podtužnica je najzapadneja postojanka sloven. planinskega društva, zato tudi nijbolj izpostavljena. V nieno okrilje torej vsi, da postana vradna družioa ostalih po družnic. Pokažimo, da lepih naših gora ne gledamo radi le v podnožju, temveč nudimo veseli klicu: Ni planine, na planine! Savna županstva in š >lsSa vodstva prosimo uiiudno, da blagovole prva potom oklicov, slednja v Šoli opozoriti občinstvo in mladino na važ nost znamenj in napisov ter pos;are pred vsakojakim poškodovanjem. Odbor »Podružnice slovenskega planinskega društvazaajdovski in vipavski okraj" s sedežem v Ajdovščini. — Podružnica »Slovenskega planinskega društva za ajdovski in vipavski okraj" m m i»*.l|a: Novo zaznamovana pota »Slov. planinskega društva" so: Ajdovščina (Slokarji) - D >i, ( nodra barve); Slokarji (lez Oflovico) Dol (bela modra barva); Šturje—Ievir inslap Hubelia. (rudeča barva); Šturje (mimo izvira Hubelja) Oilica. (-udeča barva); Ajdovščina (Kamnj») Kucelj 1239 m., (bela-rudeča barva); Dol Niravna ledenica, (modri krogi); Doi-Goljaki, 1489 m., (le do meje erarskega gozda) (modra - bela - rncdra barva) — Zapisnik udov družbe trez nosti je dotiskan in se doniva v upravništvu Katol. tiskarne pola po 4 v. — »Red Star Line". Brzoparnik »Finland«, kojega zastopnik je gospod Karol Rebek v Ljubljani, je v 7'/s dneva iz Antverpena v New York srečno dospel. — Splošna stavka delavcev je v Mitrovici na Hrvaškem, število stavkujočih znaša 2000. — Umrl je v Oseku ugledni meščan g. I. N. H e r m a n n. — „Šarmanten Landesarchiv" se po pravici sme imenovati šUierski. Celih 6, reci šest kron, je plaval za 2 znameniti stari listini vdovi kor ser v. Črnologarja. Ko bi vedeli, da ste tako ubogi, bi sa vam vsaj nekaj spregledalo. Smo pa Kranjci že bolj šar-mantni. — Uboj. Na sv Mirka zvečer je Janez Pfijlar (po domače Lukcov) iz Lajš, fare selške, zadal Juriiu Bjrnik-u (Skandrov iz Sevlj) smrtno-nevarno rano na glavo. Jurij Bernik je vsled tega drugi dan zjutraj ob 9. uri umrl. Vzrok zopet žganjepitje 1 Ljubljanske novice. Slovenski pisatelj Fr. Meško se je danes na povratku u Črne Gore mudil v Ljubljani. Pr.šel je, kakor čujemo, v domovino popolnoma zdrav. Del nadomestnih rezervnikov ki pridejo 9. maja k vojaškim vajam, odide letos v Celovec k polku in s cer vsi oni, ki spadajo k 2.. 3. in 4. nadomestni slotniji. Doslej «1 bilo te vaje vedno le v L ubliani. Na Jesenice se jo odpeljalo 60 orožnikov. Taktiške vaje. Podmaršal pl. Chavanne in poveljniK 28. pehotna divizija podal se je 26. t. m s štabnimi častniki na taktiške vaje na Notranjsko Mdd častniki je tudi nadvojvoda Josip Ferdinand. V Ameriko. Včeraj se je odpeljalo v Ameriko 15 oseb. Izgubljeno. Na poti od Zidarskih ulic do sv. Petra ceste izgubil je včeraj neki vojak 24 kron. Zanimiv članek o Ljubljani je priobčil č. g. Janko Mlakar v 5. letošnji številki Dillingerjevega »Reise-f ii h r e r j a «. Umrl je v Ljubljani g. Tomaž Košir v 94. letu svoje dobe. Bil je znan strokovnjak v poljedelskih zadevah. Cirkus Guillaume včeraj ni mogel pričeti s predstavami, ker ni mogel radi deževnega vremena dograditi šotora. Danes zvečer bo prva predstava. Umrli v Ljubljani. Dne 24. aprila Vikto rija Knez, dela »če va hči, 6 mes. stara, Tesarske ulice 3, EoclampBia infantum. — Dne 25. aprila Cdcilija Vormšek, šivilja, 22 let stara, Bohoričeve ulice 10, jetika. — Dne 26. aprila Marija Gorjanc, 81 let stara, Kri-ževniške ulioe 7, Apoplexia oerebri. — V deželni bolnišnici: Dne 22. apr. Josip Rozman, posestnikov sin, 8 dni star, življenske slabosti; Andrej Rihar, hlapec, 50 let, jetik«. — Dne 23. aprila Ivan S.frer, gruntar, 52 let star, Ilens, Paralyais cordis. — Dne 24. aprila Josip Skender, blapeo, 18 let star, Tuberoulosis pulmonum et peri-toniti?. — V hiralnici: Dne 24 aprila Uršula Fajs, delavka, 83 let Btara, Ciries et Tubercul. pulm. Pohvala. »Tagespost« hvali soo. dem pevsko društvo „Napre|", da poje samo nemške zbore, kar se je pri zadnji veselici tudi »godilo. Bazne stvari. Najnovejše od raznih strani. Letina v Ameriki. Statistični biio amer ške vlade objavlja stanje ozimne pšenice. Iz poročila je razvidno, da je stanje pšenice izdatno boljše, nego je bilo v tem času lanskega leta. — Mejni stražnik ga je ustrelil. Iz Katovic se poroča: Ker je hotel delavec Vošnjak brez potnega lista prekoračiti pri Mys!ovicah mejo ter je bil že na polovici mejne reke, ga je ruska mejna straža s trikratnim strelom usmrtila. — Roparski umor. V Velikem Varadinu se je izvršil 25. t. m. grozovit roparski umtr. Vdovo Szabo, ki je imela neko slovito restavracijo, sta napadla železniški praktikant Aleksander Sinta in slikar Štefan S nta, in jo na grozovit način umorila ter ji pokradla vse dragocenosti irt veliko svoto denarja. — Umor in samomor. Iz Barolma se poreča, da je soproga pokrivalca streh Beskova ubila s sekiro svojega moža ter se nato obesil«. Vzrok temu činu je pomanjkanje. — Blaznež napadel zdravnika. Ic Strassburga se poroča, da je napadel blaznež U čemer ravnatelja blaznice Sufandald, zdravniškega svetnika dr. Vosterja ter ga smrtnonevarno ranil. — D e d š č i n o 1,80 0. 000 dolariev je odklonil dr. Harroun v Din veru. To premoženje mu je volil rajnki stric. Toda Hirroun je prepustil to prtmoženje svoji sestri, če?, da zasluži zase brez tega premoženja dovolj. — Statistiko krščanskih Macedoncev morata se staviti po naročilu svojih vlad avstr.-ogrski in ruski konzul. Statistika bode obsegala število krščanskih prebivalcev v vseh treh ma-cedonskih okrajih. — Nesreča v rudniku. Iz Johannesburga se po roča: 25 t. m. zvečer se je utrgala pri neki košari za vzdigovanje delavcev iz rova vrv in ta je padla z vsemi delavci nazaj v gW bočino, kjer so se vsi pobili. Pogreša se 43 delavcev. — Požar v Csaszartol-tesu na Ogrskem je 26 t. m. uniči] 56 hiš. škode je 200 000 K. — Veliko goljufijo z m e n j i c a m i je pr uzro-čil veleindustrijec in trg. svetnik Riebertal. na Nemškem. Neopravičeno je spravil v kupčijski promet menjic v vrednosti devet milijonov mark in pobegnil. Čuje se, da hoče njegov oče pokriti vso pouzročeno škodo. Nesrečne špekulacije so pouzročile, da je Riebert postal goljuf. Najnovejša poročila s Hrvaškega. Zagreb, 28. aprila. Regnikolarna pogajanja so pretrgana. A od oficijozne strani se poroča, da sa v kratkem obnovč. Upanje je, da ee Madjari slednjič premislijo in vsprejmejo zahteve hrvatskega regnikolar-nega odbora, ker bi bilo sicer pričakovati, da ban grof P e j a č e v i c odstopi, ravnotako sokcijski šef dr. Sumanovič. Včeraj je že krožila vest, dajebanod stopil; prezidijalni šef Varda pa je to govorico označil za neutemeljeno. Zagreb, 28. aprila. Urednik škofijskega lista »Katolički list«, K o r e n 1 č , je menda zato izstopil iz službe, ker se z ozirom na »Obzor« ne strinja z ustanovitvijo nove katoliške stranke. Imenovanje svoje časnega rektorja rimskega Jeronimskega zavoda, dr. Pazmana, glavnim urednikom je velike koristi za katoliško stvar na Hrvaškem. Zagreb, 28 aprila. Stanje dr. Bresz-tyenskega, ki ima srčne bolesti, se od dne do dne boljša. Papež mu je poslal apostolski blagoslov. — Zdaj je trdno določeno vkljub vsem dementim, da bo dr. Ha-r a m b a š i c glavni urednik in sotrudnik novega katoliškega dnevnika, ki začne izhajati s 1. majem. Odgovorno uredništvo prevzame L. Tomšič. Zagreb, 28. aprila. Stol sedmorice je zavrgel ničnostno pritožbo urednika »Ob-zora« Josipa Paaariča in Stjepana Rad ca, ki sta bila obsojena na 4, oziroma 2 me saca ječe, a ja kazen znižal Pasaricu na 1 meneč, Ridicu pa na 14 dni zapora. Zagreb, 28. aprila. Tukajšnje prometno ravnateljstvo je vse stalno nastavljene uradnike državne želfziice zopet sprejelo v službo. Dalavcem in nižjemu osobju, zlasti Hrvatom, je večjidel vstop zabranila, tako da so s svojimi družinami brez kruha. — Iz Mitrovice se poroča, da se dan na dan zapirajo udeležniki generalnega štrajka; vkljub temu napreduje socialistična agitacija. Telefonska In brzojavna poročila. Japonsko-ruska vojska. Petrograd, 28. aprila. Armada Kuropatkina, ki je bila doBlej določena na 400.000 mož, se bo pomnožila na 500 000. Japonci bodo poleg dosedanjih 200 000 moi poklicali v orožje še eno armado 100.000 do 120.000 mož. Ker jih hoče Kuropatkin zadušiti s premočjo, zahteva pol milijona vojakov. ______ Dunaj, 28. aprila. Ruski gener. konzul na Dunaju je naznanil ruskim rezervistom, da so poklicani pod orožje oni, ki spadajo k črnomorskemu in baltiškemu brodovju. Petrograd, 28. aprila. Iz Port Arturja eo včeraj poročali, da je bilo v okrožju trdnjave vse mirno. Petrograd, 28. aprila. Skrydlov je odpotoval včeraj na bojišče. Ljudstvo ga je navdušeno pozdravljalo. — Sal bo čez Sava-stopoj. Šanghaj, 28. aprila. Križarica »Hiiti-esi« je izgubljena. Amerikanska križarisa »New Orleans" se je zastonj trudila, da jo reši. Dunaj, 28. aprila. (Kor. urad.) Gra-jalni odsek je sklenil izreči poslancu Stein-vvenderju radi njegove psovke proti poal. Chocu grajo. V današnji seji državnega zbora se je vršilo dobeselno čitanje došlih vlog. Danaj, 28. aprila. V zbornici so piskali in ropotali češki radikalci. Predsednik je konstatiral, da je glasovalo 100 poslancev. Čsški radikalci so vpili, da jih ni sto. Predsednik je na to rekel, daje glasovalo 99 poslancev. S predsednikom jih je torej 100. — Nov ropot in žvižganje. Dunaj, 28 aprila. Namška ljudska stranka je imaia danes sejo. Ničelmk dr. Derschatta je poročal o poljskem posredovanju. Sklenili so, da so češke zahteve nesprejemljive. Čjhiso bili pripravljeni, obstrukcijo opustiti, ako vlada obljubi, da se bo glede notranjega uradnega jezika strogo dtžala postave in če zagotovi češko univerzo na Moravskem brez določ tve kraja in časa. Položaj sa je torej zopet poslabšal. Dunaj, 28. aprila. Mladočeški klub je prejel zahvalo ljubljanskega občinskega sveta za to, da se poteguje za slovensko univerzo. Budimpešta, 2S. aprila. Strajk voznikov še vedno traja, četudi jim policija dela razne sitnosti. Budimpešta, 28 aprila. Sodni senat je na prošnjo, naj se člani bivšega stavku-jočega odbora železničarjev, ki so v preiskovalnem zaporu puste na svobodo, zaključil, da se imajo aretiranci še nekaj časa pridržati v zaporu. Budimpešta, 28. aprila. V Vadkertu je nekdo ustrelil prostovoljca 44 pešpolka Kolomana Keskesa, ko je Btal na straži in ga oropal. Budimpešta, 28. aprila. Tu se pričakuje. da izbruhne v kratkem ša ena velika stavka. Delavci pri zgradbi železnice na ga-liški meji so zagrozili, da s 1. majem stopijo v stavko, ako se jim ne zboljšajo plače. Stavkalo bi na gališkem 8000, na Ogrskem pa 7000 ljudi. Dalavoi groze s silo in bodo tudi poškodovali železniške naprave. Ker imajo mnogo dinamita, se je bati atentatov. Vlada pošlje vojaštvo tje. Varšava, 28. aprila. Dva tajna policista agenta, ki sta hotela vstopiti v neko hišo, sta bila umorjena. Izjava. Delavci na Javorniku odločno protestiramo proti »Slov. Narodu« in .Deutsche Stimmen", ki pravita, da smo v tovarni napravili škodo. Delavci SO VSe podelali, kar je bilo vročega železa, če pa je gospod mojster še enkrat vložil v p»č, nismo mi odgovorni, ker smo že preje iz|avili, da več, kar je sedaj v peci, ne bomo izgotovili. Torej, če je kaj škode, nismo delavci krivi, ampak drugi. V imenu d e 1 a v • e v : Odbot* stavkujočih na Javorniku. MCSt Odda so stanovanje za avgust termin, obstoječe iz treh velikih in ene male sohe, kuhinje, shrambe za jedi, kleti, drvarnice in podstrešja, v hiši št. IS, Prt*d škofijo, i. nadstr. Stanovanje se lahko ogleda; natančnejša pojasnila se dobi dne 3 maja isto ta m. 7fl 2-1 previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes dop. ob 12. uri v 94 letu svoje starosti v Gospodu mirno zaspal. Truplo rajnkega se bode v petek popoludne ob 4. uri iz hiSe žalosti, na Poljanski cesti št. 10, na mirodvor pri sv. Krištofu preneslo in tam pokopalo. V Ljubljani, dne 27. aprila 1904. Ostali sorodniki. Pn7nr, Le .Templjev"- in „Styrla-vre- 1 UZU1 ! sta zakonito zavarovana kot rogaška kisleca. Vsi drugi proizvodi, ki ne nosijo oznamenila , Templjev-vrelec* ali . Styria-vrelec" in ki se varljivo prodajajo kot „Rogaška kisla voda*, naj se odklanjajo. 591 b 6—5 Deželna vrelska uprava Rogaška Slatina. Poštena, sposobna kuharica za župnišče liie službo. Naslov M. R. Brežice, poste rest., Štajersko. 747 l — l Sprejme se takoj priden fant za 691 3 mesarskega vajenca. Naslov se izve v upravništvu tega lista. | Pijte f Klauerjov 1 »Triglav" najzdravejši vseh likerjev. 544 150-12 1 Naznanilo. co Jt^ Podpisani uljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da imam voz „Breck" z desetimi sedeži, zelo pripraven za izlete na deželo itd., vsled česar se sl. občinstvu priporočam za mnogo-brojna naročila. 'u odličnim spoštovanjem Fran Kušar, izvoSček, Gosposke ulice št. 4. Ljubljana, dne 24. aprila 1904. Kraškega terana več hektolitrov, naraine, izborne, sploh vsts ransto garantirane kakovosti scccccc ima naprodaj -cccce ANTON ČERNE, posestnik 749 5-1 v Tomaji, p. Sežana. Cene po dogovoru. Oddaja se od 58 litrov dalje. Sfrojarija z vsem orodjem in hiia zraven vode pri glavni cesti se zaradi gospodarjeve bolezni da za več let v najem. Vtč se i«ve pri Matevžu Završniku v Cerknici pri Rakeku. 750 2-1 Primerna birraska darM I Naznanjau , fta imam v zalegi več sto kosov srebrnih in zlatih ur kot birmska darila po zelo znižanih cenah. Irrnrn tudi prav poceni nhane, broške, zapestnice, lorgnon-verižice itd., vse nove obliko. Imam tudi veliko zakgo WT poročnih daril "^a® in sicer: namlino opravo (BeBteck) iz kina- ali iz pravega srebra m različne druge okraske. 8 avuo obču auo vljudno vabim na ogled in obilni obisk. Z vsem spoštovanjem se priporočam Organist, kateri bi opravljal tudi polucer-kovuiško službo ob delavnikih, zamore takoj službo nastopiti. Plača 600 K, nekoliko v žitu, drugo v denarjih. Prosto stanovanje in prost pober skuhe. Postranski zaslužek krojaštvo ali znaDje vsaj nekoliko računovodstva. Župni urad v Hrušici, Pošta Podgrad, Istra. 752 2-1 Slava Brezmadežni. Napevi za Marijino družbo. Zložil in priredil P. Angelik Hribar. Vsebina: 1. Pozdrav pres-ntlemu knezo-skofu o njegovem prihodu. 8 dtuiberih, 39 Marijinih, dvoje lavretansk h litanii z 27 od-pevanu ; 15 obha|ilnih. 1 litani.e v (»ust presv. S cu Jezusovemu z 10. odj evanji, 1 ob pc-roki m 1 1 a grobu M jijinega otroki. Vsi ti napevi imajo po mtkdiji in besednu cer kveno dostojnest in vrednost in smejo ee, izvzemši družbet ih in zadnjih dv