Domoznanski oddelek 35 PTUJČAN 2003 352(497.12 Ptuj) COBISS o 6005687,6 Hg LETO IX-STEVILKA 6 t 1 -lì J' * 1 1 ' A 1 01. „i_r" — 1 Ir . • IZ ARHIVSKE ZAKLADNICE, ZANIMIVOSTI Tradicija notarskega stanu - II. Delo notarja je bilo cenjeno in dobro plačano, zato se je ob vsakokratni izpraznitvi notarskega mesta potegovalo kar nekaj kandidatov. V zapisniku Franca Stra fella z dne 14. februarja 1890, v zvezi z razpisom prostega mesta za notarja na Ptuju (ZAP, MOP, šk. 32, spis št. 1006) beremo, da je njegov šef - notar Johann Schönwetter leta 1889 preminil. Omenjeni zaradi stečaja ni zapustil nobenega premoženja, njegova soproga Juliana Schönwetter pa se je znašla v »veliki stiski in uboštvu«. Ob izpraznitvi notarskega mesta (zaradi smrti) je na razpis za notarja kandidiral tudi Franc Stra fella, Schönwettrov namestnik (Substitut), obenem pa se kot kandidat omenja tudi Strafellov svak Viktor Schönwetter, notar v Tržiču. Le-ta bi naj ob morebitni postavitvi za notarja v Ptuju prevzel vso skrb za svojo mater Juliano Schönwetter, ki je ostala brez vsakega premoženja. Tudi v primeru, če bi za notarja bil izbran Franc Strafella, omenjeni obljublja, NIC gViESClTlNPACfc VICTOR SKRABAR CIVIS POETOVIENSIS NO TARI VS PVBLICVS Ml Ul M • MB« U UMI out Mr niviiMomwM 0*0KfM Mm UOHMtfhm r*TM\ M.OTT Nagrobnik arheologa in notarja Viktorja Skrabarja. Foto Damjan Lindentat, ZAP, maj2003 da bo vzdrževal svakinjo Juliano za čas njenega življenja. Komu je pripadlo mesto umrlega notarja Schönwettra ne vemo, je pa Franc Strafella bil notar na Ptuju v začetku 20. st., kar nam dokazuje ohranjenost njegovega notarskega gradiva za leta od 1913 - 1924. Ostali notarji, ki so delovali na področju sodnega okraja Ptuj so bili: Filaferro Ferdinand, Filaferro Karel, Grobelnik Ludvik, Koser Maks, Osehgan Simon, Rodos-chegg Franc, Strafella Franc, Schönweter Ivan, Pravdič Viktor, Pichler Karl. V Zgodovinskem arhivu Ptuj hranimo darilne, prisvojilne, menjalne in kupo-prodajne pogodbe, ki so jih sestavili omenjeni notarji, pa tudi večje število testamentov, prepisov, overitev in zaznamkov. Gradiva, ki bi se nanašalo osebno na notarje in njihovo življenje, pa je zanemarljivo. Njihovo »prisotnost« nam izpričujejo nagrobniki na starem ptujskem mestnem pokopališču, kjer je pokopanih nekaj notarjev. Med nagrobniki še posebej izstopa napis razgledanega moža, arheologa in notarja v Ormožu - Viktorja Skrabarja (1877 -1938) v latinščini. Njegova žena je dala na nagrobnik zapisati naslednje vrstice: »Nie qviescit in pace Viktor Skrabar ci vis - poeto vi-ensis notarius publicus. Natus - die - IX FEB MDCCCLXXVII Abii - die - XII IVLLI MCMXXXVIII amorem - studiumque - suum monumentis pariis - dedit Marito - optimo - uxor P« »Tukaj počiva v miru Viktor Skrabar meščan -ptujski javni notar. Rojen - dne 14. februarja 1877 Umrl - dne 12. julija 1938« Tukaj je tudi grobnica družine Filaferro, v kateri sta bila kar dva notarja. Na sredinski nagrobni plošči, ki je, tako kot ostali dve stranski, vzidana v obzidje pokopališča, je napis »Familie Filaferro«, pod njim pa je zapisano ime Carl -K. (Kaiserlich) K. (Königlichen) Notar (1847 - 1913), na levi plošči pa Ferdinand Filaferro -K.K. Notar (1799 - 1874). Z ustanovitvijo države SHS, ki na svojem celotnem ozemlju ni poznala institucije notariata, s sprejetjem notarskega zakona notariat ni bil več vprašljiv. Ponovno so se težave pojavile ob začetku druge svetovne vojne, ko so Nemci na zasedenem ozemlju pregnali slovenske notarje in jih nadomestili s takimi, ki so bili naklonjeni njim. Z organiziranjem nove oblasti je sledilo obdobje brez notariata (Odluka o ukidanju javnih beležnika i javnobeležniških komora, dne 17. novembra 1944, Ur. L DFJ, št. 1/45). S sprejemom Zakona o notariatu leta 1993 (Ur. 1. RS 13/93) pa ostaja poklic notarja kot »zapisovalca volje, pravic in dolžnosti človeka do sočloveka, velikega tehtalca - »lib-rarius«, ki vse pravilno tehta in prevaja vsa njemu zaupana dela v javno podobo«, skozi stoletja nespremenjen. S spoštovanjem in izpolnjevanjem le-tega ostaja pravna kultura porok varnosti in svobode. Katja Zupanič prof., arhivistka Utrinka iz Pomladne vetrnice 7. junija so člani Društva prijateljev mladine Ptuj in Center interesnih dejavnosti pripravili 9. Pomladno vetrnico na temo Vodo potrebujemo vsi, rastline, živali in mi. Foto: Staša Cafuta 2 0fyprct/t UVODNIK, SPREHOD PO VSEBINI Ptuj je prva liga! Velikokrat rečemo ali slišimo, da na Ptuju se pa tako malo dogaja. Seveda tisti, ki se trudijo ustvarjati in organizirati različne kulturne dogodke bentijo proti takim govoricam, a so predvsem sami krivi, če glas o njihovih aktivnostih in prireditvah ne pride med ljudstvo. Vsak dan smo dobro zbombardirani z informacijami, kje se da kupiti najcenejše prtičke ali nogometno žogo. Informacije o dogodkih, koncertih, predstavah, otvoritvah razstav pa ostanejo na ravni skromnih oglasov v medijih, vabilih med znanci ali o njih izvemo, ko so že mimo. Da se razumemo, ni za vse dogodke in pri vseh organizatorjih tako, ampak glede na vtis, ki ga imajo Ptujčani, je pri večini. Če se organizator sprašuje, kje so ljudje, v istem trenutku pa to isto prebivalstvo ne ve, kam bi, preklinja mesto, ki mu ne da kulture ali doganja in se valja po kavčih od dolgočasja, potem je tu neka blokada, ki jo moramo odpraviti. In daleč od tega, da bi morali zdaj vsi, tako tisti, ki kaj organizirajo, kot tisti, ki čakajo, da bo kaj organizirano, na seanso k zdravilcem ali učiteljem uspešnega načina življenja. Že včasih je bilo tako, danes pa vedno bolj velja moč reklame, promocije in odnosov z javnostmi. Vesoljni javnosti je treba posredovati informacijo o dogodku. Sam sem velik ljubitelj kulture in umetnosti. Posebej veliko mi pomeni, ko lahko uživam v vrhunskih dosežkih na različnih področjih umetnosti na Ptuju. V mestu, kije samo po sebi vrhunski prvoligaš med mesti in z izrednim kulturološkim potencialom. Vem, da se tukaj marsikaj tudi dogaja. Da to vem, pa je predvsem zasluga moje lastne zainteresiranosti. V začetku junija se je zaključil drugi festival komornega gledališča Skup v organizaciji gledališča Ptuj. To je festival, ki mu lahko rečemo prva liga slovenskega teatra. Na koncu dobimo zmagovalca in nihče ne dvomi, da je bila liga poštena, ni namigovanj o dogovorjeni ali kupljeni tekmi. V Kolnkišti lahko skoraj vsak petek in soboto doživimo kvaliteten koncert različnih zvrsti. Pod okriljem Zveze kulturnih društev Ptuj in Območne izpostave JSKD je veliko aktivnih skupin in posameznikov. Velikokrat kaj pripravijo še v CID-u, glasbeni šoli, Pokrajinskem muzeju, knjižnici... Tu imamo še nekaj galerij in razstavišč, ki nenehno dajejo nove stvari na ogled. Pa še kdo drug kdaj kaj organizira. Pa še vedno se nič ne dogaja, pravijo. Seveda se še vedno ne toliko kot recimo v metropoli, ampak presneto več kot nič. Pa nadaljujmo tam, kjer smo ostali nekaj vrstic nazaj. Pri promociji. Zdaj se strinjamo: če bi bila promocija uspešnejša, bi več ljudi prihajalo na dogodke, kulturni del življenja v mestu bi hitreje napredoval in morda bi izpadli v drugo ligo v tarnanju. A informacija mora priti na dom. Če vedo to trgovci, zakaj ne bi bilo to jasno tudi intelektualcem? A pomembno je, da se promocije (za Ptujčane in obiskovalce) ptujske kulture lotimo celovito in združeni vsi, ki delamo na tem področju. Uigrati se moramo znotraj, delovati z in za Ptuj in lahko bomo zmagovali tudi v evropski ligi. MODROST MESECA Nesreča je preizkusni kamen značaja. Samuel Smiles, škotski zdravnik SPREHOD PO VSEBINI Tradicija notarskega stanu - II _________________________________str. 2 Z 8. redne In 1. Izredne seje mestnega sveta str. 4 Odgovori na vprašanja In pobude svetnikov ________________________________str. 5 Predstavitev sonaravne ureditve ptujskega jezera _______________________________ str. 6 Stranke mestnega sveta sporočajo ________________________________str. 7 Gradnja CERO v Gajkah se nemoteno nadaljuje ________________________________str. 8 Direktorja družbe Kumho Europe na obisku na Ptuju ___ str. 8 Zbiralnica ločeno zbranih odpadkov ________________________________str. 9 Kondenzacijska tehnika ■ nova pot gospodarnosti In varstva okolja ______________________________ str. 10 Nasveti za večjovarnost mladih ______ str. 10 Mladinsko prenočišče Ptuj odprto _______________________________str. 11 MSMOP v Burghausnu In obisk Lltvancev na Ptuju ______________________________str. 11 Ptujski šolniki so spoznavali švedski šolski in upravni sistem ____________________________str. 12, 13 30 let Brodarskega društva Ranca Ptuj str. 14 Skrb za starejše dolžnost In naloga vseh _______________________________str. 14 Športno društvo Panorama _______________________________str. 15 Pogovor s trenerjem Vladom Hebarjem ______________________________ str. 16 Župan sprejel rokometašice _______________________________str. 17 Dejan Zavec spet prepričljiv _______________________________str. 17 Perutnina Ptuj In ISO 14001 _______________________________str. 17 Gledališče, prireditve _______________________________str. 18 Drava spet med velike str. 19 Naslovnica: Grafit: Rolkar, pri Gimnaziji Ptuj. Foto: Boris Voglar Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. TRR: 01296-01000 16538. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98, elektronska pošta: ptujcan@ptuj.si. Oglaševanje: Irena Marčetič, telefon: 031 304-851, elektronska pošta: irenamarcetic@email.si. Tajnik uredništva: Aleš Šprah. Priprava za tisk: TEDNIK Ptuj, tel: 749-34-10. Tisk: Tiskarna Florjančič, d.o.o. Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Hilda Slekovec - SDS, Slavko Brglez - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Boris Gerì - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - ZLSD, Peter Letonja - SNS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Robert Švikart - SMS, Ivan Jurkovič -N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo brazplačno prejamajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanje prispevkov in spremembe naslovov. tffcpcan 3 Z 8. REDNE IN 1. IZREDNE SEJE MESTNEGA SVETA Nova PČ se imenuje Spuhlja, dobiček Komunalnega podjetja ostaja nerazporejen /73 vetniki so upoštevali večkrat izražene inte-v 1 rese in zahteve krajanov po čimprejšnjem ? J oblikovanju samostojne četrti Spuhlja (ta kraj sodi v območje Mestne četrti Jezero) in na predlog Komisije za statut in poslovnik na 8. seji, 2. junija, sprejeli spremembe in dopolnitve 75. člena statuta. 18. člen Zakona o lokalni samoupravi namreč določa, da se ime in območje ožjega dela občine mora določiti s statutom. V statutu Mestne občine Ptuj so zdaj zapisane tri primestne četrti; zraven Grajene in Rogoznice še Spuhlja. Čeprav so bili izraženi mnogi pomisleki svetnikov o samem poimenovanju nove četrti, kakor tudi o primernosti poimenovanja preostalega območja z imenom Mestna četrt Jezero, pa o smiselnosti členitve občine na ožje dele. Sicer pa sprememba statuta, s katero je svet spremenil območje ožjega dela občine, začne veljati šele po izteku mandata sveta ožjega dela občine, torej sveta MČ Jezero. SPREMEMBE STATUTA Peter Pribožič (N.Si)je vložil amandma na predlog sprememb statuta, s katerim je želel doseči, da se ime MČ Jezero nadomesti z imenom MČ Budina-Brstje. V obrazložitvi je navedel, da se ime Jezero uporablja šele od sprejema prvega statuta MO Ptuj (objavljen 11. 5. 1995 v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 11). V zgodovini pa je poznano ime naselja Budina-Brstje in tega ljudje še vedno uporabljajo. Vendar je svet amandma z večino glasov zavrnil. Konrad Rižnar (LDS) je menil, da je poimenovanje Budina-Brstje vprašljivo, ker v MČ Jezero sodi tudi nekdanja krajevna skupnost Tone Žnidarič in se verjetno tamkajšnji krajani s takim imenom ne bi strinjali. Prav tako pa je vprašljivo poimenovanje Jezero, ker večina Ptujskega jezera leži prav v Spuhlji, ki pa bo postala samostojna četrt. Srečko Šneberger (Lista KS) je želel pojasnilo, zakaj v statutu sploh členimo občino na mestne in primestne četrti, če pa 19. člen Zakona o lokalni samoupravi opredeljuje le četrtne, krajevne in vaške skupnosti. Pravnica Helena Neudauer je pojasnila, da je to res, vendar pa je bila MO Ptuj členjena na mestne in primestne četrti že ob sprejemu prvega statuta in če bi želeli zdaj dele občine poimenovati v skladu z zakonom, bi morali spremeniti celotno poglavje statuta. Sicer pa je v jeseni predviden začetek postopka za spremembe celotnega besedila Statuta MO Ptuj, torej tudi imenovanja ožjih delov občine. Župan dr. Štefan Čelan je še dodal, da sta zakona o lokalni samoupravi in o občinah v postopku spreminja. Predvidena je ukinitev statusa mestnih in primestni četrti, kar soglasno podpirajo vsi župani. POROČILO NADZORNEGA ODBORA O PORABI SREDSTEV V KNJIŽNICI V zadnjem času buri duhove dogajanje v ptujski knjižnici. Svetniki so na 8. seji obravnavali zahtevano dopolnilo k poročilu nadzornega odbora MO Ptuj o nadzoru porabe proračunskih sredstev v Knjižnici Ivana Potrča, o katerem so obširno razpravljali že 24. aprila, na 6. seji. Želeli so še pojasnilo nadzornega odbora, ali je direktorica knjižnice s tem, ko je podpisala pogodbo o nakupu bibliobusa, ne da bi imela v celoti zagotovljena sredstva, kršila predpise ali ne, in kateri so ti predpisi. Nad- zorni odbor, ki mu predseduje Dragica Palčič, je svoje ugotovitve dopolnil takole: »Za finančna sredstva, ki so bila potrebna za nabavo bibliobusa, pa Nadzorni odbor MO Ptuj ugotavlja, da ob podpisu pogodbe niso bila v celoti zagotovljena, s čimer je bil kršen 15. člen Zakona o javnih naročilih v povezavi s 53. členom Zakona o javnih financah.« Poročilo so ob koncu razprave sprejeli. Marija Magdalene (ZLSD), ki je rezimirala, da so svetniki dobili, kar so želeli, je želela tudi vedeti, ali ostale občine soustanoviteljice knjižnico financirajo kot je bilo dogovorjeno, ali nakazujejo samo tista sredstva, ki jim jih zagotavlja ministrstvo za kulturo, ne pa deleža iz občinskih proračunov. Vodja oddelka za družbene dejavnosti Ivan Vidovič je povedal, da vse občine knjižnice ne Financirajo tako kot bi morale po pravilniku, ki ga je pripravila knjižnica. Občine Majšperk, Destrnik in Sv. Andraž prispevajo le delež, ki jim ga zagotavlja ministrstvo, Podlehnik pa ne plačuje sploh ničesar. Mirka Kekca (SDS), ki je napovedal , da bo poročilo podprl, je pa vseeno zanimalo, kakšni bodo sledeči ukrepi glede na ugotovitev Nadzornega odbora o kršitvi predpisov v knjižnici. Županje odgovoril, da bo na koncu koledarskega leta podano poročilo knjižnice kot so sicer vsako leto podana poročila zavodov in sledili bodo takšni ali drugačni ukrepi. POROČILO KOMUNALNEGA PODJETJA PTUJ OBRAVNAVANO NA DVEH SEJAH Ta točka je bila deležna daleč najdaljše razprave (zanjo je bila sklicana celo izredna seja) in to zaradi priloge v poročilu, kjer uprava in nadzorni svet Komunalnega podjetja (pred- seduje mu Drago Klobučar) predlagata sklep o uporabi bilančnega dobička. Uprava in nadzorni svet sta skupščini delničarjev predlagala, da se okrog 76.900.000 tolarjev bilančnega dobička na dan 31. 12. 2002 uporabi takole: za dividende okrog 28.400.000 tolarjev, preostali del dobička -okrog 48.500.000 tolarjev pa je prenos dobička. Odbor za finance, ki mu pred- Marija Magdalene. Foto: Črtomir Goznik seduje Marija Magdalene, pa je mestnemu svetu predlagal tri različne sklepe glede dobička: da delitve dobička ni in se celoten znesek nameni za dokapitalizacijo podjetja, da dobiček ostane nerazporejen ali da se podpre predlagani sklep uprave in nadzornega sveta Komunalnega podjetja. Dodali so še predlog, da skupščina sprejme sklep, s katerim se iz statuta črta določilo o oblikovanju drugih rezerv. Marija Magdalene je povedala, da je odbor podrobno pregledal poročilo in noben član odbora ne meni, da obračun ni narejen v skladu s slovenskimi finančnimi standardi, saj je poslovanje pregledala pooblaščena revizijska hiša TTEO Abeceda in ugotovila, da so spoštovani zakonski predpisi. Vendar je odbor menil, da delitev dobička ne izhaja iz poslovanja, ampak iz finančnih transakcij, dejansko iz Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov na 8. seji, 2.6. naslova obresti v višini 64 milijonov tolarjev (obresti od vezanih sredstev). Razprave o poročilu svetniki na 8. seji niso zaključili. Nadaljevali so jo na izredni seji, 13. junija. 9. junija je župan imenoval t.i. Komisijo za razvoj Komunalnega podjetja, d. d., ki ji predseduje Marija Magdalene in šteje devet članov. Ta je oblikovala in na izredni seji mestnemu svetu predlagala nasprotni predlog sklepa kot skupščina in uprava, da bilančni dobiček v znesku 76.934.080 tolarjev ostane nerazporejen in o njegovi uporabi skupščina delničarjev odloča na eni od naslednjih sej. Kar je svef sprejel, čeprav so nekateri svetniki menili, da gre samo za zamik in prestavitev na poznejši čas. Mestna občina Ptuj in druge občine, ki so bile del nekdanje velike Občine Ptuj, so skupaj 61 odstotni lastniki kapitala v Komunalnem podjetju Ptuj (od tega MO Ptuj pripada 47 odstotkov), 39 odstotni lastniki pa so udeleženci notranjega odkupa in interne razdelitve; to so zaposleni in bivši zaposleni. V nadzornem svetu so trije predstavniki ptujske občine, notranji lastniki so imenovali le enega člana, dva člana pa sta imenovana v skladu z Zakonom o delavskem soupravljanju. Člane nadzornega sveta imenuje skupščina, njej pa jih predlagajo lastniki. Skupščina delničarjev se je 16. junija, tri dni po seji mestnega sveta, že sestala in ob 98 odstotni prisotnosti glasov z 62 odstotki izglasova takšen sklep, kot gaje predlagal večinski lastnik - MO Ptuj. Torej bilančni dobiček ostaja nerazporejen. Na 1. izredni seji so svetniki obravnavali še osnutek pravilnika o dodeljevanju štipendij in drugih oblik denarnih pomoči pri izobraževanju. Gre za razširitev pravilnika o kadrovskem štipendiranju iz leta 2001 tako, da bi za denarne pomoči lahko kandidirali tudi pripravljalci diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog. Milena Turk Pobudi Avgusta Laha s 6. (24. 4.) in 5. seje (28.3.): 1. Ponovno se naj ovrednotijo trgovske cone za poslovne prostore v mestnem jedru Ptuja, kajti s tem bi lahko dali več možnosti za preživetje starega mestnega jedra, saj zaprti in zapuščeni poslovni prostori niso mestu v okras. Odgovor: Na pobudo najemnikov poslovnih prostorov v lasti MO Ptuj smo že leta 2001 znižali vrednost točke za izračun najemnine za posamezne cone, ki ne ležijo v strogem centru. Poslovni prostori, ki so prazni, so v privatni lasti. 2. Uredi se naj prostor ob parkirišču pod gradom, poti za pešce na grad in parkirišča ob grajski žitnici. Odgovor: Za kompleks grajskega hriba so bili že v 90-tih letih narejeni ureditveni načrti. Ureditev je zajemala komunalno infrastrukturo, poti in ureditev objektov. Z odlokom iz leta 1999 je država razglasila kompleks grajskega hriba za spomenik državnega pomena in tako postala lastnica tega območja. Z ozirom na to, se niso več nadaljevale aktivnosti za ureditev. Država v svojem proračunu za leto 2003 ni predvidela finančnih sredstev. Tečejo dogovori, da bi se uredila konjušnica. * * * Pobuda Ignaca Vrhovška s 6. seje (24.4.): V imenu svetniške skupine Desus predlagam, da se začne postopek za spremembo Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča tako, da bi lastniki nezasedenih poslovnih prostorov plačevali trikratno višino nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v razmerju do tistih lastnikov, ki imajo svoje poslovne prostore v uporabi. V izogib dejstvu. da je na območju starega mestnega jedra veliko praznih poslovnih prostorov, kar kazi okolje oziroma kaže na neurejenost tega območja. Če želimo poudariti, da smo turistično mesto, moramo tudi ohranjati lepi videz najstarejšega slovenskega mesta. Odgovor: Pobudo bomo poskušali upoštevati pri letošnji spremembi Odloka, saj ga moramo uskladiti z novo zakonodajo na področju urejanja prostora in graditve objektov. * * * Vprašanje in pobuda Milana Petka s 6. seje (24.4.): 1. Ali je možno, da bo na novo zgrajenem pločniku na Grajeni, širokem le 157 cm in višino robnika 15 cm, poleg cone za pešce zarisana tudi kolesarska steza? Odgovor: V dogovoru z Direkcijo RS za ceste bomo poskušali urediti prometni režim na pločniku tako, da bo služil tako pešcem kot kolesarjem. 2. Čimprej se naj zgradi pločnik s kolesarsko stezo od Ptuja do Vurberga. Odgovor: Izgradnja pločnika na celi potezi od Ptuja do Vurberga ekonomsko ni upravičena. Možna je izgradnja pločnika v naseljih ob tej cesti, za kar pa so potrebna velika proračunska sredstva. V kolikor se bodo v naslednjih letih ta sredstva zagotovila, bo gradnja možna. Vsekakor pa se bo potrebno uskladiti še z Direkcijo RS za ceste, kajti cesta je državna. Za izgradnjo kolesarke poti na tej relaciji pa je smotrno proučiti možnost gradnje le-te izven ali ob trasi te ceste. * * * Pobuda Konrada Rižnera s 6. seje (24.4.): Na Direkcijo RS za ceste se naj posreduje zahteva, da se v križišču magistralne in regionalne ceste v Spuhlji zariše prehod za pešce. Odgovor: Na Direkcijo RS za ceste bomo ponovno poslali pobudo za zaris prehoda za pešce. Pobuda Marjana Kolariča s 6. seje (24.4.): V letu 2004 se naj uredi pločnik ob Slo-venskogoriški cesti, ker gre za zelo prometno cesto, ob kateri je tudi vrtec. Odgovor: Skupaj z Direkcijo RS za ceste smo se dogovorili, da v letošnjem letu pripravi projekt za ureditev ceste in pločnika v tem delu, kajti cesta je državna. V naslednjih letih pa bi skušali skupaj pristopiti k izgradnji. Pobuda Vlada Čuša s 6. seje (24.4.): Razmisli se naj o rešitvi oz. ureditvi preč-kališča pri trgovini Borovo (proti železniškem prehodu na Ormoško cesto in obratno), da bo varno za motorni promet in za pešce. Železniški prehod predstavlja nevidno mejo v tem delu mesta iz smeri Ormoške v mesto in obratno. Ko se je na Ptuju uredil podvoz, je bilo govora o podhodu oz. nadhodu, vendar je za vse rešitve zmanjkalo denarja. Danes je zelo slabo poskrbljeno za povezavo med tema dvema deloma mesta. Zato bi se naj razmislilo, kako bomo to prečkališče pri trgovini Borovo uredili, da bo na eni strani varno in nemoteče za motorni promet, na drugi strani pa, da bo varno za pešce in za šolarje OŠ Mladika, ki je na drugi strani železniške proge. Odgovor: O rešitvi tega problema se bomo posvetovali s SPVCP, ki bo podal strokovno rešitev ter nato predlagali Direkciji RS, da skupaj uredimo varno prečkanje Osojnikove ceste. Herbert Glavič DOGODKI V MINULEM MESECU DNI Predstavitev sonaravne ureditve ptujskega jezera energije (izgradnja Hidroelektrarne Formin), vendar pa so na tako veliki vodni površini (na 420 ha z 22 milijoni kubičnih metrov vode je Ptujsko jezero največja umetno zajezena vodna površina v Sloveniji) mnoge možnosti za različne dejavnosti. Tukaj imajo interese hidroenergetiki, vodogospodarstveniki, ribiči, dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana MO Ptuj. Naj spomnim, da je ptujska občina že v letu 1992 naročila obsežno študijo z naslovom Sanacija in vitalizacija Ptujskega jezera, da bi ugotovili stanje kakovosti vode in usedlin v jezeru ter njegovo primernost za vodne športe, morda celo za kopanje, za razvoj ribištva in za namakanje kmetijskih površin. Kakovost vode namreč znižujejo velike količine mulja oz. plavine s primesmi težkih kovin in drugih škodljivih snovi, ki se zaradi upočasnjenega toka odlagajo in povzročajo postopno dviganje dna in biokemične procese odplak in kot takšna seveda ni primerna za kopanje ali ribolov z namenom prehranjevanja, lahko pa se uporablja v kmetijske namene in omogoča razvoj vodnih športov. Potrebne pa bi bile dodatne raziskave o težkih kovinah iz mulja, ki preko prehranjevalne verige prihajajo v ribe. V študiji je bilo predlagano tudi premeščanje usedlin iz plitvin, kjer je oviran razvoj vodnih športov. Na novinarski konferenci predstavljen poskusni projekt ureditve območja jezera ob Ranci se kakovosti jezerske vode in čiščenja le-te ne loteva. Dr. Stefan Čelan je predstavitev zaključil z ugotovitvijo, da ni možnosti za celotno uredi- Jadralci iz celotne Slovenije in iz Zagreba na Ptujskem jezeru, junij 2003. Foto: Langerholc naravovarstveniki, ornitologi, ljubitelji vodnih športov. Z ozirom na številne interese je bila leta 1996 napravljena conacija prostora jezera - razdeljeno je bilo na pet glavnih con, da bi služilo potencialnim uporabnikom. Nujna je namreč uskladitev interesov rabe prostora na in ob jezeru ter jasna opredelitev pogojev rabe, da ne bi bila pri tem okrnjena osnovna vodnogospodarska in energetska namembnost. S tem ciljem je bil leta 1997 sprejet Odlok o spremembah in v vodi. Obsežne biokemijske, biološke, limnološke in hidrodinamične raziskave je tedaj vodil Vodnogospodarski biro Maribor, sodelovali pa so Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, ljubljanski biotehnična fakulteta in fakulteta za gradbeništvo in geodezijo ter Inštitut za ekološki inženiring Maribor. Takratne ugotovitve so pokazale, da voda ni onesnažena s toksičnimi ali posebno škodljivimi snovmi, je pa onesnažena s snovmi iz komunalnih tev in očiščenje jezera, če se ne bo pojavil kapitalski interes. Pred desetletjem gaje pokazala družba Sandoz, zdaj že del švicarske farmacevtske družbe Novartis-a, ki se je zanimala za dovolj veliko parcelo ob jezeru za proizvodnjo encimov, pri kateri je potrebno ogromno hladilne vode, a so takratni še neizdelani in neugodni ekonomski pogoji v naši državi potencialne tuje vlagatelje namesto privabili odbili. Zdaj so ti pogoji ugodnejši. Milena Turk /j V / Mestni hiši je bila 9. junija predstavitvena I/ novinarska konferenca, na kateri je mag. f / Smiljan Juvan, vodja projektive iz Vodno- gospodarskega biroja v Mariboru, predstavil poskusni projekt sonaravne ureditve Ptujskega jezera na levem bregu Drave na območju pri Ranci. Direktor Dravskih elektrarn Danilo Šef, ptujski župan dr. Štefan Čelan in direktor Vodnogospodarskega podjetja Drava Drago Klobučar pa so predstavili dosedanjo rabo in prizadevanja za ureditev celotnega jezera. Dravske elektrarne bodo za ta dela do konca leta namenile okrog 50 milijonov tolarjev. V jeseni bodo pričeli s premeščanjem naplavin iz dna jezera, kijih bodo v glavnem odložili na brežine jezera, jih prekrili, jim ublažili naklon ter zasadili. Tako bo dostop do jezera na tem mestu, kjer je najbolj prisotna športno-rekreacijska dejavnost, lažji in prijaznejši. Pa tudi krajinski videz bo lepši. Za preprečevanje dotoka plavja bo postavljeno vzdolžno kolišče, ki bo drevesa, veje ... ustavljalo in jih preusmerjalo proti iztoku jezera. Na osnovi izkušenj in spremljanja učinka sonaravne ureditve jezera pri Ranci bo nato podan predlog za ureditev celotnega jezera, pri čemer bodo upoštevane namembnosti posameznih območij jezera. Za postopno izvedbo ureditve, ki jo podpira tudi ministrstvo za okolje, prostor in energijo, so se odločili zato, ker posledic tovrstnih posegov pri nas še nihče ne pozna in se bodo pravzaprav na tem projektu sproti učili, zato so ga poimenovali pilotni, je poudaril mag. Juvan. V četrt stoletja se je po podatkih mariborskega Vodnogospodarskega biroja zaradi zajezitve Drave v Ptujskem jezeru nabralo že približno 4 milijone kubičnih metrov mulja, zaradi česar je prostornina jezera zmanjšana za 18 odstotkov. Naplavine pa so tudi moteče, ker ovirajo športno rekreacijsko rabo jezera. Ptujsko jezero je kot akumulacijski prostor ogromnih dimenzij nastalo pred 25 leti izključno zaradi pridobivanja STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO, PREJELI SMO SLS-Slovenska ljudska stranka Mestni odbor Ptuj Slovenska ljudska stranka Vsem občanom in občankam iskrene čestitke ob minulem dnevu državnosti. MO SLS Ptuj DOGODKOV POLN JUNIJ V juniju smo člani občinskega odbora Združene liste socialnih demokratov Ptuj imeli redno letno konferenco, z naslovom "Zaživimo skupaj z mestom". Na konferenci je bilo govora predvsem o delu ZLSD v mestnem svetu, sprejel se je tudi program za tekoče leto, prav tako pa so v ZLSD potrdili spremembo pravil in s tem razširili predsedstvo iz pet na deset članic in članov. Tako je predsednica ostala Marija Magdalene, novi podpredsednik stranke je Dejan Levanič, organizacijski sekretar je postal Aleš Strafela, tajnik Milan Masten, regijski koordinator Dani Tahirovič, stike z mediji je prevzela Mirjana Nenad, člani predsedstva pa so postali Vladimir Berger, Feliks Cafuta ter Sandra Jankovič. Omenjeno je bilo tudi delovanje koalicije, na katero smo v prejšnji številki Ptujčana prejeli kritiko. ZLSD si je v sklopu koalicije zadala uresničitev temeljnih razvojnih projektov za Ptuj, ki vključujejo veliko različnih področij. SDS in N.Si svojega programa nimata, saj sledita usmeritvenim točkam, kijih koalicija predstavi na mestnem svetu. S takšnim konstruktivnim delovanjem v mestnem svetu, kjer tudi opozicija brez pripomb sledi programu koalicije, bomo končno lahko naredili veliko za naše občanke in občane. 6. junija je bil v Vinski kleti na Ptuju ustanovljen Ženski Forum Združene liste Ptuj. Izvolile smo delovno predsedstvo za shemo delovanja Ženskega foruma, ki ga sestavljajo Mira Janžekovič, Sandra Jankovič, Edelfrida Frank in Anka Ostr-man kot predsedujoča delovnega predsedstva. Mladi forum ZLSD Ptuj pa je v tem vročem poletnem mesecu postavil svojo spletno stran. Vse, ki vas zanima, kaj Mladi forum je, kaj dela, kaj se dogaja in podobno, lahko obiščete spletno stran www.mfptuj.org. 00 ZLSD Ptuj želi vsem občanom in občankam prijeten oddih! Za 00 ZLSD Ptuj Mirjana Nenad združena usta socialnih demokratov Za nami je dan državnosti, ki smo ga praznovali tudi občanke in občani Ptuja. Upam, da ste ob tem slavnostnem prazniku vsaj malo pozabili na vsakodnevne skrbi ter s prijatelji in znanci nazdravili temu pomembnemu prazniku. Kot mlada samostojna država se moramo truditi in verjamemo v to, da ta spomin na edinstven dogodek naše države spoštujejo in proslavljajo tudi in še posebej mlade generacije. Na pomembnost praznika naj nas vsako leto spomni nekoliko pozabljena osamosvojitvena lipa, ob kateri smo se do sedaj redno srečevali. Mestni odbor Nove Slovenije Ptuj strankamladihslovenije Stranka mladih Slovenije je v maju zaprosila za članstvo v Evropski federaciji zelenih strank EFGP. Pred nekaj dnevi smo tri dni gostili podpredsednika omenjene federacije Sergeja Kurykina. Ta je na novinarski konferenci ocenil, de je SMS stranka, ki deluje kot zelena stranka. To je menil tako glede na program in politično delo, kar je vse imel možnost dobro spoznati v dneh obiska. Poudaril je tudi, da za članstvo v zvezi ni bistveno ime, ampak programska sorodnost. V SMS se tako dejavno pripravljamo na aktivno participacijo v evropskem političnem prostoru. Mestni odbor SMS Ptuj Prispevki strank niso lektorirani! Smeti leta 2018 Komajda smo se prebivalci Krčevine pri Vurbergu in okoliških naselij odvadili na umazane in pritlehne igrice ptujske občinske uprave v igri, ki se jim reče “Komu zvijačno vsiliti smetišče?”, že smo v odgovorih na pobude svetnikov v zadnji številki občinskega glasila Ptujčan (31.5.2003) deležni novih presenečenj. G. Stanislav Napast, predstojnik Skupne občinske uprave Ptuj, namreč v njem mimogrede omenja, daje po Gajkah, ki so sprejele kupčijo, “s strani države naslednja potrjena lokacija v Krčevini pri Vurbeku". Kaj je s to informacijo narobe? Preveč. Najprej to, da ni jasno, kdaj in kakšen dokument je sprejela država, po katerem se je lotila načrtovanja lokacije deponije v daljno leto 2018, ko bi menda po pogodbi s krajani Gajk morali tamkajšno deponijo, ki še prav zgrajena ni, zapreti. Drugič ni jasno, čemu z nami, krajani Krčevine pri Vurbergu, teh dolgoročnih načrtov, če že obstajajo, sploh nihče ni delil? So lokalno skupnost to pot zaobšli zato, ker smo se tukaj v ustanovljenem odboru z argumenti lotili dokazovanja absurdnosti smetišča pod gradom Vurberk, zdaj pa postopajo poti- homa in previdno, brez naslavljanja na krajane? Tretjič ni evidentno, čemu bi domnevna predvidena lokacija smetišča v Krčevini pri Vurbergu bila kakšna dobra razlaga za to, da bo občina Duplek lahko prednostno odlagala svoje smeti vse do tistega leta na lokaciji v Gajkah. Samo za to, ker je sodelovala pri konspirativni izbiri lokacije v Krčevini v letu 1999 in 2000, izbrana lokacija pa je čudežno postavljena natanko na mejo med ptujsko in dupleško občino? Četrtič ni razumljivo, zakaj je odločitev o tem, katere neptujske občine bodo lahko odlagale v Gajkah, odvisna od učinkov sortiranja odpadkov, ki da niso znani. Čisto mesto Ptuj naj bi že leta sortiralo odpadke, pa je te učinke treba šele izmeriti ? Mogoče vendarle držijo trditve, da po zbiranju odpadkov po ekoloških otokih, kjer jih ljudje puščajo že sortirane, te v Čistem mestu znova mečejo na en kup? Petič in zadnjič: zakaj naj bi prebivalci Krčevine pri Vurbergu in okolice po že eni trpki izkušnji z g. Napastom bili kdaj bolj prijazni do njegovega deleža pri načrtovanju naše usode, če niti imena našega kraja, kamor naj bi država leta 2018 odlagala ptujske smeti, ne zna napisati pravilno? Dr. Boris Vezjak Krčevina pri Vurbergu 0hpca/i 7 OKOLJE IN PROSTOR, IZ MESTNE HIŠE PODPIS GRADBENE POGODBE O IZVEDBI II. ETAPE 1 A FAZE GRADNJE CERO V GAJKAH Gradnja CERO v Gajkah se nemoteno nadaljuje T\ pisarni ptujskega župana je bila 18. junija slovesno podpisana gradbena pogodba o izvedbi II. etape 1 A laze gradnje Centra za ravnanje z odpadki Gajke pri Spuhlji. Dela obsegajo preselitev hale za stiskanje in baliranje odpadkov iz Brstja v Gajke, dograditev hale, postavitev nadstrešnice zbirnega centra in pripravo platoja za kompostarno. Rok za izvedbo javnega naročila, ki je vredno 157 milijonov tolarjev, poteče zadnji dan julija 2003. Tako kot gradbeno pogodbo za izvedbo I. etape gradnje, ki je bila zaključena 9. junija, so tudi to podpisali župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan kot predstavnik investitorja, v imenu skupine izvajalcev pa direktor Drave Vodnogospodarskega podjetja Ptuj Drago Klobučar, direktor Cestnega podjetja Ptuj Ferdo Veingerl in direktor Gradisa Gradbenega podjetja Gradnje Ptuj Ljubomir Cimerman. Drago Klobučar je kot predstavnik nosilca izvedbenih del povedal, da ga veseli, da so uspeli uresničiti pogodbene obveznosti iz gradbene pogodbe za I. etapo gradnje Cero Gajke in dela zaključiti v roku - do 9. junija, ko je bil opravljen tehnični pregled. S tem so podkrepili zaupanje, ki so ga že doslej uživali v tem okolju. Pogoji niso bili lahki (rok izvedbe je bil zelo kratek, dodatno pa je delo oteževala visoka vročina v maju in juniju), a so se trudili, da so jim zadostili. V MO Ptuj so za izvedbo II. etape v roku prejeli štiri ponu- Slovesen podpis gradbene pogodbe za izvedbo II. etape 1A faze gradnje Cero Gajke v pisarni župana, 18. junija 2003. Foto: Aleš Šprah dbe. Izbrana je bila ponudba zgoraj navedene skupine izvajalcev, dasiravno so bili trije ponudniki enako dobro usposobljeni za izvedbo naročila oziroma so zbrali glede na merila maksimalno število točk iz referenc. Zato je pri izbiri ponudnika odločujočo vlogo odigrala najugodnejša cena. Milena Turk Direktorja družbe Kumho Europe GMBH za srednjo Evropo iz Južne Koreje na obisku na Ptuju j / / onec maja je župan dr. Štefan Čelan sprejel // generalnega direktorja Y. D. Yoon-a in direk-* J C torja prodaje J. S. Kim-a iz družbe Kumho Europe GmbH za Srednjo Evropo iz Južne Koreje ter njuna poslovna partnerja iz podjetja Paam Auto v Zavrču; direktorja Roberta Furjana in njegovega namestnika Andreja Hladnika. V uvodu je povedal, da ga izredno veseli srečanje z ljudmi, ki prihajajo iz razvojno zelo uspešne države, še zlasti zato, ker se je ptujski perspektivni podjetnik uspel povezati s takim prodornim poslovnim sistemom, kot je družba Kumho. Zato bi želeli zgodbo o uspehu nadaljevati in vzpostaviti še tesnejše sodelovanje, pri čemer pa bi se vključila tudi lokalna skupnost. Ker je bil ptujski župan sam 14 let zaposlen v gumarskem podjetju, večino časa v razvojno-tehnološkem oddelku, pa tudi doktoriral je iz tehniških znanosti s področja kemijske tehnologije (rezultat je novi stroj za tehnologijo in vulkanizacijo), je poslovnežema iz Južne Koreje zlahka postregel z mnogimi strokovnimi in zgodovinskimi razlogi ter posebnostmi, zaradi katerih bi bil Ptuj nadvse primemo mesto za Kumhovo industrijo. Poudaril je, da je v ptujskem prostoru tradicija gumarske industrije stara že 60 let in okrog pet desetletij prisotna na evropskem trgu, kar je prednost pred drugimi nekdanjimi jugoslovanskimi republikami. Na kratko ju je seznanil še z nekaterimi poda- industrijske cone in prednostih tki o tukajšnji gumarsko tehni- tega prostora ter posebnostih čni industriji, o opremljenosti spodnje podravske regije, ki Od leve: generalni direktor Kumho Europe Y. D. Yoon, direktor prodaje J. S. Kim in Robert Furjan, direktor Paam Avta. Foto: Črtomir Gornik 8 &fypcasi je depresivna, ter zato upravičena do državnih in evropskih podpor za skladnejši nacionalni razvoj. Y. D. Yoon je odgovoril, da se zavedajo pomena Slovenije in Ptuja v evropskih povezavah, zato že zdaj sodelujejo s podjetjem Paam avto. V naslednjih letih, ko bo veliko vzhodnoevropskih držav pristopilo v Evropsko unijo, med njimi tudi Slovenija, pa načrtujejo, da bi naj prav ta postala središče Kumhove industrije za Jugovzhodno Evropo. Zanje je zelo zanimiv Ptuj z okolico, kjer je bila v preteklosti razvita gumarska industrija in razpolagajo s tovrstnimi znanji ter strokovnjaki. Postaviti nameravajo tovarno pnevmatik za evropski trg, zato se zanimajo za ponudbe in predloge, ki jih Dr. Štefan Čelan in Y. D. Yoon, lahko dobijo v ptujski občini. Posebno pozornost in počašče-nost pa je gostoma iz Južne Koreje vzbudilo nekaj čisto drugega, kot je sklepanje poslovnih vezi, in sicer južno-korejska zastavica, ki je bila ob slovenski in ptujski postavljena na mizi župana. Za nekatere neopazna ali malenkostna postranskost, za goste od daleč pa častna stvar. Za podjetje Paam Avto iz Zavrča, kije ekskluzivni zastopnik in distributer pnevmatik Kumho za jugovzhodno Evropo, pa bo 30. maj 2003 ostal zapisan kot zelo pomemben datum na koledarju, saj so v Puhovi ulici na Ptuju slovesno odprli najmodernejše skladišče Kumho pnevmatik v jugovzhodni Evropi, ki sta se ga med drugimi udeležila omenjena gospodarstvenika iz Južne Koreje in ptujski župan. Milena Turk IZ PODJETJA ČISTO MESTO Zbiralnica ločeno zbranih odpadkov T\ podjetju Čisto mesto Ptuj skrbimo za pravilno ravnanje z odpadki, ki pomeni: zbiranje, obdelava, odvoz in deponiranje komunalnih odpadkov. Izdelan imamo sistem kakovosti v skladu s standardom ISO 9001. Zbiranje ne pomeni samo praznjenje in odvoz posod z odpadki od “povzročiteljev”, ampak je pomembno, da odpadke na izvoru ločimo in jih šele nato odložimo v namenske posode po njihovi vrsti. To pomeni, da se moramo vsi zavzemati za čim kvalitetnejšo ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, kar nam narekuje in nas obvezuje Pravilnik o ravnanju z odpadki, kije bil objavljen v Uradnem listu RS, št.84/98, 45/00 in 20/01, ter seveda Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (UL RS 21/01). Tudi MO Ptuj je sprejela Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na območju MO Ptuj, (Uradni vestnik MOP št. 09/01). Navedeni Odlok je usklajen z celotno zakonodajo s področja varovanja okolja, zato smo ga dolžni izvajati vsi v verigi ravnanja z odpadki. Skupni cilj vseh, tako povzročiteljev odpadkov kakor tudi izvajalca javne službe je zmanjšati količine odpadkov za trajno odlaganje. Vsi skupaj si moramo prizadevati, da bomo čim več odpadkov izločili in jih odnesli - odložili v namenske posode na zbiralnicah za ločeno zbrane frakcije. V ta namen smo v mestnih in primestnih četrtih uredili lokacije zbirna mesta za ločene frakcije, t.i. ekološke otoke. Namenske posode služijo za zbiranje papirja, steklene in PVC embalaže ter pločevink. V posodo za odpadno steklo se smejo odlagati vse vrste čistih steklenic, kozarci za vlaganje in druga steklena embalaža, s katere je potrebno odstraniti vse nesteklene dele. V posodo za odpadno plastično embalažo se odlagajo plastenke vseh vrst pijač, razen plastenk kemikalij, olja ali kisa. Posoda z oznako stare kovine je namenjena za odlaganje pločevink alkoholnih in brezalkoholnih pijač. V posodo z oznako star papir pa se smejo odlagati vse vrste čistega papitja, časopisa, kartona. Zbiralnice za ločeno zbiranje frakcij so praviloma postavljene ob vseh večjih trgovinah, pri blokovnih naseljih ter povsod tam, kjer je večja gostota poseljenosti. Praznjenje posod opravljamo enkrat tedensko oziroma po potrebi. Te posode in lokacije so namenjene le za zbiranje zgoraj naštetih frakcij in ne ostalim vrstam odpadkov. Žal še vedno ugotavljamo, da je večina povzročiteljev “nevzgojenih’’ ali pa namerno na te lokacije odlaga druge vrste odpadkov. Takšno početje za nas predstavlja dodatne stroške in delo, povrh vsega so pa te lokacije slab izgled za našo čudovito okolico, zato apeliramo na vse občane, da tega v bodoče več ne počnejo, da si nabavijo ustrezno posodo in ravnajo z odpadki odgovorno in vzornoi_ Še poseben apel gre stanovalcem večstanovanjskih objektov - blokov, da začnejo uporabljati posode po njihovem namenu in da ne odlagajo vseh odpadkov v vse posode. Na vsaki lokaciji ali zbirnem mestu so posode za več vrst odpadkov: za biološke odpadke, za papir, za steklo in za ostanek odpadkov. Prosimo vas, da odpadke ločujete na izvoru, jih odlagate po njihovi vrsti v namenske posode in tako daste vzgled svojim otro- kom in ostalim povzročiteljem, ter seveda tako poskrbite za manjši vpliv na okolje in količine odpadkov. Spoštovanje gornjih navodil in pravilno ravnanje z odpadki lahko pomeni tudi manjše stroške. Za Čisto mesto Ptuj Franc Merc Primer neodgovornega odlaganja in ravnanja z odpadki. Primer vzorno urejenega zbirnega mesta in vzoren odnos uporabnikov. CISTO Čisto mesto Ptuj, d.o.o. Dornavska c. 26, 2250 PTUJ Tel.: 02 / 780-90-20 Fax: 02 / 780-90-30 e-mail: cisto.mesto@siol.net <2fypća/t 9 OKOLJE IN PROSTOR, VARNOST NI NUJNO, DA JE KOTLOVNICA ZAPRAŠEN, NEUGLEDEN PROSTOR Kondenzacijska tehnika -nova pot gospodarnosti in varstva okolja Emisije ogljikovega dioksida iz ogrevalnih naprav znašajo letno 200 milionov ton (od skupno 1000 milionov ton emisij v CO2Ì zato ima stroka ogrevalne tehnike veliko odgovornost za varstvo okolja. S kondenzacijsko tehniko se lahko te emisije občutno zmanjšajo. To dosežemo tako - s kompletno serijo plinskih kondenzacijskih kotlov od 4 do 895 kW je na razpolago okolju prijazna in energetsko varčna tehnika za ogrevanje etažnih stanovanj, stanovanjskih hiš, pisarn, šol ali bolnic. Dokler bodo v uporabi fosilna goriva, emisij ogljikovega dioksida ni možno v celoti preprečiti, ker vsa naravna goriva vsebujejo več ali manj ogljika (C), ki se pri izgorevanju s kisikom iz zraka združuje v C02- Zmanjšanje emisij CO2 je možno le z varčevanjem z energijo in gospodarnim koriščenjem nosilcev energije. Merilo za gospodarnost ogrevalnega kotla je nominalni izkoristek. Ta nam pove koliko procentov vnesene primarne energije se pretvori v toploto. Napredne kotlovske konstrukcije to vrednost vedno bolj pomikajo proti 100%. Že v 80-tih letih seje pričelo delovati v tej smeri z nizko temperaturno tehniko. Nizko-temperaturni kotli prilagajajo toploto zunanji temperaturi, izklopijo, če ni potrebe po toploti in lahko ponovno zaženejo iz hladnega stanja. Na ta način zmanjšujejo izgube in dosegajo nomirane izkoristke do 94%. V primerjavi z zastarelim kotlom sodo- bni nizkotemperaturni kotli prihranijo od 25 do 30% energije- Naslednji korak je kondenzacijska tehnika. Pri izgorevanju fosilnih goriv med drugim nastaja vodna para, ki vsebuje precejšen delež toplote, ki se pri običajnih ogrevalnih kotlih z dimnimi plini izgubi skozi dimnik. S kondenzacijsko tehniko se nomirani izkoristek v primerjavi z nizkotemperatumo tehniko poveča za 10%. Tako dobimo t.i. nesmiselne nominalne izkoristke nad 100%, ki izhajajo iz referenčne veličine kurivnosti ali spodnje kurilne vrednosti. Spodnja kurilna vrednost se je pred okoli 100 leti definirala kot maksimalna količina toplote, ki jo je možno pridobiti iz fosilnih goriv. Toplota, ki jo vsebuje vodna para, se je takrat zanemarila. Ker pa prav ta delež toplote koristi kondenzacijski tehniki, postanejo njeni izkoristki nad 100%. Kondenzacijski kotli lahko imajo izkoristke do 109%. Bistveni kriterij za visok izkoristek je konstrukcija ogrevalnega kotla, s katero je možno izkoristiti čim večjo količino latentne toplote. Odločujočo vlogo imajo pri tem toplotno izmenjevalne površine, kajti slednje prenašajo toploto z dimnih plinov na kotlovno vodo. V sodelovanju z Adriaplinom je prispevek pripravilo podjetje I.S.P., d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 45 b, tel. 893 45 87, fax 839 45 88, www.isp.si. NASVETI ZA VEČJO VARNOST MLADIH Varne počitnice 3> risei je čas, ko učenci in dijaki spet zapuščate šolske klopi. Mnogi se boste s starši ali prijatelji podali na zaslužen oddih v obmorske kraje, drugi v hribe ali terme, nekateri pa boste del prostega časa preživeli kar doma ali pri sorodnikih. Kjerkoli že boste, varno preživite ta čas. V času turistične sezone, ko je na cestah po Sloveniji in tudi drugje močno povečan promet motornih vozil, pretijo mnoge nevarnosti. V MO Ptuj dajemo velik poudarek varnosti prometnih udeležencev, še zlasti varnosti otrok, starejših državljanov in invalidov. V maju - mesecu mladosti smo namenili posebno točko varnosti mladih na sestanku Varnostnega sosveta. Prav tako smo obravnavali udeležbo v cestnem prometu in vašo varnost na sestanku Sveta preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Učencem in dijakom želim podati nekaj napotkov, kako se morate ravnati v cestnem prometu, oziroma poskrbeti za vašo varnost: - upoštevajte načelo, da nikoli niste sami na cesti; - spoštujte pravila, o katerih so vas učili vaši mentoiji prometne vzgoje v OŠ ali vozniki inštruktorji, ko ste se pripravljali na izpit voznika motornih vozil; - posebno pozornost namenite najmlajšim, starejšim in invalidnim osebam; - pazite, da ne boste povzročali prometnih nesreč ali prekrškov v cestnem prometu; - mnogi udeleženci v prometu se lahko z doslednim upoštevanjem prometnih pravil izognejo nesrečam, oziroma preprečijo, da postanejo žrtve; - uporabljajte le prometne površine, ki so namenjene posameznim vrstam udeležencev ali vozil; - tisti, ki že lahko samostojno uporabljate vozila v cestnem prometu, poskrbite, da bodo tehnično brezhibna; - kolesaiji in vozniki koles z motorjem, motornih koles, uporabljajte kolesarske oziroma zaščitne čelade; - ne vozite se po zelenicah in ne uničujte narave; - v conah za pešce vozite s hitrostjo povprečne hoje pešcev; - mlajši kolesaiji ali rolkarji uporabljajte ob varnostni čeladi še zaščitnike kolen, komolcev in zapestij; Spoštovani starši, z vašo pomočjo in prizadevanjem lahko skupaj za varnost vaših otrok storimo največ. Prosimo vas, da jih opozarjate na nevarnosti, ki pretijo v cestnem prometu, še zlasti v tem obdobju, ko bodo mnogi del dneva prebili sami doma ali kje drugje. Otrokom in osebam, ki še nimajo kolesarskega izpita ali izdanega ustreznega vozniškega dovoljenja preprečite vožnjo z vozili. V poletnih mesecih malčke v vrtec pogosteje spremljajo njihove sestrice ali bratci. To lahko zaupate le otrokom - spremljevalcem starim najmanj 10 let, če ste se prepričali, da so sposobni razumeti nevarnosti v cestnem prometu in da so popolnoma seznanjeni s prometnimi razmerami prometnih površinah, po katerih spremljajo otroke v vrtce ter da te površine niso ob tranzitnem prometu. Še na nekaj vas želimo opozoriti. Mnogi počitnic ne boste preživeti v obmorskih krajih, javnih kopališčih. Odsvetujemo vam “črna kopališča" kot so opuščene gramozne jame, reke, potoki, v katerih pretijo mnoge skrite nevarnosti. Ptujčane nas je lanska utopitev mladeniča v reki Dravi hudo pretresla. Izkoristite možnosti, ki so vam na razpolago, kot so razne delavnice v osnovnih šolah, prireditve, ki jih pripravlja CID Ptuj. Skupaj bomo lahko prispevali, da bo prvega septembra 2003 v novo šolsko leto vstopilo v otroški vrtec, osnovno šolo ali srednje šole povsem enako število otrok, učencev in dijakov, kot je bilo prijavljenih za vpis. Franc Kozel, univ. dipl. pravnik predsednik SPVCP MO Ptuj Mladinsko prenočišče Ptuj - odprto y\ ponedeljek, 9. junija, smo odprli vrata mladinskega prenočišča Ptuj na Osojnikovi 9. Mestna občina Ptuj in Ministrstvo za šolstvo znanost in šport, lastnika prenočišč, sta Centru šolskih in obšolskih dejavnosti iz Ljubljane predala ključe in s tem dejanjem objekt oddala v upravljanje. Mestna občina Ptuj si je zelo prizadevala, da se je objekt oddal v upravljanje zavodu, ki že izvaja dejavnost namenjeno mladim - organiziranje naravoslovnih dnevov za osnovnošolce in srednješolce, in ki z obstoječo mrežo programov lahko zadosti potrebam mladinskega turizma. V mladinskem prenočišču bo program ponudbe namenjen mladim popotnikom, šolskim naravoslovnim dnevom ter ostalim dogodkom, ki bodo v mestu dopolnjevali turistično ponudbo. V ta namen je pripravljeno 54 ležišč v 13 sobah. Večnamenski prostor ponuja 120 sedežev in ločene seminarske prostore. Cena nočitve z zajtrkom za mlade popotnike je 3.600 tolarjev. Za odrasle člane društev in drugih organizacij je cena 3.500 tolarjev, za otroke pa 2.800 tolarjev. Program nočitev za prve goste je pripravljen, prav tako vsa oskrba s prehrano, v povezavi s centrom ŠTRK v Spuhlji. Mladinsko prenočišče Ptuj bo vključeno v mednarodno mrežo mladinskih prenočišč in bo s tem pridobilo dodatne mlade goste. Nedvomno so prostori mladinskih prenočišč čakali predolgo, ob tem pa lahko rečemo, da smo v Ptuju pridobili sodobno opremljene prostore v velikosti skoraj 1000 kvadratnih metrov, ki jih Ptuj zelo potrebuje. Od Ptuja in ljudi tukaj je odvisno, kako jih bomo znali uporabiti, zato je to priložnost, da vložek države v višini 121.685.985 Herman Tomažič, državni sekretar na MŠZŠ, župan dr. Štefan Čelan in Jelko Gros, direktor CŠOD. Foto: Slavko Podbrežnik, Večer tolarjev, ki so bili vložena v objekt na Ptuju, uporabimo maksimalno. Maja Erjavec MSMOP v Burghausnu in obisk Litvancev na Ptuju y\ maju smo se predstavniki 11 ptujskih mladinskih organizacij odpravili v Burghausen, nemško mestece ob avstrijski meji, kjer so nas že pričakovali naši vrstniki in gospa Maria Seemann, 3. podžupanja mesta Burghausen. 10. maja smo si ogledali mesto, zvečer pa smo imeli srečanje predstavnikov mladinskih organizacij v mladinskem centru, ki ga je mladim podarila mestna občina. Mladinski center se nahaja v 2-nadstropni hiši v starem delu mesta, zajema pa internetni kotiček, pisarno za pedagoga in pedagoginjo, dnevni prostor s televizijo, kuhinjo z jedilnico, disko, temnico, učilnico in delavnico za izdelovanje glinenih izdelkov. Ptujčani smo bili osupli nad velikostjo prostorov, ki jih je mladim namenila mestna občina in premišljevali o tem, da bi na podoben način tudi na Ptuju lahko ponudili mladim možnost za druženje in aktivno preživljanje prostega časa. V okviru bolj uradnega dela obiska smo nato vsi predstavniki mladinskih organizacij na Ptuju predstavili delovanje le-teh našim gostiteljem v Burghausnu, članom in članicam Mladinskega sveta in Mladinskega parlamenta. Predstavili so se CID in vse članice MS MOP, Klub ptujskih študentov, Dijaška sekcija Kluba ptujskih študentov, Postpesimisti, Mladi forum ZLSD, Mladi liberalni demokrati, Social demokratska mladina, Počitniško društvo Peregrin, Taborniki Kvedrov rod, Društvo za miselno rekreacijo Povod, Nova generacija in Mlada Slovenija. Naslednji dan smo se po jutranji kavi, ki so se je udeležili tudi župan in podžupanja občine Burghausen ter župan Mestne občine Ptuj Štefan Čelan, odpravili domov, polni prijetnih vtisov o naši pobrateni občini in z mislijo na obisk naših gostiteljev, ki se bo zgodil na Ptujski noči. Delegacija Mladinskega sveta iz Litve je 14. aprila obiskala ptujski Mladinski svet. Po obsežni predstavitvi obeh predstavnikov so mladi spoznavali različne organizacije in njihovo delovanje ter kulturne znamenitosti Ptuja. Glavno vodilo te mednarodne izmenjave je bilo spoznati in navezati stike z mladimi iz Litve, predstaviti medsebojne projekte in organizacije ter proučiti možnosti za medsebojno sodelovanje v prihodnje. Mladi iz Litve, večinoma študentje, so Iz obiska predstavnikov ptujskih mladinskih organizacij v partnerskem mestu Burghausen v maju. Ptujčanom povedali, iz katere organizacije prihajajo, s čim se ukvarjajo, kakšni so njihovi projekti in kako sodelujejo z vlado. Organizirani so dobro, predvsem na nacionalni in regionalni ravni. Vključujejo veliko organizacij, vsekakor pa prevladujejo taborniki, ki so bili tudi navzoči. Lokalnih klubov Mladinskega sveta nimajo, organizirano delujejo le regionalno in tako preko posameznih članic te organizacije prenašajo informacije do lokalnega področja. Vse odločitve glede mladinske politike v državi sprejema odbor, ki je enakomerno zastopan v razmerju 50/50 med mladimi in predstavniki vlade. Prav zaradi tega so sredstva, namenjena za mlade, koristno porabljena z načrtnim izvajanjem in ustvarjanjem novim projektov. Mednarodne izmenjave so vsekakor zelo dobrodošle, saj na tak način spoznavamo različne organizacije, se od njih učimo, uporabimo nekatere ideje tudi na Ptuju ter tako vzpodbudimo razvoj ter zagotovimo mladim čim več aktivnega preživljanja prostega časa. Za MSMOP Andreja Milošič in Dejan Levanič <27hpco/t 11 30. JUNIJ / ROŽNIK 2003 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE OBISK V ŠVEDSKEM MESTU SÄFFLE Ptujski šolniki so spoznavali švedski šolski in upravni sistem J J ed 10. in 17. majem je šest Ptujčanov , / J obiskalo Švedsko z namenom spoznati fy f f/ švedski šolski in upravni sistem. Cilj potovanja je bilo mesto Säffle, ki leži na jugu Švedske. V skupini, ki je odšla na pot, je bilo pet pedagogov iz OŠ Ljudski vrt (ravnateljica, dve učiteljici, en učitelj, socialna delavka) in moja malenkost. Säffle - mesto z lepo naravo, kjer smo preživeli prvi teden. Foto: Miran Petek Do graškega letališča v Avstriji smo potovali s kombijem, nato z letalom do M nchna. Na letališču M nchen smo prestopili na letalo za Göteborg, kjer nas je pričakal gostitelj Srečko Svante Mlakar, ravnatelj osnovne šole v Säffle-ju, ki nas je odpeljal s kombijem do 220 kilometrov oddaljenega mesta. Bivali smo na domovih švedski učiteljev. Sam sem bil gost družine Mlakar. Način bivanja pri družini gostitelja je zelo posrečena oblika, saj omogoča neposredno spoznavanje načina življenja gos-titeljske družine in navezave pristnih medsebojnih stikov. Komunikacija je potekala v angleškem jeziku, kadar pa to ni zadostovalo, je pomagal Srečko s prevodi iz slovenščine v švedščino in obratno. Povabilo na dom je pri Švedih znak velikega spoštovanja. Švedi so visoko organizirana socialna država s posebnostmi, ki se jih izplača proučiti, nekatere pa tudi privzeti. So izredno tenkočutni in pozorni gostitelji in poslušalci. Povsod, kamor smo prišli na obisk, so nas peljali v poseben prostor, kjer ni bilo telefonov, ki bi nas motili med obiskom. Takrat s seboj tudi niso imeli mobilnega telefona. Vedno so nas postregli s kavo ali čajem in manjšim prigrizkom. Na srečanje oz. sestanek so vedno prihajali točno ob določeni uri. Večina ljudi, s katerimi sem se srečeval, dobro obvlada angleški jezik. V vsakdanjem življenju so umirjeni, na zabavah pa se znajo tudi sprostiti. V osnovi ti zaupajo, saj me kot tujca v trgovinah niso obravnavali nič drugače kot domačine. Če nisem nič kupil, so bili ravno tako prijazni z menoj. Na cestah se v glavnem držijo prometnih omejitev, pod vplivom alkohola ne vozijo, vsaj ti, ki sem jih jaz spoznal, ne. Sčasoma dobiš občutek, da se sploh za nobeno stvar ne vznemirjajo oz nervirajo in da vse jemljejo »izy.*. Seveda je to samo občutek. So družba, ki ima drugačne vrednote, ki ne tekmuje med seboj. Veliko bolj tekmujejo na kolektivni in mednarodni ravni. Interese znajo povezovati in tekmovati na višji ravni. Švedi so tudi izredno dobri športniki v kolektivnih športih kot so hokej, rokomet, nogomet.... Ker so veliki patrioti, ob vsaki priložnosti izobesijo švedsko zastavo, tudi če koga gostijo. Takrat je zastava trikotne oblike. Tudi ob našem obisku so na svojih domovih izobesili takšne zastave. Na oblačenje in na avtomobile ne dajo veliko. Hiša, v kateri sem stanoval, torej hiša družine Mlakar, je bila ponoči odklenjena. Ponoči, ko spijo, na oknih, ki gledajo na ulico, gorijo električne lučke. Dobil sem občutek, da je elektrika pri njih zelo poceni. Zelo radi prižigajo svečke v različnih svečnikih. Skoraj vedno, ko imajo goste. Doma ne uporabljajo copat, hodijo v nogavicah ali obuti. Otroci v osnovni šoli hodijo po učilnicah v nogavicah, če pa so te slučajno mokre, pa tudi bosi. Ves osnovnošolski sistem je usmerjen v pripravo otroka na življenje in v njegovo vzgojo. Prostorski in kadrovski pogoji so zaradi višjega standarda seveda boljši kakor pri nas. Učilnice za tehnični pouk so izredno prostorne in dobro opremljene. Otroke že zelo zgodaj začnejo učiti obdelovati les in kovine. Na nekaterih osnovnih šolah poznajo tudi učilnice za krojenje in šivanje, v katerih so šivalni stroji. Otroci od 10. leta naprej se učijo šivati, tako fantje kot dekleta. Blago, ki ga uporabljajo, dobijo v šoli, izdelek lahko odnesejo tudi domov. V učnem procesu so izredno fleksibilni, saj povezujejo različne vsebine, kot npr. glasbo in ples s poukom fizike, gospodinjstvo s poukom tujega jezika. Učilnice za gospodinjski pouk so opremljene kot prave kuhinje, ki se večkrat ponovijo, tako da lahko več skupin otrok kuha naenkrat. Če jim trenutno zmanjka prostora za učenje, naredijo učilnico kar na hodniku, kar je možno, saj pri njih ni toliko kričanja kakor pri nas. Sploh je opaziti, da so otroci bolj umiijeni, med malico morajo obvezno na šolsko dvorišče, da se razgibajo. Enkrat tedensko imajo učni dan v gozdu, kjer ima šola svojo leseno hišo. V gozdu se otroci naučijo, kako preživeti. V gozd se praviloma odpravijo peš, ne glede na vremenske razmere, kjer si tudi pripravijo malico na ognju. Nič nenavadnega ni videti otroka na šolskem peskovniku, ki se igra, po njem pa dežuje. Zaradi tega se nihče ne pritožuje, tudi starši ne, ko pridejo po takšnega otroka. V jedilnici si otroci sami jemljejo hrano in jo prinašajo do mize. Mizo za sabo seveda tudi pospravijo in počistijo. Toliko odpadne hrane, kakor pri nas, še posebej kruha, ni videti. Otroci si vzamejo toliko, kot pojejo. V jedilnici na steni je elektronska naprava v obliki človeškega ušesa, ki registrira glasnost in otroke z barvami opozarja na preglasno govorjenje. Otroci to upoštevajo in takoj znižajo glasnost, ko vidijo, da se je barva spremenila iz zelene v rumeno ali celo v rdečo. Že otrokom razvijajo izredno toleranten odnos do telesno ali duševno prizadetih otrok. Šole s prilagojenim programom so v sklopu iste šole kot Stojijo (od leve proti desni): Darja Erbus - OŠ Ljudski vrt, Kristina Bertillson Bohlin - Tingvallaskolan, Cristina Thunarf - Tingvallaskolan, Ivan Vidovič - MO Ptuj, Tatjana Vaupotič - OŠ Ljudski vrt, Karin Lofgren - Tingvallaskolan, Milena Krajnc - OŠ Ljudski vrt, Marianne Wenneberg - Tingvallaskolan, Karmen Mlakar - OŠ Ljudski vrt. Čepita: Srečko (Svante) Mlakar, ravnatelj Tingvallaskolan in Miran Petek - OŠ Ljudski vrt. za vse otroke, tako da se otroci neprestano srečujejo. Tako na šolskem dvorišču, kakor tudi pri določenih učnih vsebinah. Otrok s posebnimi potrebami na takšen način hodi v čisto običajno šolo. Otroka, ki je med poukom nemiren, takoj izločijo in ga osamijo ter mu dodelijo posebnega mentorja. Ponekod poznajo celo posebne celice, v katere zaprejo moteče otroke, vendar jih lahko opazujejo skozi steklo. Otroci kličejo učitelje po imenih in jih tikajo, seveda vse na zelo spoštljivi način. Sploh je Švedska družba zelo tolerantna in strpna. Samo dve stvari mi nista bili všeč: - da doma in v šoli niso copatarji - da hodijo v nogavicah ali bosi, - premalo dajo na zunanji videz, kar se tiče oblačenja in urejenosti. Ob vsem tem velja omeniti, da je njihov prostorski standard na šolah veliko boljši od našega. Šole se v glavnem zaradi dotrajanosti obnavljajo, manj dograjujejo. Šole imajo svoje pokrito kopališče, kjer se otroci učijo plavati. Na razpolago jim je tudi hokejska dvorana, ki je sicer namenjena športnemu društvu. MESTO SÄFFLE Leži na južnem delu Švedske, v bližini jezera Vönem. Jezero, drugo največje v Evropi, meri v dolžino 90 km in v širino 50 km. Njegova površina znaša 5546 kvadratnih kilometrov. Del jezera spada v območje občine Säffle in ima 22.000 otokov, otočkov in skalnih grebenov. Je največji sladkovodni rezervoar pitne vode na Švedskem. Občina Säffle šteje 16.639 prebivalcev, samo mesto pa 9.950. Celotna površina občine Säffle znaša 1219 kvadratnih kilometrov. Glede na površino je poseljenost zelo redka. Mesto je bilo zgrajeno po drugi svetovni vojni. Obdajajo ga gozdovi in polja. Glavne gospodarske panoge, za katere imajo najboljše naravne pogoje, so poljedelstvo, gozdarstvo, živinoreja in turizem. V mestu in njegovi okolici ne manjka industrije, ki bazira na naravnih danostih. Zato so močno razvite papirna in lesno predelovalna industrija. V mestu je tovarna avtobusov, ki je podružnica tovarne Volvo. V kraju deluje več osnovnih in srednjih šol (gimnazija). Velik poudarek dajejo samozaposlovanju, ki ga pospešujejo na različne načine. Na občini je zaposlena oseba, ki se ukvarja samo s tovrstnimi projekti. Po zadnjih podatkih (pridobljeni 17. 5. 2003) znaša brezposelnost v občini Säffle 3.1 %, to je 296 brezposelnih oseb. Sedež pokrajine, v katero spada tudi Säffle, je vKarl-stadu. V mestu imajo turistični urad, kjer lahko obiskovalec dobi vse informacije in prospekte, nekaj podatkov s prospekti pa lahko obiskovalec dobi tudi v recepciji občinske stavbe. V mestu Säffle dnevno izhaja časopis Säffle - Undingen. 15. maja 2003 so v tem časopisu objavili tudi vest o obisku Slovencev na Tingvallaskolan, 19. maja pa še članek o našem obisku v domu za starostnike. Kot zanimivost naj povem , da v Säffleju, seveda pa tudi v ostalih mestih po Švedski, ne poznajo poštnih poslopij. Pošta deluje le še kot ustanova za pošiljanje pisem in paketov. Za zbiranje paketov so dolo- Učenec pri tehničnem pouku na Tingvallaskolanu. čene prodajalne, kjer jih poštni uslužbenec dvigne. Zaradi hitrega napredka telekomunikacij in elektronskega poslovanja so ugotovili, da poštnih poslopij ne potrebujejo. KDO JE SVANTE (SREČKO) MLAKAR? Srečko Mlakar je ravnatelj Osnovne šole Tingvallaskolan. Je sin slovenskih staršev, ki so kot ekonomski emigranti, v 60. letih prejšnjega stoletja pripotovali na Švedsko (oče, mati in dva sinova, stara osem in deset let). Družina Mlakar izvira iz okolice Ptuja, točneje iz Grajene. Tu še danes živi oče obeh sinov, ki je znan ptujski obrtnik. Še pred odhodom na Švedsko je družina nekaj let, zaradi zaposlitve očeta v železarni, živela v Ravnah na Koroškem. Zato Srečko Mlakar še danes govori, sicer zelo dobro slovenščino, vendar s koroškim naglasom. Oba sinova sta na Švedskem končala univerzitetni študij, Srečko strojništvo in elektrotehniko, njegov brat pa strojništvo. Srečko je opravil še pedagoške predmete in je zaposlen kot ravnatelja na OŠ Tingvallaskolan. Ukvarja se tudi s politiko inje član socialdemokratske stranke. Štiri leta je bil podžupan mesta Säffle. Kandidiral je tudi že za župana in bo še poskusil. Njegova žena je članica Odbora za srednje šole in članica mestnega sveta. Njegov brat je razvojni inženir v tovarni Volvo. Srečko je poročen drugič, z učiteljico, in ima dva otroka. Žena in otroci govorijo samo švedsko. Iz prvega zakona ima Srečko hčerko, ki študira na univerzi v Karlstadu. Ker se redno vrača na obiske k svojemu očetu v Grajeno, je prišlo do navezave stikov med obema šolama. Švedski učitelji so bili že dvakrat na obisku na Ptuju in ptujski dvakrat v Säffleju. Način bivanja je vedno takšen, da se biva na domovih učiteljev, vendar so gostitelji vsakokrat drugi učitelji. Zakaj je Srečko postal Svante? Izgovorjava imena Srečko je za Švede prete-žavna, zato je ob svojem imenu prevzel še švedsko ime Svante. Ivan Vidovič Sledi nadaljevanje '/i 1J OBLETNICE, DRUŠTVA 30 LET BRODARSKEGA DRUŠTVA RANCA PTUJ Plaketa MO Ptuj in priznanje Jadralne zveze Slovenije etošnjo okroglo obletnico obstoja so v BD Ranca proslavili s številnimi športnimi aktivnostmi na Ptujskem jezeru v Budini, ki so dosegle vrhunec 14. in 15. junija. Prvi dan so se ljubitelji vodnih športov pomerili v veslaški regati s kajaki in kanuji na mirnih vodah, v jadralni regati razreda Optimist in veslaški regati z lesenimi rancami. Večer je bil namenjen podelitvi priznanj tekmovalcem po posameznih kategorijah ter priznanj zaslužnim članom BD Ranca ob kulturnem programu in družabnem srečanju. V nedeljo, 15. junija, je bila še druga etapa jadralne regate razreda Optimist, popoldne pa slovesna razglasitev rezultatov. Od 53 jadralcev in jadralk iz domala vse Slovenije so dobro “lovili” veter tudi domačini, saj je Uroš Judež zasedel odlično tretje mesto. Dobro pa so tekmovali tudi preostali: Luka Hvalec, Aleš Mesarič, Matej Gregorec in Jure Medved. Priznanja so bila podeljena posameznikom in podjetjem, ki se razdajajo za dobrobit in pomagajo pri uresničevanju programa dela. Z njimi se lahko pohvalijo: Danilo Toplek, Franc Gojčič, Vilko Pešec, Franc Šalamun, Vodno gospodarsko podjetje Drava Ptuj, Talum Kidričevo, Zavarovalnica Maribor, Dravske elektrarne Maribor, Športni zavod Ptuj, Rancarsko društvo Malečnik, Kajak kanu Žustema, BD Sidro Maribor, Slavko Žbogar, predsednik JK Burja iz Izole, Milan Morgan iz ŠD Piran in Jadralna zveza Slovenije. Pri podeljevanju je pomagal Mitja Mrgole, ki je zraven Marjana Berliča častni član društva. Priznanje za dosedanje dosežke je BD Ranca Ptuj podelila JZ Slovenije, v njenem imenu je to storil sekretar Bojan Gale. S plaketo Mestne občine Ptuj pa je Ranco odlikoval ptujski župan dr. Štefan Čelan. "BD Ranca Ptuj je 30. obletnico ustanovitve proslavila, kot se za tako visok jubilej spodobi. Za tekmovalce, sodelavce, znance in prijatelje smo pripravili srečanje, ki jim bo, upamo, ostalo v spominu. Enim z mislijo na vožnjo po jezeru, drugim zaradi adrenalina, ki jim je stekel po telesu, ko so morda prvič sedli v plovilo. Prireditev je celo pre- Brodarskega društva Ranca Ptuj Župan dr. Štefan Čelan je ob 30. letnici BD Ranca Ptuj predsedniku Emilu Mesariču izročil plaketo Mestne občine Ptuj. Foto: Langerholc segla naša pričakovanja. Nadejali smo se seveda, da bo tako, a o tem nismo upali glasno razmišljati, ” je bil po slovesnosti zadovoljen predsednik BD Ranca Ptuj Emil Mesarič. Ivo Komik Skrb za starejše dolžnost in naloga vseh <9/ pravni odbor Društva upokojencev Primestne četrti Rogoznica je v goste povabil vse članice in člane društva, ki so stari nad 80 let. Med 521 člani jih je 65, med njimi osem, ki so stari nad 90 let, starosta pa je Jožefa Čarman, ki je 14. maja dopolnila 98 let. Utrinek s srečanja najstarejših na Rogoznici. Foto: Langerholc Srečanje je bilo prisrčno in bo vsem udeležencem ostalo v najlepšem spominu.Vsebinsko so ga obogatili pevci kvinteta rogozniških upokojencev in kulturnega društva ter harmonikar Stanko Mušič iz Doliča. V upravnem odboru rogozniških upokojencev so enotnega mnenja, da je potrebno starejšim darovati veliko ljubezni, pomoči in vsakodnevne skrbi. Vsega tega pa bi morali biti deležni že pri svojih sinovih, hčerah, vnukih in pravnukih ter vnukinjah in pravnukinjah, za katere so v življenju veliko darovali vse od njihovega rojstva pa vse do današnjih dni. V odnosih do starejših, bolnih in onemoglih se najbolje zrcali, koliko dobrote in lepote je v naših srcih. Ob srečanju pa je bilo poudarjeno, da je poleg skrbi, ki ga o starejših vodi društvo upokojencev, pomembno, kako je ta skrb prisotna v svetu primestne četrtne skupnosti ? V ta namen vodstvo rogozniških upokojencev vztraja, da mora pri svetu četrtne skupnosti delovati stalna komisija, ki bo spremljala potrebe in težave vseh starejših, še posebej težko bolnih in socialno ogroženih. Komisija naj bi bila tudi v stikih s socialno, zdravstveno ter z vsemi drugimi službami v občini, ki se s temi vprašanji poklicno in strokovno ukvarjajo. Skupno in usklajeno delo vseh in vsakogar lahko doprinese mnogo koristnega in dobrega za lepše in boljše počutje starejših, bolnih in socialno ogroženih. S srečanjem najstarejših članic in članov so v Društvu upokojencev Rogoznica zaključili praznovanje 50. obletnice delovanja, sedaj pa se pripravljajo na 50. redni in volilni občni zbor, ki bo 29. junija v Podvincih. Feliks Bagar M Športno društvo Panorama V' / /1 potino društvo Panorama Ptuj ima svoj sedež ' M / v domu krajanov Vičava v Mestni četrti Panorama, tik ob sotočju stare struge Drave in kanala hidroelektrarne Zlatoličje. Ustanovljeno je bilo na pobudo krajanov Vičava iz Mestne četrti Panorama. Društvo je od svoje ustanovitve organiziralo že nekaj športnih tekmovanj, predvsem v namiznem tenisu, malem nogometu in igranju trojk v košarki. Organi društva si prizadevajo zainteresirati in vključiti čimveč krajanov Vičave in krajanov iz cele mestne četrti, iz mlajše, srednje in starejše generacije. Društvo je večkrat organiziralo spust z rafti po reki Dravi ob sodelovanju kajakašev in kanuistov, ki so po nekaj urah vožnje, z vmesnimi družabnimi postanki, občudovali reko in njeno okolico. Vsi, ki so sodelovali na teh organiziranih spustih po reki Dravi, se bodo še vračali na danes mimo, a nekoč in občasno še danes divjo in nevarno reko. TURNIR ODLIČNOSTI Ko tekmovanje tako uspe, kot je turnir v malem nogometu - pokal ŠD Panorama - junij 2003, komentatorju ne ostane veliko maneverskega prostora. Grajati ni kaj. Hvaliti pa tudi nima smisla, če so to pred njim naredili že čisto vsi: igralci, trenerji, sponzorji, ugledni gostje, gledalci, novinarji. Pravzaprav te je lahko le strah, da bo organizatorjem zmanjkalo motiva. Kajti je lahko sploh še bolje, kot je bilo v športnem parku na Vičavi? Zmaga ekipe ŠD Vičava, imenitne nogometne predstave, rekordno število gledalcev, super organizacija, še boljše vreme. Finančni uspeh. A brez skrbi. Še je dovolj motiva. Še je veliko neuresničenih projektov. Še je veliko novih, še neizkoriščenih idej. Še bolje se da! Na tekmovalnem področju. Komu zdaj ni jasno, kakšne odlične malonogometne ekipe imamo? V njih je kar več Majcnov, Klingerjev, Golobov! Marjan Lenartič: “Ti fantje znajo igrati še bolje, kot so to nekateri pokazali danes!" Na organizacijsko - marketinškem področju. Letos je gospodarski odbor nabral kar tristo tisočakov pokroviteljskega denarja in prijavnin. Janez Gornik: “Zadovoljni smo. Toda možnosti v tem segmentu so še veliko večje. ” Na ptujskem področju je veliko ljubiteljev športa, tudi nogometa. Osemsto obiskovalcev je najboljši odgovor tistim, ki so se spraševali: »Kaj pa nam je treba tega žogobrca?* Na slovenskem področju. “Neš-tajerci” so začeli spoznavati, da Ptuj ni samo kurentovanje. In politiki so začeli spoznavati, da je takšna promocija vredna in učinkovita veliko bolj kot besedičenje. Zdaj pa združite vsa ta področja in prišli boste do tistega, kar Milan Štalcer imenuje »pet največjih!* Nov motiv za tur-nirjevo prihodnost. Ne več malo in majhnih sponzorjev. Kdor misli, da je turnir Vičava 03 višek, se bo torej že prihodnje leto čudil. Prav v tem je največja moč tega tekmovanja in njegovih organizatorjev. Nič in nikoli jim ni dovolj. “Ljubiteljem nogometa na Ptuju in širše so se ekipe predstavile v najlepši luči. Nivo tekmovanja je bil na ravni državnega prvenstva. Z organizacijskega vidika smo pokazali velik napredek. Pred nami so sedaj nove naloge, "je zadovoljen povedal predsednik ŠD Panorama Vičava Janez Gornik. “Nogomet je že od nekdaj zaščitni znak naših prireditev, način življenja tukajšnjih prebivalcev in enkratna priložnost, da se predstavimo. 0 današnji organizaciji lahko rečem, da je bila brezhibna in da se nam je ni treba sramovati. Naš cilj je, da prihodnje leto nastopi še več ekip, turnir pa postane tradicionalen, ” optimistično zaključuje vodja tekmovanja Vlado Potočnik. REZULTATI PO SKUPINAH: 1. skupina Maxi taxi - Juve 2:2 (2:1 po izvajanju 6 m.), Maxi taxi - ŠD Panorama 0:0 (3:4 po izvajanju 6 m.), Juve - ŠD Panorama 3:5 2. skupina Brez imena - Rok 12:0, Brez imena - FC Skorba 7:0, Rok -FC Skorba 6:3 3. skupina Agis skei zavore - Telebajski 1:6, Agis skei zavore - R.M.V. d.o.o. 1:3, Telebajski - R.M.V. d.o.o. 2:1 4. skupina Čisto mesto - Intera 2:2 (3:2 po izvajanju 6m.), Čisto mesto - Bar Grajena 0:0 (2:3 po izvajanju 6m.), Intera - Bar Grajena - 3:3 (3:2 po izvajanju 6m.) POLFINALE ŠD Panorama - Telebajski 6:1 Brez imena - Intera 2:1 ZMAGOVALNE EKIPE NA TURNIRJU 1. mesto: ŠD PANORAMA - Vičava: Matic Ber, Marko Gerdak, David Horvat, Rok Letonja, Dejan Topolovec, Vojko Vrbanec. Kapetan ekipe: Dejan Topolovec Trener ekipe: Branko Žgeč Vodja ekipe: Miran Štelcer 2. mesto: BREZ IMENA - Ptuj: Nino Brunčič, Jan Emeršič, Mario Juršek, Luka Lenartič, Jan Šimenko, Niko Topolovec, Jan Žgeč. Kapetan ekipe: Luka Lenartič Vodja ekipe: Jan Žgeč 3. mesto: TELEBAJSKI - Slovenja vas PODELITEV POKALOV IN DENARNIH NAGRAD: Janez Gornik, Milan Štalcer Najboljši strelec turnirja: LETONJA ROK (7 golov) ZA 3. MESTO Telebajski - Intera 3:1 FINALE ŠD Panorama - Brez imena 2:1 Najboljši vratar turnirja: Lenartič Luka Turnir je podprl Bar Panorama, s.p. Ivo Kornik POGOVOR S TRENERJEM VLADOM HEBARJEM Pritisk je dvignila samo Ajdovščina RK Mercator Tenzor Ptuj letos navdušuje in c je pokazal povsem drugačen obraz kot v J minulem obdobju. Pred sezono je bil položaj negotov in prihodnost ni bila rožnata. Nakopičili so se problemi in mnogi so menili, da je klub pred razpadom. Toda v dvorani Center so se pojavili novi obrazi, ki so verjeli v možnost ponovnega vzpona. Vodenje je prevzela skupina ljudi, ki vedo, kaj je organizacijsko delo, podobno kot vedo, kaj je strokovno delo v rokometu in so bili pripravljeni soočiti se z novimi izzivi. Mednje sodijo športni direktor Boris Perger, predsednik Miran Senčar in član Upravnega odbora kluba Igor Majnik. V pogovoru za Ptujčana je trener ptujskih rokometašic Vlado Hebar, ki je svojo nalogo zares opravil z odliko, pripovedoval o tem, kakšna je bila pot te izvrstne ekipe do l.B -ligaške krone. Začetka svoje poti v ženskem rokometu si verjetno niste mogli lepše predstavljati. Prva sezona na klopi Ptujčank in že 1.A DRL Česa podobnega nisem pričakoval. Dolga leta sem delal v moškem rokometu, ob prevzemu vloge trenerja ŽRK Mercator Tenzor Ptuj sem predvsem težil k temu, da ostanem zvest prepoznavnemu slogu igre ptujske ekipe. V veliko pomoč mi je bilo sodelovanje z Borisom Pergerjem, Milanom Baklanom in Brankom Ramšakom. Stavil sem na agresivno obrambo in hitre protinapade, izbor igralk mi je omogočal uresničitev tega cilja. Moj namen je bil igra za gledalce, njihov odziv kaže, da smo bili dovolj atraktivni in raznovrstni. Ali je Mercator Tenzor v zadnji tekmi končnice odigral najboljšo partijo v sezoni? To težko ocenim. Gotovo je bila najpomembnejša, vanjo pa smo vložili največ energije, volje in zaupanja. Tudi tekmec je bil daleč najtežji. Ajdovščina je nepopustljiva, izjemno srčna in homogena zasedba, ki se nikoli ne preda. Ima drugo največje srce - takoj za Mercator Tenzorjem. Ta zmaga je bila zagotovo najtežja in najslajša. Kako ste vi doživeli odločilni dvoboj? V tekme se ponavadi zelo vživite, v soboto ste bili napeti kot struna, tudi ko je vaša ekipa imela prednost... To je bila tekma, ki je odločala o vsej sezoni. Smo ekipa, ki je v čustveno izredno težkem položaju. Delamo osem mesecev, lahko pa se veselimo le, če osvojimo naslov prvaka l.B -ligaškega prvenstva. To je zelo težko breme, zato je tveganje preveliko, da bi slavil pred koncem. Ajdovščina ni popuščala, čeprav je zaostajala. Zato se do konca nismo mogli sprostiti. Kje pa so bile prednosti »trgovk« pred tekmicami, ki so v tej sezoni prepričljivo izgubljale proti vam? V izredno trdem delu. Veliko ur treningov, borb in discipline je bilo potrebnih, da smo prišli do takega končnega rezultata. Poglavitno za uspehe je bila odločitev v glavah igralk, ki so odigrale sezono odličnosti. S svojo pripravljenostjo in odrekanjem. Ta naslov zrcali njihovo kakovost; ne sreče in lakote, temveč zrelost. Šestnajsterica igralk, ki je branila klubske barve v prvenstvu, je prikazala različne predstave. Kdo je najbolj odločno vlekel rdeče - beli voz? Še danes ne vem točnega odgovora. Pač pa ni samo ena. Kapetanske naloge je opravljala Edita Pučko, ki ima veliko zaslug, da je ekipa ohranila zmagovalno razpoloženje, toda imela je več asistentk, ki so se uspešno dopolnjevale, tako v slačilnici kot na igrišču. Kdo si zasluži najvišjo oceno? Dijana Radek, Marjeta Noji-novič, Tanja Raukovič, Edita Pučko, Bernarda Ramšak, Tjaša Brumen in Meta Majnik. Za to sedmerico sodita vratarki Biljana Lakič in Katja Kelenc. Te igralke so vsekakor pokazale, kar sem od njih pričakoval. Obžalujem le, da smo zaradi poškodb ostali brez Metke Šijanec, Sneže Rodič in ene najperspektivnejših ptujskih rokometašic, Evelin Podvršek. Podatek, da so mlajše igralke dozorele v vseh pogledih, je velika pridobitev za to ekipo. Katja Šincek, Sabina Majcen, Katarina Mikulič, Manuela Molnar, Lucija Hameršak in Lina Bezjak so zelo napredovale, prinašajo dodatno kakovost in to le še potrjuje prepričanje, da ima ptujski ženski rokomet obetavno prihodnost. Ines Černe? Ni potrebno izgubljati besed. Je evropsko priznano ime in zato smo jo sprejeli z odprtimi rokami. Za soigralke je bila velika psihična opora, kar je v ekipo vneslo pozitivno razmišljanje in pozitivno auro. Napovedujejo se spremembe v ekipi za jesenski prvoligaški debi. Koliko »sveže krvi« bo prišlo k Mercatorju? O novi sezoni že razmišljamo, a še nismo o ničemer odločili. V naslednjih dneh bomo vedeli, katera od igralk bo ostala in katera odšla. Naša uprava že dela na tem. Najbolj logično bi bilo, če bi ekipo v glavnem zadržali in ji dodali nekaj sveže krvi. To je stvar večih dejavnikov, tako osebnih želja in ambicij, kot denarja. Lani smo se s pokroviteljema dogovorili za dve leti sodelovanja, tako da bo Mercator Tenzor Ptuj lahko konkuriral najboljšim ekipam v Sloveniji. Do kod lahko seže ptujska ekipa na prvoligaškem prizorišču? Napovedati karkoli bi bilo nehvaležno. Letošnje prvenstvo je bilo vmesna postaja do izpolnitve dolgoročnega cilja, nastopa med slovensko elito, od katerega si skupaj s ptujsko javnostjo veliko obetamo. Imidž kluba se gradi dolgo in postopoma, med pomembne zadeve sodi tudi poklicno opravljanje dolžnosti, ki so navidezne formalnosti. Ivo Kornik Rokometašice in vodstvo Mercatorja-Tenzorja Ptuj pri županu dr. Štefanu Čelanu. Vlado Hebar je prvi z leve. Foto: Langerholc V Zupan sprejel rokometašice Imam prijetno dolžnost in privilegij, da vam , čestitam in se zahvalim, saj so uspehi, ki ' so plod trdega dela, omogočili prepoznavnost Ptuja doma in širše,” je poudaril dr. Štefan Čelan v pozdravnem govoru v slavnostni dvorani Mestne hiše. “Poleg tega ste nosilci miselnosti, da se ni mogoče zadovoljiti le s povprečnostjo, ker so vrhunski rezultati temelj za napredek posameznika pa tudi naroda.” Župan je dejal, da bo enako na drugih področjih potrebna miselnost izjemnih meril kot merilo kvalitete dela in uveljavljanja. Iz sprejema v Mestni hiši, maja 2003. Foto: Langerholc “Morda bi bilo dovolj, da bi rekel hvala. Sem krmar barke, ki pluje mimo čeri in ji to gotovo ne bi uspelo, če bi bil na njej sam. Veliko nas je. Od staršev, ki podpirajo tekmovalke na njihovi športni poti, ljudi, ki uspešno pripravljajo večje in manjše rokome- tne prireditve, sponzorjev, pa do izjemno uspešne ekipe strokovnjakov, trenerja, pomočnika in v prvi vrsti igralk, " seje na podelitvi visokega občinskega odlikovanja ŽRK Mercator Tenzor Ptuj konec maja zahvalil predsednik Miran Senčar. Ivo Kornik Eda Pučko, kapetanka Mecatorja-Tenzorja Ruj, je županu izročila rokometno žogo. MNENJE Perutnina Ptuj in ISO 14001 Dejan Zavec spet • v 1 • • prepričljiv » tujski boksar Dejan Zavec je spet navdušil svoje navijače. 14. junija je v petem dvoboju, od kar meri moči med poklicnimi boksarji, še petič zmagal. V dvorani Bördeland v Magdeburgu se je pred deset tisoč boksarskih navdušencev v kategoriji do 66,7 kg pomeril z 29-letnim Armencem Arturjem Drinajem - doslej 6 zmag, 8 porazov in remi. Tokrat je za nov uspeh potreboval le tri minute. Našega šampiona je doletela čast, da je nastopil v eni izmed predborb osrednjega dogodka sobotnega večera, dvoboja za naslov svetovnega prvaka združenj IBF in WBA v supersrednji kategoriji med lokalnim matadorjem Svenom Ottkejem in Britancem Davidom Stariejem. Dobil ga je Ottke. "Proti Drinajevu sem pričel previdno, toda sredi prve runde sem mu zadal serijo štirih udarcev in po desnem polkrošeju se mu je iz leve arkade ulila kri. Kljub temu je boksal naprej, ob koncu runde pa se je po novi seriji udarcev znašel na tleh. Rešil ga je gong, toda v drugi rundi ni več stohpil v ring. Po nasvetu zdravnika je njegov trener predal dvoboj, tako da sem zmagal s tehničnim noka-vtom. Naslednji dvoboj bom imel 5. julija," je povedal Dejan Zavec, ki je že odpotoval nazaj v Nemčijo in se začel pripravljati na novi izziv. Ivo Kornik V marcu se je na Ptuj podal minister za okolje, prostor in energijo Vlade RS mag. Janez Kopač. Ob asistenci župana dr. Čelana je vodstvu Perutnine Ptuj svečano predal listino oz. certifikat ISO 14001 za posebno odgovorna ravnanja podjetja pri skrbi za okolje. Svečana predaja listine se mi sedaj zdi kot zaušnica občanom zaradi širjenja neugodnega vonja iz kafilerije Perutnine Ptuj. Občutek imam, da se jakost smradu stopnjuje in da je še posebej močan smrad na levi strani Drave. Neugodni vonj je še posebej intenziven v zgodnjih jutranjih urah, kar da slutiti, da je posledica določenih nepravilnih tehnoloških postopkov pri predelavi odpada. To še posebej velja za smrad prvi dan po praznikih ali ob ponedeljkih. Presenetljiva je strpnost občanov ob tako neugodnem življenjskem okolju. Ni zaslediti nobenih kritik občanov zaradi smradu iz kafilerije, ne pri občanih, ne pri stranki Zelenih Ptuja in še manj pri vodstvu občine. Pričakujem, da se bodo odgovorne službe vendar prebudile in posvetile temu problemu potrebno pozornost. Standard ISO 14001, ki ga je prejela Skupina PP naj ne bo potuha za neodgovorno ravnanje, če že ni nagrada za resna okoljska prizadevanja. Ivan Jurkovič GLEDALIŠČE, PRIREDITVE ■ GLEDALIŠČE PTUJ Slovenski trg 13 2250 Ptuj Slovenija Telefon:+386 2 749 32 50 Faks:+386 2 749 32 51 tajnistvo@gtedahsce-ptuj.si http:llwww. gledalisce-ptuj. si v ŠPORTNI ZAVOD 2250 PTUJ, ČUĆK0VA 7, TEL.: 02 787 76 30 FAX: 02 787 7631 Program za junij in julij 2003 GOSTOVANJA 25. junij ob 18.00 Robert Thayenthal: ANA IN KRALJ, KI JE PADEL IZ PRAVLJICE, režiser: Miha Alujevič, na Lentu v Mariboru 25. junij ob 22.00 Steven Berkoff: JAMR, režiser: Matjaž Latin, na Lentu v Mariboru Športne prireditve ODBOJKARSKI KLUB KURENT PTUJ Odbojka Kurentova počitniška odbojkarska šola - začetek julija NK PTUJ DRAVA Nogomet Mednarodni turnir ob 70. obletnici 5. in 6. 7. ZA OTROKE KONJENIŠKI KLUB PTUJ ROGOZNICA Poletni lutkovni pristan: 3. julij ob 20.00 Lutkovno gledališče Maribor: PRIHAJA CIRKUS 4. junij ob 20.00 Lutkovno gledališče Piki iz Slovaške: PIKA NOGAVIČKA 5. junij ob 20.00 Lutkar Cveto Sever: VRTILJAK ZA ODRASLE IN MLADINO 7. julij ob 21.00 Atrij hotela Mitre Ptuj, PREMIERA: Yasmina Reza ART 8. julij ob 21.00 Atrij hotela Mitre Ptuj: ART: Yasmina Reza 9. julij ob 21.00 Atrij hotela Mitre Ptuj: ART: Yasmina Reza 12. julij ob 21.00 Atrij hotela Mitre Ptuj: ART: Yasmina Reza 13. julij ob 21.00 Atrij hotela Mitre Ptuj: ART: Yasmina Reza 14. julij ob 21.00 Atrij hotela Mitre Ptuj: ART: Yasmina Reza 15. julij ob 21.00 Atrij hotela Mitre Ptuj: ART : Yasmina Reza V primeru dežja bodo predstave v Gledališču Ptuj! Razstave v galeriji Mestne hiše Od 4. in do 24. julija bo svoje slike - olje na platno razstavljala Cecilija Bernjak. Otvoritvena slovesnost bo v petek, 4. julija, ob 12. uri. Od 25. julija do 29. avgusta bodo na ogled slike - olje na platno Jerneja Forbicija, študenta na Accademi-ji di belle arti di Venezia, pri prof. Carlo di Raco. Otvoritvena slovesnost bo v petek, 25. julija, ob 12. uri. V imenu Mestne občine Ptuj in razstavljalcev vljudno vabljeni na ogled. Jahanje Počitniški tečaj jahanja od 7.7. do 11.7. PLAVALNI KLUB TERME PTUJ Plavanje I. kolo državnega prvenstva 19.7. BALONARSKI KLUB PTUJ Balonarstvo 7. mednarodni balonarski praznik - Ptuj 2003 od 25.7. do 27.7. 2. pokal Alpe-Adria od 26.7. do 27.7. NK PTUJ PTUJ Nogomet Turnir prijateljstva - Mestni stadion Ptuj - julij 2003 ŠPORTNO DRUŠTVO ROGOZNICA PTUJ Nogomet Nogometni turnir: NK Publikum, NK Mura, NK Podvinci julij 2003 LJUBLJANA 1000 LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 7 - SLOVENIJA TEL. (+386) 01 23 42 100, TEL/FAX: (+386) 01 432 10 93 http://www.adriaplin.siol.net/, E-mail: adriaplin@siol.net VAŠ DISTRIBUTER ZEMELJSKEGA PLINA Drava spet med velike rrnitev NK Ptuj Drava v elitno slovensko nogometno druščino ni veliko presenečenje. Z izjemnim nizom, 18 zmag, 7 remijev, S porazov in razliko v golih 63:24, so Ptujčani suvereno opravili s tekmeci v 2. SNL. Toda še bolj kot tekmovalni uspeh je sezono zaznamovala reorganizacija kluba. V pičlem letu se je otresel neprijetnega slovesa moštva z »zastarelimi« prijemi in postal klub z nadvse obetavno prihodnostjo. Dejanja sama zase povedo vse. Borisu Pergerju. bivšemu predsedniku kluba, se je ob podpori novega upravnega odbora posrečil mali čudež. Hkrati z ustvarjanjem moštva za naskok na 1. ligo je v ptujskem športnem parku zrasel pravi nogometni center. Urejeno pomožno igrišče, povrhu pa tudi popolna prenova glavnega igrišča, ki so ga nekoč pokrivale grbine in redka trava, so vsega priznanja vredni posegi v slovenskem prostoru. A temeljite obnove še ni konec. Začela se bo gradnja montažnih objektov, v naslednjih dveh letih pa naj bi štadion dobil končno podobo, s tribunami na obeh straneh. Z nogometnega zornega kota je zgodba o uspehu povezana z nadvse tveganimi, a očitno posrečenimi potezami. Perger je strokovno plat kluba prepustil v roke Martinu Vogrincu in Robertu Furjanu. Nekdanji nogometaš se je v vlogi športnega direktoija sijajno ujel z novim predsednikom, saj sta tako rekoč v prvem poskusu uresničila vse cilje, ki sta si jih zastavila. Začenši z izborom trenerja Silva Berka, in vizijo, v kateri ni bilo nerealnih postavk. “Vrnitev v 1. ligo, a ne za vsako ceno, sestaviti jedro moštva za prvoligaško konkurenco in hkrati uveljaviti mlade igralce, vzpostaviti temelje dela z mlajšimi selekcijami... "je osnovne cilje predstavil Vogrinec. “Cilj je obstanek. Težko je uresničljiv s sedanjim igralskim kadrom, zato smo se odločili, da poskušamo pripeljati tri okrepitve - zvezna igralca in napadalca, "je s pogledom v prvoligaško sezono že razmišljal Mariborčan Berko. Nekoč klub, ki je trgoval po dolgem in počez, je opravil s preteklostjo. Martin Vogrinec pravi, da za vsako ceno ne bodo kupovali igralcev. “Naše zmožnosti so znane in jih ne nameravamo presegati. Imamo seznam posameznikov, toda za vsakega od njih so tekmeci pripravljeni plačati dva do trikrat več, "je pojasnil trenutni položaj na nogometni tržnici. “Drava ni reven klub. Številke, o katerih ne bi želel govoriti, pokrivajo celotno dejavnost kluba, ne le člansko vrsto, "je rekel Furjan. Z več kot 150. nogometaši v mlajših kategorijah in 10. trenerji so Ptujčani celo za štajerske klube pravi velikan. Predvsem so lahko za zgled, pa čeprav so le klub z obrobja. Ivo Komik LJUDSKA UNIVERZA PTUJ RAZPISUJE V sodelovanju z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani organiziramo VISOKI STROKOVNI ŠTUDIJ program VISOKA POSLOVNA ŠOLA in podiplomski SPECIALISTIČNI ŠTUDIJ MANAGEMENTA KONEC AVGUSTA 2003 ZAČNEMO Z VPISOM v naslednje programe: ♦ EKONOMSKI TEHNIK ♦ GOSTINSKI TEHNIK ♦ STROJNI TEHNIK ♦ TRGOVEC (prekvalifikacija) ♦ KUHAR, NATAKAR Za vpis v izobraževanje ali dodatne informacije se lahko oglasite na Ljudski univerzi Ptuj Mestni trg 2 ali nas pokličite na tel.: 02 / 749 21 50! Veseli bomo vašega obiska! R PRODAJALNE ERA PETLJA f Poslovna enota PETOVIA Ob Dravi 3a, Ptuj, tel. 788 00 23 oddelek papirnice, tel. 788 00 25 <2 ODPRTO OD 7.30 DO 21. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 21. URE 2 V NEDELJO OD 8.00 DO 13. URE °. O Poslovna enota PANORAMA | Špindlerjeva ulica 3, Ptuj, tel. 787 10 40 3 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE £ V SOBOTO OD 7.30 DO 15. URE < V NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE u Poslovna enota SOLID f «j Mezgovci ob Pesnici 4/b, Dornava, tel. 755 48 31 2 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE S V NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE § Spletna trgovina ugodnih nakupov www.NoreCene.com fcWon 02/77 999 00 L Prenosni robtnolailt IBM R31 zo 209.000 SIT z DOV Osebni rotunolnilci STAKT od 76.000 SIT z DOV Digitolni fotoaparat Cono« AU 64.000 SIT z DDV 15'LCD zaslon od 74.000 SO z DDV STE BILI POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? Želite primerno denarno odškodnino? 041 576-790 PORAVNAVA doo - podovolnko PIU1 porj^/nava POSLOVALNICA PTUJ Osojnikova 9 - 2250 Ptuj Rok Wife in je dogovorne zo termin! STE BILI POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? Želite primerno denorno odškodnino? 041 576-790 PORAVNAVA d.o.o. - poslovalnica PTUJ LEKARNA Potrčeva 23, PTUJ, tel.: (02) 7878-490 (1), faks: (02) 7878-492 je odprta: od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00 • v soboto DEŽURSTVO od 8.00 do 12.00 JULIJ: AVGUST: 7 - ponedeljek 20.-7. ure 4 - ponedeljek 20.-7. ure 8 - torek 20.-7. ure 5 - torek 20.-7. ure 9 - sreda 20.-7. ure 6 - sreda 20.-7. ure 10 - četrtek 20.-7. ure 7 - četrtek 20.-7. ure 11 - petek 20.-7. ure 8 - petek 20.-7. ure 12 - sobota 14.-7. ure 9 - sobota 14.-7. ure 13 - nedelja 24 ur 10 - nedelja 24 ur Dežurstvo končamo 14. julija ob 7. uri. Dežurstvo končamo 11. avgusta ob 7. uri. 'Mlekarne PTuj V LEKARNA PTuj TRSTENjAKOVA 9 SI-2250 PTUj T 02 771 60 01 LEKARNA PTUj jE ODPRTA MED DELAVNIKI: 7.00 - 20.00 v soboto: 7.00 - 14.00 dežurstvo: jULlj: 1.7.2003 - e.7.2003 14.7.2003 - 31.7.2003 AVCjUST: 1.8.2003 - 3.8.2003 1 1.8.2003 - 31.8.2003 DEŽURSTVA OB OELAVNIKIH POTEKAjO 00 20. DO 7. URE ZjUTRAj, OB SOBOTAH OD 14. 00 7. URE, V NEOELjO IN OB PRAZNIKIH PA jE DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN OD 7. URE ZjUTRAj 00 7. URE NASLEDNjEQA DNE. V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00 uro.