Franc Jakopin, Lora Taseva: Bolgarska toponomija ...
Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 3, julij–september
OCENE – ZAPISKI – PORO^ILA – GRADIVO
Lora Taseva, BWLGARSKA TOPONIMIJA OT GRWCKI I SRWBSKI SREDNOVEKOV-
NI DOKUMENTI. Rik »Litera«, Sofija, 1998, 305 str.
V svoji monografiji Bolgarska toponimija v gr{kih in srbskih srednjeve{kih listinah se
je avtorica lotila zelo zahtevnega jezikoslovnega in zgodovinskega podro~ja, ki skriva v
sebi nenavadno zapletena in ob~utljiva vpra{anja. @e na za~etku je treba poudariti, da je
bila avtorica vsestransko jezikoslovno in filolo{ko pripravljena za na~rtovano raziskavo.
Gre namre~ za obravnavo listin od 12. do 15. stoletja »z bolgarskega jezikovnega ozemlja«,
ki so pisane v gr{~ini in stari srb{~ini, vsebujejo pa »starobolgarska« krajevna, re~na in oseb-
na imena. To ozemlje, ki danes ne jezikovno ne dr‘avno ni bolgarsko, naj bi segalo na
zahodu deloma celo v BiH, na severozahodu v Romunijo, na jugozahodu v Makedonijo in
Albanijo in na jugu v severno Gr~ijo. Raziskava je izpeljana od za~etka do konca skrbno in
sistemati~no; z novim slovarskim gradivom in izvirnimi razlagami je avtorica obogatila
bolgarsko in {ir{o slovansko zgodovinsko leksikografijo in leksikologijo, {e posebno v
obmo~ju imenoslovnega besedotvorja.
V uvodnem poglavju svoje monografije L. Taseva predstavi historiat obravnav slovan-
ske leksike (v glavnem lastnoimenske) v gr{kih (bizantinskih) listinah; kot posebno
pomembno izpostavlja Vasmerjevo {tudijo iz leta 1941 »Die Slaven in Griechenland«, nato
razvrsti prispevke bolgarskih in drugih avtorjev, ki so se ukvarjali s to problematiko. Med
starej{imi raziskovalci srbskih listin, ki vsebujejo bolgarsko imensko gradivo, omenja avto-
rica Miklo{i~a, Dani~i}a, J. Ivanova in Seli{~eva. Ko primerja tradicionalna knji‘na be-
sedila z listinskimi, ugotavlja, da so prva predvsem dober vir za spoznavanje slovni~ne
zgradbe starega bolgarskega jezika, medtem ko druga bolje odslikavajo vsakodnevno
‘ivljenje in uporabljajo ‘ivo besedje in imena. Med listine (dokumente) {teje hrisovulje
(vladarske listine z zlatim pe~atom), zakone, pogodbe med posamezniki, med posvetnimi
in cerlvenimi oblastmi, kupoprodajne pogodbe, sezname dav~nih obveznosti in podobno.
In ker imensko gradivo izhaja iz ob~nega besedja, si avtorica od zbirke »bolgarskih«
toponimov iz gr{kih in srbskih virov upravi~eno veliko obeta za pomno‘itev besedi{~a v
bolgarskem zgodovinskem slovarju. Med jezikoslovci, ki so poudarjali pomen imenske
leksike za poznavanje osnovnega besedi{~a nekega jezika, na ve~ mestih omenja tudi F.
Bezlaja.
Avtorica ugotavlja, da je iz gr{kih virov na podlagi zapisov slovanskih imen mogo~e
dobiti veliko podatkov za rekonstrukcijo foneti~ne podobe bolgar{~ine v predpismenem
obdobju (se pravi pred Cirilom in Metodom). Dodaja tudi, da iz gr{kih virov {e ni iz~rpana
vsa bolgarska toponimija, ki je s svojimi ob~noimenskimi ustreznicami pomembna za bol-
garski zgodovinski slovar in za bolgarsko leksikologijo sploh. Ve~ je bilo doslej raziska-
nega v obmo~ju imenskega fonda v srbskih listinah, vendar je Miklo{i~ v svojem zna-
menitem delu Monumenta serbica ... (1858) to imensko gradivo ozna~il samo kot
ju‘noslovansko, ne kot bolgarsko. Ni pa mogo~e re~i, da so srbske listine kljub {tevilnim
raziskavam glede na krajevna, re~na in druga imena v celoti izpisane. Gradivo je obdelano
parcialno, bodisi samo po formalni strani (obrazila), bodisi samo za posamezne pokrajine.
Po avtori~inem mnenju dosedanja preu~evanja tudi niso dovolj osvetlila pomembnosti
gr{kih in srbskih virov za bolgarsko zgodovinsko leksikografijo in leksikologijo. V zadnjih
desetletjih so pri{li v znanstveni obtok novi viri, ki jih starej{i raziskovalci {e niso poznali.
L. Taseva si je svojo nalogo zastavila v petih obmo~jih:
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_3_6.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
– da bo iz~rpno zbrala in razvrstila vse gr{ke in srbske listine, ki vsebujejo bolgarsko imen-
sko gradivo; ob tem bo uskladila datiranje in natan~no dolo~ila obliko imen, ki se pojav-
ljajo v listinah;
– da bo lokalizirala po mo‘nosti vsa bolgarska imena in za dokazovanje njihove »bol-
garskosti« ob jezikoslovnih kriterijih upo{tevala tudi zgodovinsko-geografski polo‘aj
izpisanih lokalitet;
– da bo izdelala klju~ za ustrezno »bolgarsko« pre~rkovanje imen v gr{kih in srbskih virih
po trdnih foneti~no-grafi~nih na~elih (to zapleteno nalogo je avtorica nedvomno opti-
malno re{ila);
– da bo sestavila poseben spisek imen (in ustreznih apelativov), ki jih ni najti v nobenem
od dosedanjih (staro)bolgarskih slovarjev;
– da bo raz~lenila najzanimivej{e podatke, ki so v teh imenih relevantni za bolgarsko zgo-
dovinsko leksikologijo; pri razlagah s pridom uporablja slovansko primerjalno gradivo in
pri tem si pomaga {e posebej z bolgarskimi, srbskimi, hrva{kimi in slovenskimi nare~ji
(makedon{~ine ne omenja kot posebnega jezika).
V naslednjem poglavju avtorica obravnava vpra{anja o virih, njihovi naravi in nji-
hovem izdajanju. Pri tem ugotavlja, da je gr{ko pisanih listin za omenjeno obdobje in
ozemlje veliko ve~ od srbskih; za svojo imenoslovno razpravo je odbrala 579 gr{kih in 106
srbskih listin, predvsem tiste, ki so povezane z gospodarskimi in finan~nimi zadevami, saj
je v njih tudi imensko gradivo bogato in zanesljivo. Seveda se ni spu{~ala v re{evanje
pravilnega datiranja posameznih listin (v razli~nih izdajah virov se letnice pogosto ne uje-
majo), prav tako je ob{la tudi vpra{anje, ali gre za izvirnike ali za prepise; za njeno imenos-
lovno razpravo te vrste podatki niso relevantni. Med {tevilnimi imeni, ki so pomembna pri
izdajanju gr{kih virov, pripisuje avtorica posebno vrednost stari Miklo{i~-Müllerjevi izdaji
Acta et diplomata graeca medii aevi sacra et profana collecta  (Dunaj, 1860–1890) v {estih
zvezkih; najmodernej{a zbirka gr{kih ato{kih samostanskih listin pa je objavljena v
pari{kih Archives de l’Athos (1937–; doslej iz{lo 19 knjig).
V kronolo{kem indeksu virov so najprej po letnicah od 1091 do 1496 razvr{~ene gr{ke
listine in za njimi srbske od leta 1198 do 1432. Pri vseh je v naslovu ozna~ena njihova vse-
bina.
Avtorica je iz gr{kih in srbskih listin izpisala okoli 6 tiso~ krajevnih (in nekaj drugih)
imen, od tega je 2500 razli~nih; vsaj ~etrtina le-teh v doslej{njih bolgarskih seznamih ni
znana. Posebno pozornost posve~a imenom, iz katerih se dajo izpeljati ob~ne besede, ki jih
ni najti v drugih pisanih spomenikih. Nekaj teh ob~nih imen je ohranjenih v nare~jih, druga
se ji je posre~ilo rekonstruirati po primerjalnozgodovinski metodi.
Seveda je najbolj ob~utljivo posebno poglavje, ki obravnava jezikovno pripadnost
posameznih toponimov. Avtorica se zaveda te‘av, saj poudarja, da mora dobro presejati
gradivo; gre ji pa~ za bolgarsko besedi{~e, ne za splo{no ju‘noslovansko. Ugotavlja, da
mora biti ime resni~no po svoji jezikovni pripadnosti bolgarsko in mora za to najti tudi pre-
pri~ljive in utemeljene dokaze. Za slovanska imena v gr{kih listinah je po njenem mogo~e
z gotovostjo trditi, da pripadajo bolgarski jezikovni skupini (sem vklju~uje seveda tudi
makedon{~ino). Za najbolj zanesljiv dokaz, da so slovanska imena v Gr~iji bolgarska, ima
Vasmerjevo ‘e imenovano knjigo. To potrjujejo tudi raziskovalci [i{manov, Georgijev in
Zaimov, na katere se prav tako zanese. Ni~ pa ne pove o gr{kih listinah, ki izvirajo od
srbskih vladarjev in ne obravnavajo severnogr{kih podro~ij. Isto vpra{anje se zdi avtorici v
srbskih listinah veliko bolj komplicirano, kajti tu so tudi razlike med jezikoma zelo te‘ko
ugotovljive, zlasti za srednji vek in zaradi pisne tradicije. Zaveda se, da je glavna te‘ava v
tem, ker ne vemo natan~no za takratno »bwlgarsko ezikovo zemli{te«. ̂ e vemo za dana{nje
364 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 3, julij–september
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_3_6.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
meje med srbskim in bolgarskim jezikom, pa ni jasno, kako je ta potekala med 12. in 15.
stoletjem. »^e lahko sodimo po zastopstu jata ({irina) in po zastopnikih tj, kti, gti, dj kot {t,
‘d (v dana{nji Mad‘arski, Romuniji, Albaniji, Srbiji in Hrva{ki), so bile meje bolgar{~ine
po za~etku slovanske kolonizacije Balkana veliko bolj na zahodu kot so dana{nje. Zato se
lahko toponimi zunaj dana{njega bolgarskega jezikovnega ozemlja obravnavajo kot bolgar-
ski.« Zdi se, da je tako avtori~ino sklepanje kljub opori, ki jo najde v zgodovinski fonetiki,
vendarle prenagljeno, saj je v seznamu tudi veliko {tevilo imen, ki ne izkazujejo ni~esar
tipi~no bolgarskega. 
V posebnem poglavju se avtorica ukvarja s pre~rkovanjem toponimov iz srbskih in
gr{kih listin. Podaja iz~rpen in sistemati~en pregled starobolgarskih glasov in njihovih
gr{kih grafi~nih oznak; pri rekonstrukciji ustreznih imen primerja podatke iz gr{kih in
srbskih zapisov, tako da so njihove izhodi{~ne oblike nedvomno zanesljive.
Posebej so obravnavana krajevna imena, ki so nastala iz takih ob~nih imen, ki niso
dokumentirana v zgodovinski leksikologiji. To besedje je raz~lenjeno glede na odnos do
reljefa, vodovja, rastlinskega in ‘ivalskega sveta, gospodarstva, do religije, osebnih imen,
poklicev in naslovov povezanih z dru‘beno in cerkveno ureditvijo; na{teta so tudi imena
narodnosti, raznovrstni vzdevki in druga imena. Pogosto, kjer le more, navaja tudi gradivo
iz drugih slovanskih jezikov, predvsem ju‘noslovansko. Za sloven{~ino so zlasti zanimiva
in pomembna taka, kot so npr. gomola, greben, gomila, ‘epino (@epina), polica, preseka,
hobot, naklo, zabel (zabeliti, delno odstraniti skorjo dreves, da se je vedelo, do kod je do-
voljeno posekati gozd).
^etrto poglavje (145–283) je najobse‘neje{e, in zajema slovar-indeks vseh obravna-
vanih krajevnih in re~nih imen z ustreznimi podatki. Sledi sklepno, povzemalno poglavje s
prikazom rezultatov raziskave. Na koncu je seznam vseh kratic in okraj{av (za izdaje virov,
pripomo~ke za lokalizacijo toponimov, slovarje) ter obse‘en seznam literature (286–305).
Predstavljena monografija Lore Taseve spada nedvomno med pomembna dela slovan-
skega zgodovinskega imenoslovja. Veliko novega besednega gradiva je iz~rpala iz gr{kih in
srbskih listin 12. do 15. stoletja in ga s skrbnimi raz~lembami spravila v leksikografski in
leksikolo{ki obtok, ki presega ozko bolgaristi~ne meje. Glede ozemlja, ki ga je z listinami
(in z imeni v njih) zajela, pa gotovo ne bo naletela na odobravanje pri zahodnih bolgarskih
sosedih. Nekaj nejasnosti je avtorica povzro~ila tudi s terminom »starobolgarski«, ki
navadno ne velja ve~ za tu obravnavano obdobje bolgarske jezikovne zgodovine. [koda, da
knjigi ni prilo‘ila nekaj zemljevidov.
Franc Jakopin
SAZU             
Franc Jakopin, Lora Taseva: Bolgarska toponomija ... 365
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_3_6.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
Powered by TCPDF (www.tcpdf.org)