m. ftevilka. V UnHmnl. v sredo, 28. novembra 1908. xxxix. leto. skatfa Tt^i dan zvačer, hslrali aecalja 8« ?rasnfk«, Vir re*Ja po poitl prajaman aa avatro-ograka daiola n m i«t« S5 K, aa pat lata 18 K, n aatrt lata 6 K tO a, aa aa aiataa 1 K 80 a. Za LJubljano ■ aašiUanJaia na dan ia m lat« ta K, aa ptl lata 18 K, aa Satrt lati 8 K, aa an mm— 8 K. Kaar aadl uua aaaj, aU&a aa vaa lata 22 K, aa pal lata 11 K, aa Satrt lata 6 K 60 a, aa aa iaaaaa 1 K 40 h. - Zi tuja dožala talika va«, kalikar aaaSa poŠtama. — Na aaračbt araa fetaaabaa Tpvšiljatr« aaračnina m aa •airm. — Za oananlla m alaftaja aa pataraatapaa p«Ut-vr»ta pa 18 h, Sa ia aasanila tiaka ankrat, pa 10 h, 88 m dvakrat In po 6 h, ?a u Uaka trikrat ali vaSkrat. — Dopiai naj m izvole fraakovatL — fakspiii ■• aa vraSa}«. — Uradnlatvo ta upravniitvo )a v Kaaflavib allaab it 6, ia liaar aradnlitva v I. oaaatr., apravniltva pa v pritličja. — Upravništvn naj m blagavtlij« paiUJati Bftračnina, rakJamaaiJ«, ascacila, t j. adminiatratima atrai BreAriifcra telefon it 54. Mesečna priloga: „ Posamezne Morilke po 10 h. Tehnik". Upraralitra telefon it 88. Nekoliko pojasnila h Klerikalni gonji u sorski aferi. Sedaj, ko je končana obravnava proti klerikalnim obrekljivcem iz Sore, ozreti se hočemo na nekatere okolnosti, ki so bile gonilna sila cele afere. V spominu je vsakomur, s kako intenzivnostjo seje duhovniški list „Slo-venec" brigal za sorsko afero. Videti je bilo, kakor bi bila ta afera »Slovencu" ena najvažnejših točk dnevnega programa. Posvečal ji je cele uvodnike, poleg tega pa med dnevnimi vestmi oele kolone razblinjeval o sorski aferi. Klerikalna gospoda si je biia v svesti, da je škof s sorsko afero napravil nekaj tako škandaloznega, kar se rimskim škofom redkokdaj pripeti. Po tej aferi nadel si je .Slovenec* dolžnost, vso krivdo zvaliti na druge. V prvem hipu je bil vsega kriv župnik Brce, takoj nato pa učitelj Germek in njegova soproga. Zato pa so klerikalci navalili celo vrsto obdolžitev zadnje imenovanima. Stražmojster Mak je delal ovadbo na ovadbo, vsaka ovadba je pa bila takoj registrirana v „Slovencu4*. Kaplan Brajc je lovil priče in vsako malenkost zabeležil in sporočal „Slovencu44. Začele so se resnične sodnijske preiskave. Zaslišavane so bile priče v Škofji Loki in v Ljubljani. Poudarjati moramo, da so 3e vršila zaslišavanja strogo in natančno, vendar niso priče izpovedale ničesar, kar bi bilo povod, obtožiti učitelja Germeka zaradi hujskanja. Sedaj pa so ljudje, ki so vso afero gnali naprej, začeli kuhati jezo nad preiskovalnimi sodniki in državnim pravdnikom. „Slovenec" ni napadal samo Germeka, temveč pod nož je spravil sodnega pristava O. Deva in državnega pravdnika Trenza. Ta dva sta bila sedaj vsega kriva, da nista Germek in njegova soproga v zaporu. Žvepljene grožnje je bilo čitati v .Slovencu" proti gg. Devu in Trenzu. Častita ta gospoda pa ni ostala samo na papirju z grožnjami, temveč pokazala se je z dejanjem. Deputacija neomadeževanih mož: Oča Smovc in dotična dva, ki sta bila v torek obsojena, t. j. Andrej Dolinar in Juri Oman, je šla v pisarno dr. Šusteršiča. Dr. Šusteršič pa je poslal dr. Lesko-varja naravnost k predsedniku deželne sodnijedenuncirat sodnega pristava O. Deva. Obdolžili so ga, da je on hotel vplivati na pričo Jurja Omana in Franca Bernika. Seveda je bilo celo denunciranje naravnost izmišljeno in mi smo se takrat Čudili, ko smo v „Slovencu" čitali dotične obdolžitve, da niso klerikalci obdolžili še pravosodnega ministra, da je tudi on vplival na priče Jurja Omana in Franca Bernika. Sploh je „ Slovenec" tisti Čas, ko je bila ta afera na dnevnem redu. tako pisal o justici, kakor bi bila cela sodnij a sestavljena iz samih slabih ljudi. Pretil je z interpelacijo v državnem zboru in z vsemi represalijami, ki jih poznajo klerikalni teroristi. Nič manj kot teh gospodov od sodnije, privoščil si je okrajnega šolskega nadzornika g. Vilibalda Zupančiča. Temu je kar diktiral, kako naj prime Germeka rza kravatelcu in ga naj vrže iz šole. Ca bi bil .Slovenec" pri tem izpustil Šolskega referenta v deželnem šolskem svetu, viteza Kal-tenegerja, bi se bil zgodil čudež. Zato je tudi tega v vseh mogočih prilogah vlačil po svojih umazanih predalih. V tem denuncijantovskem ognju je šel „Slovenec" tako daleč, da je bilo včasih nadvse smešno. V uvodniku 12. julija je hujskal proti gasilnemu društvu v Sori in prišel do zaključka, da so vzrok, da je gasilno društvo v Sori, gospodje: državni pravdnik Trenz, podpredsednik Pajk, vladni svetnik Kalteneger in nadzornik Zupančič. Sedaj pa pridemo do vprašanja: Kdo so bili tisti, ki so uprizarjali vso to gonjo V Z mirno vestjo lahko rečemo: Kaplan Brajc, orožnik Mak in v ozadju dični naš — ljubljanski vladika. Dokažemo lahko, da so bili v „Slovencu" članki, ki so bili inspirirani po orožniku Maku in kaplanu Brajcu. Tiste priče, ki so jih naštevali, niso prišle z drugim v dotiko, kakor s tema dvema. Ako bi bili mi tako škodoželjni, kakor so pri „Slovencu"7 bi bili že takrat lahko dokazali z natančnimi slučaji, a smo namenoma opustili, upajoč, da zadene krivce prej ali slej — roka pravice. Sicer pa je Brajc sam prinesel dokaz, ko je pri-občeval tiste famozne zapisnike v „Slovencu". Kdo drugi je bil tako poučen o vseh stvah, kakor Mak in Brajc? In ljubljanski vladika! On je ves čas bil natančno informiran o vsem. K njemu so hodili prosit ljudje, naj Brajca prestavi, toda on jih je zavračal: Ne morem, mora biti prej vse končano v Sori. In kaj je mislil s tem „vse" ? NiČ drugega kakor znano BrajČevo gonjo. S tem smo površno ilustrirali, kakšni nagibi in okolnosti so bile v sorski aferi. Ako se tisti ljudje, ki so se trudili postaviti resnico na glavo, ozrejo nazaj, jih mora biti sram v dno duše — kar pa upamo, da jih ni, ker se nam kažejo vedno v istih sferah. Državni zbor. Dunaj, 27. novembra. Nadaljevala se je razprava o § 42. volilne reforme. — Posl. C h o c je govoril proti predlogu poslanca Pergelta, ki je zahteval, naj se Nemcem na (deškem in Moravskem zagotovi število mandatov v delegacijah. Dokazoval je, da je taka zahteva nezakonita, ker se volitve v delegacije VTŠe na podlagi individualnosti dežel, kar odgovarja majoritetnemu principu, in temu se morajo ukloniti tudi nemške manjšine, a to tembolj, ker ne zahtevajo Nemci take pravice v deželah, kjer imajo večino. — V podobnem smislu je govoril tudi poslaneo Mi c h ej da. Glavni govornik contra poslanec Nitsche je grajal, da se ministrski predsednik postavlja v senco veličanstva, a dolžnost vsake vlade je, stati spredaj. Zasebno cesarjevo mnenje itak poznamo. Cesar je za to, kar zastopa vlada. — Priporočal je Pergel-tov predlog v interesu — nemško-avstrijske zveze. Posl. grof S tem b erg je začel takoj v začetku govora protestirati, da se ogrski kralj vmešava v avstrijske razmere. Ker ga je podpredsednik Začek prosil, naj ne vlači krone v debato, odgovoril je Sternberg: „Saj govorim le o ogrskem kralju". Potem je ostro kritikova! pritiskanje krone na poslance in na javno mnenje v prilog volilni reformi. Rekel je, ako se z ene strani apeluje na množice v prilog volilni reformi, apeluje on na armado, in videli bomo, komu bo armada služila, ali ministrstvu ali pa dostojnim ljudem. Izjavil je: „Zago-tovim vam, ako apelujemo na armado, potem bomo gnali armado tudi proti dvoru, ako nas dvor k temu prisili." — Zaradi teh besed mu je podpredsednik odvzel besedo. Toda že za dvema govornikoma je dobil zopet besedo za stvarni popravek ter je zopet začel groziti z armado, ki je namenjena proti notranjim in zunanjim sovražnikom. Potem je govoril o delegacijah, in ker vkljub opetovanim opominom ni hotel govoriti o stvari sami mu je predsednik, vzel drugič besedo. Istotako se je zgodilo poslancu Holanskemu, ki je v drugič ostro kritiko val krono zaradi vplivanja na poslance, češ, da bi se moral proti temu vzdigniti ves parlament. Tako postopanje krone se bo maščevalo na parlamentu. Poslanca Pergelt in Schrei-ner sta utemeljevala svoja minori-tetna predloga. Posl. Hagenhofer je dokazoval, da današnji parlament sploh ni bil upravičen, izreči odločitve o splošni in enaki volilni pravici, temuč bi bilo treba volilce poklicati še enkrat na volišče, da izrazijo svoje mnenje. Ko je še poročevalec dr. Locker enkrat razložil § 42. ter govoril proti vsem dodatkom in spre-m inje valnim predlogom začelo se je glasovanje, pri katerem je bil § 42 sprejet v odsekovi obliki, odklonjeni pa so bili vsi dodatni in spreminje-valni predlogi. Nato se je začelo razpravljati o 9. skupini, namreč o razdelitvi volilnih okrajev na Češkem, Moravskem in v Š lezi j i. Za poročevalcem je utemeljeval posl. dr. Pergelt svoj minoritetni predlog ter prerokoval, da bo bodoča slovanska veČina vplivala prevratno v političnih vprašanjih ter bo vplivala tudi na velika kulturna in gospodarska vprašanja enostransko. Ako bi zbornica sklenila, da se število nemških poslancev pomnoži le za tri, bi se Nemci odkrižali slovanske večine. Zato predlaga, naj se določi za Češko 58 nemških in 72 Čeških mandatov. Posl. dr. Kramar je polemizo-val s Pergeltom, češ, da se ne gre le za tri nemške mandate, temuč za načelo, da so Nemci več vreden narod, toda ravno nemški poslanci s svojo izdajalsko politiko dokazujejo ravno nasprotno. Posl. ('hoc je predlagal, naj dobe od 130 mandatov na Češkem Nemci 49, Čehi pa 81. Razprava se bo nadaljevala jutri. Parlamentarni položaj. Dunaj, 27. novembra. V parlamentarnih krogih računajo, da bo volilna reforma dognana še ta teden. Potemtakem bi bila prva plenarna seja delegacij 4. decembra. Delegacijsko zasedanje bo trajalo le dobrih 14 dni. Dne 22. decembra se začno božične počitnice. Od božiča do novega leta bodo zborovali deželni zbori. Gosposka zbornica se bo bavila z volilno reformo šele meseca januarja. Ves ta program pa se izvrši tako gladko le, ako bo mogel imeti parlament seje tudi med zasedanjem delegacij, zakaj poslanska zbornica ima še rešiti proračun, pogodbo z Lloydom in glede pospeševanja dalmatinskega paro-brodstva. Največji strah pa provzroČa vladi 47 nujnih predlogov, ki so jih vložili češki radikalci z naprednimi Slovenci. S tem je razprava o proračunskem provizoriju popolnoma blokirana, a vlada namerava v ta namen uvesti posebne večerne seje. Volilna reforma na Ogrskem Budimpešta, 27. novembra. Minister notranjih del grof A n d r a -ssy je odgovoril v parlamentu na LISTEK. Simon Grejorčič. (Konec.) Samo zelotizem, združen z veliko hudobijo, je mogel obsojati Gregorčičeve poezije, kajti ničesar ni v njih, čemur bi se dalo ugovarjati tudi s strogo katoliškega stališča. V teh poezijah ni ne velikih strasti, ne plam-LeČe erotike, ne nekočih poljubov, ki omamljajo, ne strahotnih katastrof. Kompas Gregorčičeve duše kaže vedno na bolest, ki jo povzroča peza življenja. Njegov temperament ne pozna nobenega furiosa, ne Byro-nove kljubovalnosti ne Heinejevega zasmeha: Gregorčiča je sama vdanost v višjo voljo. A vzlic temu eminentno katoliškemu temeljnemu naziranju ni našel Gregorčič milosti pri svojih ze-lotskih sobratih in je tudi ni mogel najti, ker je bil ravno pravi pesnik. Meje, ki jih dela ultramontanski zelotizem pesništvu, so tako ozke, da je resnična poezija v njih nemogoča. Ultramontanski zelotizem zahteva, da mora tudi poezija služiti kot dekla cerkvenim namenom, da mora v cerkvenem smislu vplivati na ljudstvo in njegovo čuvstvovanje, a obsoja vse, kar ne odgovarja tem zahtevam. Le „pesnik", ki bo opeval obljubo večnega uboštva in celibat ali kreposti čč. oo. frančiškanov, kapucinov in lazaristov ter podobne snovi, sme upati, da ga bodo ti ultramontanski zelotje priznavali, a resničen pesnik, ki poje, kar je lepo, vzvišeno in plemenito, pride na indeks. Gregorčiču ni bilo nič tuje, kar je človeškega ; v njegovem srcu so našle odmev žalosti in bolesti, kakor radosti in upanja slovenstva in Človeštva, prav ker je bil resničen pesnik in zato so ga preganjali. Kako vnebovpijoče krivično in hudobno je bilo postopanje škofa Missie, dr. Mahniča in njiju duhovskih privržencev, kaže najbolje dejstvo, da tisti, ki so Gregorčiča ubijali in ga tudi ubili, ga zdaj proslavljajo; prej je bil liberalec in ne-čistnik, zdaj pravijo, da je narodu kazal pot do krščanskih idealov. Prej so ga kamnali, zdaj stresajo cvetlice na grob, v kateri je legla njihova — žrtev. Prej pohujševalec — zdaj učitelj ; prej razuzdanec —- zdaj kre-postnik: prej brezverec — zdaj vzor kristjana! Tako se je premenila duhovska sodba o pesniku Gregorčiču. A nikar misliti, da iz spoznanja. Obsojali so Gregorčiča iz zelotizma, a tudi zato, ker ga je obsojal vrhovni zelot Missia, zdaj slave (Gregorčiča, ne ker uvidevajo, da so mu delali krivico, nego ker bi radi zase izkoriščali njegovo slavo, ker je goriški nadškoi dr. Sedej Gregorčiča ljubil in ščitil in ker je mrtev. V dobi duhovskega preganjanja je klonil (Gregorčičev duh. Trpel je toliko, da je hotel vse popustiti in se rešiti za vedno svojih preganjalcev in zatiralcev. Takrat je bilo v Ljubljani izpraznjeno mesto kurata v prisilni delavnici, in Gregorčič se je odloČil, da prosi za to službo. Na čast rajnemu Dežmanu bodi povedano, da je bil takoj pripravljen, spraviti Gregorčiča na to mesto in je tudi takoj povedal različnim du-ko v nikom, ki so se zanimali za to službo, da naj si ne delajo upanj, ker dobi to službo Gregorčič in nihče drugi. (Gregorčič je takrat prišel v Ljubljano in se tudi z Dežmanom definitivno dogovoril, a pozneje se je premislil in ni sprejel službe. In tedaj je ironija usode nanesla, da je prišel na to Gregorčiču namenjeno mesto Anton Koblar. Gotovo je Gregorčiču manjkalo notranje eneržije, da bi bil zlomil okove, v katere je bil vkovan. Bilje pač premehkega značaja. 1^ pomisliti je tudi, da je izza otročjih let poznal samo duhovski svet. Veri in cerkvi je bil vedno vdan. Nikdar se ni odvračal od nje, nikdar ni izgubila svoje moči nad njim. Zato je ostal, kjer je bil in se pozneje, ko so začele pojemati njegove moči, zopet približal tistim, ki so ga nekdaj tako hudo preganjali. Vpliv vzgoje je pač nepremagljiv, a vendar zaboli vsakega Človeka, če pomisli, da je veliki pesnik na zadnje prelagal izrodke hebrejske fantazije. V Gregorčičevih poezijah je jasno spoznati tragični vpliv velike gonje, ki jo je duhovščina vprizorila proti pesniku. Kar je zložil Gregorčič pred to dobo, spada med najdragocenejše bisere slovenskega pesništva, kar je pozneje zložil, nima več v sebi tistega pesniškega poleta, kakor prejšnje poezije. Gregorčič ni bil ne prorok, ne voditelj svojemu narodu, a bil mu je najmilejši tolažnik v vseh težkih urah dvomov in bolesti, srčnih muk in dušnih težav, prav ker je znal otroke svojega duha obdajati s škrla-tom pristne čuvstvenosti. Tolažnik je bil slovenstvu in mu ostane in kadar bo Slovenka hotela moliti za hrbtom svete cerkve, bo vzela v roke Gregorčičeve poezije. Gregorčičevih poezij so izšli trije zvezki, poleg teh pa še prevod svetopisemskega „Joba". Gotovo bi se izpolnila vsemu narodu srčna želja, Če bi se našel modus, da bi se mogle izdati v primerno lepi umetniški obliki zbrane poezije Gregorčičeve. t^inoHUju, aoj J V o LJ± wt.lji.Aljx O. V RDU Z.O. volilno reformo, da se sedaj zbirajo statistični podatki o razdelitvi volilnih okrajev. Kakor hitro bo to gotovo, začne se izdelovati zakonski načrt o splošni in enaki volilni pravici. Dogodki na Ruskem. Petrograd, 27. novembra. Meščana Stolfota so danes obesili, ker so našli pri njem pet bomb. Odesa, 27. novembra. Danes se je izrekla obsodba nad 270 osebami zaradi vojaškega punta. Lekarnar Kontorovič je bil obsojen na vislice, dva vojaka ustrelijo, trije so obsojeni v dosmrtno ječo, ostali so dobili dve do 15 let prisilnega dela. Le 38 obtoženih je bilo oproščenih. Varšava, 27. novembra. Policija je zasledila centralno organizacijo socialno - demokratične revolucij-ske stranke. Vse člane je zaprla. Nekateri so bili takoj izgnani v Sibirijo. Ponoči je odšel transport 298 prognaneev deloma proti severu, deloma na vzhod. Petrograd, 27. novembra. Iz državne pisarne so izginili dokumenti o židovskih pogromih. Stvar je zelo zagonetna, ker v pisarno nima nobena privatna oseba pristopa. Odesa, 27. novembra. Iz Kazana se poroča, da vsled lakote kmetje prodajaio svoje hčere. Za dekleta od 12 do 17 let so cene 100 do 150 rublje v. Dopisi. Iz Ribnice. ~ Narodna čitalnica" v Ribnici vprizorila je dne 1. novembra t. 1. narodno igro „Rokovnjači" : igra je izborno uspela. Za dne 18. novembra pa so oznanjali ribniški lepaki, da se „Rokovnjači" ponove kot popoldanska predstava ter da gostuje prvič na ribniškem odru g. Verovšek iz Ljubljane. — Z zanimanjem so na ta dan prihajali ljudje v Arkovo dvorano, ki se je kmalu precej napolnila : bili so željni še enkrat videti „Rokovnjače" in slišati gospoda Ve-rovška, kako bo igral „Mozola". Kdor pa Verovška pozna, sije mislil: „Kaj bo neki zopet prideja', kako bo danes razpoložen V" Pričelo se je. — Navdušeno so ljudje pozdravili pogumne dečke — vojake korenjake, a še bolj Mozolov prvi glas. Utihnilo je, — poslušali smo tega krepkega Gorenjca. Kako mu je igral glas ! Sedaj se je poredno smehljal, zdaj je govoril vsakdanje, sedaj zopet v polni strasti pijanega bahaca ! rTa pa zna", Šlo je od ust do ust, in slišalo se je glasneje in glasneje, čim dalje smo ga gledali igrati. Pa kako tudi ne! Saj ce vidi človek Verovška v gostilni pri Joštu, — na BojČkovi klopi in potem kako z največjo mirnostjo izvije iz Bojčka rokovnjaške tajnosti, ga mora občudovati. In pri Hud-manovi Jeri! — Kdo bi se mogel pokazati večjega umetnika! Ne meneč se za to, da je na Kolovcu unič 1 Poljaka s svojim od klobasice umazanim pismom, pritolčej jo seveda pošteno nadelan k Jeri, kjer neusmiljeno vleče njo in ubogega Urha Telečnja-karja. Veselo zabavlja, saj ima denar. Gotovo, to je predstavljal g. Verovšek tako imenitno, da so se kot povsod tudi pri nas ljudje kar zaljubili v Mozola in jim je kar nekaj manjkalo, ko ho ga rokovnjači ubili. — Izgini! je! Hvaležnega ploskanja ni hotelo biti konec in marsikdo si je zaželel: „0, da bi Verovška vedno imeli!" Toda prestopimo k drugim vlogam! Da so bile vse te izborno razdeljene, kar je bilo že zadnjič po-ročano, pritrjujemo tudi mi. Zelo dobro je igral g. Burger tudi to pot viogo Nandeta — tudi njegov brat Polak (g. Betriani) je ugajal. Potrudili so «e v prvi vrsti g. Spende kot Obloški Tonček, gosp. Arko kot Tomaž Velikonja in g. Toporiš se nam je dopadel kot Ureh m g. mer. — Zelo so ugajali tudi „BojČek" (gosp. Grčarj, France (gosp. Juvanec) in prekanjeni pisar Rak (gosp. Jenko). Tudi Joštu in Vernazzu (gosp. Lovšin) in vsem drugim ni kaj reči! Vsa čast pa našim vrlim gospicam! Dobro dekle Polonico nam je predstavljala g. Erna Murgelnova tako izborno, da si boljše ne moremo želeti, tudi pela nam je zelo prijetno ob lahnem sprem-ljevanju k'avirja g. Vidke Pickove. Zelo so nam tudi ugajale žalostna mati Polj ako va (g. Helena Samotor-Čan), gospica Rezika, mlada nevesta (g. Lojzika Podbojevai ter naša ne-prekosljiva gostilničarka Jera (g. Malči Podbojeva). Koliko vžitka smo imeli tudi sedaj pri zboru v Črnem Grabnu! — Ko je pričela s spremi je vanj em klavirja vrla g. Rizzolijeva in smo zaslišali ljubek snprr.n nove in potem uo masue nhume zoora, se nam je srce topilo radosti, zato smo, ko so končali, prisilili ljube pevke in pevce rokovnjače, da so ponovili zbor. Pa še potem, ko smo odhajali od igre in še sedaj nam doni neprestano v ušesu milj en glasek nove naše dične g. Poldi Tomšičeve, ki je pričela: „Čvetocih deklic prsa bela ..." Po tako dovršeni igri, kot jo ravno ocenjujemo, moramo res občudovati neutrudlji-vega gospoda Toporiša, ki tako vneto dela za „čitalnico". Tu vidimo, kaj lahko napravi delavna roka in odločna volja. Saj smo imeli tudi pred njegovim prihodom v Ribnici gledališke predstave, — izborne sicer, — a vendar kaka razlika! Zato pa vemo, da govorimo iz srca vsem, če zaprosimo „Gospod Toporiš, ostanite dolgo pri nas, ter vodite nam mlade moči, saj vidimo, da se s takim vodstvom da z njimi veliko doseči!" Končajmo! Srce nam veleva sicer še marsikaj hvaliti, kličemo le: „Vrli naši dile-tantje, žrtvujte se nam še nad a je, privoščite nam večkrat takih večerov, kot smo ga imeli v nedeljo!" „čital-nico" bi pa prosili, naj bi še večkrat skušala privabiti dičnega našega igralca g. Verovška iz Ljubljane, ki zna tako izborno popolniti, kar nam v Ribnici se manjka. —c. Gregorčičeu pogreb. Iz Tolmina, 27. novembra. Pogrebni sprevod se je približal vasi Idrsko, oddaljeni 20 minut od Kobarida, ob 7. uri zvečer. Vže pred vasjo sta stali požarni brambi z Idrskega in Kobarida ter so tvorili špalir vsi možje s svečami, pa tudi iz Tolmina so prišli odposlanci požarne brambe za pomoč. Bila je tam tudi „Narodna ritalnica" iz Kobarida z zastavo. Preminuli naš pesnik je bil ustanovitelj tega društva, in zastava, ki je plopolala tu ob krsti Gregorčičevi, je sad njegovega prizadevanja; kajti po njegovi želji in takorekoČ njemu na čast so 1. liSGS nabavile Kobaridske žene to zastavo društvu. Deputacija Kobaridskega starešinstva, „ Olepševalno društvo" in „Izobraževalno društvo" iz Kobarida z zastavo, neštevilno občinstva in zlasti ženstvo so prihiteli zadnjikrat počastit svojega pesnika. Najbolj markantna oseba med vsemi pa je bila gospa Ana Gabršček, duhovna mati rajnega pesnika, ki je bila tudi na njegovi novi maši in ob enem tudi njegova največja dobrot-nica za njegovih mladih let. Tudi vse uradništvo se je udeležilo sprevoda. Po razsvetljeni vasi Idrsko je korakal sprevod zastrt v globoko žalost. Nad sprevodom pa je plavala svetla luna, pošiljajoč nanj svoje bledo žarke in podajajoč mu s tem nepopisno Čarobnost. Plannski raj. zagrnjen v noč razsvetljeno z bledim luninim svitom, je plakal nad izgubo svojega naj vrlej šega sina ter se je tako odei v obleko, ki je veličastnost trenutka dvignila do nepopisljivosti. Tudi vas Mlinsko tik pred Kobaridom je bila vsa razsvetljena. V Idrskem so zvonili zvonovi, dokler se niso oglasili oni v Kobaridu. V Kobaridu je bilo vse razsvetljeno, z vsakega okna je svetilo po dvoje in več sveč. Posebno čarobno pa je bil razsvetljen glavni trg. Po vsem Kobariškem trgu so visele črne zastave oz. narodne s črnim florom. Pred vozom se je peljalo 11 duhovnikov v raznih ki ijah. Mrtvo truplo so peljali v cerkev in je tam po kratkih molitvah izročili varstvu domače požarne orambe. ki je tvorila častno stražo pokojniku vso noč. Drugo jutro ob 8. so se pričele obredne molitve; nato se je vršila maša z orglanjem in petjem. Proti 9. uri pa se je jel premikati po trgu sprevod kakršnega Kobarid še ni videl. Vrli Kobaridci, ki so plakali, ko se je od njih poslavljal kaplan Simon Gregorčič, ta njihov ljubljenec, plakali so sedaj ob njegovi krsti ter so tekmovali v tem, da mu v znak svoje brezmejne hvaležnosti in spoštovanja prirede kolikor možno dostojen sprejem k zadnjemu počitku. In kako bi tudi moglo biti drugače, ko se jim je ta njihov najbližji rojak in obenem najslavnejši pesnik naših gora tako omilil, da ga niso mogli nikdar pozabiti. Kaka razlika pa je tudi bila med njim in njegovimi nasledniki! Vsa šolska mladina, vse uradništvo in velikanska množica občinstva je tvorila sprevod. Po hišah so bile tudi sedaj pri belem dnevu sveče prižgane po vseh oknih. Pogrebni sprevod je šel črez Sočo in na mostu je bil oficijalni del končan. Tu so se vrnile zastave in del občinstva. V vasi Ladri so se pridružili domačini sprevodu v obilnem številu. Pod gričkom Sv. Lovrenca, kjer se nahaja ono pokopališče, na katerem je naš veliki pokojnik želel počivati, se je voz ustavil, in so rakev položili na primitivno nosilnico. Člani požarnih bramb so nosili vence. Polagoma in po nemalem trudu so prinesli rakev v cerkev. Pot k Sv. Lovrencu je namreč jako trudapolna in mučna. Tu v cerkvi je imel govor »imon ijrregorčič ml., vikar >• vedno moderna morala povzročiti. Da se nam dokazovanje proti tej morali vzlic vsem vrlinam njegove drame in vzlic strogosti, s katero je konstruiral slučaj Langi Sarti, ni vsestransko posrečilo, sem omenil že zadnjič. Do jasnosti glede rešitve tega vprašanja nas njegova drama ne dovede, kar odnašamo seboj, je disharmonija. Snočna repriza ni zadovoljila, s pre-miero se izvzemši prvo dejanje niti z daleka ne more meriti. Posamezniki in posameznosti so bile ponekod boljše nego prvič, tako gospa Danilova in vobće g. Dragutinovič, toda od drugega dejanja dalje je predstava jela vidno padati. Tam je prišla surlerka naenkrat do besede, v III. dejanju pa se je g. K uči č naenkrat spozabil in padel nazaj v svoj stari greh, v kričavi patos. ki je ravno v tej drami najmanje na mestu. To je zelo disgustiralo. Končno pa je še g. Dragutin o vio ponesrečil, ker je pogrešil zadnjič tako izborno ustvarjeni končni efekt. Vse obilo zadnjič izrečeno priznanje pa sta si tudi snoči zasluži a gospa T a-borska in g. Boleška. Kar sem glede komparzov in sličnih sprožil o priliki „fclge4-, to moram ob re-minisc-encah na sinočni večer ponoviti. Gledišče je bilo bolje zasedeno od prvič, tako polno kakor pri „Elgi" pa zdaleka ni bilo. Ali proti zakas-nelcem res ni nobenega sredstva V F r. K. — Hrvatski listi o Gregorčiču. O pokojnem našem pesniku S. Gregorčiču priobčujejo skoro vsi hrvatski listi obširne, najsimpatičneje pisane nekrologe; edino izjema dela v ueui oziru klerikalno „Hrvatstvo", ki smrti našega velikega pesnika ne omenja niti z eno besedico. Uradne „Narodne^ Novineu pišejo med drugim: „<'udna je bila usoda tega slovenskega sveČenika-pesuika. Pesnik ognjevite duše, žarkega srca, bistrega in odkritega uma, ki mu je bil ve-svet samo eno cvetno polje, na ka- , terem je nabiral cvetke svojih pesmi, je moral težko Čutiti omejenost svojega delovanja, na katerega ga j* vezala stanovska dolžnost. Pesništvo, kateremu je živel, se je težko dalo spojiti s službo svečenika. Nastal je konflikt med svobodoželjuo pesniŠKo njegovo dušo in okolico, ki je zahtevala od njega vestno, resi^novano vrsitev vseh svečeniških dolžnosti. V (Gregorčiču je bilo preveč pesnika, da bi se dal spraviti pod jarem, ki bi vezal vso njegovo žarko voljo, vsa nežna in burna Čuvstva ujegova. bujno fantazijo izvoljenega pesnika V borbi med stanovskimi dolžnostmi in dolžnostmi napram svoji razviti individualnosti je on vsaj navidezno podlegel onim, ki so bili močnejši od njega. Bil je upokojen, a pokojnina je bila neznatna. Z denarjem, ki ga je zaslužil s prodajo svojih pesmi, si je kupil malo posestvo in je živel od tega, kar si je prigospodaril. Živel je življenje skromno, polne ljubezni do svoje rodne grude, polno ljubavi za jezik naroda svojega iu za ideale dobrote in resnice. Njegove krasne pesmi so pa krožile od ust do ust in ni hiše širom slovenske domovin* >, kjer bi se njeuove pesmi ne znale aa izust ali ne pele s spremljevanjem kakšne narodne melodije. Slovenski) pesništvo je s smrtjo Simona Gregorčiča izgubila svojega najdovršenejšega pesnika, a vsa domovina slovenska Bti je razžalostila, ker ji je umrl pesnik ljubimec. Ob smrti neumrlega narodnega pesnika iskreno sočustvujejo s svojimi slovenskimi brati tudi Hrvati!" — „Agramer Tagblatt-piše med drugim: „Naš bratski slovenski narod je zadela bridka izguba. Eden največjih slovenskih pesnikov je preminil, eden, ki je umel govoriti £ srcu svojih rojakov, ki je našel navdušenih in navdušujoČih besed, ki so dane samo od Boga obdarovanim pesnikom — Simon Gregorčič. Slovenski narod stoji ob krsti enega izmed največjih svojih mož, ki je za- aesel slavo svojega naroda daleč preko mej svoje domovine. Zakaj ne samo doma, nego tudi v mnogobrojnih prevodih je našel genij slovenskega pesnika pravično nvaževanje. Slovenska književnost je bogata ble-steeih lirikov. Toda še bolj kakor Prešeren je našel £>imon Gregorčič ljubezen svojega naroda in Še bolj kakor mojstrska dela, Aškerčeva so se širile skromne pesmi globokega in nežnega Gregorčiča v narodu od rok do rok. Nobenega Slovenca pač al, ki bi ne poznal pesnikove lirike in tudi na Hrvatskem so našle te pesmi svojo drugo domovino. Zato čuti tudi hrvatski narod v isti meri globoko bolest za velikanom, ki je bil odvzet našim slovenskim bratom in nam. Tudi mi se bodemo vedno v jubezni spominjali njega pesnika, ki je s silo svoje vsa srca obvladaj oče umetnosti toliko pripomogel k slovenske-hrvatski kulturni vzajemnosti." — Potovanje v Ameriko. Opozarjamo še enkrat na današnje predavanje „Kot mornarski zdravnik iz Trsta v Njujork", ki se :očno ob polu 8. zvečer prične v dvo-ani ^Mestnega doma". Predavatelj oode s skioptikonom projiciral 85 slik, ki jih je napravil tekom svojega po-: vanj a. Z ozirom r.a dobrodelni namen znaša vstopnina 1 K za sedež in 50 v za stojišče. — V prid Gregorčičevega spomenika priredi g. restavrater Fric Novak v hotelu „Ilirija" v nedeljo 2. decembra t. L ob poluosmih zvečer koncert „Društvene godbe". >" s i dohodki koncerta so namenjeni fondu za GregoriČev spomenik. Nadejati se je, da bo slovensko občinstvo v največjem številu posetilo ta koncert, saj si ljubljenec slovenskega naroda pesnik Gregorčič pač asi uži, da se mu postavi vsaj dostojen spomenik. — Za planince. Najbolj bi vži-val turist v jesenskem času, ko je zračje Čisto in prozorno, kot redko-kdaj po leti, pa slabo vreme, deževje, ?neg in mrazovi mu branijo na višave, zadovoljiti se mora s partijami na nižje hribe. Za manjše in hvaležne partije pa menda ni na Kranjskem ugodnejših planin, jcot so goli kraški hribovi na Zgornji Pivki v :nikov rakev pa smatra, da je ta dan za zborovanje jako neugoden, kajti ravno ta dan je največji promet po prodajalnah, saj je to dan pred sv. Miklavžem. Sicer je pa sploh Opoldan težko trgovcu, uradniku in drugim se sestanka udeležiti. V interesu vseh bi bilo torej, ako bi slavni -rstni magistrat ta sestanek sklical drug dan in sicer popoldan ali pa zvečer. — Nesreča. Na parni žagi Go-ianvjevi v Radohi na Dolenjskem s 151etnemu Valentinu Hrenu takozvane tavoletijeve škarje odrezale dva rsta na roki. — Prememba posesti. Gospod ^laks Brunner v Novem mestu )e prodal svojo restavracijo g. Josipu ^lartinčiČu iz ArtiČ pri Litiji. — Mrtvega sa našli v nedeljo v nekem potoku pri Babni gorici okoli SOletnega berača. — Isti dan so našli v Čučji Mlaki pri Raki Mrtvega kletnega Ivana BaniČa iz Hrvaškega Broda. Vzrok preobilo za-vžiiao žganje. — Ogenj. G. Matiji Trk manu, posestniku v Podkraju pri Vipavi, je pogorel 20. t. m. kozolec s steljo in -|ajo. Škode je 2300 K, zavarovalnina znaša pa le 200 K. Ogenj je zanetil vsled neprevidnosti potepuh, *l je prenočeval pod kozolcem. — Grad V Tržiču namerava sedanji lastnik Gassner prodati. Grad Je sezidal grof Radetzkv. — „Štaierc" — tednik. Kakor ste v svojem sobotnem listu povedali, »ode postal torej ptujski „Štajerc" od novega leta naprej tednik. To pa *e m nikak dokaz za to, da na Šta-Jerskem napreduje nemštvo, ampak ravno nasprotno. Naši Nemci in nemŠkutarji so namreč uvideli, da se naše ljudstvo ne da tako z lahka ponemČiti — dosedanji uspehi „Sta-jerca" se povsem negativni. Razširjenje „Štajeroa" je pač zadnji poskus, si pridobiti med Slovenci naročnikov, katerih je bilo dosedaj prokleto malo. — Škandal. Pretekli teden je utonil v Savinji pri Celju na dosedaj neznan način trgovski sotrudnik g. Ivan Končan. Ponesrečenec je bil v vseh krogih v Celju jako priljubljen, bil je tihega, mirnega zuačaja, vrl narodujak in celo tudi odbornik slovenskega trgovskega društva v Celju. In o tem vrlem možu piše „Sloveneo", da je bil „vinski bratec, ki ga je rad pil." To je naravnost nesramno! Mogoče pa je „Slovenčev" dopisnik mislil tukaj na samega sebe. — A kad. tebn. društvo „ Triglav11 V Gradcu. III. redni občni zbor akad. tehn. društva „Triglava" v Gradcu se vrši dne 1. decembra 1.1. ob 8 uri zvečer v prostorih društva. — Slovensko akad. društvo „Slovenija" na Dunaju. HI- redni občni zbor slovenskega akad. društva „Slovenije" na Dunaju se vrši dne 3. grudna t. 1. ob polu 8. uri zvečer v restavraciji „Zum Magistrat", L, Lichtenfeisgasse 1. — Tržaški župan odstopi? Kakor poroča ,,E d i n o s t" , se širijo po Trstu govorice, da odstopi tržaški župan dr. Sandrinelli zaradi izida glasovanja v zadnji občinski seji o prispevkih za cerkvene slav-nosti. Koliko je resnice na tem, se ne da kontrolirati. — Urednik zblaznel. V Trstu je zblaznel 24letni Artur Pa v on i, urednik lista „11 Sole". —1600 m travnika je zgorelo v Trsteniku pri Trstu. Ogenj se ni lotil dreves in grmovja. — V pijanosti je bil v Trstu povožen 30letni delavec J. V i e z z i. Kolesa so mu šla čez glavo, zdrobljeno ima spodnjo čeljust in ramo ter več zob je zgubil. — Poskusen samomor. 371etna Alojzija L ado vi c v Trstu je spila radi domačega prepira nekoliko kar-bolove kisline, a jo je zdravnik o pravem času rešil smrti — Porotne obravnave Danes se je vršila obravnava proti Alojziju Žrpevcu zaradi dne 1. septembra t. 1. nad Nežo Mlakar izvršenega umora. K tej obravnavi je prišlo toliko poslušalcev, da je bila dvorana prena-tlačeno polna. Že ob Si/i uri zjutraj so se poslušalci začeli pred porotno dvorano zbirati in ob 9. uri bilo je že toliko občinstva, da so bili ljudje stlačeni kakor slaniki v sodu. Ako bi se bil ravno kdo hotel iz ospredja odstraniti, bodi si iz katerega koli ozira, je to bilo izključeno. Prisiljen je bil trpeti v tej neznosni stiski. — K temu navalu proti vhodu v dvorano je pripomogla tudi surovost nekaterih poslušalcev v ozadju, ki so pokazali svojo izobrazbo s tem, da so zgolj iz hudomušnosti pritiskali na ospredje. Ob 1 210 uri, ko je vratar odprl vhod, vdrla je množica od zadaj pritiskana kakor kak hudournik v dvorano, pri kateri priliki je bila tudi ena šipa vdrta. Nič boljše se ni godilo v dvorani. Poslušalci v zadnji klopi so bili v skrbeh za svoje kosti, ker odzadaj stoječa množica je tako neusmiljeno pritiskala v zadnjo klop, da bi jo bila kmalu porobu postavila. Izhoda iz dvorane skoraj ni bilo mogoče dobiti. Naj se od kompetentne strani potrebno ukrene, da se taki dogodki ne pripetijo več. — Ali smo V Italiji? Po neka-terin reklamnih tablah so nabiti samo laško tiskani lepaki, po katerih se priporoča „Kathreinerjeva" kava. Ta nemška tvrdka se jako moti, da bode blažena laščina Ljubljančanom imponirala. rVydrova" tvrdka, ki je slovanska, se trudi, da vzdržuje „Domaćega prijatelja" in sploh dela pri nas renome le v naši materinščini, Kathrei-ner pa skrbi za renome na ta način, da Slovenci večinoma ne razumejo, kaj se jim ponuja. Tudi prav. — Žensko orožje. Včeraj sta se bile v neki gostilni sprle služkinia in natakarica. Natakarica je nad služkinjo izlila svoj žolč na ta način, da ji je vrgla okoli glave vrečo, potem jo pa „bunkala" ob vrata. Slednjič jo je začela še pretepavati s pestjo in jo vlačiti za lase po tleh in jo je med tem halojem lahko *elesno poškodovala. Zadnjo besedo bode imelo sodišče. — Nezavestnega so našli včeraj popoldne ležati nekega bolj mladega, neznanega Človeka poleg topni-čarske vojašnice na Dunajski cesti, katerega so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Neznanec, ki je menda epileptičen, se še danes dopoldne ni zavedel. — Tatvina. Neki stranki na Starem trgu je v ponedeljek iz III. nadstropja izginilo za 40 K umazanega perila. — SlOVO jO VZOla danes od Ljubljane laška trojica, ki je tukaj in v Trstu razpečevala ponarejene 100- lirske bankovce. Zjutraj je orožništvo v Trst eskortovalo Danteja Bachel-lija, popoldne pa njegova komplica Ahila Fortinija in Alojzija Bonbona ttij a. Vsi bodo sojeni pri deželnem, kot kompetentnom sodišču v Trstu. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo a južnega kolodvora v Ameriko 70 Slovencev, 40 Hrvatov in 10 Macedoncev. V Heb je šlo 50, v Line 40, v InOmost 25, v Soheibbs 35, v Beljak pa 25 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 27 Kočevarjev. — Izgubljene In najdene reči. Posestnik Anton Pavlic je izgubil srebrno oilinder uro s srebrno verižico, vredno 12 K. — Delavka v tobačni tovarni Ivana Jerebova je izgubila zlat prstan, vreden 6 K. — „Ljubljanska društvena godba" priredi danes zvečer v vinski kleti hotela „Union" društveni konoert za člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Jugoslovanske vesti. Hrvatski sabor. V včerajšnji seji je ban grof P ej a če vi ć podal zanimivo izjavo o znanem tajnem cirkularu bivšega podbana Chavraka, v kateri okrožnici se voditelji hrv.-srbske koalicije, na čelu jim sedanji saborski predsednik dr. Medaković, dolže veleizdaje in se jih stavlja pod policijsko nadzorstvo. Ban je izjavil, da je dotični cirkular on sam podpisal, ker je bil primoran, da kot odgovorni šef dežele ne ignorira stvari, ki so se poročale in so bile take narave, da bi moral uvesti preiskavo tudi v slučaju, ako bi bil za svojo osebo prepričan, da dotične vesti niso resnične. Bau je nato doslovno govoril tako-le; „Priznavani lojalno, da se je pri tej priliki dogodila pogreška, da je bila okrožnica po svoji formi in vsebini šestavljeua tako, da seje zdelo, kakor da bi se ne imela samo stvar preiskati, ampak kakor da bi se nameravalo že postopati proti osebam. Iskreno obžalujem, da se je zgodila ta pogreška. Nadalje moram izjaviti, da sem ono okrožnico umaknil in to ne samo radi osebnega svojega prepričanja o stvari, radi katere je bila izdana, nego zlasti radi tega, ker se ni niti ena činjenica, da, lahko svobodno nag'ašam, niti senca spravila na površje, ki bi mogla opravičiti ona sumničenja, zaradi katerih je bila ona okrožnica izdana." Nato so razni poslanci prečitaii in utemeljili svoje interpelacije, nakar je bila seja zaključena. — Pomiloščenje obsojenih časnikarjev. „Pokret" poroča, da je vlada pozvala zagrebški sodbeni stol, naj preko banskega stola predloži na krono prošnjo radi pomilo-ščenja treh obsojenih časnikarjev, in sicer : V e ć e s 1 a v a Wi 1 d e r j a, urednika „Pokreta", ki je bil obsojen na it mesecev težke ječe; S t. Bata, urednika „Slobodne Rječi", ki je bil obsojen na 8 mesecev težke ječe, in Luka Soški, urednik „Hrv. Naroda", ki je bil obsojen na 3 mesece. — Društvo „Slov. Jug" na Dunaju. Poročali smo že, da se je na Dunaju ustanovil klub „Slovanski Jug1', ki si je nadel nalogo, delovati za kulturno uedinjenje vseh jugoslovanskih plemen. Temu klubu je pristopilo že toliko članov, da je bilo treba misliti, da se klub premeni v društvo. Pravila za to društvo so že sestavljena in se v kratkem predlože vladi v potrjenje. Novo društvo se bo imenovalo kakor preje klub — „Slovanski Jug". To bo prvo društvo te smeri na Dunaju. Program društva bo kulturno z edin j en je vseh Jugoslovanov. Društvo bo jelo najbrže že z novim letom izdajati, moderno književno revijo, ki bo zastopala jugoslovansko idejo in bo pisana v hrvatskem, slovenskem, srbskem in bolgarskem jeziku. Po iniciativi srbskega akademičnega društva „Zore" bodo razna hrvatska, srbska m slovenska društva votirala pri-primerne prispevske za lond novemu listu. Misel, da se ustanovi „Slovanski Jug", so sprožili Srbi in Hrvati, katerim so se pozneje pridružili tudi Slovenci in Bolgari Novemu društvu, ki je prevzelo nalogo se bojevati za jugoslovansko idejo, želimo največjega uspeha. * Najnovejše novice. — Carinski uradniki italijanskih pristaniščih so začeli obstru-irati. Finančni minister je zagrozil z najstrožjimi kaznimi ter premesti vse kolovodje na Sardinijo. — Za odpravo smrtne kazni se je izrekel francoski senat. — Atentatat na bivšega ministra. V Parizu je gledališčna igralka A d d a y iz Nemčije streljala na bivšega finančnega ministra Mer-1 o n a ter ga na nogi ranila. — Predsednik italijanske zbornice Bianchierije odstopil, ker je postal glavni tajnik Mavrici je vega in Lazarjevega reda. — Zopet Kopenick. V Hamburgu je revidiral na kolodvoru blagajno neki mož, ki se je izdal za železniškega ministra Breitenbacha. Neki postrešček, ki je poznal pravega ministra, ga je prijel in dal aretovati. Slepar je železniški pristav iz Bavarske. — Pred altarj-em je zabodel duhovnika Gansa v Florenci neki umobolni. Izpred sodišča. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča. Obsodba Štefana Mikuža. Porotniki so vprašanje na zažig soglasno potrdili, sodišče ga je obsodilo na 15 let težke ječe. Hlapec vinske kleti Jegli-čeve — morilec in ropar. Na zatožni klopi sedi Alojzij ^upevc, pristojen v Krško in bivši hlapec v vinski kleti škofove svakinje Ivane Jegličeve v Ljubljani, ker je na ljubljanskem polju poleg novega pokopališča umoril svojo ljubico bivšo deklo Nežo Mlakar iz Ordra pri Krškem doma, nato ji pa vzel iz žepa mošnjiček z gotovino 18 K 40 vin. Popoldne dne 3. kimovca t. 1. je g. Ivan Janesch iz Ljubljane ogledoval svoj hmelj na ljubljanskem polju. Pri tem je našel v njivi v razoru ležati mrtvo žensko. Imela je prerezan vrat, v levi roki je pa držala britev. Na lice mesta došla sodna komisija je takoj dognala, da ženska ni umrla vsled samomora, nego da je bila umorjena. Zdravnika sta izjavila, da je bilo jabolko prerezano in daje pri dihanju mnogo krvi prišlo v pljuča in da je smrt nastopila po preteku nekaj minut. Zdravnika sta konštatovala, da je bila umorjena v 9. mesecu noseča. Takrat se še ni vedelo za zločinca, ne za identiteto umorjene ženske. Ko jo je Marija Rajer starejša prišla gledat, je spoznala v umorjeni bivšo Fiegar-jevo deklo Nežo Mlakar. Spoznal jo je tudi užitninski paznik na Resljevi cesti Janez L oz ej, ki je povedal, da bila umorjena dne 1. kimovca pri njem ter ga vprašala, kdaj da gre vlak proti Krškemu, in ko ji je uro povedal, ga je prosila, da bi smela pri njem pustiti svojo prtljago, ker misli šele drug dan odpotovati. Lozej jo je še vprašal, Če misli iti na tukajšnjo porodnišnico, kar je ona zanikala, češ, da pojde rajše domov. Poizvedbe so dognale, da je Mlakar poslala postreščka Frana Poljanca v soboto, dne 1. kimovca k hlapcu Alojzij u Župevcu ter daje imela popoldne in zvečer ž njim sestanek. Takoj se je obrnil sum na Župevca, katerega je policija aretovala dne 4. kimovca zvečer na njegovem domu. Župevc je spočetka tajil, da bi Nežo Mlakar poznal. Drugi dan je pa le v toliko priznal, da je bil res dne 1. kimovca ž njo skupaj, končno se je pa udal, da jo je res on, in sicer namenoma umoril. Obdolženec je z Nežo Mlakar spolsko občeval, ko sta še služila skupaj pri Jermanu v Krškem, obenem je pa Mlakarjeva »mela enako razmerje s fantom Janezom Jermanom iz Loga, ki je pa odpotoval v Ameriko, odkoder ji je pisal tudi zaljubljena pisma. Župevc pravi, da se mu je usiljevala in da jo je že tam nekaj oklofutal in zapodil. Po Zupevčevem odhodu v Ljubljano je tudi Mlakar stopila iz službe ter dva meseca bivala pri svoji prijateljici Mariji K o-pina v Smečicah. Tej je natanko popisala svoje ljubimske razmere, kakor tudi to, da bo Župevc oče nezakonskega otroka. Od tam se je pripeljala v Ljubljano, kjer je služila tri tedne v Vojevičevi gostilni na Tržaški cesti, potem pa Šest tednov v Flegarjevi gostilni, kjer je morala zaradi bližnjega poroda izstopiti. Neža Mlakar je bila precej starejša od Župevca in ni bila posebno zunanje pri-kupljiva, zato obdolženec ni zanjo maral. V Krškem si je le ohranila njegovo naklonjenost s tem, da mu je dajala denar. Ko sta se kritično soboto sestala, jo je vprašal obdolženec, zakaj da se ni domu odpeljala. Ona je rekla, da bi ga še rada videla pred odhodom: nagovarjala ga je tudi, da bi šla v kako gostilno pit, kar je pa Župevc odklonil. Šla sta po Martinovi cesti, potem pa čez prelaz v Jane-schev hmelj. Tam se je ona vlegla in povabila obdolženca k intimnemu občevanju. Kmalu nato jo je pa Župevc zgrabil z obema rokama za vrat ter jo toliko časa dušil, da je bila mirna, končno ji pa z britvijo prerezal vrat ter ji dal nož v levo roko, da bi se mislilo na samomor. Poravnal ji je krila, ji potem položil noge križem in se vrnil domov ter legel spat. Drugo jutro je ob 5. vstal, nakrmil konje in šel v cerkev. Niti najmanjše razburjenosti niso domaČi opazili na njem, kajti bilje drugi dan izvanredno vesel ter je Še popoldne domače služkinje peljal na Dobrovo. Obdolženec dejanje odkrito priznava in pravi, da je že en mesec pred umorom sklenil, da bo umoril svojo ljubico in se je na ta način znebil, ker mu ni dala miru ter vedno tiščala za njim. — Župevc je bil znan po svojem „političnom" delovanju. Nastopal je na vseh shodih, kjer so kle- rikalci delali zgago. Na Župevca se je klerikalna stranka vedno lahko zanašala, kadar je potrebovala ljudi, ki bi razsajali in razgrajali. Na letošnjih poletnih shodih v „Mestnem domu" je morilec tulil in razsajal, kakor bi bil obseden. Zaradi te vneme je bil pri klerikalcih jako „obrajtan" in „Slo-venec" se je na skrivnem radoval nad dragim somišljenikom. Pri klerikalcih je splošno užival srčne simpatije in so neke klerikalne osebe, ki stoje „Slovencu" zelo blizu, kakor smo svoj Čas pribili, odobravale njegov umor. Župevc je bil obsojen na smrt na vešalih. Porotniki so z vsemi 12 glasovi potrdili krivdo glede roparskega umora. Izpred porotnega sodišča v Novem mestu. Že kaznovani Anton Ma-lenŠekje dne 5. oktobra bil v hlevu, ko je prišla tja vinjena Josipina Čeh in mu je očitala, da je zapelji-vec njenega sina. To je fanta tako ujezilo, da je Josipino Ceh sunil in jo zadel tako nesrečno, da ji je počila žila v maternici. Josipina Ceh je bila žena občinskega sluge iz Št. Ru-perta; njen sin je star 16 let. Zgru-eila se je na Pavhnovem dvorišču in vsled dobljene poškodbe umrla. Anton Malenšek je bil obsojen na šest mesecev. Telefonsko m utmm poročila. Kamnik 28 novembra. Pia-kajoč ob gomili našega ljubljenca, milega čarobno donečega pevca, kličejo večni mu spomin — tri Gregorčičeve če s t i 1 k e Dunaj 28 novembra V današnji seji poslanske zbornice govori cd začetka seje do zdaj in bo govoril še dalje češki agrarec Zazvorka, in sicer v češkem jeziku Zazvcrka dela ob-strukejo proti razdelit' i okrajev na Češkem, Moravs^em in v Sle-ziji. V svojem govora je prijemal vsakega po3amezoegi mlado češkega poslanca po vrst', kakor so zapisani v imen ku, k±ko more privoliti, da se raztrga kraljevina Češka Danes še ne bo glasovanja o tj točki in na brž tud jutri ne, kajti jutri bodo mora\/ssi po slanci zaradi dež^lnozb )rske volitve v mestai kuriii vsi domi Dunaj 28. novembra. Vlada je danes predkžla budge'ni provizorij za čas cd 1. januarja do 31. julija. Obenem zahteva dovolila, da sme izdati za 17 milijonov rentn'h z*.rmln. ranica za april . . . H*. 50 kg K 7 47 Rž .april ... , 60 „ « 663 Koruza » maj 1907 . . * 60 n „ 523 Oves ^ april ... „ 60 ,. „ 7 59 Btoaajitv. Nespremenjeno. Meteorolojltno poročilo. Vtttrift n»d morjem OTI. Brodnjl »raoai tlak 78«.o mm Noveiub. ČAM opazovanja Stanje barometra t mm So |> h Vetreri Nebo 27. 9. iv. 7314 34 sr. avzb megla 28. 7. aj. 7330 1-6 ■L jug del. jasno n 2. pop. 735 1 12.6 si. szahod jasno Srednja včerajšnja temperatura ■ 2 5nor-tale: 1*1° — Pacbrrina o mm 16 t Globoko užaljeni javljamo žalostno ves), da je naša ljubljena, nepozabna hčerka in sestrica, gospodična Mici Petrič danes po dolgi, mučni bolezni, previđena s svetimi zakramenti ob 3. uri popoldne v 20 letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojne bode v četrtek, dne 29. t. m ob 4'/4. uri iz hiše žalosti Bohoričeve ulice 5 na pokopališče k sv. Križu. Svete maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Petra. V Ljubljani, 27. nov. 1906. 42G4 Žalujoči ostali. (Brez posebnega obvestila.) Zanesljiv stavbni pisar te stroke popolnoma vaien, se sprejme. Vprašanja na stavbnega mojstra Dervvuschka v Mariboru. 4263-i KiiHiij! z lepimi izpričevali, zmožna slov. in neinsk. jezika, izurjena pisarniškega dela, Želi službo nastopiti v kaki pisarni. • 4261-1 Naslov: „J. 8. Št. 12", poste restante, Ljubljana. Gostilna na Brezjah pri Mariji pomagaj ua Gureniskem, 100 korakov od cerkve, SO proda zaradi družinskih razmer. Već se izve pri lastnika Ivanu Kleindinstu v Predtrgu 'pri Radovljici. V najem se oddado [ v hiši Sv. Petra nasip št 67, spo- l sobni tudi za kak drug obrt ah skla \ dišče s L majnikom 1907. Več se izve v hiši. 4186—3 Parna žaga DEGHENGHI v Ljubljani išče lili Sil« več zastopnikov 8 5 sobami, kopalno sobo, razgled v park je s 1. februarjem 1907 oddati V Sodnijskih ulicah št. 6, II. nadstr. Poizve se pri g. Franu Čudnu, Prešernove ulice. 4266—1 1 Poshtisite in priporočite = izaelhe - Tydropetoparnc tirani v Pragi VIII. CcnoDnikzdsfonj. | ki bi prevzeli nakup hlodov proti proviziji. Gostilničarji v bližini železniških postaj in ajo prednost. 4262—1 Pristni dobri brinjevec se dobi pri 389 26 L ŠEBEHIKU V Spod. Sliki. Vinko Podlssnik mesar Jy{arija Podlesnikvdova Verbič mesarica in posestnica tj ubijan a 4268 28. novembra t906. Namen ljudske šole ni, pripravljati otroke za srednje šole- Vrhu-tega so vsi razredi ljudskih ftol v Ljubljani prenapolnjeni, vsled cesar je uči-teljstvu kljub velikemu trudu težko doseči učni smoter, kar je posebno v kvar učencem, ki prestopijo v srednje šole. Mnogo meščanov je že izražalo željo po ustanovitvi zasebne deške ljudske šole. Da se tej želji »streže, se namerava začetkom ŠOL leta 1907 8 ustanoviti v Ljubljani zasebna deška ljudska šola s slovenskim učnim jezikom, poučevala bi se tudi nemščina kot obvezen predmet. Ustanovilo bi se toliko razredov, kolikor bi bilo potrebno; za vsakih 15 do 20 učencev po en razred; nad 20 učencev bi se ne sprejelo v en razred. Učiteljstvo bi sestojalo iz voditelja, ki bi vodil šolo m nadzoroval pouk, kateheta in toliko izprašanih, najbolj kvaliflkovanih učiteljev, kolikor bi bilo razredov. Da bi se mogle pravočasno izvršiti vse predpriprave za pravočasno otvoritev kakor: oblastveno dovoljenje, šolski prostori, učiteljstvo i. dr, naj blagovolijo oni p. n. h arši, ki bi Želeli vpisati otroke v to šolo, to naznaniti, najkasneje do 15. decembra 1906 ter označiti, v kateri razred bi vstopil dotični otrok s pričetkom šolskega leta 1907/8. Sprejemali se bodo otroci v L, II., III. in IV. razred. Eventualno se otvori tudi pripravljalnica za srednje šole za one otroke, ki so že dovršili IV. razred pa so, ali še premladi, ah pa še nesposobni za vstop v srednje šole. Na zahtevo se vposljejo natančni prospekti. Sprejemajo se tudi otroci z dežele, katerim se preskrbe na željo tudi dobra stanovanja. 4258—1 Eventualna vprašanja pod naslovom ,.Zasebna deška ljudska šola" na upravništvo tega lista. Zajčje kože kupuje 4242-2 tvrdka G ČADEŽ Ljubljana, Mestni trg štev. 14. Proda se popolnoma nov pianino po jako ugodoi ceni Po pogodbi tudi na obroke. Več pove: 4239 2 I. K. ponte restante Voloska. Istra. Gospodična ki dobro slovensko govori, se sprejme k otrokom za ves dan ali vsaj nekaj ur Čez dan. Kje, pove upravništvo „Slov. Narodau. 4259 1 Colonus skladne koledarje x a odtrgavanje slovenske, dobavlja že za leto 1907 največja avstrijska tvornica za koledarje 4247—1 J. L. BAYER v 3(olinu pri pragi. eUKNA in 4260-1 modno Maso za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornica za sukno v jfniupolcu na ČeSkem. Tvorniške cene. Vzorci franko. UrarsM poii se sprejme pri ssth ac H. Snttnerju v Ljubi jaci, S O t> o tudi s brano, se odda pod ugodnimi pogoji. Natančnejša pojasnila GorupOVC ulice 4 11, vrata št. 9. . 417, : naprodaj ste pod usodnimi po $oli due enonadstropnl z. VeČ se izve pn lastniku na Trnov skem pristanu št. 14. 1633 si dobi stalno službo na Bledu pr Antonu Kapusn k ovne u v Za^or Jcuh. PJaČa po dogovoru. 4210 — : Napredaj HIŠA* V Rožni dolini blizu Ljubljane n lepem prostoru se proda iz proste roke HIŠA s 6 stanovanji in velikim vrtom. Več pove lastnik hiše št. 147. 4178- - U oili o Spodnji SIšKI št 219 se odda 1 z dvema in tremi sobami poleg kuhinje kleti, drvarnice, vrta, podstrešne shrambe perilnice in kopalnice za februarski termin. — Eno stanovanje 1 dvema sobama in kubmjo se odda takoj. Vpraša naj se ravnotam v proda jalnici Marije Večaj. 4170 vpisana zadruga z omejeno zavezo 11 . priporoča svojo veliko zalogo jI pristnega ljutomerčana P iz najboljših vinogradov ormoško - ljutomerskih goric = ! Cene nizko! == Pošilja se od 56 litrov naprej. 4267—1 Vzorci zastonj in Iranko. Ceo. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. Odhod ta Ljubljane jut. zel.: 7*lO zjutraj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. 7«i7 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mestu, Straža-Toplice, Kočevje. H-30 o o »poldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc. 1 05 popoldne Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. 400 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel.,, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. 7*08 zvečer Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. io«23 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod v Ljubljano i u i. žel.: 709 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. 8 44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. Veljaven od dne 1. oktobra 1906. leta. II IS predpoldne. Osebni vlak iz Gorice c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Lisca Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2*32 popoldne Osebni vlak iz Straže Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-30 popoldne. Osebni vlak iz Selctala Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta c. kr. drž. I 8-35 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic Novega mesta, Kočevja. 8-45 z«ečer-. Osebni vlak iz Prage, Unca, Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbiža Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel 11*34 ponoči. Osebni vlak iz Pontablja Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d Odhod iz Ljubljane dri. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2*05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. IO 45 uonoči. Mešani vlak v Kamnik. (Sa v oktobru in le ob nedeljah in prazniki! Dohod v Ljubljano drž. kolodvor: 6-49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO 59 predpoldne. Mešani vlak iz Kamni-6-10 zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (S v oktobru in le ob nedeljah in praznil (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu SpMfMM Mvarevaaja ftloveikef« iiv-tyenja po najrMznovrttn«Jilh koneintoijsh pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga gavarovalni«* Zlat« j« ugodao uvarovanje na doiive^e tu ■mrt a maojfiajoftimi •• vpIaJMi. tSm lili HUMI rumiin r 1 ii Tnk Ah trna po protoku petik prarioo do divtdoado LAVIJA" • m m m vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - - - -Roi. fondi: 34,788.837-76 K. Izplačan« odikodnlne in kapitalije 87,176.38375 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države k vme«la«Bl «•!•»* m 11 »ko-Korodno apravo. v» pajmmm ZAStop V L|ubljani, čigar piaarne po v laatnei banćooj kifti nlleait dV Zavaruje poslopja in premičnine prof požarnim škodam po najnižjih cenah ^kode ceniuie takoj in najknlantnej«. Uiiva najboljši slove*, koder posluj* Dovoljuje ii čistega dobička iadatne podporo v narodno ia oaenokortotn« nai Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto PustoslemSek. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 3RB 6G D/+B