Ste v. 21.__
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
; -c& šiv o- U lisa Sv. Frančiška Aaiškega SL 20. I. nad*r. — Vsi • 'orisi naj se poilljajo uredniitvu HsU. Nefrankirtna pisnu s t ne sprejemajo in rokopisi te ne vračajo.
•'daifitdj i? odgovorni urednik Štefan Godina. Ustnik konaortij lista .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane Mdfuge t omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. PranHlka Ai&kega K. 20. Telefon uredništva in uprave Uev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.—
Za pol ieta .............. • .	■ 12.
za tri mesece......................-
z a nedeljsko izdajo ta ce!o leto ......	.
za pol leta	.........».	•
V Trstu, v aaMt 21. januarja
VaHe d<"e Torri S
st. 1
Letnik XII.
Posamezne	.Edinosti" se prodajajo po 6 vinarlev.
zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računao na milimetre v Sirokostl ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov . . . mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poalanice, oglasi denarnih zavodov ............. . mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.......K 20.—
vaaka nadaljna vrsta . ......: ... • 1—
Msli oglas: po 4 vinarje beaeda. najmanj pa 40 vinarje* Oglase sprejema in se rat ni oddelek .Edinost*. Naroininf ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno 1» upravi .Edinosti*. — Plača, in toči s: v Trstu.
Uprava in* ktaeratni oddelek se nahajata - v ulici Sv. PrančJka AsUkegs & 20. — Poftn ohrani Ulični račun St 841.fi9>:
Pregled najnovejših dogodkov.
Rusko boječe. — Nova bitka ob besa-rabski meji postaja vedno srditejsa. Ruski napadi med Toporovcem in Branom trajali v torek v pozno noč Rusi Ponovno prodrli v naše jarke, a bih vedno zopet izgnani iz njih. Silne ruske izgube. Na ostalih frontah Pflanzerjeve armade cel dan topovski boji. V vzhodni Galiciji kratek artiljerijski dvoboj. — Na severni ruski fronti praske med predstražami na raznih točkah.
Italijansko bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov na fronti.
Balkansko bojišče. — Nič novega.
Zapadno bojišče. — Napad Angleže v na nemške postojanke pri Frelinghienu odbit ob težkih izgubah za sovražnika. Zopet dve sovražni letali uničeni. Nemški letalski napad na Nancy.
Turška bojišča. — Topovski boj med sovražnimi vojnimi ladjami in turškimi baterijami v Saroškem zalivu. — Nova bitka, ki se ie razvila na kavkaski fronti, trajala prvi dan do večera. Ruski obko-1 je valni poizkusi vsled turških protiod-redb ponesrečili. __
Mo bojišče.
DUNAJ. 20. (Kor.) Uradno se objavlja: 20. januarja 1916, opoldne.
Mova bitka na besarabski meji je postala srditejša, Razven že včeraj javljenih naradov, ki so bili izvršeni v zgodnjih jutranjih urah. so morale naše hrabre čete, na čefM jim budimpeštanska houvedska divizija, notri v noč skoro vsako uro na raznih me ih med Toporovcem in Bojan m odbijati več naskokov številno močnejših sit Sovražnik je tekom bojev parkrat prodrl v naše strelske jarke, a je hii vedno v bojih mož proti možu, enkrat s sijajnim protinapadom honvedsklh peš-polkov št. 36, 6 in 30, ob težkih Izgubah zocet pregnan. Predozemlje naših okopov je posejano z ruskimi trupli. V bojnem o-zemftu posameznih bataljonov je bilo naštetih 800—1000 padlih Rusov. Druge fronte Fflanzer - Baltinove armade so bile ies dan v ruskem topovskem o^nju. Tudi pri severni zvezni fronti v vzhodni Galiciji je bil kratek topovski boj. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BERLIN. 20. (KorJ Veliki glavni stan,
20. januarja 1916.
Topovski boj in praske med predstražami na več mestih fronte.
Vrhovno armadno vodstvo.
I svitiiiste-iiirtsga Sta.
DUNAJ, 20. (Kor.) Uradno se objavlja: 20. januarja 1916, opoldne.
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Proklamacije Gabrijela d' Annunzio in njegove laži o mestu tržaškem.
DUNAJ, 20. (Kor.) Iz stana vojnih poročevalcev pišejo: Neki italijanski letalec je dne 17. januarja zopet metal na Trst neko proklamacijo Gabrijela d' Annunzio. Čeravno te vedno povračajoče se nabuhle izjave že radi njih pogostosti niti ne zaslužujejo, da bi se menili zanje, vendar naj damo na zadnjo kratek odgovor zato, iver z ene strani dokazuje, kako nasprotnik samega sebe v ara z vestmi, ki jih dobiva o sedaj vladajočih razmerah v Trstu, in ker z druge strani vsebuje žalitve tržaškega prebivalstva, ki jih je treba po zaslugi zavrniti.
D' Annunzio, ki se je že odrekel podpisa kot poročnika, obljublja prebivalstvu vnovič — kakor že tolikokrat — blizu predstojeće osvobojenje iz avstrijskega jarma. Obljuba je to, ki more biti seveda v dokaz, da so v Italiji kaj pomanjkljivo poučeni tudi o dogodkih na lastni fronti in o neprestano ponavljajočih se porazih italijanskih čet z velikimi izgubami. Ob takih okolnostih se seveda ni čuditi, ako d' Annunzio nadaljuje svoj nagovor na mesto tržaško: »Mi vemo, da trpiš ob
gladu, mrazu, vsake vrste poniževajjih j in preganjanjih, ob ropanju m vseh obii: kah sramotnega suženjstva.« — Da ni Trst za d'Annunzia tako nedosegljiv, kakor ostane tak za vse Italijane iz kraljestva in za vse čase, potem bi vedel, da je mesto po zaslugi obsežnih oblastvenih odredeb tudi med vojno popolnoma preskrbljeno z živili in kurivom in da sega skrb za siromašno prebivalstvo veliko dalje, nego je bilo to v Italiji, v tej deželi pouličnega beraštva, kdaj še, in tudi tedaj ne, ako so italijanski državni žep polnili potniki: Nemci, Avstrijci in Ogri. Ko pa je d' Annunzio tako drzen, da staro, čestitljivo besedo »citti fedelissima« zasukava tako, kakor da se misli s tem na vdanost do Italije, naj se da vendar bolie ooučiti po častniku - letalcu, ki je metal doli njegove bedaste proklamacije. Ta je morda opazil mnoge avstrijske, ogrske in nemške zastave, ki vise z večine hiš v mestu, posebno tam, kjer prebiva revneje prebivalstvo, v Starem mestu in pred-mestjih Sv. Jakob, Sv. Alojzij, in ki so jih — ne da bi bilo prebivalstvo le z eno besedo pozvano v to — razobesili povodom zavzetja Lovčena in zasedenja Ce-tinja. In sprejem, ki ga je imel pred malo dnevi nadvojvoda - prestolonaslednik povodom kratkega bivanja v Trstu, bi bil — če bi to sploh bilo še potrebno — zadosten dokaz, kako je ta »citta« v resnici »fedelissima«.
Balkonsko fiojifče.
DUNAJ, 20. (Kor.) Uradno se objavlja: 20. januarja 1916, opoldne.
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BERLIN, 20. (Kor.) Veliki glavni stan, 20. januarja 1916. Nič novega.
Vrhovno armadno vodstvo.
Glasovi o kapitulaciji Črne&ore.
BERLIN, 19. (Kor.) Brezpogojna %pre-daia črnogorske armade in prošnja Crne-gore za mir ste med drugimi poročili raznih listov vzbudili med nemškimi četami v južnih Vogezih veliko veselje. Dočim so bili za fronto tudi najmanjši kraji v zastavah. so svirale v večjih mestih tudi godbe. Vmes so zvonili zvonovi. Splošno se je govorilo o junaštvu zaveznikov, slavnih činih in hrabrosti zmagovalcev, posebno o osvojitvi baje nezavzemljive-ga Lovčena.
SOFIJA, 18. (Kor.) Prošnja Crnegore za pričetek mirovnih pogajanj je napravila v Sofiji velik vtisk. Poročilo je bilo razširjeno s posebnimi izdajami listov. Danes razpravljajo listi obširno o tej vesti in naglašajo njen veliki pomen za ureditev problema bodočnosti srbskega ole-mena.
Ministrske konference v Italiji in od-nošaH Italije s Črnogoro in Srbijo.
RIM, 19. (Kor.) Ministrske konference se nadaljujejo. Ministrski predsednik Salami ra je imel včeraj dopoldne konference z vojnim in zakladnim ministrom, po enourni avdijenci pri kralju pa jih je nadaljeval tudi popoldne. O konferencah ni nobenih zanesljivih poročil. Program Sa-landre glede nadziranja vojnopomožnih naprav v Florenci, Turinu in Genovi in govorov v s vrh o povzdige razpoloženja in oživljenja podpisovanja vojnega posojila, dosedaj ni bil 'zpremenien.
CURIH, 19. (Kor.) Agenzia Štefani izjavlja v le za inozemstvo določenem poročilu, da je vest, da je bil princ Mirko v Tareniu sprejet od italijanskega kralja, neutemeljena. Princ Mirko ni prišel v Italijo Dalje poroča rimska agentura, da se je kralj po nadziranju italijanskih in zveznih vojnih ladij v Tarentu in obrambnih naprav v Brindisiju, kjer je tudi sprejel Pašiča in druge člane srbskega kabineta, vrnil v Rim. Pašič je poslal povodom odhoda na Krf Sonninu brzojavko, v kateri se zahvaljuje za prijazni sprejem v Italiji in zagotavlja, da srbski ministri visoko cenijo vsa prizadevanja, ki jih je izvršil Sonnino v danih okoliščinah v svrho podpore srbski armadi, ki se bodo svoječasno gotovo izkazala kot ume-
P O D l
TEK
GREŠNICE.
Roman. — f rnr.coakl spisal Xavi«r do MontĆpin
—	Ne pravim, da bi mi ne bilo to všeč, toda pravim pa, da bi vse to tudi prav lahko mogla pogrešati.
—	O, to vam verjamem prav rad. Dosti lepa ste za to, toda končno je izobilje vendar dobra stvar in draga moja, spominjajte se onega, kar sem vam rekel danes zjutraj.
—	Kaj ste mi pa rekel, da naj bi se spominjala vaših besed?
—	Rekel sem vam, da ste dobri angel v tej hiši, in vidite, da sem imel prav. O, moj Bog, kako vas ljubim in kako srečen sem!
stna. Pospešeni odhod srbskih ministrov iz Italije je napravil hučen vtisk in si ga je mogoče le deloma razlagati iz analogije, da celo ranjeni srbski oficirji in drugi srbski begunci naglo zapuščajo italijanska tla, da odidejo v Švico in predvsem v Francijo, vsled česar smatra »Tribuna« za potrebno, da opominja prebivalstvo k bolj prijateljskemu in bolj prijaznemu nastopu.
MILAN, 19. (Kor.) Italijanski poslanik baron Squitti je dobil glasom »Secola* ukaz, da ostane v bližini srbske vlade in da varuje ožje diplomatične odnošaje Italije ž njo, torej tudi na Krtu, kamor prestolonaslednik Aleksander kljub nasprotujočim se vestem še vedno ni prispel.
Bolgarski kralj avstrijski ieldmaršal.
DUNAJ, 20. (Kor.) Cesar je podelil kralju Bolgarov dostojanstvo avstrijskega feldmaršala. Tozadevno lastnoročno pismo je izročil kralju Ferdinandu dne 17. t. m. gardni kapitan, general konjenice grof Lonyay.
Odlikovanja.
NIŠ. 19. (Kor.) Nemški ces«. je podelil prestolonasledniku Borisu kollier reda črnega orla in je imenoval ^rinca Cirila a la suite enega huzarskih p >lk«^v. Veliko število macedonskih oficirjev in vojakov je dobilo železni križec d.u&ega razreda. Kralj Bolgarov je podati nemškemu cesarju veliki križec, feldmar&a!*.! Ma-ckenssenu in generalu Falkenhaynu pa prvi razred vojaškega zaslužnega reda. Kralj in princi so spremili nemškega cesarja pri odhodu do Stalača in so se nato vrnili v Niš.____
Po kapitulaciji Crnegore.
Udarec, ki je zadel Italijo z vdajo Crnegore, je bil prehud. d:\ bi ga bila italijanska javnost mogla preceniti na prvi mah v vsem njegovem obsc<u. Gedaj, ko je prešla prva osuplost se začenjajo v Italiji šele zavedati, da ponienja kapitulacija Crnegore, zakrivljena po Italiji sami, nekak začetek konca Italije same. Kakor pripovedujejo potniki, ki prihajajo iz Italije v Ženevo, se italijansko časopisje sicer izreka še nekoliko reservirano o vsej stvari, vendar pa si je s vesta vsa italijanska javnost, da je Italija v Crnigori doživela poraz, ki se ne da popraviti nikoli več, in da se prav zaradi tega poraza nikdar ne uresničijo italijanske sanje o »mare nostro«. Posebno rnuČno pa poleg vsega tega učinka naravnost sovražna pisava angleškega, francoskega in ruskega časopisja, ki popolnoma neprikrito pripisuje italijanski vladi in italijanskemu voj-skovodstvu krivdo na tej katastrofi. V Rimu se baje govori javno, da je kraljica zastavila ves svoj vpliv, da je pregovorila črnogorskega kralja, da je ponudil mir Avstro - Ogrski. Tako je liotela obvarovati svojega očeta tiste usode, ki je zadela srbskega kralja na tako usodepoln način.
Kakor poroča »Secolo<, je ministrski predsednik Salandra v palači Braschi sprejel ministra zunanjih stvari Sonnina, vojnega ministra Zuppellija in kolonialnega ministra Martinija. Posvetovanje je trajalo dolgo in se je bavilo s presojo diplomatskega in vojnega položaja ter končno tudi s položajem ministrstva samega z ozirom na opozicijo reformnih socialistov in radikalne stranke zaradi gospodarskih težkoč, ki se pojavljajo v državi čim dalje v tem večji meri. Kak je bil izid tega posvetovanja, javnost ni izvedela. Po posvetovanju je šel Salandra h kralja v vilo »Ada«. Salandra in Martini sta se 19. t. m. odpeljala v Florenco. Določeno je bilo, da Salandra v Florenci ne bo imel političnega govora, pač pa Martini, ki naj bi govoril o zadnjih dogodkih v veliki evropski vojni. Ta govor naj bi bil takega pomena, kot je bil Barzilajev v Neaplju in Orlandov v Palermu. Poročila o tem govoru še ni, a kakor prihajajo glasovi preko meje, mu, izvzemši vladne kroge, ne pripisuje javnost nikakršnega pomena, in to temmanj, ker se z ministrskimi govori ne spravljajo s sveta dejstva, ki jih dandanes čuti vsak Italijan na svoji lastni koži.
Angleška od tedna do tedna bolj zadr-guje Italiji vrv okoli vratu. V zadnjem
XXXVI.
Konstantinska ulica.
Rekli smo že v enem prejšnjih poglavij, da se nahaja v Parizu umazan, zelo obljuden del mesta, ki ni več Pariz in tudi ne Montmartre in ki se razteza ob desni strani zunanjega buljvarja, od mitnice des Martyrs pa do batignollske.
Ce se gre iz Pariza mimo mitnice Blan-che, se vidi na desni strani ozka, ogabna ulica, ki se imenuje Konstantinska ulica
Na obeh straneh ulice stoje visoke hiše, na koncu ulice pa stoji poslopje, ki je napol krčma, napol pa javno plesišče, in prebivalci tega okraja imenujejo to hišo »Idalijin vrt«.
Dvorišče s tremi hirajočimi in pokve-čenimi drevesi, dve lopi, s sušičavim in od prahu razjedenim kovačnikom. nekoliko vegastih miz* ki so bile nekdaj zeleno
tednu so poskočili prevozni stroški za premog z Angleškega v Italijo za nič manj kot 15'50 lire za tono, tako d? "tane prevoz z * • —^firoa-p "	f Že
107*50 lire ^	: ^ evo-
znina v Bordeaux samo 56*25 frankov. Zato je tudi umljivo, da se je pojavila v Italiji ostra opozicija proti vladi, ki doživlja na vseh koncih in krajih najhujše poraze ter ne zna in ne more obvarovati dežele gospodarskega pogina. Morda ie ta obupni položaj tudi povod, da se je v zadnjem času precej ublažila dosedanja velika strogost italijanske cenzure, ki dopušča sedaj najljutejše napade na zaveznike Italije. Tako je napoljski »Matti-no« objavil srdit napad na Angleško, v katerem se nahaja vse polno najtežjih žalitev angleških državnikov in ki se končava z besedami: Ugled in nadvlada Angleške sta danes izgubljena za vedno.
Kapitulacija Crnegore, za katero pripisujejo, kakor smo že rekli, Angleška. Francoska in Rusija vso krivdo Italiji, je le še poostrila ta nasprotstva. Dokler je bila Crnagora še v krogu entente — sedaj so Italija, Francoska in Angleška že odpoklicale svoje poslance s črnogorskega dvora in so torej diplomatske zve ze teh držav s Črnogoro pretrgane — se je pač že razpravljalo, kaj in kako ^ z ostanki srbske armade, ki so se rešili preko meje, toda vprašanje ni bilo še tako zelo aktualno, saj je precejšen del teh čet našel zavetja v Crnigori, kjer so se skupaj z domačini borili proti prodi-rajočim našim četam. Po kapitulaciji Crnegore pa zahteva to vprašanje najnujnejše rešitve, in tu se zopet križajo interesi Italije z interesi ostalih ententnih držav. Angleška si pač želi Srbe za Egipt ali morda celo za Indijo, Italija si jih pa hoče ohraniti ob Adriji, da bi jej pomagali braniti Albanijo proti Avstriji in Bolgarski. Srbsko vojaštvo najbrž ni preveč vneto niti za Italijo niti za Angleško, dočim se pa trdi, da je večina srbskega ča-stništva, s kraljem na čelu, na strani Angležev in Francozov, ker je Italija ravnala žnjimi preveč umazano in se boje ob splošno znani . italijanski »sveti sebičnosti«, da bi jih Italija izdala in prodala in to še tembolj, ker se interesi Srbije in Italije križajo ravno ob Adriji.
Kako se reši to vprašanje, je stvar bodočnosti, in prav lahko je mogoče, da tudi tu zadene Italijo nov poraz, ki ne bo dosti manjši, kot je bila zanjo kapitulacija Crnegore.
m črnogorske udaje na Ruskem.
Korespondenca »Rundschau« poroča iz Kodanja:
»Vdaja Crnegore je v Petrogradu pobudila veliko prepast. Posebno v vse-slovanskih krogih je učinkovala kot strela z jasnega. Crnogorski kralj Nikola je bil oboževanec teh krogov, ki so ga v številnih resolucijah in vdanostnih brzojavkah slavili kot najzvestejšega poglavarja, kot varuha balkanskega slovanstva. V petrograiskih političnih krogih si ne zakrivajo več, da so ententne balkanske aspiracije končno pokopane po črnogorski kapitulaciji.
V Petrogradu nc skrivajo več ogorčenja protr Italiji in rusko - italijanski časopisni boj se poostruje od dne do dne. Poudarja se, da ie Italija, ker se ni hotela podrediti skupnemu vojnemu načrtu, povzročila neugodni potek balkanskih dogodkov in črnogorsko katastrofo. V Carskem Selu govore, da je s kapitulacijo črnogorskega kralja Nikoie odpadla važna vez, ki je zbližala Rusijo in Italijo.
Petrograjski vojaški krogi presojajo položaj večinoma tako, da so po vdaji Crnegore postale proste znatne avstro -ogrske bojne sile, kar bi prav posebno moglo vplivati na akcijo proti Solunu. Obenem pa se izražajo pomisleki, ali se bo sedaj še daio izvesti ono raliiranje ostankov srbske armade, od katerih toliko pričakuje četverozaveza. Govori se tudi, da vdaja Crnegore ustvari nov položaj v Albaniji, po katerem bo, kakor se poudarja z nekim zadoščenjem, prizadeta v prvi vrsti Italija.
pobarvane, nekaj polomljenih klopi in zi-bajočih se stolov, to je vse, kar se nahaja tu in posetnikom tega zabavišča predstavlja udobnosti in sladkosti bivanja na deželi.
Pozimi se izpreminja ta prostor v plesišče, dolgo in nizko, ki ga razsvetljuje nekoliko kadečih se in smrdečih sveč in je drapirano z rdečimi capami.
Tik poleg te znamenite in razmeroma še dokaj udobne hiše se nahaja drugo visoko, mračno poslopje.
V tej hiši stanuje, kakor se bodo še spominjale naše ljubeznive čitateljice, naš stari znanec — Leonida.
Ko je gospod de Vaunoy odšel iz ateljeja Maurice Torcyja, je zapovedal ko-čijažu, naj ga zapelje do mitnice Blanche.
Tu je dal ustaviti. Stopil je iz voza in odšel peš preko zunanjega buljvarja v smeri proti mitnici des Martyrs» navide-
Razgovor Reuterjevega zastopnika s Skuiudisom.
ATENE, 19. (Kor.) Tekom razgovora z zastopnikom Reuterjevega urada je izrazil ministrski predsednik Skuludis svoje presenečenje radi dvomov, ki jih goje ententne države glede politike grškega kabineta in ki se izražajo v omejevanju u-voza živil in premoga. Ministrski predsednik je dal izrecno zagotovilo, da je sedanja politika Gr^ka popolnoma odkritosrčna in združljiva z nevtralnim stališčem napram obema skupinama vojujočih se držav. On je prepričan, da je to najboljša pohtika za deželo. Izjavil je, da ostane Grška tudi še vnaprej nevtralna in armada nedotaknjena za končno likvidacijo.
General Moskopulos radi uničenja mostu pri Demir Hisarju pri Sarrailu.
LONDON. 19. (Kor.) »Morning Post« poroča iz Soluna: General Moskopulos je posetil generala Sarraila in se pritožil radi uničenja mostu pri Demir Hisarju, s čemer je pretrgana železniška zveza z vzhodnomacedonskimi provincami in o-težkočeno oskrbovanje grških čet. General Sarrail je izjavil, da je uničenje mostu varnostna odredba proti eventualnemu napadu ob boku. Na pripombo Mo-skopulosa, da se Sarrailu ni treba nič bati, ker so tamkaj Grki, je Sarrail odgovoril, da to ni zanj nikaka sigurnost, odkar je dobil oficijalno grško poročilo, da se bodo Grki v slučaju napada centralnih držav umaknili.
Aretacije v Mitilenah.
LONDON, 19. (Kor.) »Agence Havas« poroča: Nemški konzularni agent, ki je bil v Mitilenah aretiran zaradi suma, da je hujskal proti zaveznikom, in so ga spravili na pomožno križarko »Toulon«, je bil prepeljan na drugo križarko, da ga odpeljejo h konzulom, ki so bili aretirani v Solunu. Križarka, na kateri se je vozil nemški konzularni agent, je pustila 400 turških ujetnikov v Ajaccio.
Srbski ministri na Krfu.
ATENE, 20. (Kor.) (Agence Havas.) Srbski ministrski predsednik Pašič in več drugih srbskih ministrov je prispelo na Krf.
HrShl kralj o položaja.
Po poročilih iz Berolina, je grški kralj Konstantin te dni sprejel zastopnika be-rolinskega »Lokaianzeigerja« ter se o zadnjih dogodkih v Solunu, o aretaciji nemškega, avstrijskega, bolgarskega in turškega konzularnega zastopnika in o drugih ukrepih entente izjavil med drugim tako-le:
»Zelo mi je žal, da so se mogle dogoditi take nasilnosti, ki so, če se premotrivajo z militaričnega stališča, popolnoma napačne. Ukrepi proti Grški postajajo vedno neznosnejši.«
Kralj je nato nadaljeval:
»Jaz sem popolnoma svoboden, ne veže me nikakršna osebna korist in zato morem reči s popolnoma čisto vestjo: Pred očmi mi je samo blaginja mojega naroda. Ali se balkansko vprašanje uredi s to vojno, ne vem. Nihče ne more prorokovati, ali ne nastanejo tu doli še nove krvave vojne, toda nihče ne želi bolj kot jaz, da bi se jim bilo mogoče izogniti.
Kakor sem poudarjal že prej, bi naša soudeležba v sedanji vojni ne bila balkanska zadeva, temveč vmešavanje v svetovno vojno. Mi pa imamo samo balkanske interese. Kot majhen svoboden narod imamo predvsem dolžnost, da varujemo, kar imamo, in svojo svobodo. To politiko smo jaz in z menoj odgovorni državniki zasledovali doslej, kakor smo najbolje vedeli in znali, in po svoji najboljši vesti. Seveda je militarični položaj na Balkanu soodločilen za mojo nolitiko. Ne dam se voditi po simpatiji, antipatiji ali drugih čustvih. Imam samo dolžnost, da varujem koristi svojega naroda in svoje moči.«
O političnih odnošajih je dejal kralj:
»Nemčija in Avstro - Ogrska ste bili doslej napram Grški popolnoma korektni in ste jej kazali najboljše prijateljstvo. Potemtakem ni prav nikakršnega čustvenega momenta, ki bi nam mogel dati povod, da bi nastopili proti Nemčiji in Av-
zno prav skrbno ogledujoč kraj. Končno je prispel do ulice, ki smo jo imenovali zgoraj Konstantinsko ulico, se obrnil proti »Idalijinemu vrtu« ter odločno stopil v ono veliko sobo, ki je bila obenem jedilnica in plesišče.
Izvzemši žensko dvomljive starosti in neoporečno grdo, oblečeno v nepopisno obleko in s pečo na glavi, ni bilo nikogar v dvorani.
Omenjena ženska je sedela za pisalno mizo iz mehkega lesa, ki je bila preobložena z raznim pločevinastim okrasjem.
V ozadju velike dvorane so vodila odprta vrata v druge prostore in od tamkaj so tudi prihajali zadušljivi duhovi ponarejenega vina in slabega tobaka.
Ko je ženska, ki je sedela za pisalno mizo, zagledala gospoda de Vaunoy, čigar elegantna obleka je bila v čudnem na-sorotiu s ooDolnim razsulom v dvorani.
se je pač začudila, a je. vendar takoj zadušila vzklik, ki jej je skoraj ušel preko ustnic, in je vprašala nato s hripavim glasom:
—	S čim vam morem postreči, gospod? S steklenico zapečatenega vina, s kozarčkom kuminovca ali jagodovca?
—	Vsaj za sedaj ne bom pil ničesa,r —■ je odgovoril bankir, ki je položil na mizo tolar; — prosim vas samo, da mi poveste, če se oseba, ki jo iščem, sedaj nahaja tu pri vas?
—	Z veseljem, gospod, — je odgovorila ženska smeje; — kakor hitro mi poveste, koga iščete.
—	Je človek, ki stanuje v tej hiši, človek z dolgimi lasmi in velikansko brado, in se imenuje Leonida.
—	A j, aj! Oče Leonida! Da, da!
—	Ali ga poznate?
—	Seveda ga uoznam.
gfr— u.
^PIKOSI* IUT, xit
V frstu, dne 21. januarja j91<5.
»tro - Ogrtki. NaSa nevtralnost ni posledica slabosti, temveč plod smotrene volje, da si ohranimo svoje moči za poznejše, resnejše čase. Zato bom vztrajal v svoji polittki, ki gre za obvarovanjem svobode fci koristi mojega naroda, ne da bi se pre-Dvala njegova kri.«
Dopisnik je pripomnil:
»Cul sem, da hoče ententa z nasilnimi trlcrepl prisiliti Grško, da bi opustila svojo nevtralnost v prid ententi?«
Kralj je odgovoril:
»Kaj se misli in govori, ne vem. Ako bi pa kje gojili taka upanja, se bodo že prepričali, da so bila ta upanja ničeva.
z zapolnita bojKffl.
BERLIN, 20. (Kor.) Veliki glavni stan, 20. Januarja 1916:
Anglež) so včeraj zvečer v širini par sto metrov napadli naše postojanke severno Frellnghiena, poslužujoč se bomb, razvijajočih đim. Sovražnik |e btt odbit. Imel Je težke izgube. Sovražna artiljerija Se namenoma obstreljevala cerkev v Lensu. Pri Tourcolngu je eno nemško letalo iz sovražnega brodovja sestrelilo en angleški bojni dvokrovnik z dvema strojnima puškama. Ob Yseri je ogenj naših balonskih obrambnih topov prisilil eno sovražno letalo, da je pristalo v sovražni črti. Letalo je bilo nato od našega artilje-rijskega ognja uničeno. Vojaške naprave v Nancy smo včeraj ponoči obrneta I i z bombami.
Vrhovno armadno vodstvo.
Nesreča angleškega podvodnika.
KOELN, 20. (Kor.) »Kolnische Volks-zeitung« poroča iz Amsterdama: Pri o-toku Schiermonninkoogu se e ponesrečil en angleški podvodnik. Posadka je rešena.
Potopljeni par nI ki.
LOWESTOFT, 19. (Kor.) Ribiški par-nik »Evelyn« je bil potopljen. Istotako ribiška parnika »Framerst« in »Sunchine«. Posadke so rešene.
LONDON, 19. (Kor.) Angleški parnik »Marere« (6443 ton) je bil potopljen. Posadka je rešena.
Angletta dolnja zbornica.
LONDON, 18. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Pri razpravi o dostavku k zakonu o vojaški službeni dolžnosti, po katerem naj bi se zakon raztegnil na vse moške, ki so bili po 15. avgustu 1. 1915. vpisani v nacijonalni register in so stari nad 18 let, je dejal predsednik local gouvernement boarda, da mu je naložil Kitchener, da izjavi, da ne želi tega do-stavka. Vlada je sprejela dostavek, ki daje admiraliteti prvi pravico do moštva, prinovačenega po tem zakonu. Mac Na-mara je izjavil, da pri brodovju službuje 20.090 mož več, kot pa jih sme sprejeti admiraliteta. Predlagal je, naj se število moštva za mornarico zveča na 350.000 mož.
LONDON, 19. (Kor.) V spodnji zbornici je izjavil državni tajnik Chamberlain, da so vremenske razmere v Mezopotamiji strašne in ovirajo vsako napredovanje.
LONDON, 20. (Kor.) Razprava o zakonu o vojaški službeni dolžnosti napreduje dobro. Vlada je v važni točki zadovoljila želje delavske stranke. Ta stranka je izrazila bojazen, da bi se mogle osebe, ki delajo za vlado, svojevoljno odpustiti in bi tako v tej prehodni brezposelnosti mr>gli zapasti zakonu. Delodajalci bi tako mogli uporabljati zakon kot nekako industrijsko prisiljevanje.
Skupni vojni svet zaveznikov v Londonu.
LONDON, 19. (Kor.) Francoski ministri so se posvetovali dopoldne z raznimi člani vlade, ki imajo opraviti z vojno. Popoldne se je sestal skupni vojni svet zaveznikov. _
S turških tmi
CARIGRAD, 19. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Dardanelska fronta: Dne 18. januarja sta en sovražen monitor pod zaščito sedmih iskalcev min in ena oklo-pnica pod zaščito treh torpedovk vdrla v Saroški zaliv in streljala v smeri na GaH-poli in na druge točke, pri čemer sta se posluževala v opazovanje letal. Naše v okolici postavljene baterije so energično odgovarjale. Ko so trije naši projektili zadeli oklopnico, se ie ta z monitorjem vred oddaljila. Popoldne je ista vojna ladja pričela vnovič streljati v isti smeri. Naše baterije so odgovarjale na ogen), zadele oklopnico na zadnjem delu in povzročile s tempožar, ki je prisilil oklopnico, da se je odstranila. — Kavkaska fronta: Bitka, ki se je pričela včeraj vnovič, je trajala do večera. Sovražni obkoljevalnl poizkusi so se vsled naših protiodredeb Izjalovili. — Z drugih front nič novega.
Buri v Egiptu.
PRETOR1JA, 18. (Kor.) Uradno se poroča: Prva južnoafriška pehotna brigada je prispela v Egipt.
Pogajanja Rusije z Japonsko.
PETROGRAD, 19. (Kor.) »Birževija Vjedomosti« pišejo k obisku velikega kneza Jurija Mihajloviea v Tokiju, da ima veliki knez nalogo, da pripravi tla za sklenitev entente med Rusijo in Japonsko.	_
Botniški zaliv zamrznjen.
KOPENHAGEN, 19. (Kor.) >Berlingske Tldende« poroča iz Stockholma: Botniški zaliv je sedaj popolnoma zamrznjen. Plovba je ustavljena do maja. Na otokih so bile nastavljene carinske straže, da nadzirajo transporte blaga.
Zborovanje oemlkesa „Hrtonalverbuiflfl"
DUNAJ, 19. (Kor.) Danes se je pod predsedstvom poslanca dr. Grossa vršilo zborovanje nemškega »Nationalverban-da«. Ko se je predsednik v toplih besedah spomnil za rano umrlega člana prof. Lčssla, je podal obširno poročilo o delovanju »Nationalverbanda« oziroma pred-sedništva od začetka vojne dalje, nakar so se obširno obravnavala različna dnevna vprašanja. Po solgasnem sklepu^ članov zveze se je povodom uspehov nase armade odposlala Nj. Veličanstvu naslednja vdanostna brzojavna čestitka: »Zbrani člani nemškega »Nationalverbanda« prosijo Vaše Veličanstvo, da milostljivo sprejme navdušene čestitke k slavnim činom naše armade. Naj bi brezprimerni vrsti junaštev, žrtev in zmag sledil mir, ki povede domovino v srečno bodočnost.« — Feldmaršalu nadvojvodi Frideriku se je poslala naslednja brzojavka: »S ponosom in zaupanjem gleda nemški National-verband na vodstvo naše armade in na krasne uspehe zadnjih tednov. Živela armada in njen voditelj!«
Avstrijski trgovinski minister v Budimpešti.
DUNAJ, 19. (Kor.) Trgovinski minister dr. pl. Spitzmiiller je odšel v Budimpešto.
nove zahteve! V najnoveji noti zahteva baje ententa demobilizacijo vse grške vojske, češ, da so razlogi za mobilizacijo — pri tem mislijo na pomoč Srbiji — odpadli.
Ententa stavlja Grški zahteve in jo pritiska ob zid z nadaljnim izkrcavanjem čet, n. pr. v Kavali, kjer da se Francozi in Angleži pripravljajo na daljše bivanje.... V tem kaosu raste seveda važnost osebe večnega fronderja proti kralju Konstantinu — Venizelosa. Z napetostjo so uprte vanj vse oči v pričakovanju, ali bo res tako drzen, da dvigne roko in poizkusi z udarcem proti dinastiji, ali pa morda tudi proti monarhiji. Tragično je to. Ne da bi bila sama vojujoča stranka, pada vendar na Grško bič posledic krvave borbe na Balkanu.
Položaj.
20. januarja.
Je sicer to že stara pesem. Ali potrebna ie, kajti karakteristika italijanske politike ostaja vedno ista od nekdaj in je tudi današnja. Pred vsem naj konstatujemo na podlagi nekega komentarja v »Corriere della Sera« o zavzetju Lovčena, kako bi hotela italijanska vlada vzbujati v svetu domnevo, češ, da je bila pripravljena pomagati Čmogori, da pa ni mogla iz razlogov, »ki naj se ne iščejo pri njej« — pri Italiji namreč. Kako previdno izraženo! Torej — tako naj misli svet — drugi so krivi, ki ne le da sami niso nič storili, marveč so še zaustavili roko-pomočnico... Italije. Seveda je »Corriere« tako previden, da ne označa konkretno tistih »razlogov«, marveč se skrbno omeja na to, da odklanja odgovornost na dogodiv-ši se mesreči« in da si pere roke v vodi nedolžnosti... V Italiji pa imaio tudi res vzroka, da tako hite z umivanjem lastne roke. kajti ne le da je precej nesnažna, marveč se hoče vse dozdevati, da so tudi nje prijatelji začeli opažati, da roka ni prav čista — ne na bojnem polju, ne na polju zvezne politike. Tudi neki »aktive i j diplomat« naglaša v dunajski »Information«, da vlastim entente pada v oči, kako se Italija trudi, da se na eni strani izogiblje solidarnosti dela in se odteza vsem dolžnostim, vkolikor presegajo o-kvir nje lastnih vojnih namenov, na drugi strani pa je vendar vedno pripravljena za uveljavljanje momenta skupnosti stvari v najširšem obsegu, čim so roki za subsi-dije dospeli in je treba italijanskega finančnega ministra razbremeniti od skrbi za pokrivanje vojnih troskov!! V takih trenutkih je Italija vsikdar točno na licu mesta, in dokler ni denar iz rok dajalca, je Italija pripravljena na vse obljube, kar se zahteva od nje za bodočnost, pa naj je zahtevalec Grey, ali pa Joffre...! Ali ni to izborno zadeta karakteristika?! Oni »aktivni diplomat« pa je za nas še za-nimiveji, kjer pripoveduje, kako da avstrijski južni Slovani dobro poznajo to drzno igro Italije in se jej — smejejo. Italijani so že — tako da argumentirajo iužnoslovanski krogi — tedaj, ko so formulirali svoje zahteve do Avstro-Ogrske, pokazali, da hočejo milificirati vse narodne aspiracije južnih Slovanov, v kolikor prihaja objadranska sfera v poštev. Hoteli so pograbiti Istro, otoke, Dalmacijo in albansko obal in proglašajo za nasprotnika teh stremljenj ne le habsburško monarhijo, ampak tudi južne Slovane,	Italijani računajo, da bodo ob likvidaciji jadranskega vprašanja imeli Srbe proti sebi kot nasprotnike. In tako si mislijo, da je za nje najbolje, da Srbi v tej vojni čim bolj — obrabijo svoje moči. Zdi se, da bi zdrobljeni in zmrvljeni Srbija in Crnagora najbolje odgovarjali načrtom Italije ob Adriji. Že ta moment je bil — poleg drugih — zadosten vzrok, da se Italiji ni mudilo s pomožno akcijo v rešitev Srbije in Crnegore. Razumemo »Corriera«, da se takim razlogom tako skrbno izogiblje — češ, da so »skrajno delikatnoga značaja« — in da raje namiguje na druge krivce.
Po takih antecedencijah je težko drugače, nego neverno zmajevati z rameni ob glasovih, da Italija pripravlja in zbira čete v Brindisiju za — Albanijo. V Brin-disi dospe baje črnogorski princ Mirko na razgovore z italijanskim kraljem, ki da se tam sestane tudi s srbskim ministrskim predsednikom Pašićem.... Gospodje bodo zvonili no toči. Tudi najlepše in naj-sočutneje brzojavne Čestitke angleškega kralja in ruskega carja kralju Petru ne morejo napraviti nestorjenega, kar se je zgodilo s Čmogoro...
Grška piše note in protestira in četve-rosporazum tudi piše note in stavlja —
Sijajen uspeh nabiranja kovin za vojno.
Patriotsko nabiranje kovin za vojno še ni popolnoma dovršeno. Toda njegov uspeh se da že danes toliko pregledati, da se more trdrti: Nabiranje kovin je krasno izpričevalo za brezmejno požrtvovalnost našega prebivalstva! Vse je sodelovalo, da se doseže uspeh: občinstvo s svojo radodarnostjo, učiteljstvo kakor trdna opora organizacije nabiranja, zlasti pa na ganljiv način šolski otroci z veselo gorečnostjo, s katero so izvršili poverjeno jim nalogo zbiranja darov. Njim vsem gre iskreno priznanje vojnega minfstra in ministra za deželno bran, ki sta na čelu nabiranja za Avstrijo, priznanje, ki se izraža v naslednjih zahvalah:
Prebivalstvu I
S čudovito pripravljenostjo in z divnim navdušenjem se je vse odzvalo klicu, ki smo ga pred nekaterimi tedni izdali na prebivalstvo monarhije, naj bi dalo vojni upravi na razpolaganje kovinske predmete, ki jih ima in jih lahko pogreša. Uspeh patriotskega nabiranja kovin za vojno je daleč nadkrilil celo najsmelejše pričakovanje. Srčna dolžnost nam je, da izrečemo vsemu prebivalstvu za to svojo najiskrenejšo zahvalo v imenu domovine, kateri se ni treba bati zunanjega sovražnika, dokler se patriotizem njenega prebivalstva izkazuje v takih delih vdanosti in požrtvovalnosti. Zopet je prebivalstvo dalo armadi. Česar potrebuje, da slavno dovrši svojo sveto nalogo. Prebivalstvo pa je hkratu z ogromno udeležbo pri nabiranju kovin tistim junakom naše armade. ki so se vrnili iz vojne nesposobni za delo, izkazalo na ganljiv način zahvalo s tem, da je darovalo bogata sredstva. Prebivalstvo je tako tudi s svoje strani zasnovalo vezi ljubezni z našo armado, milost božja pa naj nam vsem da, da kmalu slavimo njeno dokončno zmago nad sovražniki.
Georgi, G. d. J. m. p. c. kr. minister za deželno bran.
Krobatin, FZM. m. p.,
c. in kr. vojni minister.
Uc^eflem S
K velikanskemu uspehu patriotskega nabiranja kovin za vojno je učiteljstvo pripomoglo z največjo delavnostjo. Njemu gre hvala, da je mladina naših šol, kateri
gor, pričakujemo, da dozori ta cvet nekoč v krasen sad.
3e enkrat se Vam zahvaljujemo, hkratu tudi v imenu tistih vrlih mož, katerim bode, kadar se nekoč ranjeni in nesposobni za delo vrnejo iz vojne domov, iz-kupllo Vaše zbirke nudilo njihovo preskrbo.
Bodite pridni, otroci, pridni v učenju in pridni v ljubezni do vladarske rodov ine ter do domovine, da se izpolnijo vesele nade, ki jih gojimo o Vas.
Georgi, G. d. J. m. p.,
c. kr. minister za deželno bran.
Krobatin, FMZ. m. p.,
c. in kr. vojni minister. • * *
Zahvala šolskim otrokom se izroči v prikupni obliki vsakemu otroku, ki se je udeležil nabiranja, kakor spomin za življenje.
Razglas.
Poboljški pri uporabi vode občinskih vodovodov.
Občinski vodovodni urad razglaša:
Z ozirom na razglas mestnega magistrata, št. VII, 325—1—5, se pozivljejo hišni lastniki in upravitelji, d« do 5. februarja t. 1. vlože v občinskem vodovodnem uradu (ul. Carradori št. 1) svoje utemeljene, specificirane prošnje za dosego olajšav, ki jih določata odstavka 2. in 3. navedenega magi-stratnega razglasa in ki se glasita:
2. Občinski vodovodni urad sme v splošnem dovoljevati popuste in kedar bi se zdelo pravično, tudi odpustiti dolgove za vodo, dobavljeno tekom tekočega leta, pri čemer mora prej preiskati vsak posamezni slučaj in se zlasti ozirati na razmere, ki so nastale po vpoklicu družinskih glavarjev in gospodarjev aii po prisilni zapustitvi mesta.
o. Občinski vodovodni urad je tudi pooblaščen, da sme v upoštevanja vrednih slučajih dovoliti popust vse količine vode, ki se je izgubila zaradi bega, v izmeri cene, ki je veljavna za javno porabo in sicer zasedaj samo za porabo v letošnjem letu, ter da končno dovoljuje primerno odgodilev plačila za vodo v slučajih, kjer bi se zdei potreben tak ukrep, in da ne uporablja pravice ustavitve dobave zaradi zastankov.
Popuš i se bodo dovoljevali na podlagi notranjega opravilnika, ki ga je že potrdil mestni magistrat.
Posebej se priporoča hišnim lastnikom in upraviteljem, da predlož natančni seznam rodbin vpoklicancev, ki so brez lastnih sredstev in ki dobivćj državno podporo, rodbin, ki se oproste plačevanja vode v izmeri, kakor jo določa opravilnik.
Prošnje za popuste, ki bi vsebovala neresnične podatke, bodo imele za posledico izgubo vsake pravice do popusta in se even-tuelno izrooe sodni oblasti.
Na prošnje, vložene po 5. f-bruarja 1916. se ne bo oziralo.
Trst, 20. januarja 1916.
Občinski vodovodni urad.
stolonaslednik se je v velikem spremstvu peljal skozi Komen v Škrbino. Tam se je vršila vojaška vaja in po vaji je Nj. Visokost pres;oIonaslednik in nadvojvoda osebno dekoriral s kolajnami in križci ( ne vojake, ki so se v boju posebno odlikovali. Vrnivši se ob 1 V, popoldne v Komen po Škrbinski cesti, kjer je ob vhodu v Komen tudi stal lep slavolok, se je visoki gost, ustavil pri c. kr. poštnem uradu, pri hiši bivšega župana gosp. Josipa Švara, kjer je bil napovedan in pripravljen obed. Vojaška godba je zasvirala cesarsko pesem. Poštna hiša je bi a okićena z zelenjem in zas avami avstrijskimi in naših zaveznikov. Nad vralmi je bil napis: „Willkommen h (Dobro došli!) Pred pošto so pričakovali prestolonaslednika: častniški zbor, zopet šolska mladina z uči-teljstvom in mnogo ljudstva. IzstopivŠeg* prestolonas'ednika sta pozdravili v imena šo ske mladin- učenki Mirni Lebanova in Milka Kovačičeva. Mirni Leban je nagovorila prestolonaslednika in ga pozdravila v imenu šolske mladine, izročivši mu lep šopek belih cvetlic. G. prestolonaslednik se je srčno zahvalil učenkama za pozdrav in šopek, podavši obema svojo desnico. — S šopkom v roki se je zahvalil navzočim. Sledil je nato obed. Po obedu se je g. prestolonaslednik ob 3 uri odpeljal v avtomobilu, spremljan od več drugih avtomobilov, v kojih so bili častniki. Navzoči — ljudstvo, vojaki itd. — so prestolonaslednika navdušeno pozdravljali in vzklikali pozdrave v svojem materinem jeziku. — G. prestolonaslednik je ob tej priliki poslal učenkama Mimi Lebanovi m Mi ki Kovačičevi lep dar. Poslal je vsaki zaboj, v katerem je bila čokolada in sladko sadje (Echte Pischlnger Torten-Scfrmtten), pome-ranče in veliko boteljko šampanjca, ter škatljo Fruits Assjrtis". — Mislite si veselje omenjenih dveh učenk na lepem dam c. in kr. visokosti prestolonaslednika in nadvojvode Karola Franc Jožefa. Vse žive dni jima ne pride ta veseli dogodek iz spomina! — Baš tako nam vsemi
: Ur;
sati m\l
Opozorjeiije. — Neka tržaška slovenska tvrdka je vložila na pri-tejno me to prošnjo (v slovenskem jeziku) za dovoljenje potova-
PrejemKi prođulallžč aprovizacljske komisije.
Osrednji urad prodajMišč aprovizacijske komisije naznanja, da so imela protiajališča od 10. januarja do inkluzivno 16. januarja 1916 naslednje prejemke : Št. 1 v ul. Madonna del inare K 11.483 91 , 2 v Šoli na trgu Rosario K 9.i?99 47 , 3 v ul. delle Poste št. 14 K 11.009*14 , 4 v šoli v ul. Rossini K 5.581 72 , 5 v ul. Bachi 8	K 8.721*68
, 6 v ul. Acquedotto št. 38 K 6.589 78 , 7 v šoli v ul. Parini	K 14857-41
, 8 v Soli v ul. Donadoni K 12.819 77 , 9 v ul. sv. Marka št. 5 K 12 833-61 , 10 v ul. Giulia 35^	K 6 921'90
, 11 v zabavišču v Skednju K 4'736"73 , 12 pri,Tir oku' Sv. M. M. Zg. K 5.112 50 , 13 pri Miklavcu Sv. M. M. Sp. K 3.591-42 , 14 pri Sv. Ivanu	K 4.4o9'-J8
, 15 v Rojanu	K 5.8l5'o9
, 16 v Barko vijah	__K 3.844-82
Skupaj K 28.^9-03
HI
C»i .lia. 500.
troj ine y.a km:o produ *=e po K 2H- — kvintal. Benjamin Podboj, Trst, nI ca
24
Kurjem
niša ci)
vaklj • vsake vrs e. Jakrb Margon-ul. Solitario št. 21 pri m stni bol-
23
tlepujen?
;>, r na. ! V^akš dan od 1"
zastavne listke, zlato, pokvarjeno imietno zobovje. Via ria T-rtza.
" "	«37
J Umetni zobje
i I ♦ . I- f____ X_T«___••	,______.	.___.
VILJEM TUSCHER
konces. zoboteftnik
♦
je bilo poverjeno nabiranje, pravilno ra-^ja nje zastopnika na Kranjsko vzelo nujnih zumela namen in pomen svoje naloge in j kupčijskih stvareh. Opozarjamo občinstvo jo izpolnila z gorečo vnetostjo, ki ostane posebno pa gg. trgovce — da je bila ona odrastli generaciji vojnega leta nepozabna vloga vrnjena prosilki s pripombo, naj jo do konca življenja. Avstrijski in ogrski vloži v nemškem jeziku, učitelj se je izkazal s tem dostojnega in Odlikovanje. Voditelj vojno-preskrboval
enakovrednega tovariša pruskega šol- nega urada za Štajersko v G; adcu, državni ij 7 fn Iipb? talfntt! 7lfft& Irpnno fn nfc^nlflf? nika, kateremu pripisuje često rabljena poslanec Ferdinand vitez Pa nt/., je bil za j 1 liiBZ lcUilSIIf Zfulc nt ulic IU UU-iJflM
beseda v prvi vrsti zmagi pri Metzu in —*----1------4l:t-------♦
Sedanu. Vrlim učiteljem gre iskrena zahvala nas vseh. Zahvala prebivalstva, ki najde v njih vselej voljne organizatorje javnemu blagru posvečenih podjetij; zahvala armade, ki je z delovanjem učitelj-stva izdatno povečala svojo zalogo vojnega gradiva; zahvala invalidov, ki nekoč ne pozabijo mož, ki so položili temelj njihovi preskrbi; zahvala domovine, ker s tako sijajnim vzgajanjem goje v šolski mladini pravi patriotizem, ki se kaze v delih. Klanjamo se pred orjaškim delom našega učiteljstva in mu zagotavljamo, da mu hvaležnost nas vseh dvigne neminljiv spomenik v dvorih slave te vojne.
Georgi, G. d. J. m. p., C. kr. minister za deželno bran.
Krobatin, FMZ. m. p.,
c. in kr. vojni minister.
Ljubi otroci 3
Danes prihajamo, da se Vam presrčno
svoje zasluge odlikovan s častn skim križcem	*
Rdečega kriza z vojno dekoracijo.	§
Villa d* Este za vojne namene. Iz Rima	♦
poročajo, da je župan v Tivoli v sporazum-	j	^mH Šf. 13, i!. H.
jenju s tamošnjim občinskim svetom s«c!enil	+	c ., .	_
da del Ville d' Este - last naših nadvojvod	♦ Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer.
tega imena prevzame v vporabo v vojaške namene, bržkone za Rdeči križ. Vendar ostanejo zaprte ttete dvorane, ki so zgolj umetniške vrednosti.
♦
o
Izpred SGsIšca.
Ker na:n cenzura ne dovoljuje
odsedaj naprej ne bomo prinašali več poročil izpred sodišča, razven če bo kaj posebno važnega in zanimivega.
ffgSff IZ
____Komen, 16. jan. 1916. — Včeraj 15. t.
zahvalimo! " Vi ste'naši prošnji, da bi po- m. je doživela naša občina visoko čast, da magali pri nabiranju kovin za vojne na-;jo je posetil Nj. c. in kr. visokost pres'.olo-mene, ustregli na tako izreden način, da: nasledn k in nadvojvoda Karol Franc ;ozef. smo bili vsi globoko ganjeni zaradi Vaše | Točno ob 9V2 predpoldne se je visokj požrtvovalnosti, Vaše vestnosti v izpol- j gost pripeljal v avtomobilu, spremljan od njevanju prevzetih nalog, predvsem pa j mnogih \isokih čas:nikov v ; vt- mobiiih, p: zaradi ljubezni, ki ste jo pokazali s tem gorians i cesti. Pn vhodu v Komen, ob go: do naše krasne in slavne domovine. Vi ste	1 :i —
j Bffistno-frtosraflJai sta!!!
Trs!, ulica del Rrao ši. 42 pritličje) Trs!
IzvršBjo rsako fotoj^nifično leto kakor tudi razglede, posnetke notranjost lokaJov, porcelanasto plošče 7n vsakovrs'. spomenike POSrB.'iOST: P9VSŠANJS iiz ¥SAX£ FOTešKAfUŽ :u noobnosti	n.u'oč a
kov eprejciria naroube ia jih j v mi je 113 domu, ev tudi zunaj mesta po najzinernejdih ceuah
1 is >
Bi, M Wm iia 42
v teh hudih dneh, polnih žrtev, naša velika tolažba, naša najljubša nada. V tem času, ko stoje Vaši očetje in bratje v vojni zoper zunanjega sovražnika, vidimo v Vas cvet na drevesu domovine in do vsem tem, kakor ste po svojih še sabih močeh
janskr cesti je Lil postavljen smrekov slav lok, okičtn l rumeno-črnimi zastavami. Kat i lepoubrani zvonovi so pritrkovalr, kar je v sedanjem vojnem času veiika redkost. Da-ci ni bil poset oficijekn, zbr-!a se je pri slavo loku šolska mladina z uciteljstvom in mnog naroda, ki je mimo vozečemu se pre. t lo
z veseljem pohiteli na delo za javni bla- nasledniku vzklikala krepke živio klice. Pre-jK
t g 23 t; H8F K ^
TRST« rč/i3 Care??-v ^ > SfSCCliaUeft za KCŽKS fn SPOLHS S3L^2N1 ^iBkvS? !n hg^t/OZNOSi eb &CLE2H3 v KCŠ&H in SKLEPI Ji. Sprejema od 10-1 pop» Ia 4-7 xvefa ofc nedeljah od Id - 1.

km posojilnica in hm
POSOJILU DAJE
za vknjižbo 5 Ml menice po 6*/« na zastave in amortizacijo za datfSo dobo po dogovoru ES3COMPT1IJB TRGOVSKE MENICE.
regisžrc-tfana zsnSr-^^ z cmejen;^ poroštvom v
HRANILNE VLQ€E
s^rejena od vsakega, Če tudi ni ud in jih obrestuje po
4VI.
Večje stalne vloge in vloge na *ek. račun po dogovoru.
Rentnl dank »Utaje zavod tam. - Vl««a se lahko po eno kron<». - ODDAJA
domaČe nabiralnike (hranilna pušice>.
mg
YRS? - Piosja cieiia «£ie?ra3 šti. E, nad. - ¥R5T! (v SaslrJ ^aSaši) vhoU p© glsvnib sJ^piijif^h. j
Poštno hrauiii:ifai nxčm In 0 4.	TECrEFON 952 jj
Ima varnostno celico (s«fe deposits* za shrr^ibc -"redno t- t! nih listin, dolrameDtov in raznih drug h vrednot, pt^poinotaa varno proti olcma 'n poiarn, ur-jrno po najnovejšem, nučinn te*- jo oddaja strankam v najem pO nelniriih tenah.
STANJE VLOG o4D 10 MILliJNCJ KfeOli. fofca sre: od 9 *> 12 mpclt in o< 3 te 5 popali bphtifr g vsd is lam ob iralaib mah