•*£>,til »a plačnim v gototini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1*50. TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D. za pol leta 90 D, za čefrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. -r Plača in toži se v Ljubljani LETO vin. Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 20. oktobra 1925. Telefon št. 552. ST EV. 123. Pomanjkanje vagonov in izvozna sezona. Iz krogov interesentov se zadnji čas čujejo ponovno pritožbe, da tudi železniška direkcija v Ljubljani ni v stanju pravočasno kriti polnega števila naročenih vagonov, posebno vagonov za eksport lesa in prevoz deželnih pridelkov. Namesto, da poskrbi za hitrejše popravilo polomljenih in pokvarjenih vagonov, se je železniška uprava poslužila raje represalnih sredstev, ki ostro zadenejo naše trgovske in eksportne kroge. Med temi je omeniti predvsem ogromno povišanje ležarine za železniške ležarinske prostore, kakor tudi povišanje stojnin za prekoračenje skrajšanega nakladalnega in razkladalnega roka. Te odredbe zasegajo globoko v interese naše eksportne trgovine in se kvarne posledice že sedaj pojavljajo. Na področju ljubljanske železniške direkcije se potrebuje dnevno povprečno 700 do 800 odprtih vagonov. Namesto, da bi se ta kvota razdelila na vse panoge gospodarstva enakomerno proporcijonelno, se mora po | neki stari naredbi ministrstva saobra- j čaja, ki je bila izdana v popolnoma 1 drugih razmerah, kakor pa vladajo v našem prometu sedaj, kriti najpreje celokupna potreba rudnikov in potein šele potreba ostalih panog gospodarstva. Tako gre dnevno okrog 450 vagonov za odpremo premoga katerega se znaten del izvaža in le ostanek 250 do 350 vagonov je na razpolago vsem ostalim skupinam interesentov, celokupni industriji in trgovini. Od tega rabi že samo lesna industrija povprečno okrog 200 vagonov dnevno. Ker se vozi premog iz Slovenije v območju beograjske, subotiške in zagrebške direkcije, se pojavlja, kakor vsako leto tudi letos praksa, da zadržijo imenovane direkcije baš sedaj v izvozni sezoni dnevno znaten del s premogovnim nakladom dospelih odprtih vagonov v svojem območju in jih porabijo za transporte sladkorne repe in drugih poljskih pridelkov ter jih nam nato šele po daljši dobi vračajo. Nekatere dni doseže število zadržanih voz do 40% od tega, kar se odpošilja iz območja ljubljanske direkcije v območju ostalih ravnateljstev. Ako se torej namesto polnega števila voz, ki variira med 150 in 200 vagoni, vrača le kakih 120—180 vagonov, postaja ta diferenca s časom zelo občutna in gre kakor rečeno, na škodo naše industrije in trgovine. Tako se kontingent odprtih vagonov v območju ljubljanske železniške direkcije stalno manjša in povzroča povsod zastoj obrata. Vozovno vodstvo je prve dni v tednu še nekako v stanju da za silo pokrije naročila vagonov, dočim v sredi in proti koncu tedna ne more zadostiti naročilom Z ozirom na ta dejstva smatramo za potrebno, da se pospeši vračanje odprtih vagonov iz območja subotiške, beograjske in zagrebške direkcije v območje ljubljanske direkcije in da se naredba glede prvenstvenega kritja potreb premogovnikov revidira in z ozirom na izpremenjene razmere za dobo izvozne sezone primerno iz-premeni. Vedno bolj se kaže potreba, da se že pri bodočih dvanajstinah in v finančnem zakonu posveti vprašanju financiranja poprave pokvarjenih vagonov posebna pažnja. Samo v Sloveniji stoji nad 2300 vagonov ki čakajo že leta na popravila in vedno bolj in bolj propadajo, dočim bi jih mariborska delavnica z lahkoto lahko popravila. Ako bi imeli sedaj ta vozni park na razpolago, ne bi se bilo treba v izvozni sezoni boriti s kakimi težkočami. Eksport mesa v Avstrijo. ho uveljavljenju pogodbene carinske tarife iz avstrijsko-jugoslovanske trgovinske pogodbe je nastalo v krogih naših eksporterjev in živinorejcev veliko zanimanje za izvoz celih prašičev v zaklanem stanju, kakor tudi v polovicah v Avstrijo, ker je na te vrste blaga predvidena , v pogodbi posebno znižana uvozna carina. Kakor v prvih povojnih letih, je tudi sedaj postal Maribor središče tega eksporla in se v mariborskih klavnicah v zadnjih tednih kolje dnevno do 300 komadov prašičev, ki so namenjeni za izvoz. Pošiljatve se odpremljajo le v hladil- I nih vagonih. Število hladilnikov, ki so j bili dosedaj stacijonirani v mariborski ! postaji, pa je za tak povečan eksport, | popolnoma nezadostno. Vsled pomanjkanja hladilnikov zastaja blago v lila- ! dilnicah, ki so sedaj že več dni prena- 1 polnjene in je blago vsled dolgega čakanja na hladilnike izpostavljeno nevarnosti, da se pokvari. Interesenti, imajo naročenih danes 10 hladilnikov, a jih ne morejo od nikjer dobiti. Potreba odpreme blaga pa je postala medtem že izredno nujna, ker se bo drugače pokvarila kvaliteta in pretijo interesentom velike izgube. Smatramo, da je v interesu našega eksporta potrebno, da iz ostalih postaj disponira v Maribor potrebno število hladilnih vagonov, da se omogoči takojšnje natovorenje in odprema zaklanih prašičev. Ker je pričakovati, da bo trajala intenzivna klavna sezona za eksport do marca prihodnjega leta, je obenem potrebno, da napravi železniška direkcija potrebne korake pri osrednjem vozovnem vodstvu generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, kakor tudi pri sosednih inozemskih železniških upravah, posebno v Avstriji, da ji stavijo primerno število hladilnikov na razpolago, da bo zasi-gurana stalna in redna odprema celokupne množine zaklane živine. Socijalna zakonodaja in socijalno zavarovanje. (Referat tajnika g. dr. A. Golia na glavni skupščini Zveze industrijcev.) Na konferenci industrijskih, obrtnih in trgovskih organizacij, ki se je vršila dne 18. septembra 1922 v Beogradu, so predstavniki gospodarskih krogov iz cele kraljevine prvič razpravljali o položaju, ki je nastal za naše narodno gospodarstvo vsled uveljavljenja novih zakonov socialnopolitičnega značaja. Resolucija, ki je bila zaključena na tej konferenci, je izzvenela v zahtevi, da naj se ob sodelovanju prizadetih delodajalskih in delavskih organizacij nemudoma pristopi k reviziji teh zakonov. Dasiravno so bile od tega časa domala na vseh gospodarskih konferencah in kongresih, zadnjič na III. rednem gospodarskem kongresu, ki se je vršil dne 19. in 20. septembra 1925 v Beogradu, sprejete resolucije v enakem smislu, naša zahteva po reviziji teh zakonov na merodajnem mestu še ni našla odmeva ter so tako Zakon o zaščiti delavcev in Zakon o inšpekciji dela, ka- kor tudi Zakon o zavarovanju delavcev brez izpremembe v veljavi. Kakor nismo opustili nobene prilike, da ne bi ponovno naglasili svoje načelne zahteve po reviziji, tako smo prijavili pristojnim mestom tudi naše konkretne zahteve glede posameznih za industrijo važnih vprašanj, ki so urejena v določbah leh zakonov. Kar se liče Zakona o zaščiti delavcev, je naša industr. produkcija najtežje prizadeta po njegovih določbah o omejitvi delovnega časa, ki nadkri-ljujejo zakonodajo gospodarsko naprednejših držav. Po določilih tega : zakona ni le za industrijska podjetja j splošno obvezen osemurni delovnik, ; temveč se stavijo tudi podaljšanju delovnega. časa s prostovoljnim pristankom delavstva težko premostljive zapreke. Dočim je vsakemu delavcu prosto, da po osemurnem delu v podjetju da svojo delovno silo za preosta-i nek delovnega dneva v najem druge-j mu podjetniku ali pa dela izven podjetja na lasten račun, kar se dejansko često dogaja, je delavcu v podjet-j ju samem prostovoljno nadaljevanje ddla preko osem ur zabranjeno. Za-i kon predvideva le splošno prostovolj-i no podaljšanje delovnega časa za cel obrat, ako pristanejo na tako prostovoljno podaljšanje v tajnem glasovanju štiri petine delavstva. Odločno moramo protestirati proti taki omejitvi svobode dela ter ponovno povdariti svojo načelno zahtevo, da naj se uvede za industrijska podjetja načelno 9urni delovnik, dočim naj velja osemurni delovnik 16 za one vrste industrije, kjer to zahteva značaj obrata z ozirom na postoječe težke delovne razmere. V ostalem pa moramo vztrajati na naši minimalni zahtevi, da mora biti dovoljeno prostovoljno podaljšanje delovnega časa s pristankom proste večine delavstva. Razume se, da mora biti sklep večine merodajen tudi za one delavce, ki so glasovali proti podaljšanju. Posameznemu delavcu naj se pa v nobenem primeru ne sme kratiti pravica, da dela prostovoljno tudi preko zakonito določenega delovnega časa. V pogledu bolniškega in nezgodnega zavarovanja delavcev, ki se izvaja od 1. julija 1922 sem po novem Zakonu o zavarovanju delavcev, smo na podlagi izkušenj treh let zadobili pre- LISTEK. Dr. Rudolf Andrejka: K zgodovini tujskega prometa. (Nadalievanje.) In vendar je »Zveza« skušala tudi v teh obupnih časih držati do zadnje svoje postojanke. Se januarja 1. 1915 organizira zimski šport v Boh. Bistrici, a obisk iz tedaj še neogrožene Goriške in iz Trsta je prav pičel; vlakovne zveze ne funkcijonirajo — vojaška oblastva že slutijo »vihar grozan, vihar strašan«, ki se pripravlja tam na gorkem jugu. — Kdor prebira akte Deželne zveze iz vojnih let, ne more brez najglobjega spoštovanja mimo neustrašnega in neumornega dr. V. Krisperja, ki je že toliko časa, truda in denarja žrtvoval zn svojo »Zvezo«, pa tudi ne mimo njegove plemenite, nesebične ljubezni do trpečega bližnjega, ki mu hiti kakor kapitan rešilne ladje na pomoč, da ga reši gospodarskega pogina. Ko spozna dr. Krisper, da bo vojna trajala več let, opazi zaeno, da preti našim hotelirjem pogin, ako se ne uvede rešilna kreditna akcija. Podčrtavati je treba, da je izšla inicijativa, kakor svoj-čas pri gostilničarskih tečajih, pri gostilničarski šoli, takrat pri gostilničarski podporni akciji od njega in ne od najbližje zainteresiranih zvez in zadrug. — Da organizira in izvrši delo za to kreditno pomožno akcijo, potrebuje nujno zopet pisarno Zveze. Njegovi agilnosti se posreči, najti v poslopju Kmetske posojilnice na Dunajski cesti 18 dva primerna lokala, kjer se otvori dne 1. no-venbra 1916 zopet Tourist-Office; že preje se je na dr. Krisperjevo inicijativo organizirala 26. avgusta 1916 pri dež. vladi posebna Deželna komisija za državno podporo hotelskih podjetij na Kranjskem« pod predsedstvom vladnega svetnika dr. Praxmarerja in s člani dr. Krisperjem, dež. odbornikom dr. Peganom in dr. Souvanom, svetnikom fin. prokurature, in dr. Antonom Milavcem, drž. koncipistom, kot tajnikom. Ta komisija ugotovi za 45 gorenjskih hotelov in gostiln na prošnjo njih lastnikov potrebno kreditno podporo 255.68596 K. Posreči se ji, da prevzame mestna hranilnica radovljiška finančno konverzijo visečih dolgov. Poleg te akcije se udeležuje Zveza po dr. Krisperju še druge pomožne akcije za pridobitev kreditov domačemu hotelirstvu, ki izhaja iz leta 1917 ustanovljenega vojnokreditnega zavoda v Celovcu ter jo je leta 1918 že dovedel do ugodne rešitve, katero pa je preprečil zlom av-stroogrske monarhije. Od zmanjšanih subvencij, ki prihajajo le še od ministrstva in od deželnega odbora, skuša Zveza še vedno vsaj za silo vzdrževati ogrožene tujskoprometne naprave. Tako nakaže leta 1917 župniku Iv. Pibru v Gorjah, po kojega zaslugi se je bil Vintgar do izbruha vojne držal v vzornem stanju, 1500 K, potem leta 1918 2000 K. Dr. Krisper se že takrat ukvarja z načrtom osnovati stalen fond za vzdrževanje in popravo Vintgarja. Naročajo se vojne slike z bojišča ob Soči in slike vojnih prilik v Ljubljani, kipi zaslužnih mož, vojna literatura za vojno zbirko domovinske centrale. In Zveza se pripravlja za spremembo obstoječih neznosnih razmer, ki jo kaže majska deklaracija Jugoslovanskega kluba od leta 1917. Združitev vseh avstrijskih Jugoslovanov potom združenja Jugoslovanov sploh. Goriška bojišča bodo kmalu privlačna točka za mednarodno publiko, ker mir ne more biti daleč in bojišča bodo seveda naša. Zato se razpravlja v zvezinih sejah o skupni konferenci kranjskih in goriških hotelirjev in gostilničarjev za enotno organizacijo, da bodo pripravljeni, ko pride velikanski naval tujcev v naše kraje, na naša bojišča ... Maja leta 1918 je bila Zveza v zelo žalostnih finančnih razmerah. Deželne subvencije se od leta 1915 naprej niso več izplačevale, mesto Ljubljana je bilo celo od leta 1913 v zaostanku. Zveza je imela dobiti od teh subvencij čez 25.000 K; a ker jih ni dobivala, je bilo vse njeno delovanje le bolj životarenje. Da se napravi temu konec, se je vršila dne 31. julija 1918 seja glavnega odbora, ki je bila zadnja seja tega deželnega zavoda. Sklenile so se nekatere nebistvene spremembe pravil, ali bolje rečeno pravilnika, ki jih je deželni odbor potrdil dne 21. oktobra 1918, torej teden pred prevratom. Deželni odbor imenuje 15_24 oseb kot odbornike, mesto Ljubljana 2, trgoVska in obrtniška zbornica 1, razen tega se ustanovi mesto konzu-lenta. Predsednik je deželni glavar, nje- iMrana.Ti.Ttt «■tratMMtvtM* pričanje, da je centralizacija teh panog socijalnega zavarovanja v Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu, ne glede na to, da znatno podražuje že itak drago upravo, izvajanju zavarovanja samemu kvarna. Zveza industrijcev se je stalno prizadevala v cilju znižanja bolniško in nezgodno zavarovalnih prispevkov. Dočim smo uspeli, da se je prispevna tarifa za nezgodno zavarovanje z veljavnostjo od 1. januarja 1923 znižala od 8% na 6% ter je z veljavnostjo od 1. januarja 1925 sledilo zopetno znižanje od 6% na 5%, je ostal bolniško-zavarovalni prispevek od 1. januarja 1923 nadalje neizpremenjen v višini 6%. Ravnateljstvo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je že sklenilo znižanje bolniškega zavarovalnega prispevka na 5%, vendar Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu znižanja ni odobril. Ako premotrimo računski zaključek Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani za poslovno leto 1924, ki je bil objavljen v Uradnem listu, moramo priznati, da je znižanje bolnišlco-zavarovalnega prispevka pri sedanjem ustroju zavarovanja ter pri sedanjem stvarnem položaju, zlasti v očigled rastočim izdatkom za dajatve zavarovanim članom, trenotno neizvedljivo. Dočim je bolniško-zavaroval-na panoga ljubljanskega Okrožnega uradg zaključila poslovno leto 1923 še z znatnim pribitkom, je bilo poslovno leto 1924 zaključeno že z malenkostno izgubo 16.900 Din, v tekočem poslovnem letu pa iznaša deficit že do sedaj nad poldrugi milijon dinarjev. Uprav- ni odbor Okrožnega urada za zavarovanje delavcev je že sklepal o potrebnih ukrepih, da se prepreči katastrofa bolniškega zavarovanja. Žal je njegova svoboda gibanja omejena vsled potrebne odobritve tozadevnih sklepov po Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Kot primer naj nevedemo, da Osrednji urad v Zagrebu še vedno ni odobril sklepa tu-kajšnega Ravnateljstva radi preureditve postopanja pri dovoljevanju zo-botehniških naprav, ki v preveliki meri obremenjujejo bolniško zavarovalno panogo. Ravnateljstvo ljubljanskega Okrožnega urada, kakor tudi Uprava tega urada si prizadevata, da se znižajo režijski stroški. Dejansko so se ti stroški vsaj neznatno znižali i. s. od 18.74% v pretečenem poslovnem letu na 17.87 % koncem prvega polletja tekočega poslovnega leta. Ako uvažu-jemo, da je bolniško zavarovalna panoga sorazmerno obremenjena tudi po upravnih stroških Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, je jasno, da so upravni stroški bolniškega zavarovanja, ki znaša pri sedanjem ustroju zavarovanja blizu 14 zavarovalnih prispevkov, visoko pretirani. (Konec prihodnjič.) OTS1 <*■ m *'».T ** s«! mT ImI —I—I— tmtrnm ———— i — i flko piješ NBuddhaM fei» j vživaš že na zemlji Davek na zaslužek telesnih delavcev. (Konec.) 'Tak seznamek v d veli izvodih, zaključen po delodajalcih z jamstvom za njegovo točnost, oddado delodajalci z odpošiljajočim zneskom davka pristojnemu davčnemu uradu takoj po preteku vsakega meseca. Davčni uradi pridrže en izvod seznamka zaradi vknjižbe, na drugem izvodu pa potrdijo sprejem ter ga izroče delodajalcu kot dokaz, da se jo davek vplačal. letnega zaslužka z draginjskimi dokladami vred in dan, ko je nastopil službo. Vložitev take prijave potrdi davčno oblastvo v obliki posebnega potrdila. Davek na podlagi teh prijav odmeri davčno oblastvo in sicer provizorično za čas od dneva nastopa službe do konca koledarskega leta, ako pa je službovanje oziroma zaposlitev dogovorjena za krajši čas, pa krajši čas zaposlitve. Definitivno se da- Delodajalec potrdi plačilo davka de- j vek predpiše takim delavcem še le po lavcu samemu še le ob izstopu iz službe in sicer na ta način, da mu vpiše v delavsko knjižico, za kateri čas in pod katero številko seznama je bil davek odtegnjen. Ta potrdila pa se lahko izdajajo tudi v posebnih davčnih knjižicah ali pa v obliki potrdila, ki je takse prosto, dokler se porablja samo za dokaz o plačanem davku. Delodajalci ad b) (trgovci, obrtniki itd.) morajo ob nastopu službe delavcev, ki niso izpolnili svojih davčnih obveznosti ali pa imajo uri njih večjo plačo nego so jo imeli v prejšnji službi v treh dneh prijaviti davčnemu oblastvu novega delavca, za enkrat dokler ne izidejo tiskovine s posebno vlogo, ki mora vsebovati delavčevo ime in njega priimek, poklic (trgovski, krojaški, čevljarski pomočnik itd.), starost, znesek mesečnega ali preteku leta na podlagi letne prijave. Pred začetkom vsakega leta, najkasneje pa do konca meseca januarja vsakega leta morajo delodajalci ad b) predložiti davčne prijave za vse delavce. Pobrane zneske odpremljajo delodajalci ad b) po preteku vsakega četrtletja, odnosno tekom enega meseca, če delavec zapusti službo pred potekom meseca. Na prosto pa jim je dano, da plačujejo davek delavca tudi v krajših rokih in ne trimesečno. Pobrani zneski se odpremljajo z davčno knjižico delavca. Ta knjižica, ki je navadnat davčna knjižica, kakoršno imajo tudi drugi davkoplačevalci, se izroči delavcu, kadar izstopi iz službe. Delodajalci, ki na ta način odpremlja-jc davek, morajo voditi o svojih delavcih »kontrolno knjigo delavcev«. V to knjigo vpisujejo: delavčevo inle in njega priimek, dan, ko je vstopil v službo, s kolikim zaslužkom in katerega dne je izstopil iz službe. To knjigo z davčnimi knjižicami delavcev in potrdili o vloženih prijavah morajo delodajalci na zahtevo dajati na vpogled pooblaščenim organom davčne uprave. Delodajalci pod b) trgovci na drobno in obrtniki) pa lahko vplačujejo davek svojih delavcev tudi tako kakor delodajalci pod a) (veleobrati itd.) ter oddajajo davek svojih delavcev pristojnim davčnim uradom s soznainkov na predpisanem obrazcu. S tem odpadejo prijave, davčne knjižice in kontrolna knjiga delavcev. <». OBSEG JAMSTVA DELODAJALCEV. Vsak delodajalec, ki zaposluje telesne , i delavce, jamči za plačilo njih davka za i ves čas, dokler so zaposleni pri njem, Ako nastopi službo delavec, ki se ne more izkazati, da je uredil svoje dolžnosti glede davka na zaslužek telesnih delavcev, morajo to delodajalci sporočiti davčnemu ooiastvu ali v seznamku ali v prijavi s pribombo: »ni uredil davčne dolžnosti«. Davčna obiastva na podlagi ten pripomb urede davčno plačilo. Če delavec ne more takoj plačati dolžnega davka, mora davčno oblastvo plačilo zavarovati. Samo pri nekvalificiranih delavcih se gradbenim podjetniškim in industrijskim obratom in podjetjem, ki odpremljajo davek z mesečnim seznamov, ni treba brigati za prav ilno plačilo delavčevega davka v prejšnji službi. Isto velja tudi za delavce, ki so začasno zaposleni v katerem koli drugem obratu ali podjetju, i Delodajalci, ki svojih delavcev ne prijavljajo redno davčnemu oblastvu ali prijavijo zaslužek v manjšem znesku, nego je bil dogovorjen, plačajo ves odpadajoči davek, če delavca niso prijavili, odnosno vso razliko, ki bi morala bili odmerjena, ako bi se vložila pravilna prijava. 7. PRAVICE DELAVCEV PRI NAPAČNEM ODBITKU. Če se davek pogrešno izračuni in preveč odtegne, imajo delavci pravico zahtevati popravek obremenitve ali povračilo preveč odtegnjenih zneskov in sicer oni, ki plačajo davek po prijavi v šestih mesecih od dne, ko so bili obveščeni o odmerjenem davku, oni, ki jim delodajalci odtezajo davek od plače, pa od dne, ko jim je bil davek odtegnjen. 8. AVTONOMNE DOKLADE. Na davek od zaslužka telesnih delavcev se smejo enako kakor na drage davke pobrati tudi avtonomne doklade (okrajne, občinske itd.), ako se to pobiranje pravilno sklene m od pristojnih oblastev odobri. Vendar pa je pobiranje doklad omejeno samo na eno četrtino državnega davka, to je na 50 par od 100 dinarjev zaslužka. 9. PRIJAVE ZA DELAVCE, KI SO DAVKA OPROŠČENI. Delodajalci morajo vlagati prijave tudi za delavce, ki so stari izpod 18 let ali nad 65 let ter one, ki ne zaslužijo nad 3000 Din letno. Razlog za davčno oprostitev morajo navesti v opombi prijave. Na zahtevo davčnega obiastva so delodajalci dolžni dokazati delavčevo starost z njegovim rojstnim listom ali na kak drug način. Za sezonske kmetijske delavce ni treba vlagati prijav. 10. TISKOVINE. Delodajalci ad a) morajo sami skrbeti za sestavo seznamov in morebitnih spe-cijalnih davčnih knjižic. Prijave delodajalcev ad b) se moraj« vlagati na uradno izdani tiskovini. Dokler se ta tiskovina ne izda, jo nadomešča vloga, ki mora vsebovati vse podatke, potrebne za odmero davka. Prijave, odnosno nje nadomestujoče vloge, so zavezane kolkovini 5 Din. 11. PREHODNA DOLOČILA. Delodajalci ad a) plačajo pa za čas od 1, aprila 1925 dalje pobrane zneske s seznamom v dveh izvodih pri davčnem uradu, v roku, ki ga še naknadno določi delegacija ministrstva financ v Ljubljani, v nadaljnih mesecih pa vsak mesec sproti. Ostali delodajalci j(trgovci - detajlisti, obrtniki.), ki se ne poslužijo za odpremo seznamov, vlože prijave za svoje delavce najkasneje do dne 15. novembra 1925. 'V 4eh prijavah (v obliki navadne vloge, kolkovane s 5 Din) je treba izkazati vse delavce brez ozira na višino zaslužka in starost in nadalje za vsakega posameznega delavca ali pomočnika, ki je dovršil 18. leto, a ni prekoračil 65 let starosti, navesti zaslužek, ki ga ima v času od dne 1. aprila do dne 31. decembra 1925. Prijave se vlagajo skupne za vse delavce. Trgovina. Uzance za trgovino s senom in slamo. Pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani se bo vršila v četrtek, dne 22. oktobra t. 1. ob 10. uri anketa z* določitev trgovskih običajev za trgovino s senom in slamo. Zbornica je poslala vabljenim interesentom načrt uzanc, ki se bo obravnaval na anketi. Semenj v Dolskem pri Ljubljani. — Po obvestilu županstva občine Dolsko pri Ljubljani se vrši semenj v sredo dno 21. t. m. To je običajni letni sejem, na katerega pride precej mesarjev in trgovcev z živino. Za izvoznike lesa. Pri zbornici za trgovino, obrt in industrijo so interesentom na razpolago naslovi večjih import-nih tvrdk stavbenega materijala v Pireju in Cavali. Izvoz sliv iz Brčkega. Iz brčkega trga se je izvozilo dne 28. sept. 1114.07 q v vrednosti 4—4.50 Din za kg, 29. sept. 402.24q, 30. sept. 2084.68 q, 1. oktobra 1730.05 q, 2. okt.' 1866.09 q, 3. okt. 2322.06 kvinta lov, 4. okt. 869.79 q, skupaj torej 10.388.98 q sliv. Prodaja starih sodov. Direkcija državnih železnic v Subotici razpisuje za dan 3. novembra t. 1. licitacijo za prodajo 500 komadov starih lesenih sodov. Prodaja starih tračnic, stare pločevin* gov namestnik vsakokratni referent za tujski promet. Glavni sklep je bil ta, da se direktorij z ozirom na negotove in burne čase pooblašča, da lahko sklepa in deluje v vseli zadevah, o katerih bi imel sklepati glavni odbor. Na ta način je pripravljal dr. Krisper mogoči razhod Zveze, ki se je leta 1919 v resnici izvršil po sklepu direktorija. Direktorij, v katerem so bili gg. dr. Papež kot predsednik, šolski nadzornik Anton Maier kot njega namestnik, dež, odbornik dr. Pegan, dr. Krisper in poslanec župnik Iv. Piber, je imel od tega časa. nenavadno mnogo sej, do 17. oktobra nič manj kot 12, kojih sklepi pa so bili vsi bolj pripravljanje za bodočnost. Razpravljalo se je o kino-koncesiji za Bled, o vožnji z motornimi čolna po Blejskem in Bohinjskem jezeru, o potovalni pisarni z ozirom na akcijo, zveze čster-reichischer Verkehrsverband«, naslednica »centralne konference«, ki si je lastila nekak monopol za celo Avstrijo, torej tudi za Kranjsko. V to bolj kontemplativno poslovanje udari 28. oktobra 1918 mahoma državni prevrat in osvoboditev avstrijskih Jugoslovanov od tisočletnega jarma. In zad- nja seja direktorija Zveze v tem letu (dne 18. novembra) ima eno samo točko: navdušen pozdrav bratskemu hrvatske-mu društvu za promet stranaca v Zagrebu v svitu nove svobode. Dogodki po zlomu avstro-ogrske monarhije so nam še vsem v živem spominu, da jih ni treba natančneje očrtati. Val političnih in državnih revolucij v Srednji Evropi nas Slovencev sicer ni našel docela nepripravljenih, vendar smo morali žrtvovati mnogo naše moči v prvih mesecih prevrata svoji samoobrambi, morali smo grozečo nevarnost desorganizirane avstro-ogrske armade, ki se je vsula čez našo zemljo, odvrniti in kakor hitro mogoče odpraviti. Morali smo napeti vse sile svoje organizatorne sposobnosti, da smo izvršili prehod iz stoletne ukoreninjene avstrijske nadvlade v novorojeno jugoslovansko svobodo kolikor toliko mirno in brez večjih trenj in homatij. In vendar je s tvarjanjem naše države med boji v Korotanu in ob Muri, med zasedbo našega Primorja in Krasa in ob neposrednem ogrožanju naše bele Ljubljane po zapadnem sosedu — vodil izkušeni krmilar dr. Krisper ladjico naše Deželne zveze mirno in smotreno skozi razburkane valove evropskega prevrata in jo dovedel v mirni in sigurni pristan jugoslovanskega državnega zavoda — Jugoslovanskega generalnega komisari-jata za promet in turistiko v Ljubljani. Naloge, ki so naslajale za vodstvo tujskega prometa, pa so bile tudi take, da so daleko presegale skromne moči zavoda bivše kranjske deželice. Zedinjena Slovenija se sicer ni udejstvila v onem obsegu, kakor so to zasanjale generacije slovenskih idealistov od leta 1848 naprej, a vendar je po priklopitvi cele spodnje Štajerske, Prekmurja in dela Koroške obseg tega ozemlja narasel na dvakrat toliko, kot je merila nekdaj cela Kranjska. Nova tujsko prometna okrožja z živahnim tujskim prometom ter krasnimi letovišči in kopališči so zahtevala tudi za se ono skrb, ki so jo uživala preje pod avstrijskimi, čeprav nemško-nacionalnimi zvezami vsaj v gospodarskem oziru. Gorenjska pa je bila popolnoma poražena in razdejana, kar se tiče njenega tujskega prometa in tujsko-prometnih naprav, nadomestila za staro publiko, večinoma nemško in madjar-sko, ni, ljudstvo obubožano itd. Shod tujskoprometnih interesentov gorenjskih, ki se je vršil že dne 23. januarja 1919 na Bledu, je to stanje ostr* poudarjal in izrazil zelo odločno pričakovanje, da bodo merodajna obiastva in organizacije — mišljena je bila tu Narodna vlada in Deželna zveza — z vs* energijo popravile in odpravile vsaj naj-‘ hujše rane, ki jih je vojna zadala tujskemu prometu. Najbolj prizadeto je bilo najvažnejša naše letovišče Bled. Zato je Deželna j zveza vzlic pičlim sredstvom, ki so ji ■ bila na razpolago, dovolila blejskemu prometnemu društvu takoj 2000 k za administrativne in pisarniške stroške, 2000 K za popravo Zdraviliškega doma in 1000 K za zopetno ureditev parka na Straži in potov na'razgledišče Osojnico. ; Izposloval je pri poverjeništvu za javna dela nadaljni znesek 5000 K za Zdraviliški dom in pa brezplačno dobavo lesa \ iz državnih gozdov. V nadaljnjem poteku i pogajanj je nakazalo poverjeništvo za javna dela blejski obeh)i za popravo pristanišč 20.000 K, tujskoprometnemu društvu na Bledu pa 10.000 K. (Dalja sledi.) iisjam r rr-TTTu m • m i iinmrvfflirr se tMPM—M WiWB»OTPJW>A'W'WW-Wi in starega železa. Direkcija državnih železnic v Zagrebu razpisuje za dan 6. novembra t. L of er talno licitacijo za prodajo starih tračnic, stare pločevine in starega železa. Nenavadno visoki pasi v um angleške trgovske bilance. Trgovsko ministrstvo (Board of Trade) priobčuje številke angleške trgovske bilance za prvih devet letošnjih mesecev. Deficit znaša 386 milijonov funtov, lani v istem času je pa znašal 320 milijonov; zvišal se je torej za ‘20%, pa je l>il že lani izredno visok. Vrednost uvoza v letošnjih prvih deve-tili mesecih je znašala 965 milijonov funtov, za 56 milijonov več kot lani; vrednost izvoza izkazuje 579 milijonov funtov, lani je bila pa 589 5, se je torej letos zmanjšala za 105 milj. futov. Nazadovanje eksporta pripisujejo premogu, ki ga skoraj nič niso eksportirali; prirastek importa gre na rovaš zvišanega prometa v britanski veledržavi in pa pomnoženega uvoza surovin za angleško industrijo. Deficit letošnjih prvih devetih mesecev je več let nazaj največji. Povprečno pride na mesec 43 milijonov funtov deficita. Poljsko-ruska trgovska zbornica. 10. oktobra se je vršila v Varšavi konferenca, ki so ji prisostvovali tudi sovjetsko-ruski trgovski zastopniki, Zbornica naj proučuje pogoje, kako naj se uredi gospodarsko razmerje med Poljsko in Rusijo. Konferenca je sestavila provizorično komisijo, v kateri šo zastopniki obeh držav. Komisija bo izdelala štatut zbornice in pa delavni njen pravilnik. Poseben odbor bo vodil posle zbornice tako dolgo, da bo poljska vlada zbornico potrdila. Ravnotak odbor bodo sestavili tudi v Moskvi. — Obenem beremo, da se je sestal v Varšavi Čičerki s poljskim poljedelskim ministrom Janicki-jem. Namen sestanka je bila izločitev konkurence obeh držav na svetovnem trgu. Rusi so menda predlagali, naj se razdeli svetovni žitni trg v rusko in poljsko interesno cono, da ne nastopata obe državi istočasno na istili trgih in si tako kvarita ceno. Da je nekaj na tem, se vidi iz povabila na konferenco, ki ga je poslal Janicki zastopnikom poljedelskih organizacij in žitne trgovine. Povsod po svetu opažamo stremljenje, da se pobotamo mirnim potom. Težava za izvoz poljedelskih pridelkov na italijansko-nemških pogajanjih. »Giornale dTtalia« poroča, da so se na pogajanjih za sklenitev trgovinske pogodbe med Italijo in Nemčijo pojavile nove težave. Zdi se namreč, da Nemčija ne misli ugoditi željam italijanske delegacije glede izvoza poljedelskih pridelkov. Ker polaga Italija na ta izvoz največjo važnost, smatrajo krogi italijanske delegacije na teh pogajanjih, da ne bo prišlo do sklenitve, ako bo Nemčija vztrajala na svojem stališču. Davki in takse. Zbor gospodarskih korporacij in organizacij v Sloveniji zaradi prevelikih davčnih bremen. Združene gospodarske korporacije in organizacije, kakor Zveza industrijcev, Zveza trgovskih gremijev, Zveza obrtnih zadrug, Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov, Jugoslovanska obrtna zveza, Kmetijska družba, Zbornica za trgovino obrt in industrijo itd. prirede v petek dne 23. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoldne v dvorani »Kino Matica« v Ljubljani veliko zborovanje, na katerem se bode razpravljalo davčno vPrašanje, ki postaja vsled trajne gospodarske krize v Sloveniji vedno bolj pereče. Na zborovanju se bodo v obliki resolucije stavile zahteve za izpremem-bo sedanjih davčnih zakonov in za omilitev davčne prakse. Na zborovanje so povabljeni zastopniki vlade, centralne in oblastne, zastopniki vseh gospodarskih korporacij in organizacij, predstavniki političnih strank, zastopniki oblastev in uradov. Zbor je javen. Ocena dohodkov za dohodnino. — Ob priliki sestankov članov cenilnih komisij v Ljubljani, Celju in Mariboru v letu 1924 je Zveza trgovskih gremijev v Ljubljani sestavila v sporazumu z zastopniki posameznih trgovskih in obrt-liških panog pregled ocene čistih dohodkov iz najvažnejših dohodninskih virov. Šlo je pri tem, na koliko odstotkov naj se oceni čisti dohkodek od prometa raznih trgovskih panog, koliko znaša čisti zaslužek rokodelcev, kako visoko naj » se oceni zaslužek gostilničarjev in mesarjev itd. Ti pregledi so dobro služili trgovcem in obrtnikom pri sestavi napovedi, pa tudi komisijskim članom pri oceni, da so imeli vsaj nekaj podatkov za enakomerno oceno po posameznih okrajih. Ker so se pa od takrat dohodninske razmere zelo izpremenile, deloma vsled poostrene konkurence ih velike stagnacije v trgovskem prometu, vsled porasta dinarja in padca cen, je Zveza v zadnjem času razposlala vsem gremijem okrožnico, v kateri jih opozarja na važnost omenjenih okvirnih ocen ter jih poživlja, da ji sporočijo, pri kateri stroki in v koliko se je rentabili-leta povečala odnosno zmanjšala in kakšne izpremembe bi bile potrebne, da bo pregled še popolnejši in točnejši. Opozarjamo posamezne gremije in zadruge na to okrožnico in jim priporočamo, da ji posvete vso pozornost in se ji točno odzovejo. Na ta način zbrani podatki bodo tvorili podlago za širšo anketo, katero se namerava glede ocenjevanja dohodkov sklicati v doglednem času. industrija. Položaj industrije v Nemčiji meseca julija t. 1. V mesecu juliju t. i. se je položaj rudarstva poslabšal. Prometna kriza, ki je začela v začetku tega leta, je julija še trajala. Predvidevajo se katastrofalne posledice, zlasti v-rurski oblasti. V mesecu juliju pr. 1. je bil konsum premoga v državi za 15% večji kot istem mesecu t. 1. Količina premoga v skladiščih se ni zmanjšala in znaša 10 milijonov ton. Odslovitve delavcev so se nadaljevale tudi v tem mesecu. Položaj premogovnikov v Gornji Šleziji se je pa izboljšal. Produkcija je znašala v tem mesecu za 300.000 ton več, kot v pro-šlem mesecu. Tudi položaj v Doljni Šleziji je bil ugoden. Produkcija koksa se je povečala, medleip ko se je produkcija briketov zmanjšala. Položaj železne industrije se od meseca do meseca stalno slabša. Naročila prihajajo zelo redko tako iz domačih trgov, kakor tudi iz inozemstva. Produkcija pada v celi Nemčiji. Mnogo tovarn je primorano prodajati svoje izdelke izpod lastne cene. V diis-seldorfslri industriji strojev traja kriza še dalje. V industriji lokomotiv se je produkcija popolnoma ustavila. V industriji poljedelskih strojev je bilo povpraševanje boljše, toda tudi pri tej industriji se čuti pomanjkanje kapitalov in kreditov. Položaj kemične industrijo se v mesecu juliju ni mnogo izpremenil. Izvoz je bil vsled težke konkurence iz inozemstva, slab. Tudi elektrotehnična industrija je v tem mesecu padla. Izvoza skoro ni bilo, ker je produkcija teh predmetov v inozemstvu mnogo cenejša in to zbog cenejših delovnih moči in surovin. V industriji papirja je bil izvoz zelo slab. Zbog zvišanih mezd se je cena papirja zvišala za 6%. Industrija kavčuka je v mesecu juliju t. 1. prošla precej dobro. Oblačilna industrija: V trgovskih krogih vlada mnenje, da bo cena za volno ostala na sedanji višini. V predilnicah in tkalnicah so bili posli zbog priprav na zimsko sezono dobri. V mlinski industriji je vladala negotovost zbog novih carin. V industriji sladkorja je bilo stanje potrošnje boljše. Cena (vključno vreče) je bila 21.50 mark. Industrija margarina je v začetku julija dobro uspevala, toda pozneje se je položaj zbog vročine poslabšal. Denarstvo. Agentura Narodne banko v Dubrovniku. Glavni odbor Narodne banke je sklenil ustanoviti agenturo v Dubrovniku. V ta namen se je mudil te dni v Dubrovniku generalni ravnatelj narodne banke dr. Novakovič s članom glavnega odbora Gjuričem in inšpektorjem Grujevičem. Vodstvo agenture bo poverjeno »Dubro-vački trgovski banki«, kot najstarejšemu domačemu denarnemu zavodu. Nova denarna enota na Ogrskem. Ministrski svet je določil vrednost nove denarne enote na 12.500 papirnatih kron. Poštna hranilnica. — Dne 1. oktobra je bilo otvorjenih čekovnih računov v Beogradu 1452, v Sarajevu 2613, v Ljubljani 4170 in v Zagrebu 3971, skupaj 12.176. V letu 1925 je bilo na novo otvorjenih v Beogradu 439, v Sarajevu 36, v Ljubljani 172 in v Zagrebu 223. Vloge so znašale dne 31. avgusta t. I. (30. septembra t. 1.) v Beogradu 91.7 (106.5), v Sarajevu 61.1 (61), v Ljubljani 72.2 (72.8) in v Zagrebu 88 (100.2) mili j. dinarjev. Vplačil se je izvršilo 389.012 v znesku 1610.6 milijonov dinarjev, izplačil pa 155.779 v znesku 1583 milijonov dinarjev. Od skupnega prometa je bilo 1364.7 milijonov dinarjev, to je 42.73%, brezgotovinskega prometa. Carina. Carinski prejemki v III. desetini meseca septembra t. I. — V 111. desetini meseca septembra t. 1. so naše carinarnice pobrale 77,030.325 Din carine. 04 posameznih carinarnic so pobrale največ carinarnice v Beograd u-Savi, in sicer 13,138.123 Din in na kolodvoru 8,859.598 Din, v Zagrebu na kolodvoru 11,048.186 Din in na pošti 2,485.029 Din, v Ljubljani 6,749.767 Din, v Mariboru 4,380.770 Din, v Novem Sadu 3,523.763 Din, v Subotici 3,362.387 Din, v Sarajevu 2,366.962 Din in v Splitu 2,037.977 Din. V celem mesecu septembru se je pobralo na carini 222,447.009 Din, v istem času leta 1924 pa 173,305.088 Din, kar je v prvi vrsti povzročila carinska tarifa. Iz naših organizacij. ■ Vsem trgovcem špeceristom: G remi j ! trgovcev v Celju razglaša: Po opozoritvi ; tukajšnje finančne kontrole, da nekateri l trgovci, posebno engrosisti, ne smatrajo j za potrebno, blago, katero podleži tro-; Surini, opremiti z vidnim znakom o plačani trošarini in da morajo ta vidni znak j prenesti tudi na ono blago, katerega j razpečavajo detailisti, opozarja Gremij j trgovcev v Celju vse trgovce špeceriste, J da si naj pri srezki finančni upravi pre-! skrbijo potrdilla o plačani trošarini. Ce-' tudi n. pr. je engrosist trošarino za dotič-i no blago plačal in da isto namerava | razposlati drugim detailistom, mora i fakturo k vsaki pošiljki, pustiti od tu-i kajšnje srezke uprave finančne kontrole overiti ali izposlovati si posebno potrdilo o plačani trošarini. Vsak tak prestopek se najstrožje kaznuje. Toliko j prizadetim v vednost in ravnanje. j .............. .............. RAZNO. i Sklenitev nemško-sovjetske trgovinske pogodbe. Dne 13. t. m. je bila med Nemčijo in Zvezo sovjetskih socijalističnih republik podpisana trgovinska pogodba. Za Nemčijo sta podpisala pogodbo nemški poslanik v Moskvi Brockdorff Ran-tzau in predsednik nemške delegacije Koerner, za ZSSR pa Litvinov in predsednik sovjetske delegacije . Hanecki. Glede sklenitve te pogodbe objavlja agencija Tass naslednje: Pogodba je sklenjena za dobo dveh let in predstavlja realizacijo načel, ki so vsebovana v gospodarskem poglavju rapallske pogodbe. Takoj po podpisu trgovinske pogodbe sta delegaciji pričeli pogajanja za sklenitev carinskega dogovora. /agrebački Zbor. Po dosedanjih sklepih uprave priredi Zagrebački Zbor — liajbrže v zadnjem tednu mgseca marca 1926 »Veliki spomladanski semenj« s sledečimi oddelki: 1. Mednarodni set-menj za avtomobile; 2. mednarodni semenj za gospodarske stroje; 3. mednarodni semenj za radioaparate; 4. semenj za vina in druge alkoholne pijače; 5. mednarodno razstavo plakatov. Spopolnitev izpraznjenih mest pri Glavni Kontroli. — G. predsednik Glasne Kontrole je obvestil finančnega delegata, da Glavna Kontrola nujno želi, da bi se za mesta, razpisana v Službenih Novinah od 5. oktobra t. 1. br. 227, v večjem številu potegovali tudi Slovenci; prošnje da bi se sprejemale tudi še do konca t. m., čeravno je konkurzni termin že s 15. t. m. potekel. Brez dvoma bi bilo samo v vsestranskem interesu, ko bi poziv g. predsednika našel čim večji odmev zlasti pri našem pravniškem naraščaju, ki bi imel pri Glavni Kontroli hvaležno in z različnimi ugodnostmi (neodvisnost, posebne doklade, nagrade) zvezano torišče za svoje udejstvovanje.- Gg. reflektantje, ki žele nadaljnjih pojasnil, naj se obrnejo na finančnega delegata. XIII. Nizozemski jesenski velesejm, ki se je vršil v Utrechtu od 8. do vključno 17. septembra, je zaključil s prav dobrim uspehom. Število razstavljalcev je znašalo 764, od katerih je bilo 548 inozemskih tvrdk in 216 tujih. Število posetnikov je doseglo ca 50.000. Prihodnji velesejm v Utrechtu se vrši od dne 9. do vključno dne 18. marca 1926. Tudi ta prireditev bo imela mednarodni značaj. Razstava v Kairu. V Kairu se bo vršila od 20. februarja do 6. marca 1926. teta.velika poljedelska in industrijska razstava. Vse informacije glede razstav« daje: Directeur de la Societč Royal« d’Agriculture — Chaire — P. B. 63. Jeklene valjčne zastore ter vsa ključavničarska dela, izvršuje ter se pripoTo-ča za cenj. naročilo, ključavničar Avgust Martinčič, Ljubljana, Rimska cesta št. 14. Paroplovno poročilo družbe »Oceania«. »Mrav« prispel 15. t. m. v Anverso, nadaljeval bo v Rotterdam. »Jadera« prispel 17. t. nj. v Reko. »Zora« je prispel 20. t. m. v Trst, nadaljeval bo v Gruž, zatem na progi Las Palmas. »Sava« je prispel 14. t. m. v Rabat, nadaljeval bo na Orna, Alicante, Marselj, Genovo, Trst in Reko. »Kostreua« je prispel 15. t. n«, v Marselj, nadaljeval bo v Barcelono, Oran, Malago, Casablanco, Mogador, Ma-zagan, Tenerifo in Las Palmas. »Sud« je prispel 12. t. m. v Methil, krca za Trst. »Vladimir« je odpotoval 18. t. m. iz Splita za Catacolo (na progi Grške). »Morava« je prispel 19. t. m. v Trst. »Diamant< je odpotoval 15. t. m. iz Smirne v Kan-dijo, Rethimo, Canea, Gythion, Calamata in 'Prst. Nova gospodarska revija. Mednarodni komercijelni biro Popelak v G razu (St. Peter, Gartenstadt 6) bo začel z 22. t. i*. izdajati gospodarsko revijo: »Siideuropa mul der nahe Orient«, ki bo priobčevala gospodarske vesti iz Avstrije, Madžarske, Jugoslavije, Albanije, Rumunije, Bolgarije, Grčije, Turčije in Perzije. Revija bo sprejemala tudi inserate, ki so za navezanje stikov s tržišči v vseh omenjenih krajih priporočljivi. Nova knjiga o naši emigraciji. Kakor znano se udeleži tudi naša država velike mednarodne razstave v Filadelfi in j® ministrski svet v ta namen že dovolil 10 milijonov Din. Pri tej priliki izide obsežna knjiga: »Srbi, Hrvati in Slovenci v Ameriki«. V knjigi so razvidno razloženi ekonomski, socijalni, kulturni in nacijonalni problemi naših ameriških izseljencev. Knjiga velja v prednaročbi (biblioteka »Bankarstva«, Zagreb, Ma-rovska ulica 30) 150 Din, v knjigarnah pa 200 Din. prodaja las slovenskih premogovnikov vseh kakovosli, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo, kakor iudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo Inozemski premog iai koks vsake vrste in vsakega izvora ici priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks zn livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikele. Naslov: Prometni zavod iz premog ti. i v Ljubljani Miklošičeva ersia Št. 15, II. nadstr. Veletrgovina ’ kolonijalne in špecerijske robe LJUBLJANA Naslov brzojavkam Telefon interurban štev. 454 Zastopniki družbe spalnih voz S. O. E. zn ekspresne pošiljke. Obavljn vse v to stroko spadajoCe posle nn|hltreje in pod najkulanlnlmi pogoji. GROfl) Zaloga sveže pražene kave, mlelih dišav in rudninske vode Trgovsko-industriiska d. d. Ljubljana Simon Gregorčičeva ulica it. 13 Telefon št 552 Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Tiska vsa tiskovine za trgovino, industrijo in urade; časopise, knjige, koledarje, letake, posetnice i. t. d. i. i d. Lastna knjigoveznica. KJE SE KUPI? Le prt tvrdki Točna ln solidna postrežba 1 Zahtevajte ceniki ^GRiTZNER Ljubljana blizu Prešernovega spomenik« ob vodi. Najboljši šivalni stroj za rodbinsko ali obrtno robo, svetovno znanih znamk Grltzner - Adler - PhOnlx. Istotam posamezne dele za stroje ln kolesa, igle, olje, jermeno, pnevmatika. Pouk o vezenju na stroj brezplačen! — Večletna garancijo! Na vel ko! Na malo! , Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi dobite vse potrebščine za šivilje, krojače in sedlarje na veliko ln malo po najnižji dnevni ceni. dreto in vse vrste vrvarskit izdelkov ter v to stroko spadajoče blago dobite \ skladišču „KONOPJUTA‘ Ljubljana Gosposvetska 2 Oglašajte v »Trgovskem listu ! ■MnmiTii t ii mr -- mt, *r«dctik dr. IVAN PLB88, Ljubljana. — Za trgorsko-industrijsko d. d. »Merkur« kot izdajatelja iu tiskarja A. SKVEB, Ljub liana. dtran 4. TRGOVSKI LIST, 20. oktobra 1025. Štev. 120. ^T^-TnTHmi UTI 11111IVM—1 ■'»" «i»w—aM»wrT'»»uaL &■»• »: "> ■ UMkltt« >m'&Uie*taSKtU*S#.inPtftiwMwiwroiwwinuMiuiI .■. niš DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. oktobra t. I. ponudbe za dobavo 10.000 kg katrana, za dobavo belih cunj in cunj za politi-ranje, za dobavo pioščnatih gorilcev za olje; do 27. oktobra t. 1. za dobavo električnih delov za »Lichtpausapparat ter za dobavo hrastovih kadi. — Predmetni