Leto XXIV- St 266 1'ofrnnm ptacsot v gotovini Ljubljana, nedela 1944. 3.-L jpavumvi Teletoo fc tI-22. J1-23. 11-24 lOAti.juju jtKleiek Uubliaaa. hiCdMlm ca ) - Idetoo «t 11-25, 91-3« fodružruo Novo rtettO' 1 lntili nw* ■ cm 43 (zkliučno autopstvc o >gJasc a bali i« «n ismeiDsno UP) S A. MILANU Ručuoi <-iut>iiaosiu. potnuit 00 pokoo čekovnem avodu k. 17.749, a aumlc krah I talne '»ervtzio !«>ti l»nst No 11-111* mmjBMMuiBIp^HHH^^^M^^MMMMHM vsan -uu. razei ^unt-ueijka. Mesečna naročnina 32 lir Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica St. fr Telefon St 81-22 31-23 31-24 Rokopisi * Qf vračajo Schlacht bel Aachen zn grosster Starke entHammt Bis zu 42 Mal wiederholte feindliche An griffe zerschlagen — 122 TJSA-Panzer abgeschossen — Schvvere Kampfe ostlich Diedenhofen nnd an den Stadtran-dern von Metz — Grossangriffe bei Mor chingen infolge schvverer Verluste nicht fortgesetzt — Hartes Ringen an der B urgundischen Pforte — Vergebliche sow-jetische Durchbruchsversuche zwischen Buda pest nnd Ans dem Fuhrerhauptquartier, 18. Nov. DNB. Das Oberkommanio den Wehrmacht gibt bekannt: Die Schlacht bel Aachen ist im Laufe des gestngen Tages auf einer Frontbreite von iiber 70 km zu grosster Starke aufge-flammt. Bei nebligem und regnerischem Wetter vvird auf beiden Seiten unter star-kem EJnsntz von Panzern und Artillerie mit ansserster Erbi terang gekiimpft. In boispielhafter Standhaftigkeit zerschlugen unsere Trii '»en die mit Schwerpunkt nord-lirh Aachen gefiihrten und bis zu 42 Mal wiederho]ten feindlichen Angriffe. Bel vvechse?vollen Kiin-.pfen um einige beson-ders hetss nmstrittPne Ortschaf en erlitt iler ind hohe VTrrlv.ste. In den ersten beiden Ta^en der Abwehrsch!acht vvurden 12" iorflamerikanischc Panzer abgeschossen. Im Claum ostlich Oledenhofen standen tinsi-r" Truppen auch irestera in schvveren Kampfen, in dcren Verlanf der Feind na*-* Os'en vordringen konnte. An den Stad*r!TTU>rn run Metz vvurden fe'n, včas-sih zopet za krilato bombo. Pravijo pa. da je pravilna ugotovitev. cTa ima »V 2« doslej nedoseženo hrtreet. Zato ni mogoče ugotoviti oblake in vsebine nemškega daljrvostreinega orožja Dejstvo, da govore sovražnikova poročila že o orožju »V 3«, smatrajo za znamenje. s kakim spoštovanjem gleda nasprotnik na nemške uspehe m področju Gorl5kem lista« smo čl tali zanimiv ' trenutnega položaja na Primorskem, .aže veliko spremembo v razpoloženju 1 .norskih rojakov v zadnjem času. List pravi med drugim: Primorska trpi. Do zadnjega časa so komunisti vlačili na Dolenjsko tudi naše primorske rojake v boj zoper brate. Istočasno pa so doma v krvi dušiii vsak upor zoper svojo strahovlado. Primorska, zlasti pa goriška dežela je dala že strašno krvav delež v mučencih, ki so morali umirati, ker so bili zoper komunizem. Le nikogar še ni bilo, ki bi bil vse te žrtve zbral in popisal v kakih goriških »Črnih bukvah«. Druga stvar, ki goriškim Slovencem odpira oči, je dejstvo, da se je med Bevkove in Vilfanove rdeče tolovaje nateplo vse polno italijanskih komunistov, ki zdaj tam bolj gospodarijo kakor pa so gospodarili pred letom dni. Ljudje spoznavajo, da je edina sila, ki drži pokoncu slovensko stvar na Primorskem, slovenska narodna straža, ki j** najodličnejša bramba zoper komunizem In njegove protiverske in protina-rodne namene. Spočetka je tam stvar nekam počasi šla, zdaj pa se je začelo novo življenje, zlasti po 15. septembru. Tum so zdaj ustanovljeni novi udarni oddelki, ki so komunistom noč in dan za petami. Posebno na Pivki so fantje, ki se lahko postavijo ob stran najbolj udarnim Dolenjcem. Tako so fantje iz št. Petra na Krasu pri Premu napadli večjo skupino rdečih tolovajev ter jih podili po Pivki sem ln tja, dokler ni tolpa padla v naročje drugemu oddelku, ki jo je pričakal in vroče sprejel. Boj ni trajal več ko 2 uri, pa je bil ves komunistični oddelek razbit. Zdaj so bežali na drugo stran, pa spet prišli v roke drugemu stražarskemu oddelku. V teh spopadih je padlo 41 komunistov, med njimi 5 žensk. Na Pivki se torej stražarski fantje hrabro bore. Tudi v idrijskih hribih se zbirajo ter urijo mišice in voljo za odločilni spopad s komunisti. Vrste stražarskih simpa-tizerjev pa rastejo od dne do ne. če se posreči strniti jih v organizirano falango, jo komunizmu tudi tukaj odlclenkalo. Treba je razbiti komunistične oborožene oddelke. uničiti mrežo terencev in kurirjev, razširiti protikomunistično časopisje do zadnje gorske vasice. že raste meti Primorci samimi mlad vo-diteljski rod, ki bo popeljal Slovence v PrLnorju v boljšo bodočnost. Koliko so zaradi komunističnega divjanja pretrpeli tudi naši rojaki na Primorskem, pričajo strašni podatki, ki jih je samo za Pivko in njeno soseščino zbrala in nedavno objavila »Straža ob Jadranu«. Podatki so takšni, da ne vpijejo nič manj od onih, ki so bili zbrani v »Črnih bukvah« za Dolenjsko. Osebne žrtve so bile v posameznih občinah tele: Trnovo 63, Knežak 12, Za-gorej 7, Prem 16. Jelšane 302, Podgraje 7, Krušica 24, Podgrad 10, Pregarje 80, Bre- zovica 35, Mune 5 in Vodice 18. V teh občinah je bilo tega požganih ali drugače uničenih mnogo nad 1000 poslopij. Vso to ogromno tvarno in nenadomestljivo krvno škodo je komunistično početje povzročilo, kakor rečeno, samo v enem predelu Primorske, medtem ko so enako hudo trpeli tudi mnogi drugi okolišani. Te dni Je poteklo pol leta, odkar je začel v Gorici izhajati »Goriški list«. V tem kratkem času se je krepko zasidral med goriškim ljudstvom in to navzlic vsej nasprotni komunistični propagandi. Danes bere »Goriški list« vsa goriška dežela in skrivaj roma iz rok v roke celo v krajih, katere strahujejo komunisti. »Goriški list« sam posrečeno pripominja k temu razveseljivemu razvoju, ki ga je dosegel v tako kratkem času, med drugim: »Nimamo sicer zavoda za preizkušanje javnega mnenja, toda po zanesljivih, kritično izdelanih preiskavah smo ugotovili, da ima list znaten, da celo neverjeten uspeh. Komunističnemu vodstvu gre naše pisanje zelo na živce. Marsikatere štrene mu je zmešalo. Naše sodelavce, naše prijatelje tn čitatelie pa prosimo za pomoč in podporo. Z združenimi močmi naprej do popoldne zmage nad komunistično tiranijo!« Uspeh protikoinunlstične propagande na Primorskem najbolj zgovorno potrjuje dejstvo. da se je pred kratkim pridružil »Goriškemu listu« s tiskano besedo tudi »Tolminski glas«, ki izhaja v Tolminu kot prvi tiskani list v goriških Gorah. Razvil se je iz skromnega šapirografirane glasila tolminskih stražarjev v prav lepo urejevano podeželsko glasilo za vso Tolminsko. Tako beleži protikomunistična propaganda na Primorskem vedno nove lepe ukrepe. Po njeni zaslugi in po zaslugi splošne stražarske aktivnosti se tudi našemu ljudstvu na Primorskem bolj in bolj odpirajo oči. Razen malega števila zagrizenih komunistov si že vse želi dokončne odstranitve rdečega terorja. Do tega bo prav gotovo tudi prišlo, kajti proti volji ljudstva ne bo na primorskih tleh nihče gospodaril in ukazoval. najmanj pa kaki sumljivi rdeči ln židovski agenti. Pomen zdrave narodne propagande med našimi primorskimi rojaki je poveljnik Slovenskih narodnih varnostnih straž g. polkovnik Kokalj nedavno takole očrtal: »Naše ljudstvo ni komunistično; po svojem razpoloženju je S0% protikomunistično, zakaj niti zadnji, najbolj revni kočar na Primorskem si ne bo pustil kar tako na lepem vzeti del svojega premoženja. Poima Slovenec in komunist sta nezdružljiva, toda ljudstvu je treba odpreti oči in ga poučiti, kaj je komunizem«. Gasila narodnih straž na Primorskem — na čelu z »Goriškim listom«, »Tolminskim glasom«, »Stražo ob Jadranu« in »Mi gremo naprej« (ki izhaja sedaj v Vebaršah) — so nedvomno na najboljši poti, da opravijo to zdravo delo popolnega ozdravljenja vseh tistih primorskih rojakov, ki so še vedno zapeljani. V nedeljo, 5. novembra, zjutraj je močna slana pobelila dolenjske travnike. Vzhajajoče sonce pa je kmalu stalilo belino in rodil se je prekrasen jesenski dan, ki pa, kljub jasnemu nebu, mnogim Novomešea-norn ni bil pogodu, saj jih je izkušnja izučila, da so ravno jasni dnevi prinesi! Novemu mestu že veliko nesreče. In res! Tudi ta dan so se slutnje uresničile, že ob tri-četrt na osem je sirena naznanila prihod sovražnih letal, ki pa so kmalu izginila v daljavi. Ljudje so pohiteli k zgodnjim mašam, da jih še nadaljnji alarmi ne dohitijo na ulici ali v cerkvi. Kmalu pa, okoli enajstih, se je res sirena zopet oglasila, Jata za jato zloveščih letal se je pojavila na jasnem nebu ln vse do dvanajstih in še čez je promet zamrl. Okoli pol dveh pa je sirena žalostno naznanila novo nevarnost. Ljudje so se poskrili v javnih zakloniščih aH pa doma. Prikazal se je težki bombnik in precej nizko obkrožil mesto. Za njim pa še eden, ki je celo dvakrat preletel mesto. Ne dolgo pa so štiri lovska letala zabrnela nad me- stom, odletela daleč proti severu in se vedno in vedno ponovno vračala. Ljudje so zaslutili nevarnost. Oglasile so se letalske strojnice na nebu in smrtonosne krogle so zasikale skozi zrak, ki pa niso zahtevale žrtev. Za tem pa so močne detonacije dovolj jasno oznanile, da je bilo Novo mesto zopet cilj sovražnikovih bomb. K sreči pa niso zahtevale človeških žrtev. Težke, nad kubični meter velike skale je vrglo iz zemlje. Učinek je bil res silovit. Odkrite so bile nekatere hiše ln opeka leži raztresena okoli. Res je velika sreča, da ni bilo človeških žrtev. Okoli štirih so se prestrašeni Novomeščani šele oddahnili, ko je sirena naznanila konec nevarnosti. Kar nekako veselje je zavladalo po vrvečih ulicah, ko ni bilo hujšega. Zaklonišča so bila seveda nabita. To je resno opozorilo ljudem, da ne »preštevajo« letal pred zaklonišči, ker marsikoga bi mogla zadeti težka svinčenka letalske strojnice in bi najbrže nikoli več ne »štel« zloveščih jeklenih ptičev. V Belgiji vre Plgsfot priznava kaotične raznaere — Destsssastraaa^ zahtevajo ©stavlso vlade Stocklio'm. 18. nov. Kamor pridejo Angleži in Američani, jim sledijo boljševiki za petami. V vseh evropskih deželah je znano, d-a pustijo tako Američani kot Angkži boljševi-ke. da delujejo po mili volji. To dejstvo postaja sedaj tudi v Belgiji vsak dan asnejse Ker je zahtevala Pierlotova vlada razorožitev boljJeviškega podta'nega gibanja, se je položaj usodno poostril. Komunistični ministri v vladi go zjavili. da bodo odstopili. če vlada ne bo preklicala te odredbe. Ker preklic ni bil izvršen, so tudi res odstopili Pierlot poizkuša vztrajati pri zahtevi po razorožitvi, vendar se mu podta'no gibanje veda bolj uprra. Agencija UP poroča, da v vsej Belgii vre. Zidovi hiš v Bru?>!ju so pre-lepljeni z letaki, ki izražajo ogorčenje odporniškega gibanja Neka vodilna osebnost tega gibanja je izjavila dopisniku agencije: »Recite Angldji, da orožja ne bomo oddali. Ce bo orožništvo streljalo na nas, potem vemo. kako bomo na to odgovorili.« V četrtek so demonstriral velike množice pripadnikov podtalnega gibanja v uniformi in civilu pred parlamentom, da bi protestirale proti odločitvi vlade Demonstracij so se udeležile tudi oborožene žene Pierlot je mo-raj v govoru po radiju priznati splošni kaos v deželi. Ugotovil je. da »o ljudje, ki poizkušajo s podporo oboroženih organizacij vplivati na zakcniio. vlado in narod ter izsiliti ukrepe, ki nimajo ničesar skupnega z vo no. Amsterdam. 18 nov Radio Bruselj je obja-včt d3 je podal vodja odporniškega gibanja b odsitopivši cbrambni minister Demany izjavo: »Odgovornost za sedanjo krizo pripade vojnemu mnistru. Tudi zborovanje odporniškega gibanja, ki naj bi se vršile v četrtek zvečer, so prepovedal, ne da bi preje vprašali člnne v'ade.« Demanv je očital Pierlo-tovi vladi, da poizkusa »odpraviti vsako vidno ded odporniškega gibanja,« vsied česar kot ved j a odporniškega gibanja . n' mogel ostati dalje v vladi. Amsterdam, 18. nov. Agencija Reuter javlja iz Bruslja, da se je vršilo kljub vladni prepovedi v četrtek zvečer v bruseljskem »Cirque royalu« zborovanje odporniškega gibanja. Na tem zborovanju sta govorila bivša komunistična ministra Dispy in Demany. Demany je voda odporniškega gibanja. Zborovalci so prekinjevali govornike s klici: »De-msny caj postane ministrski predsednik!« e>332!S$kl Madrid, 18. nov. Špan?k tiskovni urad je v noči na petek kategorično preklical »popolnoma neutemeljena in ab-urdna poročila, ki so jih prevzele nekatere inozemske radijske postaje ter novinarske agencje in po katerih naj bi se ba;e vršili razgovori med španskimi političnimi em granti in diplomatskimi zastopniki španske vlade«. Komunike pravi dalje: »Skoraj je nepotrebno preklicevati take vesti. V stiskah se nahajajoči španski emigrant: stalno prosjačijo pri španskih konzulih in diplomatskih zastopnikih v inozemstvu, naj jim španske oblast pormgajo. Španska vlada pa ni poobl?sti'a nobenega svojega zastopnika ali agenta za kakršne koli politične razgovore s komer koli. Njeni zastopniki so se strogo ravnal po tem.« Roosevelt pojile v Pariz Amsterdam, 18. nov. Po v«s'eh new-yoršikega radia je Roosevelt sprejel povabilo za obisk v Pariz. Vendar še niso objavili nikakih podrobnosti o tem. Stroga britanska eenzura Ženeva, 18. nov. Angleškemu časopisju so sedaj očitno prepovedali poročati o učinkih »V 2«. Samo »Dailv Mail« javlja, da je padel »V 2« na Windsor, pri čemer je bilo mnogo ljudi ubitih in ranjenih. Podaljšanje veljavnosti naredbe o oddajanju stanovanj Na podlagi pooblastila t dne 30. oktobra 1944. G-12420, danega mi od vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje«, odrejam: CI. 1. Veljavnost naredbe o ureditvi oddajanja stanovanj z dne 18. oktobra 1943, št 16, Službeni list št. 266/84 iz 1943. ae do nadaljnega podaljša. CI. 2. Ta naredbe »topi v vrsjavo dne 20. oktobra 1944. LJubljana, 17. novembra 1944. Prezident: div. general RUPNIK, t Obvestilo Vsem obiskovalcem protikomunističnih predavanj, ki so bila v dvoranah kina »Sloga«, De.avske zbornice in Zavoda za socialno zavorovanje za obrtno, tigovsuco, gostinsko stroko in služkinje, sporočamo, da so vsled tehničnih ovir od 20. novembra dalje ta protilkomunisučna predavanja do nadaljnjega ukinjena. Delodajalci naj obdrže kontiolne kupone za poznejša predavanja. Inforiacijski oddelek šeia pokrajin, uprave. Plačevanje prispevkov pri p&krajinskein vojaškem uradu Vojaški urad pokrajinske uprave (Poljanska cesta 2) bo izplačeval dosedanjim upravičencem pripadajoče pristojbine po naslednjem redu: 1. Podporo za mesec november 1944 svojcem civilnih intemirancev in sicer: od 25. do 28. novembra za upravičence iz Ljubljane, 29. in 30. novembra za one izven Ljubljane. 2. Vzdrževalnino za mesec november 1814 svojcem Slovencev, ki služijo v nemški vojski: od 25. do 30. novembra. 3. Začasno pukojnino za mesec december 1944 aktivnim častnikom, vojaškim uradnikom in podčastnikom bivše jugosloven-ške vojske: od 2. do 5. dacembra. 4. Preživnino za mesec december 1944 svojcem vojnih ujetnikov aktivne in rezervne jugoslovenske vojske in sicer: od 2. do 5- decembra za upravičence iz Ljubljane, od 6. do 9. decembra za one izven Ljubljane. Podpora se izplačuje navedene dneve (razen v nedeljah in praznikih) samo dopoldne od 8. do 12. in se zak juči 9. decembra. Nove prošnje se bodo reševale šele od 10. decembra dalje v uradnih urah od 9. do 11. Upravičenci so dolžni predložiti te-le listine: a) osebno izkaznico; b) pošto svojega č ena iz vojnega ujetništva oz. interracije, s poštnim žigem vsaj avgusta 1944 in pozr.eje in adresirano na upravičenca, ki podpoio prtjema, ne pa na druga osebe. Ako take pošte upravičenec nima. mora predložiti potrdilo rajanske rolicjske stražnice (za Ljubljano), oz. potriiio pristojne občine (za okolico), da se omenjeni še ni vm:l domov. Talko pofcdiJo znmenjune lahko uradno potrdilo Rdečega križa, ako navaja, kje se dotičn k nahaja, im ako je izdano meseca avgusta t L oz. pozneje. Kdor izmed upravičencev ne more rrit! osebno, lahko pooblasti pismeno drago zanesljivo osebo (oni izven Ljublj-ne n. pr. župane, tajnike, uradnike prehran?), katerim naj se izroči tudi vse, kar je pod a), b) in c) označena Ako občinski organ želi dvigniti pripadajoče prejemke za vse eli več upravičencev iz občine, naj se napravi s!kupen seznam po tuk. razpsu V. U. št 3196 od 21. VIIL t l Za one osebe, ki se redno javljajo, naj se predloži njihova pošta. Pripominja se, da se bo denar izdajal edino proti predložitvi navedenih dokumentov. c) Ako upravičenec sprejema podporo za več oseb v družini, je take dokumente predložiti za vse člane iz družne. Opombe: 1.) Po odloku prež den'a pokrajinske uprave 1/7438 od 16. VIIL 1941 se bo preživnina oz. podpora z 31. XII. 1944 ustavila pri vojaškem uradu vsem onim družinam, čijih svojci se iz vojnega ujetništva v Italiji ndikakor ne javljajo s pošto ter njdhovo sedanje biva išče n: znano, ili so pa prešli n3 inoaerrski državni teritorij. — Pnsv tako bo pod/pora ustavljena svojcem internirancev in bivših 1 on-finirancev, ki se od L januarja 1944 nso nikakor oglasili svojcem ter njihovo sedanje bivališče m znano, niti se ne ve za njihovo usodo. Vse take osebe, razen na inozemskem teritoriju živečih bodo predane drugim socialnim ustanovam kot pogresani ter bodo dobivali podporo po svojem družinskem, gospodarskem in pridobitr.e-n stanju, kakor bo predpisano od tozadevnih uradov. 2.) Družinam internirani kcn'i~iranih ali priprtih ie?vršč-;nih in rerazv šcerih uslužbencev države, pokrafr.e ah drugm javnih in pomožnih ustanov ne pripada niti preživnina niti sploh kakšna podpora pri tukajšnjem uradu. Pokrajinski vojaški urnd R?zne vesti Eeriin, 10. nov. V dopolniio londonskega poročila o umoru britanskega ministra za Bližnji vzhod lorda Moyna, je izvedela ameriška poročevalska agencija »United Press* iz Kaira, da pripadata mor-.lca Moshe Cohen in Izak Sa;zman tako zva-ni »Starn- skupini, udruženju židovskh ekstremistav, ki' ga je ustanovil Abraham Stern. Cilj te organizacije je, pregnati Angleže iz Palestine ter s tem rešiti židovsko vprašanje. V Palestini sami so organizirali pripadniki tega udruženja vrsto napadov na policijske postaje. Ko so dosegli nemiri v preteklem avgustu višek, so napadli 10 oseb, med katerimi je bil tudi Visoki komisar za Palestino. To je torej nedvomno žldovsko-boljše-viška gangstrska skupina, ki je spravila s poti neljubega angleškega lorda Tega ne bodo mogli zanikati niti Angleži, ki poskušajo odvrniti krivdo od Zidov. Omembe vredno je, da sta izjavila Churchill in Eden, da nimata še nikakih točnih podatkov o umoru ter da je bila uvedena obsežna preiskava. Vplivni židovski krogi pa bodo že skrbeli, da bo angleški narod čim manj zvedel o izidu te preiskave. To^io, 12. nov. Z zavzetjem Kvejlhu in Liucana v pokrajini Kvangsi sta padli v japonske roke najvažnejši ameriški leta ski c-po-tJ£i. Naročnikom in Statelfe^i „Jutra" in »Slovenskega naroda" Komisar sa cene pri Šefu Pokrajinske uprave v Ljubljani je s odločbo SC«. «74/1 s dne 3. novembra 1944 odobril nove cene za ljubljanske dnevnike ln tednike z veljavnostjo od 16. novembra dalje. Od tega dne dalje bo znašala mesečna naročnina za »Jutro« 32 lir, ▼ nadrobni prodaji pa bo veljala posamezna številka 2 Uri. Za »Slovenski Narod« bo znašala mesečna naročnina 6 Ur, cena v nadrobni prodaji pa bo 2 liri za izvod. Cenjene naročnike prosimo, da pri poravnanju naročnine v decembru doplačajo tudi razliko v naročnini za drugo polovico novembra (L. 3.50 za »Jutro«, L. 1-50 za »Slovenski Narod«). Nova cena za nadrobno prodajo (2 Uri za izvod) Je stopila za »Jutro« r veljavo s Številko 16. L nu, za »Slovenski narod« pa s številko v nedeljo zvečer. UPRAVA »JUTRA« IN »SLOVENSKEGA NARODA« Sovjetski vihar cb Ledenem morja Vojni poročevalec Kurt Dobratz poroča v »Neues Wiener Tagblattu« o poslednjih silovitih spe-po dih med nemško in sovjetsko vojsko na skrajnem severu ob Ledenem morju. »Zapadno in vzhodno od kraja Lize ter ob morski ožini med zalivoma Titovka ln Liza je to ozemlje po umiku fronte pri Kandalakši ostalo še vedno v nemških rokah ter je tvorilo najvzholneiše nemške odseke celotne severne in vzhodne fronte. Komaj uiro vožnje z avtomobilom odtod je bila sovjetska luka 'Murmansk. Prvi dnevi unVikanja so potekli mimo in po načrtu. Nato pa so se vrstili sunki boljševiških napadov drug za drugim. Med Ri-bačjlm polotokom in odprto fronto preti tundri so se z bliskovito naglico odigravali dogedki. Poveljstvo nemške postojanke je skoro istočasno prejemalo naslednja poročila: sovražni napad na griče v tundri, sovražni vdor na »rusko cesto« ter zapora tega edinega, od vzhoda preti zapadu vodečeg3 srorskega pota. Sovražnik je napadel med kilometroma 4 *in 14 ter se izkrcal na vzhodnem vhodu zaliva v Tl-tovki. NemSkl poveljnik le tnkoj p od vzel primerne ukrepe. Prodira ječega sovražnfka so nemške Čete ustavile ob »Avarskem griču«. Neki bataljon gorslcih lovcev je uničil do zadnjega moža vre moštt-o pro-dirajočega sovjetskega Ftrelske!*ovt brzi čolni, še v lati neči je tem izvidnicam sledila nekoliko kilometrov vzhodneje cela pomorska briga- Prodaja hniš1c Od 20. do 22. t m. dobijo bolniki p o'i odvzemu glave bolniškega nakazila za mesec oktober, izdanega od mes nega P"e-sfcrbovalnega urada v Ljubljeni, po 1 kg hrušk. Prodajna cena: 16 lir za kg. JO = Gospodarsko stanje Bonomijeve Italije osvetljuje komunike krščansko- lemo-kratske stranke, v katerem čitamo naslednje: Nad 7 milijonov Italijanov je brez doma, tretjina državne železniške proge je razdejana, 15.000 mostov j eporušenih, nad 1 milijon hektarjev zemlje je poplavljeno, ali je zemlja tako uničena, da n3 upoarab-na v bližnji bodočnosti. Prometna spodobnost železnic je padla na 20 odstotkov predvojnega obsega. Trgovinska mornarica ima le še 10 odstotkov svoje prejšnje moči, storitvena sposobnost električnih central pa je palla za 80 odstotkov. K temu pridejo še razna razdejanja v gozdovih in podeželju, Inflacija, pomanjkanje premoga in živil, kakor tudi pomanjkanje zdravil. Z izjemo izredno majhneiga sloja nima večina italijanskega naroda pod Bonomijevo vlado možnost preživljanja. = Prijave za odmero zgrndarfne. Davčna uprava za mesto LJubljana opozarja vse hišne lastnike, da je prijave za odmero zgradnrine za davčno leto 1945 vlagati do SO. novembra 194L Da ne bo prevelikega navala zadnje dni termina, se davčni zavezanci naprošajo, naj č: more je vložrljo izpolnjene prijave. Prijave sprejema za mesto Ljubljano davčna uprava na Vodnkovem trgu št. 5, v vložišču, soba St. 5/1. nadstropje. t= Švicarsko notranje posojilo. V Švici je bilo te dni zaključeno vpisovanj* notranjega posojila v predvideni višini 500 milijonov frankov. Sedaj poročajo, da je bilo na dolgoročno 3.5odstotno tranšo vpisanih 246 milijonov frankov (namesto 200), na srednjeročno 3.25oastotno tranšo je bilo vpisanih 210 milijonov (namesto 150) in na kratkoročno 2.5odstctno tranšo 216 milijonov (namesto 150). švicarski zvezni svet je zato sklenil povišati znesek dolgoročne tranše na 250 ln srednjeročne tranše na 200 milijonov frankov, tako da bo skupni znesek posojila povišan od 500 na 650 milijonov. populadfska kriza v Avstraliji Ženeva, 15. nov. Avstralija spada med najbolj redko naseljene dežele na svetu. Že ▼ prvi svetovni volni nastale izgube m nič manjše žrtve avstralskih kontingentov na raznih bojiščTi v sedanji vojni so povzročile v deželi praivo populac jsko krizo ki povzroča vladi že resne skrbi. Vlada skuša izvajati načrtno populacijsko politiko in s pospeševanjem rojstev ter priseljevanjem pomnožiti belo prebivalstvo v deželi Avstralija, ki je čutila naraščanje temnopoltega prebivalstva vedno kot hudo ogrožan :e belcev, hoče sedaj z naseljevanjem osirotel h otrok po vojni pre-prečti. da bi belo pleme pooo'noma izumrlo Avstralska populacijska politika je posledica velikega krvnega davka, ki ga mora plačevati ta dežela Angliji za njene vojne. Zatemnitev od I6.50 do 6.50 da. Izkrcana brigada se je slnižila s četami, ki so prolrle prek obojne črte ob zemeljski ožini Ribačjega polotoka te: se napotile proti hiki Liinahamari ter proti rtu Ristinieni. Spričo te sovražne premoči, ki Je obsegala dve diviziji in štiri brigade, se je v tem prostoru boreča se planinska divizija umaknila najprej na predmestje pri Parkkinl, na južnem koncu zaliva Pečafc«, ge. Tu je branila cestni trikotnik m«l Rusko cesto, cesto proti Ledenem morju in med zapornim potom, dokler niso odšli zadnji odredi. Sovražnik, ki je videl, da »o mu prekrižali celotne operacijske načrte, se je sedaj izkrcal tudi v luki Pečenge pri Liinahamari. Tola poveljnik tu boreče se planinske divizije se je sam postavil na čelo rezervnega bataljona ter je z vojaki vojnega orožništva zopet osvojil luko, zasedel zapadne višine ter tako ponovno prl-dobM dragocenega časa za umik svo-jih čet. Pri odmiku je zašel general sam v nevaren položaj ter je moral preplavati reko. Medtem je sovražnik z dvema brigadama ter z oklopniki otvoril velenapad na bataljon, ki je držal severovzhodni del predmostja pri Parkkini. Sovjetskim četam se je posrečilo, da so potisnile nemški bataljon na ozki zemeljski jezik. Planinski lovci iz Koroške, štajerske in Tirolske pa v tem skeraj obupnem položaju niso klonili, marveč so se branili kot leve ter se jim je naposled posrečilo dospeti na zapadno stran zaliva Pečenge. Pri tem so morali preplavati 30 m ši:oko reko. Bataljonski poveljnik major R. je kot zadnji zapustil svojo postojanko ter je ponoči preplaval zaliv, M je na tem mestu širok 600 m. S tem je bila končana zad-n1a faza umika od skrajnega vzhodnega krila zaliva Lize do zapalne strani zaliva Pečenge. Dasi je sovražnik prekinil tu-H cesto proti Ledenemu morju, so se planin-sik lovci na fronti pri Lizi in na zemeljski ožini RiibačieJra polotoka lahko umaknili po »novi cesti«, ki so jo Mii zgradili letošnjo pomlad. V velikem obsegu zaeo-četi obkolitveni načrti sovjetskih sil. k: so bile v znatni premoč', so bili s tem onemogočeni. Navcdifa za kiirfefsfe s šSezrfsSdss premogotn V d®SS5a«l2S£tVU V domačinstvu so prirejena kurišča štedilnikov in peči običajno za trboveljski premog. Izrnera rešetke znaša največkrat 15X25 cm, višina od rešetke do štedilnike plošče r« ca 18 cm. Ker je šlezijfiki premog kalorično mnogo visoVov red n e j ši kakor trboveliski.^ se bo pri pravilnem kurjenj-u mtnj porabil kakor trboveljski. Predvsem bi bilo potrebno, da sc re?ctke nekoliko zmanjšajo (za ca. eno tretjino) ns. ta način, da se oblože z ognjestalnim materi-jalom. Pravilo bodi. dfl nslacti premog vedho na žarečo podlago v kolikor mogoče majhnih Količinah in s^cer tako. da nbdaja skozi rešetko prehajajoči zrak vsak kos premoga od vseh strani. Kuriti se mora torej z zadostnhn vleknm in s sorazmerno večjo količ no zraka kakor pri trboveljskem premogu. Zato mora;o biti spodnia vratica za pepel primemo odprta, pri zakurjenju bolj. med ogrevanjem pa manj. v7s?ka gospodinja bo torej morala sama preizkusiti. v koliko bo odpirala ta vratica pri kurjenju. Neobhodno pa je potrebno, da tudi odprtino v zgornjih kurilnih vrsticah delno odpre in na ta način omogoči zraku, da prida nad rešetko. Ta zrak je za pravilno izgorevanje šlezi skega premoga neobhodno potreben. ker pomaga, ca ztfore hlapljive sestavine premoga, ki bi sicer odšle nerzkorščene t dimnik ter povrročale, da bi se založfl dimrf rov odnosno dimnik s sajami Preveč tega, tako zvanega sekundarnega zraka se ne »me dovajati, ker bi se sšcer kurišče preveč ohladilo. Tudi v tem primeru mora go"»podlnja s preizkusi dognati, kdlco bo odpirala odprtino za ta pomožni zrak v kurilnih vrsticah. Jako ugodno pa je. če se uporabljajo tako zvani patentni obročki pri Štedilnikih luknjah. kjer se z zasukan jem teh obročkov lahko uravnava dovod zraka nad rešetko. Ako se bo gospodinja ravnala po teh navodilih, bo porabila malo premoga in bo premog zgorel v čisto droben pepel skoro brez vsake ž'indre. Ko pa zjutraj zopet zakuri t štedilniku ali peči, naj natančno pregleda pepel in pobere iz njega one majhne koščke koksa, ki bodo morda nastali pri izgorevanju, in jih ponovno naloži na ogenj. Ponovno fe opozarja da nai ae na sorazmerno zmanjšano rešetko nalaga premog pri pravilnem dovodu zraka pod rešetko in nad njo večkrat in v mslih količinah S tem nači-rom kurjenja bo gospodin:a racionelno izrabila premog jn premagala vse težkoče in ne-, všečnosti, ki so se ji pojavile pri dosedanjem kurjenju 6 šlezijskim premogom. Sovjetska zveza hcoe postati pomsrska velesila Stockholm, 18. nov. Posebna dopisnik »Ti-mesa« poroča iz Moskve: »Sodelavec dnevnika »Rdeča flota« Jefim Jermasev močno naglasa težnje Sovjetske zveze, da bi postala pomorska ve!eei'a Članek pravi: Za Sovjetsko zvezo je življenjsko važno, da si zagotovi stalno odprta pomorska pota Člankar poudarja ▼ tej zvezi, da postaja ta težnja boljševi-kor ▼ zadnjem času posebno očitna V raznih moskovskih gledališčih igrajo sedaj komade, ki se bavi jo z mornariškimi stvarmi Tako v Londonu kakor tudi v Ankari 90 sprejeli najbrž gornjo »Timesovo vest s precej kislim obrazom. Postojna, po Martinovem. Najprej seveda o vremenu, še pred tednom se je pokrajina nad Nanosom in Ja-vornikom ziatila v toplem soncu, da smo se greli ob Pivki kakor tamle v zgodnji pomJadi. V četrtek pred Martinovim pa je za prvo pokušnjo zatulila burja okrog oglov, bliskalo se je ln tieskalo in noč je na-sula snega, da je pokrajina res kar čez noč izpremenlla svoj prijazni, čeprav vedno resni obraz. Ob sončnih jutrih in ob sončnem zatonu se nam je notranjska deželica razoiela z nepopisno lepimi čari. r-5 kosti so doživeli posamezni, — romane M nam lahko pisali! Pa samo skomignejo z rameni. A notranjski kmet, ki ga srečaš tam zunaj na široki cesti, ko žene svoja dva težka vola, se na tvoje vprašanje široko in vedro nasmehne: »Kako Je bilo? E, kdo bi to vprašal! Bilo, pa je mSnilo!« Ali pa notranjska dekleta! Kako so lepa in žareča kakor potonike, nasmejana, zgovorna, odrezava, poštena Vse naše veselje pa so otroci. Kako lepa ln zdrava mladika našega debla poganja na krških tleh! Veselje je opazovati jih pri igri, poshišatl njih ravnost neumnost. Kdo je le videl vati ob reki v hudem mrazu? Le kakšen užitek more to biti? No, a veni ar! Vprašajte le naše novomeške ribiče ln ti vam bodo marsikaj odkrili. Ali pa jih ne nadlegujte, ker se zna zgoditi, da vas bodo le pomilovalno pogledali, češ, kaj bi ti pravil, če pa tega ne boš razumel, pcedno ne boš sam poskusil, kar pa je seveda precej težko, kajti nI malenkost vriniti se med to »mokro« bratovščino. Nikar pa misliti, da zadostuje za ribolov že trnek, celi znanstveniki so med to bratovščino. Za vsako vreme, za vsako vodo, da, že skoraj za vsak grm vam imajo drugo umetno muho, ako hočejo, da bo lov uspešen. In taka kolekcija umetnih žuželk ni malenkost! Pa še prave bombusovke je tudi treba, ln še toliko drugih pritiklin, ki niso nič manj važne, da je boljše, odpovedati se ribolovu in glelatl le, da se ribičem primerno prikupiš, če hočeš ckusltl kdaj bogastvo naše KrV« Baumbachova ,,Kremarlsa pod lipo" — iz Bazovice Adelsberg — Postojna B" :;ca, kamor so toliko let romala tiha hrepenenja, se zdaj razkazuje mnogim Ljubljančanom. Lahko bi se zapisalo: Postojna oživljena. Prideš tujec v starinsko notranjsko prestolnico, katere Ime nam zveni ponosno in sloveče, in srečuješ toliko znanih obrazov. Zlasti ob večerih In ob nedeljskih popoldnevih je po Post cm' promet, k2kor že dolgo ne. In ker Postojna še marsikaj nudi, je po gostilnah gneča, po trgovinah živahna kupčija, po obrtn!.jah polne roke dela Konscrve, sadje, -iino — to gre v denar. Tu pa tam sc cent poskočile. To pa ^ splošnem ne more zman;?ati sl vesa notranjske solidnosti. Postojnčani so gostoljubni, prijazni. Da bi Ljubljančane gledali postrani, kakor se skuša že leto dni zakoreniniti prazno čen-čar.je? še malo ne. Telni dela. ki so mnoge »ljubljanske srajce« privedli semkaj, bodo prav gotovo v zelo veliki meri pripomogli k zbližanju med Ljubljano in Postojno. pa Notranjsko sploh. Treba je videti, s kakno ganjeno pobožnostjo poslušajo domačini ubrano pesem zdravih ljub-I.iri~l: h grl. pesem narodno ali umetno, ki zbližuje rojake in po^emenituje kratke urice razvedrila in oddiha. In je treba videti, s kolikSnrn navdušenjem in pravcato osuplostjo se vračajo naši ljulje ob nedeljah popoldne ir postojnske jame. Njena čr-'-■'*-->, p- s v* iična lepota prevzame novinca prav tako kakor onega, ki je kdaj prod dozetletf že bil v jami, a so se mu zda i razkrile nove dvorane, novi krfstalnl bsori In 5e vedno nova. odkritia se obetajo. nove ureditve in instalacije bodo potrebne. ko se vrne mir. Postojnčani nam v pomenkih obujajo snermre. Mnogo trpketa je v teku let pri-znlelo raar~katero družino, da je obubožala, se razbila, se razkropila in so se šele v teku zadnjega leta snet zbrali njeni udi; če že n" vsi, vsaj nekateri. In koliko brid- pristno narečie. uživati njihovo nalezljivo razposajenost. kramljati z njimi in se z njimi veseliti vel rine, ki jo čez Kras prinašajo osvežujoči vetrovi. Ko jo takole dan na dan gledamo — postojnsko pokrajino — na široko razpeto med gesto poiaslim Javornikom in kame-nitim Nanosom, v mnogoterih slikovitih premenah, ki; jih prinaša svojeglava kraška jesen, čutimo bolj in bolj, kako nam prirašča k srcu. Vemo, da je ne bomo nikoli pozabili. Morda je prav, da jo spoznavamo v časih, ko se vojna vihra bolj in bolj približuje našim mejam. V nekakšnem podzavestnem strahu se bojimo, da bi sila razdejanja in uničevanja kdaj privihrala nad te naše drage izmučene kraje. Z lepimi dnevi smo zaenkrat menda opravili. V pretekli noči — ol ponedeljka na torek — je vnovič plesala burja po kraških planotah in nov sneg je naletaval. Jesensko nastrojenje je pri kraju, v gozdov ju se nam kažejo že pravcate božične idile. 2e so res tudi v teku priprave za miklavževanje. — Saj boste prispevali malenkost? — čujem ogovor v trgovini. Dve gospodični nabirata prispevke ln dcbrotljive roke premožnih in manj premožnih darujejo pisane metulje, slaščice. Tazlična darilca. Prav in treba je, da bo postojnska deca od Miklavža tudi v šestem letu vojne primerno obdarovana. Nai bi dobila poleg drugega tudi lepih slovenskih knjig. Nič, ob tem brž še pripombo. Izbira knjig v tukaišnji knjigarni je zadovoljiva, s časom se bo gotovo še Izpopolnila, časopisje prihaja redno in ima zdaj posebno mnogo vnetih čitateljev. Skratka, stiki Postojne z Ljubljano so vedno tesnejši. Vemo, da zdaj tudi Ljubljana zelo. zelo mnosro misli na Postojno. Taka srčna vzajemnost je vsaj topel in svetal žarek v mračno vzdušje velike vojne. tr. Brgas Novo mesto, 18. novemora •-•'-•rra«, ki so si jih prisvaja' ' •:. pecebno za časa Italijanov, je --pravi eldorado za naše ri-t \ še bolj pa bi Krka zaslužila ta nadev v pre stolet ju in to pred 1. 3882. ko i? f-vo?'a? k-'ga uničila vse, daleč na-cl: "i znane kr?ke rake tako zaradi veliko" ' ':*(: tudi oku^a. Še lan os pa. se Krka diči z obilnimi svojimi rr.-b'va!ci. Ravno zaradi njih lahko de"mo reko v več diw. Od izvira pri vasi Krka na do Zagraciea nekako se razprostira pas pr trvi ki oživljajo živo tekočo Krko nad in pod jezovi iz lehnjaka. V tem pasu so se v zadnjih letih pred vojno začeli množiti že tudi raki. Tik pred Za-gradcem pa so plavali prav lepi primerki vel'ki h krapov (po 7—9 kg!). Nižie ol Zagradca so sicer še postrvi oživljale reko, vendar pa že v manjši množini. čim bolj se je Krka približevala 2u-žembe ku, tem bolj so izrinjale postrvi :n pojavljal: so se sulci tja dol do Straže. Od tu na-prej pa so zopet slednji Izginjali in pičel se je pas ščuk, ki sega nekako do btočca, kjer so se pokazali že prvi somi. Pod obeliskom na Opčinah pri Trstu je speljana proti Kontovelju gozdna pot, od početka skoraj ravna. Tod se je često sprehajal v svojih 70 letih turinški pesnik Rudolf Baumbach, tod je nastalo tudi mnogo njegovih pesmi. V družbi takratnih turistov se je ta pot Imenovala po njem. Sčasoma je šlo ime v pozabo, na tej poti nastale pesmi pa so ostale. Malo je bilo sprehajalcev po višinah okrog Trsta v tistem času. Baumbacha pa je njegova velika ljubezen do narave vedno znova vlekla na Kras in v zelenje, čeprav ga je bilo tam tako malo. To njegovo nagnjenje je bilo tako veliko, da si zlepa nI dal vzeti veselja da se ne bi črm če-šče povzpel na višavje, tistih 300 metrov nad Trstom. Kras je bil takrat še bolj zapuščen. še vse bolj krševit in vse manj ze-ien kakor v današnjih časih, ko so ga po dolgih letih vsaj nekoliko pogozdili. Toliko hvaležnejš.' pa je bil popotnik, ko je prišel po trudapolnem vzpenjanju po prašni cesti, ožgani od sonca, do gozdiča in zelene trate. Tak je bil Baumbach, ki se ni plašil niti daljših poti, da se je lahko v hladni senci osvežil pri kozarcu terana Eno svojih najlepših pesmi je zloži! ob nekem takem počitku v Bazovici pri Trstu. Bila je tam »krčmarica pod lipo«. Kraj, kjer je pesem nastala, Je bila gostilna »pri pošti«, ki so jo pozneje zaprU. Na dvorišču hiše. kjer je bil včasih gostilniški vrt, p^ed leti m bilo nobene lipe, pač pa vrsta lepih starih kostanjev. Niiiče ne ve, ali je stala na njem v Baumbacnovih časih. Verjetno pa je bilo tako, ker Kraševci radi sadijo Upe. Morda pa je zložil svejo pesem tudi pod kostanjem, ki ga je v svoj pesniški sproščenosti pretvoril v lipo. Baumbach pa ni hodil le po neposredni okolici Trsta, povzpel se je tudi na Aipe in jih večkrat prehodil. Ko je zvedel za triglavsko pravljico, si je zaželel priti na Triglav, pa je z Bleda, kjer se je mudd neko poletje in proučeval tvarino svojega čudovitega .»Zlatoroga«, večkrat poskušal priti vrh gore, a je moral spričo slabega vremena vselej kremti nazaj. Njegovi prijatelji so seveda vedeli za te ponesrečene ture. in ko je ajegov »Ziatorog« izšel, so se mu ro-gali pri emizju, češ, kako je mogel kaj ta-ko lepega napisati ne da bi bil na Triglavu. Z nasmehom je Baumbach odgovoril, da očitno niso pazljivo prebrali »Z.atoro-ga«, ko je vendar že kar v uvodu dejal, da mu je bilo kakor v omotici. Pa je citiral, kako je strmelo vanj sto gorskih velikanov, ko je »omotičen« stal na vrhu gore. Seveda je v »debati« obveljala njegova. Ba bodo peči pdfetno ogrsvala Seveda se ta meja ne more točno potegniti. Povsod pa je mnego klenov, pod-ustov, bolenov ter zelenik, platnic, mren m drurrih »belih« rib. ki so našle v bogati krški flori in favni dovolj zadostne hrane. F-iba je bila do nedavna neredek gost vseh sladokuscev in ni skoraj nikoli izginila z iedalnega lista, saj je celo Sv. Cerkev določila ribo kot postno ied. Tak post seveda nikaka muka, ampak je celo zelo ugoden. Seveda za onega, ki si je lahko privoščil, da je riba trikrat plavala, pa bodi to poleti ali pczimi. Morda ie ravno pozimi še boli okusna kot poleti. Pri ribolovu se delijo ljubitelji rib na dve skupini: v one, ki uživajo, ko- jih jedo in v one, ki uživajo, ko jih lovijo. Naj-strastnejši ribiči, posebno oni "ne »višje« kategorije: ribiči na postrvi, večkrat sploh ne jedo rib, v veliko veselje njihovih prijateljev, ki jih imajo zato tem večkrat na mizi. Za laike je ribolov poleti strašno dolgočasen šport. Človek stoji ure in uire poleg reke in buli vanjo in večkrat še prazn'h rok odide domov. Pa to ga kljub temu ne moti, da se ne bi še in še vračal k svoji Danes, ko nam izjemne razmere nalagajo resne in razumljive omejitve pri potrošnji kuriva, je povsem razumljivo, da je odločilnega pomena, kako kurimo peč ali štedilnik. Pri nas je namreč še zmeraj velika ve-. čina, ki ne zna kuriti, odnosno ni niti pomislila, ali kuri svoje peči najrazličnejših oblik pravilno ali ne. Nedvomno je, da je najpomembnejše, kakšno je kurivo, s katerim kurimo. Pri lesu je treba predvsem paziti, da je 3uh; pomembna je seveda tudi vrsta, če so drva mokra, je njihova kalorična vrednost znatno manjša, obenem pa povzročajo več dima in s tem tudi predčasno zamašitev dimnika Tudi za premog je merodajna kakovost, ni pa postranskega pomena, ali nalagamo v peč ali v štedilnik male ali velike kose premoga, odnosno, kdaj jih nalagamo. Pred vsem bi se morali vsi seznaniti s splošnimi pravili za kurjenje. Ta so pri vseh vrstah peči in štedilnikov enaka. Največ naših stanovanj ima za ogrevanje peči. Imamo zidane in železne peči najrazličnejših oblik rn velikosti in najrazličnejših ogrevalnih zmožnosti. Vsaka peč, pa naj bo še tako dobra, mora biti zmeraj skrbno in lepo osnažena; namreč ne samo zunaj, tudi znotraj, to je daleko večjega pomena. Nadalje mora imeti zadosten dotok zraka, ker tudi peč mora »dihati«, obenem je pa treba paziti, da ne vleče preveč, ker sicer nam večji del toplote u'de skozi dimnik na prosto, kjer našim stanovanjem ne more več koristiti Pri nas imamo še zmeraj mnogo peči, iz katerih uhaja toplota, ker mso pravilno zgrajene, med njimi tudi takšain, ki se takoj segrejejo in kar zažare, prav tako hitro pa tudi ohlade. Če bi hoteli s takšno pečjo primerno ogreti sobo. bi morali stalno nalagajiti kurivo, kar bi bila velika potrata, hkratu pa tudi nemogoče. V novejšem času pa praktična peč tudi pri nas izpodriva potratne peči, tako da so slednje zmeraj bolj redke. Pravilno izdelana peč porabi malo kuriva izžareva pa toploto do najvišje mere. Najslabše in najbolj potratne so peči, ki se ne zapro tako, da bi ne uhajala iz njih toplota odnosno ne prit skal mraz skozi nje v sobe, ko drva ali premog d.ogo-re, tako da ostane v peči samo še žerjavica Preden zakurimo v peči, je treba pepi»l iz nje odstraniti. Pedkurimo s pap'rjem in trekami odnosno drobno nasekanimi polenč-ki. Razumljivo je, da je treba tudi podicu-riti s suhimi drvmi. Ko to dobro zagori, položimo na ogenj nekaj drobn!h kosov premoga. Pozneje ne smemo naložiti na ogenj pretirane kol!čine premoga, ker bi s tem ogrevalni učinek zmanjšali, žerjavico v peči je treba enakomerno razdeliti, ne 'memo je pa premočno mešati, da ne pada skozi mrežo v pepel, ker se s tem izgublja top- lota. Nikakor pa ne smemo v peč tlačiti kakršnih koli odpadkov, zlasti ne krompirjevih olupkov ali ostankov sočivja. To ne daje niltake toplote, razen tega pa notranjost peči po nepotrebnem zamaže. čim zgori v peči oglje, da ostane samo žejavica, je treba zgornja in spodnja vratca dobro zapreti. Pri štedilniku pustimo vratca nekoliko odprta. Napačno je puščati štedilnik zgoraj odprt tudi potem, ko ostane v njem samo žerjavica Prav tako je tudi napačno mnenje, da odprt štedilnik boij greje. Na tak način se hitreje ohladi in mnogo toplote gre v izgubo, če hočemo pravilno kuriti, je treba tudi paziti, da nehamo pravočasno polagati na ogenj drva odnosno premog, zakaj stene peči nabero v sebi toliko toplote, da se lahko soba segreva delj časa od njih. Pravilno kuriti s premogom je tudi umetnost. Pri nas je še zmeraj mnogo gospodi; j, ki tega ne zna. Premog navadno ne pogori ,ves. Mnogokrat e tane do petdes.it ocu totkov neizrabljen. In marsikatera gospodinja ga potem vrže v smeti. S tem al seveda občutno zmanjša svojo itak pi51o zalogo kuriva, Nelag»rele kose premoga je treba shraniti za nas'ednji dan. če so pre- | jih pO pO^BOi_______ lomimo na nov ogenj lz manjše količine drr tn Se neizrabljenega premoga Na prvi pogled že izrabljen, premog bo do kraja izgorel in dal mnogo top Lote. pustil pa oo r peči le malo pepela. Slednjič tudi ne smemo pozabiti na dejstvo, da se svež zrak hitreje segreje kakor slab. Zato je priporočljivo zračenje stanovanja Vendar pa ne sme biti zračenje predolgo, ker sicer bi se zidovi preveč navzeli mraza Zračenje sme trajati največ pet minut Tako kratka zračenje sc dopustna in umestna tudi sredi zime. Kdor bo to upošteval, bo dosegel, da bo njegovo stanovanje toplo tudi z omejeno količino kuriva- Sv. Martin in prvi saeg v Novem mestu Novo mesto, 10. novembra. V četrtek proti večeru je začelo liti kakor iz škafa. Mrzla burja je pripihala od Trške«, gore in že zgodaj ee je stemnilo Burja pa je naraščala m brila okoli vogalov ter metala težke deževne kap je v špe m z deskami obita okna. Niti psa ne bi človek pognal na cesto. A v tej egiptovski noči so se vendar še zn2Šle temne sence, ko so v potu svojega obraza i4cale pot domov. Morda so ca nekatere tucn zgrešile, sai ni čuda. ko jc b'Ha taka tema — n ko je bil predvečer M "rtinovr-oa godu Prvega Martina namreč! Škofa Mart na bomo obhajali dsn pozneje. Se treskalo je malo. nato se ie vse umirilo. In mirno, mimo je začelo pad.'ti Med pojemajočim dež em so se zasvetile be'e srage, ki pa so kma!u zmagale n beli kosmiči so poljubljali izmučeno žemljico ter jo zazibali ▼ zimsko spanje. Noč je m;niia in zjutraj so zgodnji Novomeščmi mog! občudovati krasno sliko, ki jo je prinesla Morana rod sivo jim p'a"čem. ki je prezgodaj zavilira! nad ubogo Dolenjofro. Jesensko listje še ni povsem odpatfo Tež-obložene veje so zgrmele na tla Tudi elck-tr čna napeljava je b'h poškodovana. Toda, kaj za to! Sai je vendar zavladala Morana, ki je pod svojim 6>ne7rrm okriljem ornega s seboj tudi veeeje Pi;mo moJt. saj jutri ga ns bomo več! Jutri? Da! Sv Martin z gosko bo krsti mošt, če ga nso nekateri že prehiteli. Veselo je odmevalo v zidanicah nekoč ob tem času Mošt in vino in gosj« jetrea in š© kaj prekajenega m bel kruh in ocvirkova pogača so bil na mzi In zdrav.ice n petje in Šale! In prisrčen stfek roke m vroč pog'ed. Dekle, pripravi balo! Fant navesdi se! Kmalu bodo prišle skrbi nad tebe. A tudi ve?e'jel Toda, kaj je to? Nemo koraka temna postava preko Go"j?ncev. Brez p!a?ča v tem neurju? Seveda, saj je daroval obe polov c-STomokoma, ki sta zmrzoval na mrtvi straži in si želela v topli hram k svojcem Truden jc njegov korak Ze davno mu je skonncla goska, ki jo je prinesel bratoma. Oba sta bila lačna n obema je postrege' — z Resn co Zadovoljen je krenil med zidanice, kjer je dom n egov1^ najvnetejših čast:lcev Saj ima danes še mnogo de'a In pri krstu se bo pogrel in morda se bo tudi za pod zob kaj dob lo Čez noč mora oprav ti svoje delo. ker jutri ne bo več mošta! Jutri bo samo še novo vino. Zato pa danes le no njem. Četudi skromnejše, a vendar so tudi letos mnogi veselo martinoval! i v soboto i v nedeljo. Da bi ga vsi še leto osorej! ZaSsfiKeitev cd 16.5® do 6«SO Na vse zadnje vsakogar zadeva vprašanje, za koliko ljudi je prostora na zemlji. Seveda ni pri tem mišljeno, da bi jih na-sul nanjo kakor žito v silos, marveč za število ljudi, ki bi jih zemlja lahko v skrajnem primeru preživljala. Vendar na to vprašanje ni mogoče odgovoriti kar tako, ker zadeva ob množico problemov z najrazličnejših področij znanosti. Eno tako področje, ki mu se znanstveniki prav sedaj posebej posvečajo, je populacijski naselje-vaini red, po katerem bi bilo mogoče naj-smotrneje naseliti ljudi na določenem predelu zemlje. V okviru teh raziskavanj je posebno zanimivo vprašanje, kako doseči najbolj smotrno kmetijsko obdelavo tal, katero zemljišče glede na svojo velikost najbolje služi določenemu kmetijskemu obratu in v koliki meri naj se vanj vključijo ljudje, Id nimajo kmetijskih poklicev. V Nemčiji se je pri tem izkazalo, da so v posameznih deželah manj rodovitna tla gosteje naseljena s kmečkim prebivalstvom. Ceferin: Dokler je ni poznal, mu ie teklo življenje kakor pohlevno žuboreči studenček po pisani dolenjski loki. Mirno je poležaval pred svojo gosposko, rumeno pobarvano kolibo, sit in pa len. da niti debe^ glave n.-; dvignil, kadar je šel tuj človek mimo vrtnega cbzi!ja. Da — niti za mačko, ki so jo važni opravki pripeljali v njegovo b^Sino, se ni d^sti zmenil. Malo ie zarenčal, pokazal ji bl^rne zebe in nalahno udaril s šapo po belem pesku. Odkar sta se pa v večernem mraku sre-čala na vogalu ulice — ko ga .ie bil3, rde-čelična služinja peljala na sprehod, odtlej je pa Pumfek čudežno ves i?r-remenjen. Tako je živahen, razdražlilv, poljeten in muhaat, da ga skoraj ni več prepoznati. Vitka, elegantna ps~'čka je F^fi! Kako lepo se ji peda tista oranžno: um en a ovratnica, ki ji krasi njen dolgi vrat! In ki je tako opojno dišala po moSkatu! Pumfek pozna to vonjavo in jo visoko ceni. Domača hči Avreliia io uporablja, kadar pride domov na počitnice. Rada ima Pumfka in mu večkrat kai dobrega vrže pod zob. Klobasa im«. še lepši voni kakor moškat! Ko ie tedaj Pv^fek povohlial Fiflno ovratnico. se ie brž spomnil Avreldje in njenih d obrh klobas. Potem era je pa prem a oral a Itubezen. Ve!'"ka liubezen na prvi pogled! Odsihmal pa ni več miru božjega! ... Nima ga Pumfek in ne dobri, potrpežljivi prebivalci lepe. Motovfilčeve ulice. »Uboga gmajna,« ki mora vse noči po- slušati Pumfkove serenade in ža'o?tinke! Gospa Matilda, žena višjega uradnika, ki ji je življenje že močno obrusilo živce, se v dolgtih nočeh brez spanca premetava na mehki postelii. obupno vije bele, polne roke in vzdihuje: »Kuge, lakote, vojske... pa te strašne pasje šibe in nadlege, reši nas, o Gospod!« »Vrag naj pccitra tebe in psa!« k-cJne njen trdosrčni mož in gospodar. In res ie prišel vrag. V po".obi b" ezposelnega mesarskega pomočnika se je prikazal. Za gcsix> Matildo se ni zanimal, pač pa je Pumfku posvetil veliko pezomest. Dolgo je stal pri vrtni ograji in svetlih oči motril lepo rejenega psa. ki se je kakor razdražen ris zaganjal vanjo. »Potrpii, kužek.« mu je prijazno govoril. »Potrpi in se pomiri! Pripeljem ti prijateljico, ki ti bo razveselila si ce.« Bil je mož-beseda! 2e naslednjega dne se je spet sprehajal po Motovilčavi ulici; na vrvici je pa vodil rjavo psičko. Krasna žival! Vso na njej je bilo potegnjeno v dolgost: glava z gobčkom in uhljema, trup, noge in rep. Pasji tip, ki je Pumfku najbolj ugajal! Zacvilil in ponorel Je od veselja, ko jo je zagledal skozi zamreženo ograjo. Zopet ljubezen na prva pogled! Kakor jagnje/krotak se ie dobri kal prijaznemu varuha in gospodarju prelep« psičke, ko so se previlno odprla železna vrata. Takoj se Jima Je pridružil — in odšli so na sprehod kakor trije dobri stari znanci. Prav ta čas pa sedi gospa Matilda v svetli pisarni moža pravice in mu teži svoje gorje: »Vse no5i prelaja ta nesrečna pasja mrena!« »Veste, zakaj laia? ... Zato. ker je pes!« »Kalivce nočnega miru go včasi zapi ali. Huda kazen jih je doletela.« »človeka ki bi ponoči poskušal lajati, bi seveda, kaznovali... Psa pa ne moremo, ker ni kalivec, pač pa varnostni crf;an. Kot čuvar življenja in lastnine svojega gospodarja ima pravico in sveto dolžnost, da laja ... Potrpeti ie treba, go^pa, potrpeti. Potrpljenje ie božja mast!« »Trpin pa t:st'l, ki re z n-'r> maže-« seje užnljena g cona Matilda hladno poslovala. Tisto — in še celo vrsto no-sledn^ih noči je imela mir, da Je lahko broz motenj spala spanje pravičnega. — G'ej, si je dejala, je pa le dobro, Ce človek katerikrat na pravem mostu opleta z jezikom! Zdaj, ko ga n! več. Je god Kračnlk dodebra spoznal in občutil, kakšen neprecenljiv paoii biser se mu ie izgubil. Prazen, mrtev se mu zdi njegov dom. Nabenega pravega glasu, nobenega življenja! Kakor brodolomec tava med dišečim! vrtnicami. Kadar mu proti zapuščeni pasil kolibi uide pogled, se mu trga srce od bridkosti. »Pumfek, ubogi moj Pumfek. zakaj si to storil? Zakai si nas zapustil, ko smo te kako- nebogljenega otroka negovali ln ljubrli! Ne truda ne stroškov 9e nismo stra?'.M, da smo ti preskrbeli mesa za tvoje obilne vsakodnevne požrtije!« Ker je bil njegov ljubljenec hud in mo- čan, se mu ja domneva tatvine zdela nemogoča in smešna. Kaj pa ->vse ljubezen stri,« na to pa gospod Kračnik ni pomislil! Dnevniki so prinesli njegov oglas, ki je vseboval natančen opis in pravi slavospev Pumfku: Ir^aiba plemenitega psa s tako odličnim rodovnikom pomeni nenadomest. lj vo nesrečo za vrlega kinologa in za ves nr~š narod. Slehernik je dolžan pomagati, da se dra~ocenl lzgnblienec čimpreje izsledi n vrne »užaloščenemu« gospodarju. Seveda tudi običajna pripomba o visoki nagrrdi ni manjkala. Zanfmivi o^las je brezposelni mesarski pomočnik prečita! svoji »izvoJjenki«, potem je pa globoko vzdlhnil. V resničnem kespn u se mu je stisnilo srce. Z žalostnim pogledom cšinll rožnato nadahnjene, po česnu dišeče klobasice na miri. »Jeh, kaj sem storil!« je zaiavkal, izpustil časnik, da je padel na tla in se obecroč prijel za razgreto glavo. »Kaj s? stori!.« se je cinično zasmejala nj^rrova debeluška, »psa si v klobase predelal!« »In s tem grdim činom pahnil narod v nesrečo... Saj si slišala, kaj pišejo no-vine!« »Kar je storjeno, je storjeno!... Ce pa dobro premisliš, koliko je pasja zver požrla ...« »Potem si še lahko domišljam, da sem dobro delo napravil, kajneda?« Pomolčal je, poiskal košaro in Je sveže Izdelke mesarske umetnosti pometal vanjo: »Pcšfen^ak s«m,« ie dejal. »Nesi te klo- [ base gosrodu Kračniku in mu jih prodaj j — za poiovučno ceno!« i Izkazalo se je tudi, da ni prav natanko tako, kakor si marsikdo misli, da slone take vasi na najbolj zdrayih gospodarskih temeljih, ki so obljudene od samih kmetov. Kmečke in sploh kmetijsko-gospodarske skupnosti so po svoji strokturi zdrave in smotrne le tedaj, ko deluje v njih glede na prebivalstvo v pravem razmer ju podana zmes poklicev. Pravilna zmes prizadetih poklicev pa je podana, če pripada S5% prebivalcev v vasi kmetijskim, ostalih 15% pa drugim poklieom, ki morajo biti seveda v neposred-i no korist dotični vasi. V nobenem primeru i pa delež kmetijskih poklicov v skupnem | številu prebivalstva določenega naselja ne ' sme pasti pod 40%, ker bi bil v takem primeru že ogrožen ' kmetfjskl značaj naselja. To vprašanje je eno iz pestre množice problemov, ki spadajo v okvir populacijskih i in naseljevalnih raziskavanj in tudi v po-i sredno zvezo z vprašanjem, za koliko ljudi I je prostora na zemlji. V poštev pa je vzeti še celo vrsto fiziško-zemljepisnih problemov, ki se prepletajo z gospodarskimi in tehniškimi. Tako je treba v vsakem primeru upoštevati ves možni bodoči razvoj tehnike in kemije, spričo katerega mora pravi znanstvenik pri svojem poskusu, da dožene možno število prebivalstva zemlje dopuščati precejšnjo razliko med najmanjšim m največjim možnim številom. Svoj pomen ima v tej zvezi tudi možnost naravnega prirastka prebivalstva, ki se pač ne giblje v popolnem skladu z gospodarskimi razvojnimi možnostmi. Iz statističnih podatkov je mogoče tak prirastek izvajati le v omejenem obsegu, ker segajo ti podatki šele do pričetka prejšnjega stoletja in so za časa pred tem rokom premalo točni, da bi se lahko porabili za zanesljivo osnovo. Prirastek prebivalstva v zadnjem stoletju pa je v zgodovini sveta pojav, kakršnega še m bilo in ki se po svojem obsegu po vsej verjetnosti ne bo nadaljeval ali ponovil. Okrog L 1800 je živelo na svetu 775 milijonov ljudi, L 1850 že 1075 milijonov, l. 1900 kar 1564 milijonov. Sedaj ocenjujejo skupno število ljudi na zemlji na 2 milijardi in čez. Oba nemška znanstvenika Fischer in Penk sta upoštevala vse omenjene okoliščine, ko sta v svojih računih prišla do zaključka. da je na zemlji prostora za 6.2 odnosno za 8 do 9 milijard ljudi. Glede na to prav nič ne velja od časa do časa zatr-Jevana prenaseljenost zemlje ln živi sedaj na zemeljski obli šele ena tretjina ali celo ena četrtma vseh onih. ki bi našli na njej svoj prostor pod soncem. t Kvoniha * Politični položaj nemškega vojaka. Uradni List nemške vlade je oo^a.ii določbo, ki spreminja 26. člen zakon-, o pripadnikih oborožene -ile p0 novem tolmačenju so pripadniki nemške oborož:r,e sila dolžni vedno in povsod delovati v smislu narodno socialist čnega svetovnega nazora. To je ena najvažne šib r.a og za častnike. podča-tnike. uradnike in v~e ostale pripadnike nemške vojske. Novi za^on je bil uveljavljen že z dnem 1 oktbra. * Gibanje nemškega prebivalstva. Po ugotovitvah nemškega statističnega urada •e je gibanje prebivalstva v Nemčiji v prvi polovici 1. 1944. nadalje ugodno razvijalo. število rojstev je občutno narastlo. število porck se je malenkostno znižalo in to zaradi tega. ker je bilo v poslednjih letih stalno mnogo več porok kot v normalnih časih. * Z le aiom se je Smrtno ponesrečil Ge-orges Schneider, sin znanega francoskega industrijalca Eugena Schneiderja, lastnika tovarn v Creuzotu. * Preglejte zatemnitvene naprave! Svetloba, pišejo nemški listi, je najsiguraejši cilj za bombne napade. Praksa je pokazala, da teroristični letalci obstreljujejo vse naprave, ki so količkaj razsvetljene. Iz tega je treba izvajati praktične posledice. Vsi vemo, da prižgana vžigalica v nočni temi posveti lo tisoč metrov daleč, žarek svetilke, kakršno uporabljajo na kmetih pri delih v gospodarskih poslopjih, seže že v dolžino 7 km in letalec vili takšno svetlobo lahko iz višine 7000 metrov. Po-mankljivo zatemnjeno okno vleče nase pozornost letalca iz daljave 20 km. Iz vsega tega izhaja, da moramo biti pri zatemnitvi j nadvse oprezni, če hočemo obvarovati škc>. j de sebe in druge. ; * Letošnja letina želoda ie v nekaterih ; nemških pokrajinah prav dobra. Ker upo- j rahljajo želod za dodatno krmljenje živali, j je vodja nemških kmetov pozval vse okrož- ; ne in krajevne kmetske organizacije, naj j se oskrbijo s tem krmilom, dokler je še j ugoden čas za njegovo zbiranje. Gozdarski strokovnjaki in funkcionarji poidejo zbirateljem želoda vsestransko na roko ter jih bodo za njihovo dslo primerno nagradili * Zaloge v severnoameriških 'rgovinah postajajo po vesteh iz New Yorka vedno manjše. Primankuje že tuli sladkorja in masla. Kljub temu. da so sladkor in mas. lo racicrtirali. jih ni r-osroče več dobiti v trgovinah z živilskimi potrebščinami. C'na borza zavzema vedno večji obseg. Restavracije so morale odstraniti z miz posode s sladkorjem, ker so ga gostje nos5!'! domov. * Nadčloveški napori v Ameriki. Kakor javljaio iz Washmgtona, je izjavil državni podtainik Patterson da morajo odvzeti ameriški delivci nadčloveške napore, da bodo lahko vsaj deloma nadomestili izrabo voinega gradiva na bojiščih. Poraba topov, j oklopnikov in steliva ie ogromna. Samo c Trna de generala BJ!senhoweria so uporabile v desetih dneh tol-'ko težkih granat, k'liker fih izUelajo ameriške tovarne v 35 dnevih. * Naraščajoči Ro<*an preplavlja nekaj dni razne zunanje okraje mesta Lvona. Voda. s?e:a deloma do prvega nastropja hiš. Prebivalstvo so morali evakuirati s čolni. Povzročena ške^te. je precej velika Poplava ogroža tudi oskrbo Lyona s pitno vodo. * Na otoku Sardiniji vlada 13'o'a. Dovoz živ'ien-k:h potrebščin ie cr d nedavnim č."«om ponolnoma p en-hal. Prebva'stvu primanjkuje ob'eke in obuive. Pommieva vlada ni r odvzela doslej nobenih ukrepov, da b1' ola\ša'a bedo p-eb'val«*va. * Rumunski kmetje morajo delati z lopatami. Ker so bili rurnunskim kmetom zaplenjeni konji katere uporabljajo za vejne operacije, poročajo iz mnogih krajev. da morajo kmetje obdelovati polja z lopatami, ker nimajo na razpolago dovolj plugov in vprežne živine. * Vsak dan eno lopato premoga manj V nemških listih čitamo: Ges'o letošnje zime se glasi: štedi s premogom! če vsaka gospodinja porabi v svojem gospodinjstvu samo eno lopato premoga manj, pomem to prihranek 5 milijonov ton na leto Na ta način prihranijo nemške državne železnice v letu dni 5C00 tovornih vlakov, ki prevažajo premog za vojne namene. S petimi milijoni tonami premoga bi lahko nemški peki dve leti pekli kruh za nemško prebivalstvo. * Suša v Avstraliji. Afencja Reuter javlja iz Sidnevja, da ie izjavil avstralski minister za trgovino in poliedris'vo W 1 i' m ScuHjr v par'amen tu. da je letošnja :uša v Avstraliji »narodna noreča«, ki io lah1-"o primerjajo z nesrečami v letih 1902 in 1814. 1 * Razmere na Sardiniji. Po vesti rimske poročevalke »Goetheborškega trgovinskega in mornariškega lista« vladajo trenutno na Sardiniji grozne razmere. Umori ln tatvine so na dnevnem reiu. Posamezne vasi organizirajo tolpe, da hi uropaie drugim vasem živino, žito in olje. Trgovine so piazne. Poštni premet miruje, časopisi ne izhajajo Samo v pokrajini Sassari pričakujejo 1200 političnih postopkov. * Italijanska zveza delavskih Organizacij je objavila statistiko, iz katere izhaja, da so stroški preživljanja narasli v Rimu od novembra 1940 do novembra 1944 za 750«/,,. * V laboratorijih eg5p'skega poljedelskega ministrstva so iznašli n®v serum proti konjski kugi. ki so jo privlekle na Bližnji vzhod južnoaf.iške čete. Kot znano, je poginilo zaradi te bolezni na tisoče živali. Kakor poroča agencija Reuter zaradi velikega razširjenja te kuge do selaj izdelana množina seruma še ne zadostuje za učinkovito pobijanje te bolezni. * Zaradi velike draginje v Siriji so morali izplačati državnim uradnikom draginj-sko doklado v višini mesečne plače. Kakor javlja agencija Reuter je odobril parlament tozadevni zakonski predlog, s čimer se zviša sirijski budžet za dve in pol milijona funtov. Ii LfisMpEe u— Novi grobovi. Umrl je gospod FeliV Gor ene. mizar. Zapušča žalujoče svoj-ce: Feliksa. Franca, Heleno, Ivank.% Ano Marijo in drugo sorodstvu. Pogreb bo •• nedeljo ob 4. popoldne z Zal, iz k p 1 co Sv. Krištofa k Sv. Križu. — Dne 23 o' to-bra t. L je umri za.-ebni uradnik Me'od Pegan. Za njim žalujejo soproga Angola roj. Kranjc, ter brat dr. Ladi-lav P^gan z rodbino. — Dotrpela je v 92. letu svoje dobe gospa Frančiška Smodiš, roj. Pu~ eonja. Pokopali so jo na pokopa isču v Ljutomeru. Za pokomico žaiuje Smodiš Janko z dioižino in drugo sorodstvo. Sv maša zadušnica za rajnieo bo v torek 21. novembra ob 7.30 v cerkvi Marijinega Oznanjenja. — Umrla je gospa Frančiška K e r n , roj. Drešar. Pokojnico bodo pokopali v nedeljo 19. L m. ob 14. uri popol dne z Zal, kapelica Sv. Frančiška k Sv. Križu. Za rajtaico žalujejo otroci: Marija, Frančiška, Julija, Ivan in Peter. — Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, žalujočim svojcem isrekamo tudi naše sožalje! u— Šestdesetletnico rojstva praznuje danes v krogu svoje družine g Fran U r e k . posestnik in trgovec v Ljubljai. Čremu jubilantu kličemo: Še na mnoga leta! u— Opozarjamo vse delodajalce, da se točno drže določil odloka šefa pokrajinske uprave o omejitvi uporabe električnega toka VTII št. 5971/90 z dne 2. novembra 1944, ker se veliavne kazenske sankcije nanašajo tudi na kršitve omenjenih določil in ker je za vsak prekršek tozadevnih določb zagroženo tudi odklopljenje električnega toka za en mesec. u— 25 let zvestega de'a. Dne 6. t. m. js preteklo 25 let, kar je g. Alojzij Pešec, po rodu iz Boštanja ob Savi. vstopil kot mlad mesarski pomočnik v sJužbo pri mesarju Francu Zajcu v Potočnikovi ulici. Danes je jubilant desna roka svojega delodajalca in opravlja spretno vsa dela. Prijatelji mu želijo, da bi ostal še mnoga leta čil in zdrav na svojem mestu. Njijiovim željam in čestitkam se iskreno pridružujemo. u— Odda ja plina za mesečni pavšal. Mestna plinarna zaradi pomanjkanja pli-nemerov ni mogla upoštevati prijav novih strank za uporabo plina. Da pa kljub temu ustreže vsem, ki žele rabiti plin za kuho, je mestno županstvo izjemoma odobrilo prodajo plina za mesečni pavšal. Zato opozarjamo vse one, kl še niso plinski odjemalci, na to ugodnost z vabilom, naj se prijavijo v mestni plinarni, kjer bodo dobili podrobna pojasnila o načinu izračunavanja mesečnega pavšala in drugih pogojev. u— Izgubila sem 17. t. m. od salona Pod- kraiška do Sv. Petra ceste 40, dragoeme briljantne uhane Ker so mi drag sp min moje pokojne mame. prosim lepo poštenega najditelja, da iste odda proti nagradi na nasiov: Merhar F., Sv Petra cesta 40. u— Nova naprava za preden je, s pomoč i o šivalnega stroja se je obnesla kot nadomestilo za kolovrat v toliki meri. da ni mo-če sproti ustreči vsem navdušenim go-epodiPiiam, ki si žele nabaviti to napravo. S pomočjo toga ma'ega nadomestnega kolovrata ali predilnka imenovanega, si bodo naše gospodinje na^veilo v zimskem času topi? preje iz ostankov volnenih tkanin in pko sovraž mo kot vi. To so ene vsakdan i e bži, ki iih rab te tudi vi najbrže. ne da bi pom s'il na to da v resnici debelo lažete No teh laži vam in nam v splošnem ljudje ne zameri o preveč, ako niso preveč občutljiv kar pa getovo niso. saj tud sami »greši io« v tem oz:ru Naj navedemo samo nekaj takih primerov, nekatere še 'z »starih« časov: Brivec: »Takoj pridete na vrsto.. « (Čez eno uro) Pomočnik v modn' trgovini: »To STajco vam j toplo priporočam Tud jaz jo nosim .. « (S mo danes ne.) Zobozdravnik: »Por>o'noma brez bolečin vam izderem zob-. « (Jojl) Rad jsk: napovedovalec: »Sedai boste slišali zelo zabaven muzikalm program ..« (Ze-hanje.) Mladenič: »Nkdar nisem nikcgaT tako ljubil kot tebe .« (Hm) Mama v višku: »Moj sinček še nima štirh let .. .« (Amnak preko pet) Zagovornik kiientu: »Nikoli ne bi prevzel tak-e zadeve, če ne b bi' prepričan o vaše ne-^oižpntrf-i. « (Da ima denar, je preprič n ) Meteorolog: Jutri bo jasno in lepo vreme .. (Seveda dežuje.) Prijatelica: »Ta klobuk ti sijajno pristop .« (Kako je simešna!) Kro ač »Ob'cka bo gotova do sobote.. « (Amn^k katere?) Do'žnk: »Plačam nrvega . « (Drago leto) Kaznjenec »To je zadnjikrat, gospod sodnik ...« (Do prve prilike ) Dijak: »Bil sem boan. gospod profesor...« (Na srcu ) Učenec: »Saj sem se učil, gospod učitelj...« (Kdaj?) . ^ _ Mož: »Imel sem važno sejo...« (Pri »Sejem volku«-) Žena: »Nimam ničesar obleč . .« (Novega namreč ) Zaročenka: »Pridem točno ob šestih...« (Z enoumo zamudo.) Trgovec: »To je zadnji par...« (Skladišče je še polne ) Gostilničar: »Pristn; cviček :z Gadove peči.. .« (S pritik':nami ) Prekajevalec: »Pristne kr-njeke klobase...« (Z goved no) Kavarnar: »Prava turška kava ...« (S Kneip-pom.) Uradnik: »Imam strašno veliko dela...« f.Arnn?.k ne v uradu.) Dolžnik na obroke: »Vsak obrok bom pla-"s1 redno . ..« (Če kaii vmes ne pride.) Natakarica: »P;vo je bilo pravkar nastavljeno ...« (Amr Zor. Miklošičeva C0. IZŠLA JE KNJIGA K N E I P P : * IV t ioiAMni DOBI SE V TISKARNI J. B L A S N I K A, NASL.. LJUBLJANA, BREG, ŠTEV. 10 u— Obvestila Slovenskega Rdečega kri- J za. Paketi Vrstn. red za sprejemanje paketov od 20. do 24. nov. t. 1. je sledeči; A, E, C m C v ponede.jtk. D. E, F. G in H v torek. I, J in L v sredo. K v čertrtek in M v petek. Uradne ure so vsak delavnik razen sobote od 3.—li ure dopoldne, v petek pa tud: popoldne '>d 3 do ^ 5. ure. u— Slovesni requ'sem za T g. opata Petra Juraka bo v sredo 22. t. m. ob 7. v frančiškanski cerkvi Marijinega Oznane-nja. u— Vodnikova pratika 1945 bo — kakor doslej vse njene prednice — pra^a slovenska čitanka, v kateri bodo vsi sloji č ta-teljstva našli kaj zanimivega in kori tne-ga. Koledarski del te pril;ubljene pub; ka-cije krase tradicionalne Gasparijeve podobice svetnkov, vsi članki p atlke pa so lepo ilustrirani. Ker tudi letos trgovci in obrtniki ne bodo poklanjali stensk:h, namiznih in žepnih koledarjev, mora Vodnikova pratika v vse naše domove! u— Jutri ob 18. bo v mali filbannon;čni dvorani javna produkcija gojencev violinskega odde'ka Karla Sancina na Ma ični šoli. Spored bodo igrali: Črnivec, Oblak, Udovč. Klopci č, Turk, Hubad, Kapus in Pečenkova. Nastopijo posamezno, v duetih in ansamblih. Spremlja ga. Mir ca Sancino-va. Začetek ob 18. v mali filharmonični dvorani. u— Izšla Je nova številka »Kmetijskih Novic«. Včeraj smo prejeli 15. številko »Kmetijskih Novic« z naslednjo vsebino: Anton Perčič: Krenlmo na pravo pot!; inž P. Simonič: Mraz; dr. Janko Koren: Nekaj o kokošjih boleznih; A. Flogo: Izpolnimo praznine v vinogradih; A Flego: Zavarujte sadno drevje; Rado Ličan: Soja v čebelarstvu; Shranjevanje umet-rih gnojil; Vrednost dobre in teme jlte molže: Ne nehajmo z pogozdavanjem; Nove vrste kolovrat in Razdelitev nagrad proizvajalcem mleka. _ TRGOVINA „O G L E D " LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠTEV. 3 (Vhod skozi vežo) NAKUP ln PRODAJA vsakovrstnih rabljenih predmetov. — Posamezne komade pohištva. spalnice, kuhinjske in pisarniške opreme, umetniške slike, preproge, otoma-ne, žlmnice, posteljno perilo, globoke ln športne vozičke, porcelan, stekienino 1. t. d. u—- L dekliška (šentjakobska) ljudska šola prične zopet z rednim poukom v ponedeljek, 20. t. m pri uršulinkah, vhod iz Nunske ulice! V ponedeljek imajo pouk ob 12.30 IV. b razred, III. a in L a, ob 15. pa IV. a, III. b in I.b; v torek ob 12.30 IV. c, IV. a, II. a, ob 15. IV. b in II. b. Ostali umik zvedo učenke v šoli. Višja ljudska šola (V. odd.) naj pride v ponedeljek ob 7.30 pred šo"sko poslopje na Grabnu. V nedeljo bo šolska sv. maša kot navadno ob 8. uri v cerkvi sv. Florijana. — Upraviteljstvo. u—- Pisarna Društva s'epih v L;ub jani, Gradišče št. 7, posluje od ponedeljka, 20. novembra t L dalje vsak dan razen redenj in praznikov od 15. do 16. ure popoldne. u— Odlično delo dr. Vladimirja Senka »Kongres svete alianse v Ljubljani«, je prvo delo iz diplomatske zgodovine v slovenščini. Izšlo je v Ljubljanski knjigami, Gosposvetska 3. u— Sprejmem v popravilo raznovrstno perilo, damske in moške nog-v ce. Po-pravljalnica nogavic A Drfoeljak, Kopitarjeva l — pri Zmajskem mois-tu. u— Stare kravate napravim kot nove. Popravila sprejemam dnevno do 10. ure na Tržaški cesti 17/11. P. Amon. u_ Sredn>?šolci-lke izkoristile prosti ?as, da se priučite strojepisja. Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoča. Novi tečaji pričon ajo 20, 21. in 22. novembra. _ Informacije, pno pekt': Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska cesta 15. u_ Učite se strojepisja! Novi te^a i pričenjajo 20., 21. in 22. novembra. Prakt eno znanje, koristno vsakomur seda i in v bodoče v zasebnem ali javnem poklicu. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer, dogovorno in po želji obiskovalcev. Učnina zm- na. Vpisovanje dn-vno. — Pro=p kti: Trgo sko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska cesta 15. u— Vse dijake, d«j?k'n"e opozarjamo na inštrukcije srednješolfkh predmetov in tujih jezikov. Vpisovanje dnevno. Speci al-ne inštrukcije, Kongresni trg 2/n. u— FORMirOT PASTILE ZA DEZINFEKCIJO DST IN GRLA dobite v lekar nah. u— Kupujem kože divjih in domačih živali. lisice, dihurje, polhe itd. po najvšji ceni. Kožuhovina Dani"o Predalič. Ljubljana, Sv Petra cesta 18. telefon 36 46. u— Ogled najnovejših slik V. Skrušnyja bo v n-^deljo 19. t. m v ateljeju Državnega gledališča Bleivveisova cesta 13, nasproti Vladne palače, od 9. do 17. ure, brezplačno. u— Sprejemajo se redni dijaki in priva-tlsti srednjih šol k dnevnemu pouku iz vseh predmetov. Istotam se vrši pouk za učence ljudskih šol. Informacije: »Kore-petitorij,« Mestni trg 17/L u— BobiS Slovenska slovnica s pravopisom je edina za ljudske šole in edina od oblasti odobrena. Založba Kleinmayr & Bamberg, Miklošičeva 16. u— Sprejem gojenk v šolo sa zaščitne sestre. Šola sprejema prošnfe za pn* le'-Mk še do 15. depemtora t L Z Gmcafringa Smrt dveh koroških rojakov. Na vzhodnem bojišču je padel destnik Jamz Sošter-šič iz Brnc. Na severnem bojišču je zatekla smrt desetnika Stanislava Mavca iz Golobice. V Struževem pri Kranju je umrla 40- letna pose.itnica Maiiju Sumi. Na bojišču je padci koroški rojak Karel Kren, po domače Golarjev iz Mirnika. Prav tako je padel vojak Hans Ravter ter desetnik Konrad Trupej iz Drašič pri Beljaku. Na Koroškem Je umrla 22 letna posest-nikova hči Adelgunda Janičeva. — Dne 10. novembra je umrla v S4. letu svoje dobe Ana Aha.cova. Nesreča z izstrelkom. 16letni učnec Adolf Sjenčer iz Sptala na Kor< šl:cm Je našel izs^re ek ter ga tako dolrro pr :r eta-val sem in tja dokler se ni raz,> č 1 ter ga ranil na očesu. Sj-ončar se zdravi v celovški bolnišnici. Umri je reviror celovške žol zn?ce S mon Smalc. Pokopali ga bouo v so1 to . latora lz Scomparinijeve ul. 12 je fila po - opravkih od dcn.a. Ko sc je vrnila, je ugotovila, da jI je bilo v čas* odsotnosti ukradenih 6 rjuh, 2 prta, 12 prtičev, 6 zagrl-njal, 7 pajov spodnjih hlač in 9 parov ženskih srajc. Oškodovana je za nad 6000 lir. Tržaška policija je uvedla temeiijto preiskavo. da tzsleii drzne tatove in uzmo-vifte. b CJedc^ Smrtna kosa. Te dni so umrli v Gorici: 69letna Antonija Juranič vd. Satler, 88'et-na Frančška Križnič in "8letna gospodinja A ojzija Drago vdova Bebec Ljudsko gibanje v Gorici. D'e 3. novembra sta bili v Gor'Ci 2 rojstvi. 1 smrtni p-imer ter 1 poroka Nezgoda okoliškega kmeta 601etni Mrko Cijan, kmetovalec iz Mirna. e bil po opravkih v Gorici. Pri prečkanj" Muti.le-vega Korza ga je povozil avto. Cijan ima številne poškodbe. Zatekel se je v goriško bolnišnico. | 18. novembra. S S4sf«pske.fa Visoko starost je učakaj bivši udeleženec bojev za okupacijo Bosne Gerrg Asia-ber iz Sv. Miklavža na štajeiskem. Mož je dovršil pred kratkim 93. leto. Ob tej priložnosti ga je obiskalo posebno odposlanstvo ter mu izročilo častno darilo, obenem pa mu izreklo čestitke okrožnega vodje in krajevnega političnega volitelja. Razstavo plemenskih ovnov štajerskih ovč.jerejcev so priredila nedavno v Sv. Mihaelu. Razstavljenih je b;:o 67 živali, katere so ob tej priliki uvrstili v štiri razrede. V prvi razred je bilo uv.ščen h 11 plemenskih živali, v drugI razred 32, v tretji razred 17. v četrti pa vsi ostali. Pregledna komisija je ugotovila, da so razstavljene živali letos krepkeiše in boljše nego so bile živali na zadnjih razstavah. Iz Tma Himen. V Trstu so se poroč;li te dni mehanik Gv:do Rebec in gospodinja Roza K «-rone, Evgen Bartol in uradnica Liue-ba BarbaricL Smr.ua ko*a. V Tistu je umrl dr. Karol Cclcuc, bivši ravnatelj nezgodnega zavarovalnega zavoda. Doživel je starost 80 let. V Trstu je bil zelo znan Po rodu je bil iz Krmina. Udejstvoval se je tudi na publicističnem torišču. Vdova na možev pogreb, tatica v njeno stanovanje. 471etna Marija Brecevec je šla na pogreb svojega umrlega moža. Med pogrebom pa se je sp'azlla v njeno stanovanje 24l€itna vratarnica Ana Cernja iz ulice Mlin na veter 30, ki jo je našla n:ka Bre-cevčeva prijateljica, ki je hotela spremljati vdovo na pogreb, pod posteljo v spalnici- Cernja je morala vrniti nekaj sr:b a. živilske nakaznice in 2 kg jabo k. ki si jih je bila prilastila. Mlada tatica se bo morala zagovarjati pred sodiščem. Zastrupijenje z gobami. 45letna Palm ra Scudi, 20letna Renata Monteleoni in 33let-ni uradnik Blaž Montoleoni s Kodonjske ulice 7, so se morali zateči v glavno tržaško bolnišnico, kjer so dognali, da so se zastrupili z gobami. Ponesrečenca. 323etna Aurora Kren iz Boscove ulice 28, se je zaletela v neko oviro in ob'ežala s poškodbami na rokah in nogah. 36letni delavec Herman Furiap. iz ulice Machlig 10, je dobil med deiom vej opeklin po brazu in pod očmi. Ponesrečenca se zdravita v tržaški bolnišnici. Vse kradejo. 421etni Antoniji Populin z Belvederskega stopnišča 2, je bila ukradena listnica z 856 lir gotovine. — Podob n doživljaj je ime a 65letna vratari a A - j-zija Zgonc s Kolonj4ce ulice 25. Živilske nakaznice ji je izmaknil d:"zen žep ar v n ki pekariji v ulici Sv. Spiridona. — Spletna Dominika Bearsi se je zaitek'a v zaklonišče. Ko je prišla domov, je ugotovila da so ji zmanjkale živilske nakaznice Tržaška policija poizveduje za tatovi in uzmov:či. Vianalj&jo in kradejo. Drzni vlomilci so izpraznili mesarijo Bruna Padovana v Lu-cianijevi ulici 24. Odnesli so 72 kg zaseke in 40 kg mesa v skupni vrednosti 2500 Ur. — Isto noč so se vtihotapili vlomilci v mesarijo Leona Bortolettija v ulici Ferraris št. 2. Oškodovan je za 2000 lir. Ukradli so mu 71 kg zaseke in 20 kg govedine. Drugi skupini uzmovlčev sta izpraznili mesariji Umberta Rochelllja v ulici Tigor 12, ki mu je bilo ukcadenih 15 kg zaseke, in Franca Mozetiča z ulice Giustinelli 7, kl so mu odpeljali 60 kg zaseke. — 78 parov ženskih nogavic, vrelnih nad 26.000 lir, je bUo ukradenih iz trgovine U. Zaga na trgu Karla Alberta 8. — 33 letna Mercedes VI- Bcžcžnico KOLEDAR Nedelja, 19. novembra: Elizabcta. Ponedeljek, 20. novembra: Srečko DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Mafca: Lmmensee Kino Slopa: Noč v Benetkah Kino Union: Dvoživka Kino Moste: Samo ti. PRIREDITVE V PONEDELJEK Kinematografi nespremen leno. Javna produkcija šole Glasbene Matice ob 18. v mali fi harmon.čni dvorani. i>ii2C KA E lJ'.ti il<.\ L Nedelja: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg št. 9; -Ramor. Miklošičeva cesta 20; Mur-mayer, Sv. Pe'ra cesta 78. Ponede^ek: Mr Sušnik MarltLn trg 5; Deu-Klanjš£ek Dia, Gospa-veiska če ta 4; Bohinec ded., Cefta 29. oktobra 31. Nedeijfeko dežumo zdravniško službo ima mestni višji zdravnik dr. Logar Ivan, Rimska cesta 7, teiefon 21-66. Zatemnitev od 16.50 do 8.50. DHŽAVČO* GLEDALIŠČE DRAMA Nedelja, 19. novembra ob 15. uri: Triglavska roža. Mladinska predstava. Izven. Cene od 40 lir navzdol. Ponedeljek, 20. novembra: Zaprto. * OPERA Nedelja, 19. novembra ob 16.30 uri: Tra- viata. Izven. Cene od 60 lir navzdol. Ponedeljek, 20. novembra: Zaprto. Idžigjnlška skupin?, jadranska Printerje RADIO LJUBLJANA NEDELJA 19- NOVEMBRA: 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Veseli zveki za nedeljsko jutro. Vmes: 8.30—8.40: Poročila v slovenščini. 9.00—10.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda. 10.00—10.15: Poročila v nemščini. 10.15—11.05: Prenos službe božje iz stolnice. 11.05—11.30: Koncert Elze Kar-lovčeve in pianista M. Lipovška. 11.30—12: Slovenska ljudska oddaja. 12—12.30: Napoved sporeda, nato: Opoldanski koncert. 12.30 do 12.40: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.40—14.00: Nemški ljudski koncert. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10 do 15.00: »Pozdravi iz domovine«. Radijski orkester vodi D. M. šijanec, sodeluje Komorni zbor. — 15.00—15.45: Večno smehljanje. — 15.45—16.00: Petnajst minut za podeželje — ing. Ivan Oblak: Povečajmo rejo prašičev 16.00—18.00: Koncert za vojake. Vmes: 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 18.00—19.20: Nesmrtna glasba nemških skladateljev. 19.20 do 19.30: Vmesna glasba. — Od 19.30 do 19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—20.00: Kaj prinaša prihodnji teden. 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—22.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda. 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15—23.00: Plesni orkester vodi M. Vodopivec. 23.00—24.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda. Zavedajte se. da če v devetindevet-desetih primerih morda ne bo dejanskega napada sovražnih letal, se enkrat tahko zgodi da bo zares. Zato ne izzivajte usode in držite se danih navodil! Predvsem takoj po dan«>m /o-i1™ ainrma v zaklonišče! Tržni dan m živilskem trgu Ljubljana. 18. novembra. Le kratke ure so bile odmerjene današnjemu žvilskemu trgu. Kmalu je gospodinje in prodajalke pozdravila srirena in vse so družno opustile živahno kupčijo in zbežale v bližnja zaklonišča ali na domove Na trgu je bilo davi prav živahno od Zmajskega mostu do Trimost;'a. Prodajalke p'etenin, ki postavljajo svoje mizice ob Ljubljanici pri Zmajskem mostu, imajo vedno opravka s kupci. Čeprav ne prodajajo blaga, kakršnega so prodajale v predvojn;h časih, ljudje še vedno radi se<-gajo po njihovih izdelkih. Kupčija ni slaba Podobno ie na mizici, kjer v bližini, vendar onstran Kopitarjeve ulice, prodajajo stare čevlje. Povpraševanje po starem blagu je splošno veliko. Predno pa se ljudje odločijo za nakup kakšnega kosa starega blaga — in to velja tudi za čevlje — obredejo vse ljubljanske prodijalce in prekupčevalce s starim blagom, da se prepričajo, po čem prodajajo blago in da jrlh ne prevarijo Šele ko so zbrali zadostna obvestila in si ogledali blago, se odločijo za nakup. Davi je bilo na Vodnikovem trgu največ zanimanja za česen. Gospodinjam je snoči, ko so brale v časopisih, da bodo dobile na družinske izkaznice 30. 50 oziroma 100 dkg česna, kar odleglo Česna se je letos polastila črna borza in mu v nekaj dneh navila ceno do vrtoglave višine Pomagale eo pri tem tudi razne obilo založene gospodinje, ki so vneto preplačevale. Cena česnu se je zadnje dni na borzi vrtela okoli 100 Kt za kg. Sedaj bo vsaj za nekai časa odk'enkalo črni borzi s česnom Pri vladajočemu pomanjkanju česna ni čutiva, da so se davi morale gospodinje uvrstite pri stojnicah v vrste, ker jih je bilo več. kakor so jih utegnile prodajalke takoj poatreči. Nobena oi hotel« ali m B* ! trpeti, čeprav ji ie bHa pripadajoča količina na nakaznice zagotovljena, j Gospodinje so se zjutraj precej zanimale J za perutnino in kunce, ki iih je sedaj vedno j nekaj naprodaj. Predala ke prinesejo prav lepo hranjene živsli. Največ ponujalo petelinov. manj je naprodaj starih putk. ki so že odslužile in so dohre le še za kurjo juho redke pa so iarčke ki so razmeroma najdražje. Med kunci je bilo d^vj neka> prav lepih živali k; bodo zaklane, dale obilno in sastno pečenko. Pri zelenjadaricah ni bilo posebne izbire. Gospodinje so morale pohiteti, da so s nakupile nekaj zelenja. Pokupijo pa naše gospodinje vse in nso posebno izb;rčne. Najboljše so Trnovčanke založene s 6olato Spravljajo jo na trg. kolikor morelo. ker jo je toča pred prvim snegom močno potolkla in je nevarnost. da bo zgnila. Naprodaj je precej zelene, porov in peteršilja Zelja davi niso prod:ja!i Nekaj glavic je šlo z vozičkov proda alk v mreže gospodinj skoro neopazno že med potjo na trg. Hvaležno so gospod:nie potrpele v vrstah. kjeT so prodajlke imele oh rov t. repo in podobno, sočivje. ki zaleže nekaj več kot solata, za silo tudi kot samostojna jed Vztrajne so prodaiake 6emen za semeniščem. Čeprav kupčija ne cvete take kakor včasih, eo vsak dan na trgu s svojimi vrečicami raznega semenja Na Pogacarjevem trgu ie življenje običajno Poživi se. kadar oddajajo iz ondotnih skladišč «adie ali druge vrtnine. ki jiih prodijaio na karte Takrat se pri stonicah na Poga carjevem trgu naberejo običajno dolge vrste kupcev. živahnost današnjega jutranjega trga eo Povečale še gospodinje, ki so nakupovale meso v mesarskih tržnicah. Tod je bilo toliko kupovaJk naenkrat, da so se pri nekaterih me-wgiih morale ovntiti * vjsta »ene® ©lcr©g Bel® hiše »Nrttcs Wiencr Tagblatt« poroča iz peresa ®v»jjcga dopisnika y Lzboni: Zdravje ameriškega državne^ prezidenta -v zadnjem času ni najboljše. Roosevelt je moral zaradi tega to pot opustiti volilno kampa-n o ter se je omeji na agitacijo za lastno osebo s pomočjo nekaterih svojih svetovalcev. Nekajkrat ie govori! tudi po radiu. Roosevel-tov »dvomi« zdravnik, generalštahni zdravnik amer Ške mornarice viceadmiral Ross R Mc In tre je nokazal že večkrat svojo veliko za-skrb';enost spričo nrezidentovega zdravja Zaradi tega je ?e bolj velel skrčiti njegove nastope ter izdal stroge predr>'se. katerim se mon Roosevelt pokoravat'. Roosevelt sme le milo kaditi, malo piti. uživati pa mora več vitaminov. To je poglavitno povelje, katerega ie odredi McTntre za ameriškega prezidenta seveda poleg številn;h dmgih zdravil, katera mora Roosevelt uživati zaradi svojih često Ponavljajočih se napadov bronh tisa. Glavni Booseveltov volilni agent Sorčo te«a tnVožara je prevzel vodstvo minule volilne kamrnnie v dobi pred zadnjim-■volitvami Bob Hannegan. novi prooagatnr voFreiJa odbora demokratske stranke Ta mož je zbral okrog sebe več dobro plačanih agitatorjev, mc\ nimi nekaj Rooseveltovih prijateljev. Med njimi so bili: Wa!lace. senator Tniman. Elmer Davics. Ji d Sidnev H"'l-man. na tudi šef amerskib komunratov Earl Browder. Vsi ti so takorekoč »vzel' v roke "Rooseve'*nvn usodo,« da še enkrat zagotovijo mago Rooseveltovi »eieiltt, rendar m pUčaJ« po&n&m- md t, i » oflja |» V VL— U vsak •«*•« J» fla«Bd teka* L ml. bi dajanje BMlova aH tfra L JU- SP O RT m Mla^I&a — Vle fsn. Popoldne od 14.S0 dalje na igrišn Ljubljane Preveč — ali vsaj razkošno mnogo za današnji čas — smo že pisali in žrtvovali prostora za današnji dvojni finale v domačem nagradnem turnirju in prav nič več ni treba povedati o njegovi izraziti borbeni in privlačni strani. V obeh današnjih nogometnih tekmah — med mladino in med prvimi moštvi — ne gre za nič več in za nič manj kakor za odločitev, kdo bo prvi in kdo drugi. Za športnika in za vsakogar, ki ve, kaj v športu pomeni biti najboljši med vsemi ali samo dragi, ni tehtnejšega razloga za trditev, da bo taka borba res napeta in zanimiva do konca. V tem znamenju bo torej domači mod-klubdci nagradni turnir za žoge danes dočakal sivoj dostojni zakjuček. Vemo že * naprej, da tudi trenutni položaj nastopajočih ne bo prinesel senzacij, saj so navsezadnje v teh tekmah na delu zmerom isti ljudje ki kar čez noč tudi ne morejo ustvarjati čude. žev. toda to pa že pričakujemo od vseh. ki jih je zadela čast nastopa v današnjih tekmah, da bodo zaigrali v pravem prvenstvenem slogu in za slovo od tega tekmovan;a poskrbeli našemu nogometnemu občinstvu, ki se je ves čas — to moramo to pot povedati še čisto posebej — pokazalo kot izredno vztrajno in hvaležno, še za tri ure dobrega nogometa. Spored se začne ob 13.30 s tekmo Mladika—Vič in nada'juje- ob 14.30 z glavno NUJNO IŠČEM sposobnega krojač« in čevljarja, po možnosti z lastnim orodjem. Pred. itavlti se v četrtek med 16 ln 18. uro. Erjavce v* fleeta 18-1. 30780-1 VEČLETNI VODJA strojno elektrotehničnega velepodjetji popclrk* m» samoftojen v vod stvu različnih obratov in vsakovrstnih etrojev, kakor gradnje elektrarn želi primerne zaposlitve Naslov * ogl. odd Ju tra. 30654-1 POŠTENO DEKLE Me primerne zaposlitve kot vzgojiteljica k otrokom. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro dekle«. 30920-1 POSTPE2NICA išče zaposlitve od 8. do 13. ure $ hrano. Ponudbe na ori. odd. Jutri pod »Mlajša«. 30924-1 UPOKOJENKA is ie raoosliter gospodinje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Upokojenk?«. 30880-1 ISffiM SLUŽBO, rrem prati n« dom. liViti aH za postrežnico. ali kar koli. Naslor ▼ og! odd. Jutra. 30*43-1 DOBRA KUHARICA vajena tudi pospravljanj sob, i5če slrJtio. PonudV-na ogl. odd. Jutra pod »Služba«. 31030-1 SLUŽKINJO in postrežneo takoj sprejmem. Vprašati dopoldne od 8. do 11. are v deli-katesi Wolfova 12 aH od 13. do 15. n« Domobranski cesti 7. 31000-la SLUGO za trgovino, iščem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 31063-la POSTRE2NTCO za dopoldanske ure sprejmem. Predstaviti se popoldne. Naslov v og!. odd. Jutra. 31C6l-la m Vodoravno: 1. bajeslovna ladja iz starogrške zgodovine; 4. tuje žensko ime; 7. "zebrazba, prosveta; 9. jeza, črt; }1. tek; 13. ploskovna mera; 14. cona, predel, opasač; 16. spodbujevalca; 17. krvoločen rimski cesar; 19. mojster, prvak; 20. znak za prvno; 21. znak za težko kovino; 23. turški dostojanstvenik; 25. kratica, kj te opozarja, da poglej; 26. oblika glagola biti; 28. -gra (č.ško); 29. figura; 30. lastna hiša Navpično: 1. velka morska ptica; 3. o. m; 4. ckraijšan pogojn: veznik (v starejš-lh pesmih); 5. plod; 6. atenski grad; 8. srbska reka; 10. nemški osebni zaimek; 12. veznik; 14. poljsk' prdciek; 15. \iba; l7 znak za prvino, predlog; 18. isto kakor 17; 22. odpos a-nec, tekač dostavljalec; 24. kakor 25. vodoravno; 25. lesna rastlina brez ;zraztegi debla; 27. osebni zaimek; 28. vzk'ik. REŠITEV KRIŽANKE ST. 80 Vodoravno: 1. Satir, 6. zeleneti, 13. Apis, i 16. Okolica, 18. imenovalec, 20. lokomohila, 22. Apatin, 24. valeta, 25. skaiLe, 26. aga, 28. davi, 31. Ala, 32. uk, 33. zona, 35. ap, 33. . enice, 38. akuitsn, 41. epd, 43. nasadi, 45. i loža, 47. atom, 49. no, 50. ironičen, 53. me-| rilo, 55. lakoničen, 57. teleta, 59. gč, 60. lr1, : 61. imeniten, 62. tla. | Navpično: 1. so-iden, 2. ako, 3. tok, 4. ' ilovica, 5. rima. 6. zabela, 7. lla, 8. Ema, i 9. ne, 10. enak, 11. topaz, 12. Ivalo, 13 ali, ; 14. pena, 15. ic, 17. co a, 19. Atene, 21. ita!<, 23. na pomoč, 25. skeleti, 27. Ga. 29. Ananas, 30. Visoko, 32. ut, 34. aparat, 37. edina, 39. Udine, 40. nonet, 42. iti, 51. oči, nesm, 54. et, 55. Lu, 56. Or, 58. le. DO?!RO KUHARICO eostiln ?ko ali zasebno lSče gotlna Mrak. Rlr. ska 4 30708 1 a POSTREŽNICO za. 2 do 3 ure ponol dne. lžčem. Glednllšlta 14. vrata 18. 307S9 la KUHARICO nerfektno in sobarico— Iščem za takoj. Predsta viti ^e med 12. in 15. uro Naslov v og' cdd. Jutra. 30641 la SLUŽKINJO ••amostojno za vsa gospodinjska dela, išče k 2 osc-fcama res dobra. Po ?oj: vljudna in lepef»a vedenja ter pridna in poštena. Ncslov v trgovini žužek, Tavčarjeva ul. 11. 30923-la ŽENSKO s^dnjih let, tudi starejšo ali begunko, iščem za vsa cela k 2 članski dru2r;n:. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra. 30941-la PAZNA«ATKO spnvmem takoj. 9?r»e"C. 'Venburcova 1. 30915-la GOSPODINJSKO r>omočnico. pridno, pošteno, spreime dvočlanska <'ružina v centru mesta. — NTas!ov v ogl. odd. Jutra. POSTREŽNTCO 2-krat tedensko, sprejrpem. Naslov ▼ ogl. odd. Jutra. 3C811-la PP ODA TALKO ?a Jpeccrijo. ki bi pomirila tudi v gospodinjst-.".: spre;mem. Naslov v oi-l. odd. Jutra. 30813-la POSTREŽNICO. irtliišo, spreimem trikrat tedensko od 14 do 16. Naslov ▼ ofcl. odd. Jutra. 30757-la POSTREŽNICO ?a dopoldanske ure ali par-krat tedensko sprejmem. Naslov v oj?l. odd. Jutra. 30726 la POSTREŽNICO iščem za o"vafcrat te^en sko. T sredo ln soboto popoldne. Biti mora po štena ln pridna. Naslov ▼ ogl. odd. Jutra. 30351-1 a POSTREŽNICO S:eto, marljivo, iSčenu za popo'dne-. Zelasltl i«, pro=im. cd 14. do 15 ure v Tavčarjevi 5t. 2-1. demo. 20733-la POSTF*:»NTCO trikrat teden Vr<> «prel-mftti. Naslov v orl. oddelku Jutra. 30338-la HLAPCA k dv«>ma konjema i Me gradbeno podjetje. Poizve se ▼ ogl. od^. Jutra. 30ri dragem mojstru. Ponud be na ctrl. odd. Jutra pod »Močan ln 7-dravc * 3CSG0 44 FRIZERSKO UČENKO sprejmem takoj al pozne-ie SsIon Justi. Rimska cesta 24. 30697-44 PEČEK se želi Izučiti fne mehanike ali etrugaiftva. N^lov T ogl. Odd-^JU- SLIKARJU veSčemu dela z bfwl mm aparatom za posli-kavanle iutk, dam stal no delo na Cot.. Dam m.iterlal ln plačam od kO'a Garancija potrebna Šlajpah. Slomškova 6. 30740 3 PREDICO IŠČEMO! Kolovrat in zakurjen prostor je na razpolago, če predica s tem sama n- razpolaga. Naslov z event. navedbo pogc;ev oddati v ogl. odd. Jutra pod »Iz-verb-n-t-r 30885-3 ŠIVILJA rrir"na, gre šivat na dom. Naslov v ogl. odd. Jutra. 30905-3 STFDILN^SKS odprtine pcpriv'm. da «e porabi mani kuriave. Pišite na os;!, odd. Jutr'. pod ,s<:» bplač^. ^os31-3 KIAVTP.JA Zi d'.-? dijak1.--)Ji. Iš5pm. P nv.cfbe na o?'. odd. Jutra pod >Glaso"'r^ 30984 3 C-P ADT?rNA risrrska dela spre*mem n-a dom. Naslov v ogl. odd. lut-a. 30749-3 VTOLTNO nj^^čiiir, ln za mo.Htr-rki zpit. nrid» Za n:zko ceno TDOučsvat n-s. d^m _ v/ t^-M- N?stov oddajte v trgovini K Pučnik. Frančiškanska 3. 30?89-3 FI.ANELO nekaj T.otrov ln 2 kra sna mufa. prodam. Naslov v ogl. oid. Jutra. 30V92C DVA KAUČA iz orehovlne, s preda lom brez tepeciranja — prodam. N?.s.'ov v c£:is nsm odd. Jutra. 30711-6 t ZMSKI SUKNJI prod-m Naslov t oglasnem odd. Jutra. 307106 volijo psrco lepi. dobrn fuv.ijko. — prod-.m Glince, Ločnl-k:irjcva 7- 30727-6 MOŠKE MA.TCE b!-.če. trko »?.Taoo«. — p-ed-ojne. nekaj komadov, pridam. Naslov v ogl. odd. Jutra 30745 6 BI.AOO dimsk; temno medro ali črno. ugodne orodam Calov£::a <9 !• 30772-6 go-jzarje otroike St 31 zame njam za 5t. 33 34 Drx> renik. Paimova 41. 30756-6 nove snežke z nizko net-o. št. 37, pro dam A S., Jadr-nska 22 I. nadstr. od 10. do 12. 30763 6 bl/voo Za mo^ko obleko. sivo ali rjavo. wgodno pro d.-.m. Celo^ka 49-1 30771 6 plasč za 10 do 14 letne« deč ka. fuknjlč za 9 do 13-letnc^a dečka ln nove pumpari.ee za večfr, postavo ugodno prodam. Langueova 22. 30536-6 damsko, potovalno, novo. 18 prvovrstnega svinj skega usnja, prodam. — Naslov * ogl odd. Jutra. 30830-6 RADIO APARAT 5 cevni, salonski, % vde-lanim elektr. gramofonom ln dvema svočnlko ma proda Avsec Pleter-šnikova ul. 12. Ogled od 12 do 15 ure 30823 6 GLASOV!« . dobro ohranjen, v tw» blbnem etanju. zelo ugodno prodam. Meetni trg 3 H od 0. do pol 12 io od 2 do 3j4um ČRN KOŽUH lep, ugodno prodam. — Naslov v ogl. odd Jutra 30679-6 RADIO APARAT Ko "1 zaželite kup « do ber redioepsrat. zrlasite se pr; Radioglas. Topnt Ška 16. 304G96 PRAŠIČKE težke približno po 50 kg, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.,^.« TRTCTKEL zeln trpežen ln dobro ohranjen, nosilnost do 250 kg, prodamo. »Kar tomoir« palača — in nadete. 30752-6 BELO VOLNO lepo, prodam. Gosposka ul 9-II. Ogled od 10. do' 12. ure. 30571-6 KOSILNICO znamke Korni.c. rabljeno še v zelo dobrem stanju, ugodno prodam Naslov v ogl. odd. Ju tra. 30601-6 DVE POSTELJI z opremo in 2 nočn' omarici ter krasno boo (sibirski volk) pr>d ce no ugodno prodajn. Naslov v ogl. odd Jutra. 30303-6 FOTOAPARAT Ze ss Ikon. Super Ikan-ta, 6x9, prod;; m. Naslov v ogl. odd. Jutri".. 30663-6 KONJA 5 let starega, dobrega voz-^a, prodam. Oasit-ika 7. 30577-6 POSTELJO z žirrmic-m! m posteljno omar co (ptičji Javor) — prodam Naslov v oglasnem odd. Jutra 30700-6 VTTAI.UX LAMPA (svetilka), kompletna, za obsevanje, naprodaj. Na-f' ov v Ogl. odd. Jutra. Ogled od do 11. tire. 30659-6 A PREMOG L FogačsuiJ LJUBLJANA, liouoričeva 6 ieieton iU-oH t KiiPROGO 2.70 x 1.5U. za kavč, divan iii za steno ali za tia in eno zimsko črno moško s£-ionsko suknjo, predvojno blago, v dubrem stanju — prodani. Muko Sterbeinc, Lepocivorska 23. pritličje. 30917-6 visoke maje črne, športne, pieavojne, z dvojnimi podplati, št. 38, niklane drsalke in rjave nizke čevlje, pravo usnje št. 39, vse skoraj novo, zamenjam ali prodam. Kongresni trg 7, pritlično, ni dvorišču. 30933-6 KONJA prodam. Poljanska e. 44. 30918-6 ČRNO SUKNJO lepo, za majhnega starejšega gospoda, prodam ali zamenjam. čertodič, Sv. Petra c 47 . 30919-6 SNEŽKE »H GALOSE ženske, št. 39, zamenjam za št. 41—42. Tržaška cesta 109a. 30921-6 STARO OBLEKO h lodna, za večjo moško postavo, prodam. N^lov v og!. "odd. Jutra. ?09:2-6 UGODNO PRODAM: 2 para dobro ohranienih vi šokih dekliških čevljev (ria-ve, črne) št. 35. zimsko temnosivo pelerino, igrače in drugo, ali zamenjam. Naslov ▼ ogl. odd. Jutra. 30927-6 RADIO APARAT f, cevni, nemške znamke, z ieklenkimi tipa 1°42 — prodam. Naslov v og!. odd. Jutra. 30928-6 DAMSKO KOLO skoraj novo, odlične nemške znamke, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 30929-6 KONCERTNI KLAVIR zelo lepega močnega glasu, priznane dunajske tvrdke, prodam. Naslov v ogl. od-del. Jutra. 30930-6 PERILO za dojenčka, do 6 mes., vse dobro ohranjeno, prodam. Vel. čolnarska ulica IVII, Trnovo. 30931-6 ZIMSKI PLASCEK rjav z krznom in mufotn, za 10-!etno deklico in damske čevlje It. 38—39, prodam. Vel. čolnarska ul. 15/11. Trnovo. 30932-6 gojzakje k. 43—U. u., . teaskc 40 * pcodam radio aparat. Tovarniška 1. I. nadstropje. 30934-« KOJfALNO BANO prodam. Naslor v ogl. odd. Jutra. 30936-6 ZaMSKI PLASC za 10—13-letnega fanta — prodam Bleiweisova cesta 7/1, levo. 309p6-6 JOPICO čepico, hlačke, gamaie za 1—2-letnega otroka, čista, volna prodam. Naslov r ogl. "odd. Jutra. 30939-6 GUMI VOZ nosilnost 7 ton, prodam. Jemč Poljanska c. 69. 30942-6 ŽELEZNO PEČ visoko, prodam. Gorenc — Poljanska c. 69 . 30943-6 GOJZARJE št. 43 prodam. Cesta na Brdo tO, pritličje. 30944-6 SADNO DREVJE žlahtno, ribes, vinske trte, vrtnice ovijalke, lepot-čno grmičje. prodaja vrtnar Pod hribom 40. 30947-6 ZIMSKI PLASC moški, črn, dobro ohranjen, prvovrstno blago, za srednjeveliko postavo, prodam. Ocled pri g. Žieonu, modnemu krojaču. Wo!fo-va 10 30948-6 DASTSKI PLASC črni z krznom, za manjšo postavo, prodam. Naslov v oM. orM lutra. 30949-6 RADIO 6 cevni. Super. rnrodnm. Or^d iz prii-sroop+1 v t^r-^vlni B^n-Eon. ldc^ičeva 30. 3(«59-6 VOT-N^V PER te^nk in e->'zarje rr.nč-n« zn.TenJam. N^-knJ šlf^n ln pr.-dam N^!ov v oglasnem odd. Jutra. 30351-6 OTOM ANO ^obro obraniero, prodam. Galetova 10'TI. Opled od 8. do '.0. pre. 30S ^9-6 2 LLLK- KUHALNlivA na enoiuozeiczno ploščo, piodiin — ztmcn.iia pa ipoitne moške čevlje št. 42 za kratek Zimski suknjič. Salon »i-acii«, Kongresni trg 3. 30382-6 i\GVE SKOIJNJE iz črnega boksa, zamenjam za buure. Idrijska ul. 3. 3C884-6 DAMSKE SNEŽKE in galoše št. 40, gidoše it. 34, voziček za P"PO. otroško jposteiio, prodam. Poizve se Pleteršnikova 26. pri hišniku. 308S6-6 MOiriO SUKNJO črno, za srednjo postavo, gojzarice št. 42. ženske visoke čevlje št. 38 m darilo za damo, prodam. Pe-ruškova 21, na vrtu. Virant 30388-6 KORENJA 10C0 kg prodam. Kasteiic, Doienska c. 5 3C891-6 SEVRO SALONARjE št. 39, črne, nove, zamenjam za enake št. 38. Naslov v ogl. odd. Jutra. 3i'S926 0TR05KI VOZIČEK globok in športni, nerabljen, prodam. Naslov v opl. odd. Jutra. 3^894-6 USNJEN "KOVČEG temnorjav, 60 r 37 cm in moške škornje št. 43, oho^ je skoraj novo, prodam f.li zamenjam. Stari trg 2S/I, desno. 308966 TRICIKEL prodam. Poizve se v m!e-karni Potočnik, Smartrnska 16. 3f-897-6 LFICO model III. a (E!msr) in po- večeva!nik. prodam. Oboie prvovrstno obranieno. Ponudbe na ogl. odd. Tutra nod »Te:<~1 40«. 30902-6 PRAŠIČKA 7 mesece^' starega, Prodam. Dopise na ogl. odd. T';tra pod »Lep«. 30904-6 ELEK. LIKALN1K nov, prodam. Ogied vsak večer od 6. dalje in v nedeljo ves uan. Naslov Kav-škova 3, Šiika. 305J6-6 USNJENO AKTOVKO skoraj novo in usnjeno ta-ško za zdravnika, ugodno prodam. Ogled od 12. do 15. ure. Stari trg 1/1 levo. 30907-6 MODROC za zibel in otroške igrače, dobro ohranjene, prodam. Gerbičeva št. 47. 3J909-6 ZiMSKI SUKNJIČ za 16-letnega fanta, zamenjam za suknjič za starei-šo osebo. Naslov v ogl. odd. lutra. 30911-6 PLINSKI RESO prav dober, na dva plamena, prodam. Nailov v ogl. odd. Jutra. 30916-6 CRN PLASČ iz krasnega volnenega blaga, nov. za starejšo camo ali primeren za predelavo, prodam. Ogledati vsak dan od 11. do 13. ure. Slomškova «1. 17/1, levo. 30835-6 Vaclav Držaj: Pr€¥ldnost Da je previdnost umestna, ni dvoma. Celo pregovor pravi: Previdnost je mati ■=ve;a. Nu, meni pa se močno zdi, da se s previdnostjo včasih osmešiš — nesmrtno osmešiš! Nimam namena, dokazovati; sodbo prepuščam vam, ki sodite po srcu in razumu. Moj stari prijatelj Joža je v davnih časih služboval kot višji _ železniški uradnik pri sarajevski železniški direkciji. Se prej je bil načelnik neke večje bosenske postaje, pa so ga zaradi vsestranske uporabljivosti premestili »po službeni potrebi« v navedeni urad. Novi položaj mu ni nalagal nikakih odgovornosti: vpisoval je suhoparne številke v predpisane predele in to v svoje in splošno zadovoljstvo. Neke nedelje — bil sem slučajno v njegovi pisarni — je prejel iz Beograda brzojavko, ki se je glasila: »Rodila se hčerka. Majlka in hčerka sta zdravi. Svetozar.« »Misli si, hčerko sita kupila, želela pa sta si sina,« je smehljajoče ugotavljal Joža terme prosil: »Ti, ki znaš postaviti bese r! o na pravo mesto, sestavi odgovor na brzojavko! Oddal jo bom kar v naš-m uradu.« Ugodil sem njegovi prošnji ter mu istočasno narekoval: Lepše bi se čulo: rodil se je sin! Pa dobro tudi tako, samo, da sta maik;i in hčerka zdravi. Čestitamo! Joža. »Hm, dobro je tako! Dobro je, prev odlično je! Takoj oddam!« je Joža z zado- voljstvom pritrjeval nepomembnim besedam in si mencal pri tem roke ter haral z nogami. Poklical je nato slugo, ki je odnesel listič v brzojavni urad. »Pol litra, bato, dvakrat po pol ga bova zvrnila L Ne danes, pač pa jutri, ko bera prost,* se je zadovodjno odrezal. »Pusti mamje! Glavno je to, da je rešeno v tvoje zadovoljstvo!« sem ga zav nil ter zapustil zakajeno pisarniško so"l:o. Najsiednje jutro sem se sprehajal po Vojvode Sbepe obali, kar zagledam na nasprotnem pločniku Jožeta v družbi treh policijskih uradnikov. Mencail je z refrarni, hacal z nožicaimi in plašno se je oziral naokoli »Kaj se jie zgodilo?« sem zaklical proti skupini »Hm, bodi, bodi, bodi, hm, bodi tako dober, pa pojdi z menoj na policijsko upravo. Kličejo me, pa ne vem zakaj! M^rda boš ti vedel kaj povedati o meni,« je preplašeno govoril. »Rad postrežem, tebi še posebno rad! Zavoljo litna, ki si ga včeraj obljubili« sem hudomušno dejal ter se priključil če tvori ei »Kaj se je zgodilo?« sem vprašal znanca, ki je spremljal Jožeta. »Najbrže bo pomota. Gospod Jože je znan kot miren človek, in dober državljan je tudi!« je izmkajoče — »po službeni potrebi« — odgovoril znanec. »Nu, prišli rmo pred vrata upravnika policije. Moj nadvse dragi prijatelj Joža mg je zgrabil za rokav — prav tako se Je dbnašal ko otroci, kadar j£h je sram a.li pa strah — ter me vlekel s seboj v upiav-nikovo sobo. »Dragi, sbrpd se pred vratmi! Dolžnost je dolžnost!« me je v strogem, vendar dostojnem tonu zavrnil upravnik. Hočeš, nočeš, ubogati se mora, pa tudi prisluškovati se mora, če so vrata na polovico odprta. »Vi ste Meneč,« je upravnik nage von 11 mojega Jožeta ter nadaljeval, »in nekoga, ki vam blizu stoji — morda tudi ne! — imafte v Beogradu. Včeraj sta ra osebo, na tega »nekoga«, oddali brzojavko. Tolmačite mi stvar!« »Hm, gospod upravnik, ne jrz. tn, ta, ld je zunaj pred vratmi, ki stoji vzunaj pred vratmi —« »Kaj, kdo stoji pred vratmi! Podpisali ste se Jože in oddali ste brzo —« »Oni vzunaj, oni, ki V2xinaj stoji, je pisal!« je mencajoči in hacajood Jože vpade! v upravnikovo besedo. »Odgovarjajte na vprašanja, potem pa kličite onega, ki stoji pred vratmi! Podpisali ste se! Saj ste Jože, in za Menceta vas kličejo! Torej ste tisti Joža Mcncž, ki je iz Beograda isti dan — to je \ č raj — prej.l brzojavko od nekega Svetozarja!« je s-Jogo ninkal upravnik na dušo preplašenega Jožeta. »Da, prejel sem in oddal sem, pisal pa je ta, ki stoji pred vm'mi —« »Za Boga, ali razumete, da me oni pred vratmi ne zanima!« je razkačeno vpadel —• po službeni dolžnosti — strogi upravnik v besedo. Telefonski zvonec je prekinil izpraševanje »kosmate« Jožetove vesti. Iz sobe se je slišalo samo še posamezne besede: »Dobro ... ni nevarnosti... v resnici zgodilo.. tako. „ prav, prav... v redu...« »Golpod Mence, lahko greste!« se Je na-ekrat prijazno oglasil upravnik. »Stvar Je razčeščena za nas in za vas. Zdravi!« Se tisti hip je prijatelj Joža ves bled prt-hacal iz upravnikove sobe. Prijel sem ga pod pazduho rekoč: »Zdaij pa greva na polič, da si izpereš sitrah!« Stopila sva v bližnjo točilnico, si naročila pristno bosensko »rakijo«, kar ti pri-lornasti v lokal upravnik, Idi je malo preje zasliševal ubogega Jožeta. »Ej,« sem vzkliknil, »povej mi, dragi, kaj pa je bilo pogrešenega v tistem pisanju?« Prijatelj Joža je zardeval, pnebledeval in preplašeno poslušal, ko je upravn k priče! tolmačiti zadevo: »Danes je prvi maj, dru-že! Časi so resni in treba je previdnosti Naš cenzor pri pošti je sodil, da je brzojavka. ki jo je oddal gospod — šifrira-n a. Ker je uradnik vesten, jo je predložil upravi da se dožene, kaj je na stvari. »Majka zdrava« lahko pomeni: »Rusija Je zdrava in v redu«. »Hčerka«! Pri tem si lahko m sliš, Jugoslavijo«, kjer Je de ova-nje proti državnih elementov posebno v zadnjem času od sile močno. »I.epše bi se čulo: rodil se je sin. »Brate, kdo jamči, da i ni tu mišljena naša soseda Bolgarija, kjer je opažati isto gibanje, kakor pri nas. Ej, druže, previdnost je vedno na mestu!« »Prijatelj, ali misliš resno ali se šališ?« sem nedolžno vprašaL »Najresnejše, bato!« se Je glasil upravnikov odgovor. »Življenje nas je izučilo, zato moramo biti previdni. »In ko so ml iz Beograda javili, da 6e je gospodovemu svaku rodila hči, je bila zadeva urejena!« »Kar je res, je res! Življenje nas vedno uči!« sem zamišljeno pristavil. »Nu, v danem primeru je bila previdnost neumestna, da, celo smešna. Telefon imate v hiši Poklical bi enostavno Jožetovega predstojnika in bi vprašal: Kdo je Jože? Kakšen je Jože Mence, pa bi zvedel, da je bi Jože Meneč zaradi vsestranske uporabnosti premeščen k direkciji kjer vpisuje štev lke v predpisane razpredelnice in to: v svoje in splošno zadovoljstvo!« »Res je, gospod upravnik! In nikdar se ne zmotim, na kar sem posebno ponosen!« je pristavil Joža, ko je odštel denar za za-pitek. In zadovoljno se je pri tem smehljal, kajti bil je prepričan, da je bila njegova opomba višek duhovitosti. Z upravnikom sva z gromkim smehom zabelila Jožetove besede in smeha ni hotelo biti kraja, ko je upravn k hudomušno dejal: »Vidim, da smo grešili V danem primeru previdnost res ni bila na mestu. Osmešili smo se! Oprostite, gospod Meneči« »Se tri rab'je«! je zmagoslavno zaklical nedolžni Joža ter samozavestno stisnil upravnikovo desnico. RADIO zelo dober prejemnik — prodata. Ogled med 1. in 2. uro popoldne. Delavski dom. soba 11/1. 308i3-6 PRODAM otroške čevlje, krom usnje št. 32—34, ali zamenjam za večje čevlje št. 36—3« Slapničarjeva 3/II, naspro t: p. štc Moste. 30855-6 Isl-AGO za delavni srajci m spod n e !'lače, prodam. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra pod »Se dobro«. 30858-e PARNI STROJ igrača, za 10-letnega in precizno darilo za gospoda prodam. Naslov v ogl. cd-dei. jutra. 30862-6 BLAGO za moško obleko, kom pietno, predvojno, prodam. O}; i cd krojaštvo Petrov č.č. Vrhovčc-va 1. 30S55 6 K.I.AV. HARMONIKO novo, dva registra. SO ba sov ugodno prodam. Vra čko, Križcvniška 9'I. ' "S •• i USNJEN KOVCEG in moško črno sukmo -prodam Dcvinska ui * Trnovo. 3084*--! PRAŠIČA 120 kg težkega, za re;o. prodam Naslov v ok!:^ odd Jutri. 308-17-f MOŠKO KOT O Itra parno. močno. _ rrulr rablieno. moditn. '•'"-■' 19/1. levo. 50848 HIŠNI VOZIČEK prod-n Naslov v ogi.:s od,J Jutra. 30349 ŠKORNJE dobro o!:r—-ene. prodam Iz prijaznosti na op cd r g. škof Ciril M-todo'. 47 b, J nadstr. 30850--' SPALNICO Špelino. modroce m lede modroce. 2 odeu in 4 b!a zine, prodam. Ponudbe r,; ogl. odd. jutra pod »Za rau: družinskih razmer«. 30S51 2 HARMONIKI otroški, klavirsko m diato-cično prou.'m. Naslov > cl! odd. Jutra. 3G341-' DAMSKI KOŽUH bel, nc-rabl.en. lepo daH za gospoda, železno b?! kon=ko ograjo, prodam ter n.. e ženske nabokčcvije 3" za štev. 38. Vodovodna 7? 3C842 ■ P.AGIAN PLAŠČ športni, moški, za veliko postavo, predam. Iz pn;az n ;sti o?led pri Gentk-man. Dalmatinova 3. 30843-6 MOŠKO OBLEKO temno sivo, novo. pred vojno bbgo, prodam. — Oblak, Na Jami 8, ž:ška. 30S34-6 RADIO Master voice, 6 cevni, pro dam. Ogled od 12. do 15. in 18 do 20. ure. Naslov v og! .odd. Jutr?. 30908 6 DAMSKO HALJO dopetačo (seblafrok), za ■>:edn;o postavo, čisto no vo, nerabljeno, prodam. — Mayer Florijanska 40. 30868-6 DTNAMO S SVETILKO p-odam Naslov v oglas odd lutra. 30869-6 KLOBUK in pajac deški, telovnike in citre prodam. Naslov v og!. ' odd. lutra. 30870-6 'BOLJŠE BLAGO za par moških srajc, prodam. Naslov v ogl. odd Jutra 30873-6 MCšKE MAJE in ?i-odn:e hlače, zimske, n-v; nekaj kom., prodam Naslov v oel. odd. Tutra. ?0374-£ SVILENE KOMBINEŽE in hlačke, garniture ali posamezno. orodam. Naslov v osi. odd. Tutra. 30875-6 PULOVERJA (brezrokavnika), volnena, r.-vva m 2 jop;ci. ženski, n-' -i, predam. Naslov v ee' odd Tutra. ^0376-6 OTROSKT VO^fčEK globoko, predvojni, dobro ob^ni^r. Vro-nan, prodam. Na ogled: ^Proteza«. Kre kov fr 10. 30377-'= KPMU NA PESA, okoli 10riok~. naprodaj OpeV-irska 10. 6 OTROŠKI VOZIČEK p! obok v zelo dobrem st^ nju, krem barve, ves kro-mirim, predvojni materiai. in črno suknjo za manjšo postavo prosiam. Franko-panska 29. 30790 : Peresno ŽIMNICO in trodelno žimnico pro dam, Podmilščakcva 4'II. 30791-6 ZIDNE OFEKE nove. več stotisoč kom., prodam. Ponudbe na ogl. odd. Ju:odam. Ogied samo do-»oidne Nasiov v jg as odd. jutra. 30773-6 ŠKORNJE. čri:e. št 42, prodam. pn "ateljeva l/Ili (vogal Zvo arske). 30777-6 KOVČEG. KLOBUK — -,s;. en, močan, okovan ssXjSX15 — siva tina ie. -.ajčevina, 55%. nenoieo. rodam vredno. Stan trg 2i U (na Lubljanico). >koh poldne. 30741-6 DA KILA. primerna za gospoda r damo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 30748-6 ŽENSKE ČEVLJE št. 37, visoke, črne, dobro ohraniene prodam za 125C lir ali zamenjam za ena kovredne moške št. 42-43 \aslov v ogl. odd. Jutra 30753 ': PRODAM: zimski ženski plašč ,?a -rc-anio postavo, lovsko pe letino in moške gnicše št i0 Vprašati: Žibertova 22 I. nadstr. 30755 6 MOŠK OSUKNJO, . olnc-no, prodam. Lozar. Kimska 23. dvorišče, levo. 30746-6 OTROŠKI VOZIČEK globok, predvojni, v do brein stanju, čeden, in črn damski plašč. predvojni, čista voir.a, za srednjo po tavo prodam ali zame njam. Nasiov v ogl. odd futra. 30737-6 KLAV.VP ISTI, P070R! Imam note knjigo Straus >ovh valčkov za klavir. Za mc-njam za istotako za K!av Harmonik. Lepodvor ?ka 3/1, desno. 30736-6 DARILA, primerna za žensko osebo nov kovčeg 60X35, krasen rušen vinski servis, slike v oliu in gobelin, stensko uro, skoraj nove otroške čevlje št. 23, ugodno prodam Naslov v ogl. odd. Jutra. 30735-6 SLTKE, oljnfite. krajine, starejše, -•aprodaj. Nasiov v oglas, odd. Jutra. 30720-6 Zamenjam GAT.OŠE. damske, št. 37-38, za moške št. 42. Salon Justi, Rimska 24. 30696-6 IGRAČO, kompletno spalnico, najlepše darilo za punčko, orodam. Ogled od 42 do 14.30. Naslov v ogi. odd. Jutra. 30692-6 TOPLO BLAGO ali drugo pomembno stvar dam za premog ali trda diva. Snežniška 1. pntlič-30607-6 OTROŠKE ČEVLJE nizke, športne, št. 35. za menjam za kurjo pičo. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 30781-6 MODRO OBLEKO zamenjam za kolo. tudi za žensko. Ižanska cesta 114. 30782-6 MOŠKO OBLEKO. lepo, prodam ali zamenjam za zeien hubertus plašč. \Ta ogled: Leban, kroia-štvo. Novi trg. 30786-6 RADIOAPARAT orodam ali zamenjam Sa kolo. Cesta na Rož nik 43 priti. 30950-6 SESALEC PRAHU nov, prodam. Vprašati; G-aieva ul. 5-IL. soba št 230 30952-6 OTROŠKI VOZIČEK globok, prodam. Naslov v od. odd. Jutra. 30853-6 RADIO 10 cevni prvovrsten, to clilne znamke, poceru prodam. Igriška 6, 2. vrata desno. 30954-« DAMSKI PLAŠČ volnen, skoro nov, s finim krarnenlm ovratnikom, predre j no blago— prodam. Lozar. Rimska 23, dvorišče levo. 30955-6 TRIKO FERIEO damsko svileno, garniture ko-mbineže-blačke, ter n&ka] posnmeznih lrombinež za ritke postave. prodam. Predvojno bl.igo. primerno es darila. Naslov ▼ ogl- oddelku Jutra. 30969-6 KOKOŠI Bedland. dobre JaJCsrtce ln t>:ške. prodam. Korošec. La^otence 4. Zg. Si ška, zraven bloka na Vodnikovi cesti 30979 6 GLOBOK VOZIČEK skoro nov, predvojno bla-po prodam. Bernekerieva ul. št. 15. 30974-6 MOŠKI DARUJ lepi in usnjeno aktovko, ugodno prodam. Gosposvetska 4/1, desno, pisarna. GLOBOK VOZIČEK •izvrstno ohranjen, prodam. Naslov v ogl. odd. Tutra. 30976-6 KtTHINJ. OPREMO kompletno, malo rabljeno, prodam po trgodni ceni. Novi trg 5/II, desno. 31002-6 KRZNEN PLAŠČEK b^l. skoraj nov, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 30992-6 KRZNENO TOPO ?a srednjo postavo, pro--Tam za 4500 Lir. Podiun ska 25/T. 30993-6 DVE ODEJI prešiti, novi. prodam. Na slov v ogl. odd. Tutra. 30994-6 STAVBNO PARCELO za enofiadstropno vilo, orodam za 130.000 lir Ponudbe na osi. odd. Ju tra pod »Denar rabim«. 59996-6 RADIO Radione, n»vej?e tipe, cevni, magično oko, kta sne oblike, proda«. Ce 'ovška c. 95/111. levo. 3«999-6 RADIO 4+1 Pilil i ps, prodam. — Tržaška 27-H 30982-6 KUH. OMARO v zeio dobrem stanju — prodam Rakovnlška la Sadar. 30983-6 ČRNO BOO temnomodre madras zavese, krasen svilen šal, vezen in črno moško suknjo za majbno posta vo prodom. Naslov v czl odd Jutra. 30988-6 ZIMSKO SUKNJO črno. predvojno blago, dobro ohranjeno, prodam ali zamenjam. Bogišičeva 4/1 (Mirje). 30971-6 ŠPORTNI VOZIČEK predvojni material, zelo dobro ohranjen, naprodaj. Htadeckega c. 70. 30972-6 GITARO citre. }A violino in koncertno stensko uro. dina-mo. lestenec, ugodno prodam Naslov v ogl. odd. Futra. 30998-6 NOVO OBLEKO orodam. Ogled od 13. do 14 Naslov v ogl. odd. Tutra. 31024-6 TKICJKELJČEK za 3 do 5 let starega otroka, prodam. Naslov v r>~! odd Jutra. 31026-6 KRASNO SLIKO 'o!:e), priznane slovenske umetnice prodam. Našlo-ogl odd. Jutra. 31027-6 HRASTOV KOZOLC ■:ov, krit z opekom, 4 stoi niče. šupa za dva voza mrve prodam. Blaž:č V., "avčarjeva 2. 31020-6 MOŠKO OBLEKO ovo. sivo in zimsko mo ■*ko sukn'0. prodam. Lom >af Celovška 43. 31021 6 ŽELEZNO PEČ gašper). srednieveliko. zno rai samot, v prav dobrem itanju prodam. Ogled Gi ;i\ka 7 Šiška. 31022-6 KOLOVRAT nrodam. Naslov v ogl. dd. Tutra. 3102-3 6 OTROŠKI VOZIČEK globok, dobr« ohranjen orodam Ročna dolina c XVII.-7 prtličje 30990 6 ŽENSKO KOLO prodam. Na-slov v oglas nem odd Jutra. 31005-6 NOV KOŽUH za podlogo moške -uk nje. In krnsne žepe ln ovratnik (črn sielskin) — prodam Na-lov v ogla* oirr odd -Tu*;'1!.. 31006-6 TRI CIKEL aa invalida, nov. prodem. Naslov v og!. cdd. Jutra 31009 6 2 ZIMSKI SUKNJI temnosivo In črno, prodam Bizjak. Ve^ov-, 12 31010-6 M03K0 KOLO ter staro moško športno obleko a pumparlca-mi za vežjo postavo, — prodam. Krakovski na-Ip. 26, pritličje levo. 31011-6 DVE POSTELJI n dve nočni o.-aarlci — oropam Aleševčeva 31 I. levo 31012 6 ZIMSKO SUKNTO u novo delovno obleko zameniam zi majhen radio ali malo^llkovno foto kamero. Razliko do p!--čam. Ponudbe na oel. ndd. Jutra pod »Sodobnost« 31013-6 ČRNO SUKNJO ugodno prodam. Kongre sni trg 5, dvorišče. 31016-6 BLAGO za žimnico zeirenjam za korenje, event. prodam. Poizve se: Celovška 41. pr, tapetniku. 31017 6 BAMSKO KOLO rr mire Adrra, ugodio prodam. Angela Pleško, Delavski dom. soba .12 — TU. nadstr. 31019-6 PIDŽAME predvojne, rabljene lil nove aa dečka ah dekli co od 5 do 12 let, zamenjam ali prodam. — Naslov v ogl. odd. Jutra 31043-6 BEL KOŽUŠČEK Jr.gnje. zamenjam ali prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 31044-6 MOŠKO KOLO dobro ohranjeno ugodno prodam. I. Korbar, Rudnik 58 H. (v hiši go stiln. Jelačlna). 31045 6 VITEŠKO POSTELJO iz »lpaka srebra, antična vrednost, prodam.— Naslor v OgL Odd. Jutra. 31045-6 DAMSKE ŠKORNJE črne, boks, št. 37, ske-at popolnoma nore — prodam tx> ugodni coni Naslov v ogl. odd. Jutra 31047-6 MOŠKO SUKNJO predvojno blago, skoro noro, ugodno prodam. Ogled od 12. do 15. Go-spcereteka 13. 6d 5ifro vOtroški, 30758 7 iEDIl NO MIZO okroglo, 4 do 6 odgo varjajočih stolov ln tr< ah štir:deino omaro p<" možnosti lz orehove ko renine aH v barv> slčne ga lesa, kupim. Ponud be na ogl. odd -Tutra ood »Jedilna mi^n 110 im« 30775 7 PISALNE STRO-fIi dobro ohraniene boljše znamke kup takoi o< nalviš.11 dnevni ceni tvre! k« ..Evere=t« Prešernov,, ul 44 J 429-' S115K.LEN1CE raatičn-h vrst Kupujem-Oobro plačamo Sa Va io žel.to Jih prevzame mo na domu B Guštin Vodnikov trg 2 J 318 N T KRZNENE PLAŠČE bele kožuščke, lisičie, di hurjeve, kunje boe, dobro ohraniene in kože domačih živali, kupuje Rot, krmar stvo Mestni trg 5. 401-7 VSAKO imtikvarično slovenske knjigo revijo ča.-opise. oosamezne odtise kot tu dl stare listine kupuje ln najboljše plača kali garna Janez Dolžan — Liubljana Stritarjeva Ul. 6 .1 407 7 ZOPET KUPUJEMO škatle od »Mama« mle ka B Guštin Vodni kor trg 2 J 426-7 PREPROGO plrotsko manjšo in več io. samo dobro ohranje no, kupim. Pismene po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Dober pirot« 30614-7 KNJIGE, slovenske, vsake vrste, dobro ohranjene, takoj kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Zaseb na knjižnica«. 28731-7 USNJEN PLAŠČ usnjeno črno čepico ln usnjene rokavice, kupim. Dolen/J Prano. Oro harjeva 19, med M. ln 18. uro. 30503-7 MOŠKE OBLEKE ženske in moške čevlje, perilo, pohištvo Itd. — stalno kupuje Drame Alojzija, Gallusovo nabr 29 30517-7 OTROŠKE SNEŽKE št 26-27 r dobrem sta nju kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglas ni odd. Jutra pod Šifro »Snežke 23-26« 30612-1 PREPROGO perzijsko, manjšo potre bujem sa takoj. Pteme n« ponudbe na oglasa odd Jutra pod »Pecror DAMSKE ŠKORNJE nore in snežke, dobro ohranjene it. 37-39, kupim ali zamenjam takoj foBusfoe n* ogi- oddelek Jutra pod »žkornje« 30683-7 RADIO APARAT dob«r, vzamem r najem proti primerni otSkodnini. Poondb« na ogl. odd. Jo-tra pod »Radio — garancija«. 30925-7 ZNAMKE kompletne zbirke ali posamezne partije, kupim. Ponudbe na opl. odd. Jatra pod »Znamke«. 30937-7 SLOV. KNJIGE dobr« ter Lj. Zvon. tudi posamezne letnike, kupim. Poaudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lj. Zvon«. 30938-7 STENOGRAFIJO ?Ve »aanstv^n: m sicer trfi!»ične m m-vTt-etndce Plr terJnflc slovensko . nemiki 'lovar in tsdd. Jutra pod »Posteljo«. 30857-"" IGRAČE a Miklavževa darila — -upim. Ponudbe na ogl ino«. 30878-7 HUBERTUS PLAŠČ, 'ep zelen, ali blago ku pim. Minatti. Čopova 1/II1 drugi vhod. 30787 7 PISALNI STROJ, ■lsarniški ali prenosljiv upi Godec, Bohoričeva 5. 30806 7 HARMONIKO Scandali, 120 basov, 4 do 5 registri, kupim. Anžič Sneberje D. M. Polje. 30812-7 VEČ OKVIRJEV za kolesa, rabljenih ali no vih kuoim. Anžič mehanik", Sneberje, D. M. Po lje. 30814-7 SNEŽKE. št. 23 ali 24, po možno sti bele, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Snežke«. 30739? BARHENT za domačo haljo kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Predvtujno blago«. 30725-7 PLENICE in flanelo. predvojno kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Plenice«. 30724-7 SPODNJE HLAČE, dolge, moške, kupim ev. dam krompir. Ponudbe o? ogl. odd. Jutra pod »Moško perilo«. 30609-7 GOJZARJE dobr0 ohranjene. St. 43 kupim ali zamenjam.— Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Morava« 30980-7 OMARO za obleko, pleskano, ku pim. NaskJV v ogl-JUtra. 30837-7 ZNAMKE ■vsakovrstne, tu*® pokrajinske, kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Potrebujem hitro« 30987-7 DARILO manjše oblike, prtmerno za gospodično, takoj kopan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj denar«. 30970-7 HRUŠKE sveže aH suhe, kupim (zamen1 a m. Ponudbe na odd. Jutra pod »Po govoru«. 30973-7 DEŽNO PELERINO kupim za 10—12-letnega fanta. Ponudbe na ogl. edd. Jutna pod »Pelerina«. 30977-7 SKOBELNTK misarski (Hobetbank), kupim aH namem proti odškodnini r najem sa par mesecev. Ponudbe na odd. Jutra pod »Po gor oro«. 5VXfi-l GAMASE damske, kupim. Ponndbe na ogl. odd. J»tra pod »G »mu*«. 30978-7 BALONSKO SVILO rvredvoino, za plalč, kupim. Naslov r ogl. odd. Jutra. 30991-7 DAMSKO KOLO novo ali malo rabljeno, kupim. Martin Peterka, TržaJka c. St. 9, totbnf-stvo. 30997-7 SUNK-STROf za rezanje šunke rn salam, kupim. Naslov r ogl. odd. Jutra. 31025-7 KOŽUŠČEK apo) od jznjčlca. Bor t ohranjen, kupim. Naslor r ogl. odd, Jutfju 31028-7 KRZNEN PLAŠČ ali zeleno blago sa zimski plašč, kupim. Ponudbe na ogl. odd.. Jutra pod »Plafič« 31004-7 KNJIŽNICO kompletno Hnam, Modra ptica ter knjige Cankarja v polusnju, kupim.— Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Knjižnice* 31007-* ST. PISMO kupim. Ponudb« na oel. odd. Jutra pod »Sv. pismo« 31006-7 MAJHEN RADIO Fido-Marein. W*tt ali sličnega, kupim trajno. Ponudbe na ogl. odd. Juf a pod »Kdo« 31014-7 RADIO APARATE ln različni radiomaterial kakor žarnice, bloke, be nine itd. «taln0 kupuj« po najvišji dnern oenl tvrdka Everest. Prešerno ra ul. 44. 31015-7 KRMILNO PESO kupim. Ponndbe: Petro-nafta, Ciril-Metodova 35a. 31032-7 klavirski stolček črn »U temnorujar, kupim. Pooudbe »a ogl. odd. Jatra p^ »8tolč«k«. 31035-7 RJUHE kapse ia drago povelj no perilo, kupi vsako množi no Hinko Privšek. Gradišče 7, nasproti dramskega gledal tiča. 31077-7 GOJZERJB dečie, ženske ia moške, galoše, snežke in razno drugo otroško obuvalo, kupuje stalno Hinko Privšek, Gradišče 7, naspr-dramskega gledališča. 31078-7 ZIMSKO PERILO za moške, ženske in deco novo in milo rabljeno, kupuje Hinko Privšek, Gra dišče 7, nasproti dramskega gledališča. 31076-7 2 KARNISI, starinski, par in ne pali-časti kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Kar-nise«. 31075-7 PLOČEVINO 2elezne sode. karbid, vreče in lesno og:ie vsako ko ■čino kupimo proti zelo dobremu plačilu. M A-ur pltN-r:cva 6 31072-7 radio in klavir kupimo proti zelo dobre mu plačilu. Naslov v oel ode' Tut-a. 31069" kupim »Mnrklin«, dobro ohra-r.ien št. 2 3 ali 4. Ponudbe v trgovini Tu'ki Kavčič šelenhurgova 5. 31066-7 STEKTENIC E s.-h vrst. pletenke. pločv vinast? sode in šiviljske dnadke stalno kupu;e in plača in naiboliše »Meta liao. Gosposvetska 16. n? .^roti Delavskega doma e' 3? «8 . 31059 " RADTOAPARAT vzamem v naietn proti pri nemi mesečni odškodnin Ponudbe na ogl. odd Ic ra pod »Predplačilo«. 30747-1 P'ANINO "zumem na posodo z» par mesecev Najemnina po dogovoru Cenj ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Pianino takoj« ^^^^ 31053-17 i.......... STtjV* PARCELO Ljubijani ali bližini, ku pim. Ponudbe na ogl. odd utra pod »100.000«. 30883 2L DVE PARCELI vilčnega sistema, s povr šino po 1000 kv m. ležeči pri kolodvoru in tramvaski postati, takoj prodam skup no ali posamezno. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Graditev lažje industrije dovoli ena«. 30820-20 TRAVNIK r trnovskem predmestju r Izmeri cca 18 000 kv. m, prodam za 700 ti soč lir. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Košnja ali industrija« 30956-20 PARCELO (zemljišče) veliko pre ko 1000 kr. m. takoj čez progo na Dunajski cesti, prodam Po ugodni ceni. Ponudbe na ogl odd. Jutra pojno stran« 30963-20 PARCELO ob Zalo&kl cesti ▼ izme ri 800 kr. m, prodam za 200.000 lir. Ponudbe n« ogi. odd. Jute« pod >£atadi gaUMlne« 30964-20 STAVBNO PARCELO topo. Ob Tržaški cesti *t zidavo veenadEBropnl oa, prodam » ' 900.000 lir. Ponudb« na ogl. oddelek Juta« pod »Pri traa»*aj«fea postaji« 30065-20 STAVBNO PARCELO lepo zaasxBfrr0 z reč-nadštaopnloo r eredlidu Tabora, prodam po solidni ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod A-fr« P«*®*™*1« 30966-20 HIBO stanovanjsko, u gostiln1-šJdml lokali. ▼ oentru Ljubljane, prodam za 1.200 000 Br. Ponudbe na ogl. Odd. Jutra pod »Pil Marijinem trgu« 30967-20 VILO dva6tanaTMftjBfcn ▼ Mffi-nl (središča, mesta, r ril-sto četrti, m veliki t. vrtom prodam za 1.300.000 Ur. Tudi namenjam za manjšo hišo ali vilo. — Ponudbe na ogl. odd. Juta* pod "še ta mesen« 80068 20 MANJŠO POSEST Hišo s 10.000 kr. m zemlje, cca 12 km oddaljeno od Trsta, prodam ali zamenjam aa protivrednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vinograd«. _____ 31036-20 REAUTETNA Pisarna Habijan Miro, Ci g*letoni/p, proda ve? le-P'h stavbnih parcel r vsefi delih mesta po zelo «eod-ni ceni. Pohitite z nakupom, dokler fe še prilSca! Kličite tel. 36-97! 3: OPREMLJ. SOBICO Išče gospodična. Event. gre tudi kot eostanoval ka. Kerao. Ambrožev trg 8. 30067 38« OPREMLJ. SOBICO Iščem. Naslov poslati n> Ogl. odd. Jutra pod »Di •krecija-Alfred« SOBO postni |«ana, t kopslMce, Ol uporabo kopsliMce, B2em i 1. decembrom. Pooudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nvjao rabim«. 30889-23» OPREMLJENO SOBO išče gospod za takoj ali za 1. december. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sam«. 30852-23a OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, rabim parkrat na teden. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Nisem stalno v Liublia-■i«. 30863-23a OPREMLJENO SOBIC* išče gospodična z lastnim perilom in odejo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnica«. 50864-23a OPREMLJENO SOBICO Ucromno, s posebnim vhodom. najraje r Šiški ali ftežigradom išče soliden in airen gospod v železniški siužbi. Sem točen plačnik in ves dan odsoten. Po nudbe na ogl. odd. Tutra pod »Železničar«. 30809-23a PRAZNO KUHINJO ali sobico s štedilnikom iščem za takoj. Ponudbe ia ogl. odd. Jutra pod »7 štc-dilr-!.-om«. 30826-23.-" REVEN DIJAK išče hrano in stanovanie. Usmiljena družina nr, i pu sti naslov v og!. odd. Tu tra pod »Di'ak«. 30751-23a ZAKONSKI PAR brez otrok išče opremlje no sobico, lahko brez pe ••iia po možnosti s štedilnikom. Ponudbe na oglas, odd. Tutra pod »Dva t"č i pi-čnika« 30712 23:< SOBO souporabo kuhinje išče zakonski par sredn;e sta osti z enim odraščenim otrokom. Lastna kurjava in merilo. Ponudbe na oglas ■>dd. Jutra pod »Miren in čist sostanovalec« 30688-23 OPREMLJENO SOBO lj sobico, išče gospod po ložnosti r središču Ponudbe na ogl. odd. Tutrr od »Topla soba«. 31065-23a tj t ft OPREMLJENO SOBO iepo. s posebnim vhodom na Miriu. oddam boi:šemn solidnemu gospodu, event. eospodični. Naslov v ogl odd. Jutra. 30935-23 GOSPODIČNO čez dan odsotno, spreimerr, kot sostanovalko v centru Naslov r ogl. odA Tritra 30872-23 OPRF*TT TTPNO SOBO oddam fe snsbrovalc-Tvetmem Naslov v oel »dd T«tr* 31794-23 OPnrAfrTENO SOBO. posebnim vhodom, zrač no in »oočno. oddam. — Naslov r ogl. odd Tut^* jjKpifjpnBFfi BOT TŠI OBRTNIK. izobražen, star 37 let, žel-resnega znanja zaradi poznejše ienitve Z gospodično ali rdoro. ki bi mi amogočila osamosvojitev. Neanonimni dopisi na ogl odd. Jutra pod »Srčna kultura«. 30729-2' Rdznai Vse denarne in trgovske poslf -zrršlns hitro točno * solidno Priporoča ne RUDOLF ZOR® URJBUAiNA, Gledališka uttea Vi TeL 38-10 S IL «1 JE LESNO vsake kollčisse — kupimo proti zelo dobremu plačilu. »MERKUR« - PUHARJEVA UL. b [vvvvvir, . mraviru ryy»vVCTrfV1 lir p-oti z? stavitvi. Naslov pustiti v t! odd. Jura pod *>T?v-le5ni«. »08^7 37 DOB^O POZNANA rospa iz Trnovera ie dobi la 17. XI. 2 para galoš namesto enega p^ra. Na proša se d-" prinese en par nazaj v vulkanizao^o Fi-govec. 30871-37 Pr-evortj pr-i^ni^- pr^ tofnniiiioijt >«OBlTCAKNA A J Ku Vam stioaovno jsaiaži, < preobi'ka tn prebarva « Vaš klobuk, la Izgleda < Kot nov — La.^nfi -l^lavnlca. < Se priporoča j RUIfOSLF P A J R IjJUBijJANA, \ SV. prTHA CEST* ST 38 : MIKLOŠIČ" K V A OKSTA ST 12 | (Nasproti hotela Uuion) ' - * * A * ^ «■ - - »A A — I y iv u POSOSME za C?v. sprejme Rs"vssatallstvo ^z^sv, LJUBLJANA, Puccinijeva ulica štev. 9 (palača Pokrajinske hranilnice) Prav dober zaslužek v akordu! Rn^rie ugodnosti: dodatna karla za najtežje delavce, deino plačlo z dr\mi Ltd. •f* -: f; > • Umrl nam je naš ljubljeni oče in stari oče, gospod FELIKS GOBEMC i mizar I Pogreb bo v nedeljo 19. t. m. ob 4. uri popoldne z žal, kapele sv. Krištofa, k Sv. Križu. Ljubljana, 18. novembra 1944. Žalujoči: Feliks, Franc, Helena, Ivanka, Ana, Marija, otroci in ostalo sorodstvo Dotrpela je naša blaga mati, - M ; -J tašča, babica, prababica, teta in •• stara teta £f*: Frančiška % roj. PUOONJA v 92. letu starosti. Pokopali so jo na pokopališču v Ljutomeru. Maša zadušnica za nepozabno rajnko se bo darovala v torek 21. novembra 1944 ob 7.30 uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, 17. novembra 1944. SMODIŠ JANKO Z DRUŽINO in ostalo sorodstvo Umrla nam je naža ljubljena mama, stara mama, teta, svakinja tn tašča, gospa M m roj. DEJEŠAK Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo 19. t m. ob 2. uri popoldne z žal, kapele sv. Frančiška, k Sv. Križu. LJubljana, Komenda, Celovec, dne 18. novembra 1944. Žalujoči: MARIJA, FRANČIŠKA, JULIJA, IVAN, PETER, otroci in ostalo sorodstvo Zahvala Vsem, ki ste ob težki izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, svaka, tasta In strica, gospoda Cucek Smlp šolskega upravitelja v pokoju sočustvovali z nami, nas tolažili, poklonili cvetje, gg. pevcem, ki so mu zapeli ganljive žalostinke in vsem, ki so dragega očeta spremili na zadnji poti v tako častnem številu, izrekamo prisrčno zahvalo. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek 20. t. m. ob 7. url v farni cerkvi sv. Petra. LJubljana, 18. novembra 1944. RODBINA CUCEK «cbriftleiter — Urejuje: Milan Zadnek — Fiir das Konsortium »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja: Stanko Virant — Fttr »Narodna tiskana A <*4 lii^Pn^rrtAnfl — Za »Narodne tiskarne d. d.« kot tiskarnarja: Fran Jeraa — Fttr den InseratenteU vttaafctvarittoh - X« taMecatai oddelek odgovarja: IJnhMrtr VaHH